St 43. V Gorici, 22. oktobra 1886. Tedaj XVI. nSa«a" ixhaj* vsak petek in Telj» BOfWStipmjemsna ali t Gorici na flow pottljaaa: Vse leu».....»- *40 Patleia.......-'2° Cetwt leta .... - t.W Fri ozBinilSiiu t»&»» tudi :«r: ,./k>-itenieak" se plainjo za uavatlim triutop-bo vrsto: 3 kr. fe se tisk* 1 kraf 7 „ „ ., ,, 2 „ ft n ,, » » 3 . Z» reL* 4rkc po pro*t«.r» SOČA Posamezne Sievilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamicah v gospoBki ulici lilixu „treh kron", na starem trgu in v imnski ulici ten r Tratu, Via Case rma, 8. Dopiii naj se blagovoljno pofiiljajo .tm-dniStvii „8oce" v Oorici Via Mercoto 12, I., narouiiimi pa opravnifitru „SoSe' Via delta Cpocc St. 4. II. Rokopiei se ne vracajo; dopisi naj •e blagovoljno fraukujojo. — Delalcem in drugini nepmuoinim bc narocuiua snizs, ako He ogluse pri oprsvnistvu, Pomlad je tisti caa, ko se aneg kopni in ko se kniiji in eetarji pripravljajo na vojsko, dadobijo narodi kazeu sa grebe, s katerinit so Boga kot taki ialili. Pomladi ni tore] pravi caa, razmiiljavati na dolgo ia siioko poloiaj raznib dezel in driav, ker takrat je treba delati pod uplivom razmer, ki se po-kaiejo, Vse drugace je na jesen, ko liatjo pada z drevja, ko nastajajo biIuo plohe ali pritiska mraz, ki tpomioja na miuljivost in smrt. V tem letncm fiasu puiLajo se doaluzeni vojaki domov in klicejo se k dejaoskt sloibi novi, ki so poraladi prisegli zvestobo deaelnemu gospodu, da se pozimi izurijo, kako se rabi oroije, kako te poiilja sovrain'ku svine'enka y nedolino srce, ali kako se z meceui kroji glava clo-veku, katerega nisi vide!, dokler ti ni priiel pod wed. Y jeseni je tore) laze razmi&Jjevati, kako se ima na-rod do uaroda, in kaj je pricakovati za pomladanski caa, ko se bo sneg topil. Uze dolgo ni bilo jeseni, ki bi srce avstrijakega domoljuba tako ntprijetno dirnola, kakor letoinja, Uradoi in na pol uradoi listi razpravljajo mogocoat vojske, ki bi labko nastala med Avatrijo in Busijo. Ni to popolnoma izkljuceno, da bi se Avstrija in liu-sija ne pogod.H mirnim potora, tudi ni neobitodno potrebno, da bi prislo med njima do vojske uze pri-hodnjo pomlad, ali vojska smatra se med njima kot jako verjetna in tndi kot mogoea t bliznjih dasib. V tem sklepaoji potrjuje domace in zunaoje politlke po-sebno pisava oficijoznih in na pol oficijozuih liatov, to je takib, katerim je naloga dana ali ki so si jo sami atavili, da posamezne vladne korako hote ali nebote, rede ali nevede lep&ajo, zagovarjajo, pripo-rodajo, da % eno besedo delajo tako jarno meneuje, kakersno vlada potrebuje o raznib prilikah. Te vrate listi zaLeli so zadnje case, odkar je postalo bulgarsko praianje bolj resno, strasno ropotati in kncati proti • Kasiji. z oditnim namenom, da bi v drzavljanih vzbu-dili srd in gnjev proti narodu, od katerega zuga Av-atriji po njih zatrdilih ve'iika nevarnoat. Kakor so 2abe o poletnem 6aeu pred m tihto glasnejae, muhe nad-Ieanejie, krave bolj razpobajene, da rade be/ljajo, tako tudi cficijozni listi v zadnjih dasih. tficer niso bill Kuaom nikoli posebno prijazni, ali tako razjarjoui, xazkaSeni, hudomuSui in ueumnodrzni niso bill ze sdavnft. Neki nam sosedoji list zafel je v svojem parck^izma (prekuceraoji) tako daled, daje trdil, da a Kuaijo se more mcciti z nado najboljaega vspeha celo Italija, 6e tudi mu mora biti zoano, kako so nasi slovenski in brraiki jauaki veasih Laha naklestili, in da Kaai niso na bojnem polji slabSi jnnaki od avstrij-skik Slovanor, katerim so eorodni. Taki kozii in koz-lovanje cficijoza.h Iisto? kaie, da njih navdiuovaloi bi radi videli obejutvo, polno za&icevanja in srda proti soaedu, da tore) se sosedi ne zivimo v prijatelj-stTu, da je mogoea vojska. Tega nas pa ne uctjo samo oficijozni li&ti; to nam potrjojejo razne priprave, ki ee delajo v driavi, in posebno priprave sosednih drzav. Kot najbo)j§i driamik sedaojega veka velja kaucler nemskega ce-sarstra knez Bismark. Ko je zdruzil ta political ve-leam pod nemiki klobak Tse nemike dottle razen o-nih, ki bo v naiem cesarstvu, hotel si je podvreci tudi area in um vseh nemSkih rfriavljanov ter je zadel pre-gaojati nemike katolike, ki naj bi sprcjeli kot prvi {fen yere driavno vsomo6. V nekaterih ietih se je preprieal, da je iaie zmagati Francoze a topovi in pnikami nego katolike z zaporom, poatom in pregnan-strom; vender jarno tega ni hotel prizoati in ni hotel odstraniti posUT, ki so bile uzrocile ono dolgotrajno preganjanje katolikov. Spnstil se je bil sicer v do-govore z rimako stolico, ki so pa tako podasi napre-dovali in so se tolikokrat pretrgali, da ni bilo upati, da bi priSIo kaj is njih. Letos se je ta zadeva na en-krafc popolnoma premenila; r nekaterih mesecih je bil sklenen mir z rimako etoiico, katolikom so sepo vroile pravice, ki jim pristujejo, ia sdaj viada najve-eti ia najsrenejii mir med vlado ia katoliki pc vaem modno in je pripravljeno postaviti se na noge proti vaakteremu zunanjemu sovrazniku. Vsi politiki auiattajo to Bismarkovo postopanje kot znamenjo, da se biizajo Evropi nemirni Lasi, in da hoL@ previdni drzavuik za Casa priskrbeti si onih novagljivih snovij in mo6ij (imponderabilia), ki mo-rejo topove in puske oiiriti, da nesejo smrt in po-gubo v bovrazuo ceto. To mo6i so zadovoljnost na-roda, ki nosi driavue butaro, ter reaniLen mir med posameznimi vrstami diiavljanov. Nemdiju se smeza-uasati, da njena vojska pojde ob fiaau nevarnosti z nopopisljivim iiavdusonjom v ogonj, ker v6, kaj ima varovati. Tudi v Avatriji opazajo se razmere, ki so nem-ikim uokoliko slicae; ali obzalovati moramo, da av-strijski politiki nimajo jasnega programa, kakor se zdi, da bi narodo pomirili in zadovoljno narodili oa podlugi ravnopravnoati, ter da so neizredeno po6aani v izviHGvauji toga programa, tako da se ne v6 prav za prav, ali jo pri una kaj politicuoga ^ivljonja in razvoja ali ga ni. Mod narodi, katori amojo biti za-dovoljui so svojiin polozajem vsaj v nurodutm in je-zikovunm oziru, imouovati moramo Nomoe, Poljako in Ualijaue v Cislajtauiji ter Madjaro v Tranilajtaoiji, kateri se iirtjo in sopirijo celo na ikodo drugih na-rodov. rotoiujejo pa m v Cialajtaniji iSlovenoi, Oohi, Buat in Itumuni, v Trauslajtaniji Nemci, Slovaki, fcirbi, Hrvatt in Bumuui. Vboju tem narodom zagotovljene so narodne pravice, a izvriene niso So, m vender bi bilo prav, da bi se kmalu pomirjeuje izviitlo, ker drugude trpi dr^ava. Dandauea se bijejo narodni pro-pin, kakor bi bili v najbujii vojaki, v vedini avstrij-akih krouovm in najhuje v dezelan ogerske krone. Ako pride do vojske, pojdejo gotovo vsi narodi za presvitlega cesarja in cesarsko dioziuo radovoljno v ogenj, ali visoka vlada naj bi narodom olajsala in o-slajsala boj a tem, da jim di narodae pravice v tiati meri, ki je v drzavnih zakonih zaznamovana. Tedaj bodo narodi zadovoljui in veaeli ter pojdejo z vecjo srdnoatjo in vecj'im navdufienjem v boj, ker bodo ve-deli, da se borijo za ocetovake pravice, ki sejimva-rujejo in branijo v avstrijski moaarhiji. Ne zdi se nam prava politiku oua, ki misli, da je dovolj, ako so trijo narodi v drzavi zadovoljui, med tem ko drugi upijejo. Nasi politiki poanemnjo kaj radi Bismaika v re6eh, ki morda ne pristajejo popolnoma naSim raz meram; noj bi ga tako vestoo posnemali v najvaz-nej&i tocki politike, to je v pomirjenji notranjih pre-pirov, da bo Avstrija mogocna tudi na zunaj. Pomir-jenja ai pa ne mialimo tako, da bi se dalo prvenstvo nekaterim narodom, a drugi da bi hlap6evali, ampak tako, da ae izvrSi vsakemu narodu piavica, ki mu gre po bozjih in cloveskih postavah. Taaffe naj izvrsi to, kar je obecal pri svojem nastopu in kar je s pofietka ne-koliko izvrseval. Tiata politika, ki se je uvedla po cesaijevem potovanji leta 1883 po Stajarskem, Kraoj-aketu iu Koroakem, mora se na vsak naLiu opustiti, ako hocemo biti v boji ravnopravni z liusi, ravuo-pravni z Nemci. Do vojske preteco najmanj pol leta, morda vec let; v tem ca«u ima Taaffejeva vlada casa dovolj, da odpravi z uplivnih mesfc fraraaaouo ter da pevzdigne avstrijsko politiko, ki zna lx)kufa>r r WWki bojjojk Snici, Jd so placeTali po 84 kr. na dan. Ako bi nasi bolniki ne imeli toliko strata, kakor se sploh po de-Seli govori, pred domaeo bolnisnico, bi se 7 tej bol-nisnici v Gorioi zdravili, kjer bi ae placevalo xa bol* nika te po 40 kr. na dan. Koliko atro&koT bi brio torej manj oekaterim obcraam po naftai deieJif Yiha tega pa imamo pravico, da ae 7 tej bohdinia ys»i-Ijenih Vrafo7f ki je po naiih clo7ekoljubm P"dedih sa naa ustanovljeua, vzdtzoje vsak dan 27 belotkov popolnoma brezplacno. Kadi bi poizvedeli, od kod prihaja strafe prod to bolniinico t Goriti? Kaj Traga more biti,'* boli|fk> raji pretrpijo smrt nego da bi ae Sli zdraTK ˇ bohti-anker Slavnazupanslvaiia de^H, ki ate 4#na skr-beti za Wagor obtin, Tan to dobro zonal 1^ to so m aadoja lata 7 tej bolnilnioi, ker p fawta w-pisaaa t oMiaakia aradia. Pepraiujte fk, lake » je bilo 7 bolniimci; gotoT© 7am povedf reemco. No-prilionosti, katere isveate po tej poti, naznanite do-zelnema ©dboru, da jib odpravi, kajti deiolm odb ;r daje predpkrie sa aaojfe bolwiko ia apgatsvlja pluei-lo a* one, ki ne moiejo plaeatt. Njegova dolinost je torej akrfaeti, da ae yrai 7 bolattnwl ne 7 aajbotj iea reda. Idroi pripoiaofek, ki bi Mm ogromne bomiini-foe atroike xdatno zatza), bi bil ta, ako bt so nasi doataft ubogi bolniki zdravili 7 tej gori&kej boloisni-Ci vtmiljenih bratov, kjer ae plaouje ae ne polo?ica tega, kar ae pla&tje v trajtakej bolnisatei. Dragace ne gre, ker ubozeg* ae aureate ia ne amenro zwegapod zemljo spravHi. Ako je bolaa, naj ae da zdravit na stroike tega ali onega, kajti uboiei niao veikiat sami* ampak po asarti sapustijo obUno druiino, katera bi oatala v aajveejem siranastvu in bi obciuam Se vetike veeje stroike povzroeila. Torej slavna aupan-stva, skrbiti za blagor ubogs deiele a tern, da bote pripravljala pot domacim bolnikom t domaeo bolni-anico. Deielni odbor naj pa akrbi aa to, da bo bol-ntiaiea sama po sebi vabila bolnike k aebi. fat Void, 13. oktobra. — Pni dnovi tega tedna bill to za naie „Bralno draitvo*, kakor tadiaa drugs Voloanake farane nekako otoini; a 7 prijateljakom oiiru oataneja nam vedoo t blagem sporainu. Nas kaplan east. g. Jan. Nop. Feltrin naa je namre5 v-eeraj aapuatil ter ae praaeJU 7 stoj novi vikarijat v Cforeojo TribaSo. Miaolo nedeljo pri jatrasji aloKbi boaji jemal je eeatiti goapod od Yolfonor aloro. Ko je bil koneal swoj govor a navadno spcetnoatjo, rekei je abraaema IjadiUa blim tako le: „STameato oananila pa nekaj beaed o sloyeau. Znano je nze Yam vaem, da ae bom od Yaa lofiil, ker tern preloien r Gorenjo Tribuao. Prihodnjo nedeljo, t nedeljo poavedenja Taeh cerkva, bo 6 let, od kaa aem pnrikrat opraTljal t tern boijem hramti na tern STetem meetu nekrvavo darker in k Yam prvi-krat goToril ter razlagal av. resniee. Morda se neka-ten ae apominjate, kaj aem Yam prvikrat go?oril, in tudi desa aem Yaa takrat prosii. Frosil aem Yas, da bi imeli potrpljenje z menoj, ker sem slaboten, sla-boatomi podvrzen, in tudi ne trdnega zdravlja. Za-bTa?ibl so Yam moram, da ate mojo prvo prolnjo u-aliaaU; imeli ate z menoj potrpljenje, Se tudi sem bil morebiti kakaenkrat kaj aiten. — Vedeli ate dobro, da sem pred leti proail za Srednje; a to aem bil sto-ril le zarad svqjega slabega zdravlja; vkljubn temu niate mi cdtegaili sroje naklonjeaoati in dobrotljivosti, akazovali ste mi pri Tsaki priliki svoja dobra area na razne nadine. ZaiiTatjujem ae Vam daoea za vse do-brote prav prnrino; dobri Bog naj Yam stotero po-trne. Povem Yam, da od Yaa, od tega lepega kraja ae pray tezko loeim. Le eno je, kar me pri tej lo-2itT> tolaii, namre6 to, da sem svoje dolznosti t tern eaaa, ko sem tukaj pri Yas bival, bodiaivaoli bodisi 7 cerkvi natancuo in veatno izpolaoval. Pa morebiti bi kedo ntegnjl reci: .Goapod! ako ate bili radi pri nas, zpJcaj se pasedaj locite od nas, ko Yas k temu nih^a ne Bili?* Rea je, da me mhee ni ailil od Yas iti; miioaUjiTi goapod knezonadskof so me sicer v-prasali, ali bi ne hotel iti t Ooreojo Tribuao, ali ai-lili me uiso. Gdgovoril sem, da pvjdem, ker 5elja mi jo bilo povelje in ker imam nado, da bi ae mi ate-gnilo gore tmoje akrhano zdravlje okrepiti. Pa tudi aaj aem 6 let v tern lepem kraji dobrote uzivai; naj pride za menoj pa kateri drugi, ki je bil morda do zdaj na slabem meata. Pri tern govoru se je vefikrat (5alo glosno ihte-nje po ^erkvi. Drugi dam v poaedeljek imel je g.vi-fcff °d jatra do trde noci mnogo posla z razvrsdeVa-njem m nalaganjem hiSu'e oprave na vozove, katero ai je bil y tern &bu priprayil. Nasi pevci niao hoteli zamuiliti posloviti se od avojega dubovnega udenika, podpiratelja, blagajolka; zapeli so mu pred atanovanjem za sloyo peaein ,;Lo-ditev* Se precej dobro. Potem grejo pevci y sobo aBralnega drnatva*, kamor so doSii Se drugi udje j kmalu potcm pride g. vikar TribuSki in i njim o. g. kaplan iz Tolmiua, filednji5 tudi nas pre6. g„ zupnik iu zaSelo je zivaluio prijateljsko veeelje. Peaen za pesnijo se je Vwdk, zdravica zdrayioi je slediiaj nas poitar g. MiklaTiif razve#e!jeval naa je % napitnicami. •K fr-.lfiW S0TO**t «*terega je imel g. vikar, lawdi DomanjkaDJa ^rostora pe msmn xabeleziti^ * govoril je g. vikar ttko temeljito, podneljivo in oav-duiljivo, da smo se vsi dudjti. Govoril je za tem tudi naS predsednik g. E. H. ter med drugun rekel g. vikarju: ,Yi sebote odnaa lo&Ii, a Ya5 apomin ostane mej nami; lepi nauki, katere ste 7 Cfikvi in zrnnaj cerkve dajaiL Yaie iz-gledno Tedeaie ostane pri nas 7 neizbnaJiiveBi apo-minu itd.« M je rea lep, prelef prijaWjaki vecer; poteklo so are probitro in le prebitro xwHali smo glas ponofaega cavaja: ,Uca je nie polnodi*. Hitro smo ae razSli. Y torek uie pred 6 uro opravit je g. yikar bt. opravilo, b katereniu jo dosio veil pevcev, ki so peli pri maii. Kmalu po 7. uri naffavijeai ao bill trije vozovi; eden za g. vik^rja, dva drug* za aajkatere Voleanej Uteri so spremili g. vikarJA do Meata pri Sv. LuoUL kjer s*i »! roke podaK 7 «tova ter 7oLctli arceen pot YeaeUlo n&s je nepopi^jivo, da je. bilo pokazalo nebo stoje jaano liee in da ao solnctii zarki prijetno gi«li, da je ttko mogel ttepozabljivi g. vikar doiti v Bttjlepsem vrenwim v svujo novo srezideneo* med visoktmi hiibi. Uo» g t iivi in obrsni mnogo let! S Kra^l, IS. okt.ibr* — DovoU mi, draga aBoeaw, da mak> spregovorimo o z& tolikokrat orac njonem zvisfinji duko^akih piai. Stvar zdt se urejena in dotidne vloge se ^emtettja ie vraeajo. Tu na Kra-su ste prieli, kakor se alist, dvoma iluhovnim^ h to po itpaostvu, ie prod petimt tedni, SevoJa no f sraialu, v kakersoem so pridakovali, ampak vse no* galivno, ovrieno. Koncem faaijo ob robu stojt z ru< dedilom prav lakoiu&na: ?eriedigaugAK (reiitew): ffYom Plarrer ia....abhicugig, Kiawuha«r2ahl uater 3000, da-her als Hilfapriester nur 300 ft, Congiua" (Odvtsea od zupnika v..., stevilo dus pod 3000, torej kot po-modai dabovnik le 300 gl place.) Kakor razvidno, so tedaj vikarji v resnici steti v vrsto kaptaaov. Lepa je ta I In to kljubu postavi, akleojeni ugodno za vikaijo, da se namree imajo vikarji smatrati kot samo*taIai duhoruiki. §. 1 postave od 19. aprila 1885 govori o tern priaoxqavanji in pra-viei jasoo in dolocoo, da, celo povdarja razlikq. med aaracjtalaiin dubovnom io med pomo^nikom. Cudno vender, da se je tako doloono pripoznana pravtca vse druga6e sssukniia in da se neagodno razlaga, ker se je 7 dejanji aprejol za locenje samostalnih od neaa-mostalnih duhovnov kdtorij (Knamunjo), ki ni v oine-njeni postavi, namree invetttitura osiroMri initalaeija, katere se postava navla&c izogiba, kakor sa labko vsakdo prepriia iz doticnih obravoav driavneg^ zbora. Saj vender se vikarjem samostaloost v smislu navedene postaye po nikakom odrekati ne more, ker izvrsujejo a*oja opravila ne po doroljeoji iapnikovem, ampak po ukazu skofovem. Slrti se iz gotove^a vira, duse knezonadskofijskt ordioarijat sam obrne v tem obzini na Dunaj. Naj tedaj L6 gg. vikarji poaljejo svoje faaijo z dottino reSitvo, hitro ko te dob6. na kn. nadak. ordioarijat, da so skupno odpoSljejo na morodnjao meato. Z Dunaja, dne 19. oktobro. — YCeraj pri««l je Jradavati na iakajsujora vaeufiijifici prof. dr. Vratiaiav agid, katerega je ministersU-o poslalosem namesto dvornega avetovalca dr. Uiklosifia, alovecega nasega nCenjaka, ki jo bil upokojen. Zbralo se je mnogo sk>-vaoske mladind, katerp je hotela videti in sPiati u5e-njaka, ki jc do sedaj u/;l v Berolinu in v Petrogradtt in ki je siovel po celi Erropi. tmenovaoi goapod za-hvaljeval se je najprej vladi, da ga je {>ozvtiU n;\ meato Mikloai^a, katerega j>) pred 30 leti poaloitl tor s tem postavil temelj svoji aodanji vedt. Uvale2ucga area spominja se avojega nekdanjega profeaorja, cegar ime je bilo z dunajskim vaeuoiliacem desetlecja tako spojeno, da si clovek ucilsSea brez tega imenitn-ga meia ni mogel niti mieliti. Po vsem svetu zuano je MikloSicevo ime, povsodi ga slavijo kot zvedenaga in znamenitega mojatra slov&nskega jezikojlovja. On je oce in pridetnik primerjalni slovniui slovanskih jezi-kov;.na vzhodn uklanjajo se mu Slovani in Madjari, Tnrki in Grki in celo Cigani, katerih jezikovne za-klade je znanstveoo preiskal. Tezko bode pogresala univegza tega moia, a upati je, da nam bode Se mnogo let izvrsten svetovalee. Profesor Jagid je za tem poudarjal, da si iteje v vejiko cast biti nasledoik takemn nEeojaku, a svest si jo, da je s tem sprejel tezko nalogo, kijti izpolniti doatojno meato tacega moia, jo nemogode. Vender pa gre s pogumom na delo v zavesti, da je ni bilo nje-govo dosedonje delovacje na nciliscib v Berolinu in y Petrogradu brezuspesno. Potem je pricel avoje prvo predavanje o staroslovenski siovnici, ter je poudarjal, da hoce mladino seznoniti najprej ae ataroaloveuicmo, ki je pravi vir vsem slovanskiui jezikbm. Kooefino je Se omeuil, da hoce ustanovlti slovanaki seminar, ka-korSni obatoje tudi za druge jezike, ako najde dovolj prijateljey in podpirateljev v merodajnih kfogih. Ako se mu to posretSi, nadeja se, da se bode zbirala tu miadina domaoa in inoatranaka, ki se prepriSa, da se foji in u6i tukaj slovanski jezik v taki meri in v ta-em obsegu, kakerien zahteva visoki poklic tegavse-udiliSea. Ye steer, da se bode imel pri tent postubo-riti e^edspdki; unsap&w is joaradaib wptotij, vender se nadeja, da te tezkofie premaga in da bvoj namen doseze. Po kon^anem govoru je miadina po-zdravila gospoda profeaorja s krepkimi zivioklici in iivahnim ploekanjem. Tudi nas rojak, novi privatni docent slovanskega jeaikoalovja, dr. Karol Strekelj je vceraj prvic preda-va!. Offal bode dvakrat na teden „o slovanskih sta-reiitndstih" in po eno uro na teden „o epiSki poeziji Yelikib Rusov*. Slava obema ucenjakoina. Politidni razgled. Y dritvnem zbom bila jc v soboto volitev v delegacjje. Leto za letom ponojajo Cchi nem-ikim poslaacera nekaj mest v tem zastopstvu, a dosledrw odbijajo slednji prijateljsko pooadbo; radi tt»ga pridejo s CeSkega sami Celii v delc-gaeije. Libera lei nemajo proti SJovanori is tega ozira, Stajcrski libcralci voliii so le Nemce, Za Gorico voljeu je grof Corouioi, namestnik mu je pa knpz Hohonlohc, nova prikazen, katere si ne znamo razjasniti, kajt; do sedaj jc bila vecuiom navada, da je pri§el v delegacije grof Curouini, a njegov nasledoik bil je dr. Tonkli, in noo-brat&o. V seji l'J. t. m. obravnaval se je med dru-gim natrt postave o sprcmembi volilnega reda na korist nekim mestom na Ceskem, kuieCklm obiinam na Guliskem in na Spodnjem Avstrij-skem. Liberalci so poudarjali, da duuajska pred-mestja vole premaio poslancev, da v tem ozirtt se Nemcem krivica godi; a ko so sami imelt vladine vajcte y rokali, neso mislill na to, da bi se krivica odstranihi. Taaffe priporoca na to, naj se nacrt po nasvetu odsekovem sprejme, ker je obljubil depotaciji dunajskih predmestij, da bode delal na to, da se krivica odstrani, ki se jim je godila v»icd tega, da so do sedaj po-sredno voliii kakor druge obcino. Kakon jo bil na to sprejet. Oeaki poslanci so v tett seji stavili. intcr-pelacijo do naucnega miuistra Guutscha, zakaj je prepovedal v Kroinerizi odpreti peti razred na tamoSnji gimuaziji in kako opravicuje svoje postopanje. InaCe pa se razpravlja v zbornici postava o jazdelitvi davka driavnih ^eleznic medobfiine. Od zunaj ni posobnih novostij. Najvaincj.se mesto v zunanji politiki zavzima se vedno bol-garsko vprasanje, katero pa se ui v zadujih o-sniih dneh mnogo premeniio. Y obtc je opazitt, da je nemSkim in madjarskim listom pogum ne* koliko upadel, sedaj piSejo bolj miruo in so se ze dcloma sprijazniii z mislijo, da Rosija ven-derle svoj upliv v Bolgarijt zopet doseie. Tudi regtmtstvo je baje ie zaielo omahovati, zmtr-nejsi ^ivlji v nj««m zahtevajo, naj se z Rusyo napravi mir. Y Oubici bili so celo nemiri, a re-gentstvo ne pov^, kake vrste in v kak§en namen, dostavlja pa, da se je usUnek uduail in da je regentstvo skrbeto v to, da se ne ponovi. V RuScuku odpovedal je poveljnik regentstva pokorsiino, bil je radi tega ujet in zaprt. Za prihodnji teden sklicano je sobranje v Trnovo, kamor se regenti ie odpravljajo. Gorori se, da nameravajo zbornici tzrociti svojo rladarsko mob, k! bode volila novo regentstvo, Rnsiji prijaznejSe, ter da se potem sobranje razide. Rusija pa je dobila od vseh velesil, tudi od Anglije, zttgoto-viio, da bi nikako ne odobrile voljtve kneza A-leksandra Battenberskega kot bodocega vladarja Bolgariji. Ce se omenimo, da je nastala na Franco-skem radi malenkostujh nasprotij v zbornici mi-ntsterska kriza, ki se pa najbri lepim potora odstrani, povedali smo vse, kar se je v zadnjih ostnih dneh najva2ncj§ega godilo na poiiti5ncm Domade in razne vest! .Volitev drSavnega poslanca iz skupine kraeckih obcin ˇ okrajaem glavatstvu GradiSkem bo jutre teden, 7 soboto 80. oktobra. DruStvo ,Unione* je spoznato, da veleataviia vlada trfaika ga ne bo podpirala pri teh tdlltvah, kakor bi ielelo. zato je w^o jHtiko 7 jnn 3 trdma in /unmi preprifoyejtt, da kadar ma je odpadla vladna pomoif, se je popol-nonia zdrobila njegova moo\ Njegov kandidat, ki je y Furlaniji, kakor se unm pripoveduje, preiskoval volilqa tla ter skuStl zbiati, kar bi so dalo voditi, je prisel do zalostnfga spoznanja, da Furlanija je siluo dalec od Gmice, ter je juna&ko, kakor knez Aleksander BatteoberSki, podpisal l'stino, v kateri zatrjuje, da ne spvejme kaulidature, ki mu ne more dati poslanatva. Liberaloi volilci so udajo usodi, ki se no da premeuiti, in iz hvaleznosti do aedaojih podpor ter t nadi bodoSih burkelj bodo giasovali za drugega kaadidata, katerega obseva milost trzaeke gospode. „Corriere" je radi lepsega nekoiiko pogo-drnjal nad figamostvom „Unioninih" voditeljev, „Ras-eegna" se jim pa ruga, kakor da bi ne vedela, odkod Sribaja mod ali eibkoat ita'.ijapskih rodoljubov raznih arv. Ni dobro smijati se prezgodaj, ker obstojoie razmere se lahko cez no6 premenijo. — Triaski vladi najljabsi kandidat bi bil, kakor se sklepa iz laztiik pojar, $ro{ Dubaky r Medeji, ki je knezu Iloheulouu v vsem, koiikor mogoce, sliccn. Moz je veselega area in relik csstitelj vwelih druiob; v politiki ni trdo-vrateo, ampak si da tudi kaj dopovedati, ako prido od prave strani. V Medeji ima za se volilca Monon-a ifl tudi nekateri mladi aridtukrati, ki pa niso volilci, so bsje pripravljeoi Hi aaoj t boj. Ali se poprimejo liboralni volilci toga kaadidata ali pa dajo svoje gla-sove kouservaiivnemu kaodidatu, ki jo tudi v milosti, pa v drug! vrsti, pri trzalkt gospodi, bo odviano od zadnjega dne, Ako se bo zdelo, da konservativni kandidat, monsignor '.udraj Jordan, je zoiage gotov, dajo svoje glasove njemu; ako bodo imeli upanje, da bi vsled razpor* med konservativci kaj dosogli, giasovali bodo za Dubskega, Le to je gotovo, da baronu Sommarugi ali zupniku Zurmaru ne dajo Kvojih gla-sov, ker s tern bi se zamerUi visokim krogom, iz katerih jim prihaja solnce in dez, — Konseivativni kandidat, kakor receno, jo mons. A. Jordan, za katerega se niso toliko poganjati ,volilci, koiikor „kato-liki*, ki so koteli popraviti svoj politico! groh, da ho agitovali in giasovali za knoza ilohonloha. Koliko jo katoKlkega in koliko trzaikega na toj kandidaturj, ne moremo natan&no doloftti, ker na Stolnem tigu si Trst in Oorica roko podajeta ter drug drugemu v roko segata. Toliko je gotovo, da pred dveraa lotoroa je bilo „katoli«ko„ in tria&ko eno in isto. Xadejamo se, da letos ni tako, in svojo nado stavimo na ktiu-didata, o kateruin stno propricani, da boljo po/.im, kaj je katoliiko, nego .katoliki" in da se katoliske-uiu programu, ki obsega pravico in ljubezon do vsob, sa izuoveri. AH to, d* je bit kandidat postavljen od „katolikov,* rou j.) ze nekoiiko skodovalo v javnem Btoenji J triaakt krogt so naured to tkui&li, ali bi no ne data govoriti I njim oametna based*, Lesar bi na bili storili, ako bi ne vedeli iz ekuinjc, da flkatoliktu so dobre duie. l>a bi se dal kandidat omeCiti, «aio-leno je bilo preblagorudoim m visokoroduim ^pta, naj bi v viSjib cerkvenib krogih o pril'V 'm^a^e, da raed Hohcowartovim in Coronmovirn kit*' m ni nikake raziike v verskih reSeh, da v resuici je Frano grof Coroeini se bolj pobozen od grofa Hohenwarta. &aj so opraviie visoke go»pe, nam ni zoauo, a ne-navadno je, 6e hoLejo ienske pouLevati moze v po-iitiki, na katero se razumejo kakor zajec na bobeu. Kadar gre za eo'ize, zvijado, mebko besedo, vaa oast jim; ali pri remih driavoih opravkih ni za nje pro-•to»; kdor jih rabi, kaie, da se poteguje za stvar, katert navadna sredstva ne morejo pomagati. Ker imajo konservativci pri tej voiitvi ve&oo in ker ni upadlo triaikim krogom upanje, da se da moon. A. Jordan pouiiti v politiki, s katero do sedai se ni pedal, zato je v milosti v visokih krogih in ,Unione" •e mu je morals odkriti kot takemu, katerega hofa podastki. kdor ima oblast Pri vsem tern as nadejamo, da konservativoi kandidat bo trdnejsega prepr;Cauja nego njcgovi priporoievaloi in pokrovitelji, zato ga zopet ptiporoeamo slovenskim volilocci. — Oskar baron Sommaruga, gozdarski uradnik v Gonci, in Karol Zurman, iapnik t Ajetlu, bila bi tzvrstna kandidata, ali pri njih ni aid najmaojiega upanja, da bi ae daia pouciti v politienib redeh, in takih trdavratnih, 6e tndt skoz in tker katoliskih, moi visji krogi ne mo-rej© rabiti, kakor bi hoteli; zato ata boljia na svo-jem mestt«, kjer eta uie itak potrebna, — S'ovenski voldci poj'G na voliide in postopajta sloino z italijan-•kimi konaervaiivti, da ne zmaga nazadoje iiberalni grot* Dubskv. Ako bote videli, da je volitev konser-Tativnega kandidat* popolnoma sagotovljena, znate potem oditi, 6e tudi ne glaaujete. Radodarai doneski. Upravnistvu ^Sode* iz-ro&li so nwdedtyi dobrotniki darove za otroiki v r t in dek^ko solo: Selak Anton 5 gold.; T. V. (ne-priLakovan dohodek) 35 kr.; Josip Orel v Prvacini 1 gld.t Anton P^or v Komnu 1 gld. 10 kr.; Fr. S. tI4 gld.; Jozef Jeram v Gerknem 1 gld.; Martin Fervanje na Idrifi 4 gld.; M. V. (zrno do zrna po-gada) 90 kr. Za itudentovsko kuhinjo so poalali: K. 0. v D. 3 gld.; Josip Honig v Kanalu 5 gld.; Fr. 8. v JI. 1 gld.; Jozef Jeram v Cerknem 2 gld.; Karol digon v Temnici 2 gld.. Vsem darovalcem iz-wkamo sajpcesrlnejio hvalo. 2a otrofiki vrt in deklifiko Solo v Gorki jwfeto dr. litt* 2oaktt Mi Jtfoa^nv jo&e ? du najskih krogih, katerim se amili na§ revni po^^aj v mestu, ki nam trdovratno odreka vsaktero" narodno pravico, oko je goriski MConiereB rosnicen odmev meBtoega zaBtopa in njegov veljaveu svctovalec. Clo-vekoljubi narodni sorodniki in oelo narodai tujci so-dijo vse drugnce o SioveSkib uaravnih pravicah in o njim dolinem spoStovauji ter so podarilt za naSa od-gojevalna zavoda okoli 500 gold., ki so dosli te dni denarniparju druStva „Sloga." Gospodu vitezu izreka-mo y imonu nasih otrok in njili roditeljev najpresr-cnejso hvalo za njegov obilni in vspeani tiud ter ga priporocamo drugim domoljubnim nabiraieljom v po-snemalen izgled. Prvi slovenski otroSki vrt v Gorici na-preduje tako dobro, da bi bilo treba skrboti vsaj Se za en vrt v kakem drugem dolu meata. Potrebovali bi sicer najmacij stiri vrte, da bi sprejeli v njo slo-venske otroke; ali kaj, ko nam muato k temu disto ni<5 no pomagaP Ako bi se vsi naSi otrooi oglasili v italijanske vrte in sole, Bprcjeli bi jih, kakor jih v rosuioi sptpjemajo, ker imajo radi obilno stevilo svojoev ali priuvojencov. Ako bi pa praaali po ulo-venskem meutnem vrtu ali Soli, bill bi mestni ocetje najbrie slepi in glubi. Nemskemu (kali?) de^clnernu solskcmu Bvetu moramo zahvaliti se, da ua AjSevici ni italijanske sole za slovcnske otroko, ali da bo ne mufiijo razen z nomS5ino so z italijanSSino. Zakaj bi ne dali vrtov in ho! vsakerau v matomem jeziku, kakor zahteva narava in vzgojoelovje ? Ali jo zareB nomogofie hoditi po mravni poti? Goriski Italijani so bansjo z velikitn ntevilom svojih ljutlij; ali Kod jih jemljejo : Naue Sloveoco nam piokracujojo v vboIi svojih zavodih. Joief Bajeo, ^upnikov vikar v Kronborgu pri Goriei, imenovan jo bil v neji doielnega ocibora go-riskega due 10. oktobia t. 1. vodja dezelni gluho-nemoiri v Gorici. Po dolgom 5asu strinjamo se zopet enkrat popolnoma b torn imenovanjom naisga do-zolnuga odbora tor urn fiostitamo k temu sklepu. Upamo, da imenovanjo g. Uajca je prvi korak k Htaliiomu urejenju dezelnoga zavoda, ki je do zdaj prizadeval dozuli vodno vodjih atroakov z vedno manj-simi uspohi tor duL. odboiu bitnoatij in to?,av brfiss konca in kraja. Nadejamo so, da novi vodja, ki jo znan kot noutrudoa delavna moo, kot izvraton gospo-dar, kot isvoden kmetovaleo in prijutclj neine mla-dine, potf.'bno nesre5nikovt so v kratkem privadi uo-veinu poalu, di sprovidi sbboBti sedanjega poslopja, goitpodarstva in vse uravnavo ter da bo imel tudi pogum imunovati dezelnemu odboru vse reSi po njih pravem imenu lor odkriti, koiikor zahteva blaginja sravoda in dezoluoga zaloga, vse dosedanje grehe in mac. ^ialibog da do zdaj se je smelo skoro broz straliu greSiti in da vsak greh ju na^el prikrivalea in zagovornika. Naj bi so storil enkrat koneo noznosnim okoliBcmam. Olede na v&^no osebna premembe, ki so se godile v torn zavodu, bo prihodnjega di>2. zbora sveta doliaoBt, da novo organizacije, kakor jo bo morda predlagal del odbor, ne potrdi, ampak da odloii konefno sklopanje o tej stvari vsaj Se za eno leto, da bo mogofr.; posluziti se pri oni priliki modrega sveta takogar ravnatelja, knkerincga prifia-kujemo v g. Bajci. Oestitamo dcieli in dez. odboru ter zavodu giuhoncmih za izvrstno mo6, ki je pri-dobljona t najnovejiim imenovanjom* O mestnem gospodarstvu govorili smo Zo zadnji6 in nismo mogli izreci nasim mestnim ocotom hvalo v torn oziru, do tudi bi jim jo biti radi na vse grlo peli. BCorr." je pa popolnoma mol6al o tern, ker so mu ui zdelo, da bi mesto ikodo trpelo pri oddajanji posojila v znesku 300.000 gld. Kar smo pozneje avedeli o tisti odd aji, mora vsakega meieaoa davkoplaiovaka &e huje bolod. Veredostojna oaeba nam poro6a: Ko je mislilo mesto oddati omo-njeno posojilo, ni dobilo med svojimi uradniki inoza, kateremu bi bilo izroLilo izdelovanje naiita, po ka-terem bi se postopalo, timve6 naprosilo je v ta namen mladega iida Pavio, menjalea, kateri je nasvetoval, naj se popraJajo razne branilnice, ali bi hotel© prev-zeti to posojilo, da«i jo znano, d& hraniioioe takih denarnih poslov vsled svojih pravil ne sprejemajo; kakor so tndi zaporedom odgovorile na stavljena praianja. H eemu ta potrata iasa in p.tpirja in po-itnih mark na svet modrega zida? Morda zato, da bi se reklo: obrnili smo se na ve6 zavodov (a katerih bi se bilo moralo use naprej veleti, da tega ne Bprejmejo) ? Resnidoo je torej, da uddaja posojila in njegovi pogoji niso bili objavljeni, kakor bi bilo treba, da bi bo lahko vsakdo, kdor ima denar, ude-lezil konkurence. Dokaz temu je, da g. Vervega je se zadnji dan proail, naj so mu podaljsa obrok za osem dni, da bi mogel tudi on uluziti ponudbo: ali porodevalec Karol llitter in staregina vitez Bosizio nieta pri seji tega citi omenila. V Btarefiinstveni neji 20. t. m. sprejeta je biia ponudba 2ida Jone in sicer ne tista, katero jebil prej ulozil, ampak diuga, kakor pripoveduje naS poroftevalec, katero je uloftl m 6 d eejo, kate.-a je popolnoma posneta po oni ponudbi, ki je imela najve6 upanja, da bo sprejeta, namreo* savoda .Creditanstalt;" a tern razjofikom, da je zviSal ceno vsakemu dolznoruu pismu za 20 kr., kar da I m«ato dpbj^k* 0OP 0- MeiWfy d» w& ofwte v zadnji gteyilki gled^ javnosti denarnih podjetij in opomba tukajsnjega konservativnega- liBta je mnogo pnpomogla k temu poviSku. Nekoiiko vrstio v dve»» Jiatih doneslo je moRtu 600 gld. StafaSine so bili o cell zadovi nopopoino podufieni; nekdo je tozil se twti dm opoludne, da mu je re6 neznana in da ne ve, kiko se more tako hitro sklepati, ter je spominjal na case, ko se je pod zupanom Deperisom sprejelo poso,ilo ax novo pokopaliSfip. FinaniSni odsek je b**,e Se le tisti dan opoldne izrodil ocetom svoje poro«ilo. b> cor to je njih stvar, naj delajo, kakor znajo. Ko je b'b razvidno, da ima Joua najboljse pogoje, spregovoiH je Hitter tor zagovarjal „CredUanBtalta, reko6, d« kakor Joni mora biti dovoljeno tudi drugim ssavodom, da mod sejo, Se se jim zdi, svoje ponudbe zvifiaio. da BCreditanBtaIt« bi stavila gotovo boljie pogojo. ako bi bila pricujoia, da naj se torej sklopanje o toj stvari odlozi in med tern casoin refienemu zavodu brzojavi, ali bi ne hotel svojih pogojev zbolisati y konst mesfcu. Ta predlog se Bprejme z vaemi glasovi proti petim. Na to so soja pretrga; ali kmalu ae yrnejo starosine v d^orano, ne da bi bili brzojavili, ter sklepajo naprej, kakor bi se ne bilo aid prlgodiio, in oddajo posojilo zidu Joni. Zdaj pojde ta slslep v potrfonje na dezelni odbor. Kot meieani in davko-plaoovaloi, ki donasamo po svoji mofii v moatpo denarmoo in ki homo moral! plafovati obrcsti od toga posojila in s casom tudi glavnico, prosimo vo-loslavni doielni odbor, ki je o svojem postopanji odgovoron deL, zboru, naj tega sklepa mostoga sta-rofiinstva nikar ne potrdi, in sicer zato ne, ker se ni vse poBkufialo, kar bi so bilo prav lahko storilo, da bi so dosogli koiikor mogofie ugodni pogoji za mustno denarnico, ker se ni oddaja posojila a pofietka javno razglasila tor g. Vervogi tako pot zaprla, da ni mogel konkurirati, in ker se v dotioni seji meituega BtaieaiiiBtva ni dala prilika vsomponudnikom, da bi svoje pogoje So oukrat pregledali, oziroma zboljSali, ampak le euemu, dasi jo K. Hittor odlofino tidil, da bi tudi drug saved vsoto povzdigoil io viKe ko Jona. Ker je iz toga o&vidno, da postopanje ma-gisti-Hta pri razpisu posojila in sklep ataroilnutva a dne 20, t. m. v torn oziru ni moatu v koriat, ampak v skodo, ker bi so bili dali dosedl prav gotovo boljil pogoji za plaoujoco mesto, zato ponavljamo bvoJo inkrono prolnjo, naj voleslavni doiulni odbor razve-Ijavi oni Bklep. Ilvalijo bo naii mo&jo, da mesto dobi denar po 40/q na posodo; ali to je popolnoma krivo. Zid Jona jo obeial za vsako dollno pismo, ki se glasi na 100 gld., v resnici aamo 87 gl. 45 kr. in po toj eeni mu je obocanih 3000 dolznih pisem. V gotovini pla6a torej mestu 262*350 gld,, ali mesto mu bo moralo vruiti kapitala 800.000 gld. in 4<>/0 o-breatij od teh 300.000 gld. ali pa 51/4 0/0 0d onega denara, ki ga v resniei prejme. Res, da pred 10 led jo colo drzavni tinancni minister fie slabie delf.l; ali med tern Casom so se razmere premeuile, deaara je zdaj ve5 in po 50/0 posodi tudi naa Jonko mostu. denar, koiikor ga potrebuje. Naj ne bo naSa prosnja do dezelnega odbora prazon glas, ampak naj nas gotovo usli&l Tako naS porocevalec. BRassegna", listii nekaterih ur&duikov de2ol« nega odbora in o. k. kmetijske druzbo v Gorioi, ki stogujo eno uho v Gosposke ulice, drugo pa v §t. Peter, prinesel je popolnoma krivo razlago o „Slo- Sinia peticiji gled6 dezelnega Sohkega zaloga, ki naj i bo ustanovil za poknezeno grofijo gorisko in gra* difiko. Radi robatih sumnifienj in natoloevanj, izre-6onih proti Sloveneem v onem dlanku, ni mu „So6atf '< niti besedice odgovorila v tej zadevi. A to preziranje •'azlaga si lastid tako, da „Sooa* ni imela kaj odgo-voriti na njegovo neotesanost, ter konfitatuje to v svoji steviiki od 20, t. m. Naj vL torej imenovaai list, da nismo molcali, kakor bi ne imeli kaj odgo-voriti na njegovo ^interpretaoijo", ampak iz onih uzrokov, radi katerih ne odgovarjamo BFreooimm** .ilankom". (!) ^Gorrieru" ni ni6 kaj vse6, da je dalo viaoko o. k. ministerstvo slovenskemu otroikemu vrtu v Gorici za tekooe leto podporo 200 gld., ter pravi porogljivo, da se nadeja, da podeli isto miniBtarstvo italijanskemu iolskemu drufitvu nPro patria" enako podporo, kadar ustanovi to italijanske Sole za italijanske otroke pc slovenskih oboinah. oCorriere", kateri prinasa uradna in neuradna porodila raznih uradov, zborov, zastopov in druStev, bi se bil lahko propridal pri o. k. mestnem iolskem svetu, pod ka-terimi pogoji dobiva slovenski otroski vrt ono podporo, namreS ker hodijo vanj slovenske kandidatinje tukajSojega e. k. uditelji^a, ki imajo tam svoje vaje in po8kuanjc. Kadar bo e. k. uditoljiSce za Italijanke v Kanalu ali v Tolmisu in napr&vi tarn nPro patria" italijanski otroiki vrt za italijanske otroke, takrat dovoli gotovo visoka vlaY m fy zelni Solaki svet, ki bi, kadar bi imeli Slovenci ve-vecino v njem, imenoval goriakenm mesta najprej ucitelje, ki bi bili v narodnera oriro .Sviga Syaga ees dia praga", potem pa najodlocnejae panalaviste, ki bi iirili med Italijani alovansko propagando. Jut odlocuje tedno veleslavna c. k. ir&ika vlada, kaka naj bo veSioa t deleloem aolakem avetu gonSkcm, zato oeatitamo lista, ki je priporocal njenega kan-didata knexa Hohenlolia a* drzavni zbor, da jo raa-glaga kot apoaobDO, da bi a pomocjo svojega de-iemega lolakega. arete poatopala proti gonakemu mestu in njegovim Italijanom take, kakor dopwnik pravi. Dopiair.t botel je Slovenee tabiti kot atraiilo proti predlogu, ki ma ni vieC, kakor jib je rabil kites HohenUme. ko je botel priti v driavm abor, in ni oomialU, da poarectao pcipisuje triaaki tladi (ae-dami ali bodotf) take hataoati, katerib bi ee morala vlada veeno tramovati, ako bi jib imela. ,So6a« amain, tak thicaj kot nemagoc in JRaasegnino* oobro voflo kot atraloo poneareeeno. Dokler oataneio ae-danjo pohtiooe ratraere na Primorakew, ni pricako-rati apremembe v madaebojni politiki narodovj du-najakira visokim krogon oataoe jo juioi Slovani vedno pautlaviati in ruaofili, Italijani pa sveati braaitelji driavnib mej is pokoritelji Slovaaov, katerim atrilejo perati in aategnjejo gilo. Taki nasori povzdignili ao ae sdaj do veljave in po njih ae uravnavajo raamere mod domacima narodoma na Primorakem. — Ako ae kedaj okoliacine premenijo in b'» hotela viaoka vlada podpirati alovanaki iivelj t Primorji, ne bo ji treba deielnih Solakib avetov po naaveta .Rawegui-nem*; dovolj jej bo, da nakloni n. pr. goriakim Slo-venm>m pi avojih aaupnih mozeh ono podporo, katoro je dajala aadnja lcta priataiem politidnega druSlva „Unione". S to podporo bodo imeli Slovenci v dveb letih avojo ttatopui- o t meatnem atare8inatvu in t 10 letib bo Gorica toliko alovenaka, kolikor je aedaj italijanatca, ne da bi bilo treba poalulevati ae onih eredatev, katera riie jRaaaegna" avojim potrpe21jivim eitateljem kot atralilo na ateno. Po naravni poti, ako ae ne aadeluje ae eilo, doaeie vaak narod, kar mu gre, ne da bi lalil praviee in opravicene teinje avojih goaedov ali narodov, a katerirai iivi pomeian. „Raa-aegoin" dopia oatane nemioTjivo apiieevalo podlega in aurovega miiljenja, kakerino je iiraail pred vec leti neki 8e siveei italijanaki ljndaki zastopnik, ki sdaj poena na dobljenib lavorikah, kateri je odgo-voril na opombo alo.enakega tovariaa, da njogovo poatopaoje ni hvale yrodno, naalednje beaede: „zdaj imamo mi vedino in delamo, kakor ae nam ljubi; kadar jo bote Yi iraeli, delajte pa Vi tako". Mogoce, da ao bile te besede izgovorjene v istein prostora, kjer je ,Baaa.K aroj <5kaek pisala, a izgovorjeoe so bile po Italijanu, no po Slovenci. Navada je sicer, da dloTek druge p& aebi sodi, ali jako ae moti ,Raaa.*, ako miali, da je taka aodba pravi5na. O gorigki tomboli dobili smo k opazkam v zadnji atevilki so ta dostavek: Ako je bil letoSnji (Sisli dobodek goriske tombole manjsi od Onega dru-gib let, kriv je tega nekaj „Corriere* in DJegova ljubezrn do beneSkib Slovencev. Tisio soboto pred tombolo je namre6 priporocal Gorifanom, naj He ude-lezijo dobrodelne slavnoati, ki je bila drugi dan t Cedadu aii ˇ Starem mostu t korist beneSkim Slo-vencem, katerim je bila povodenj veliko Skodo nare-dila. Torej »Corriero?a" Ijabezen do 8lovenskega na-roda in do cedadake italijaoske alavnoati znizala je dobodke gonSkemu zavoda. Povodnji bile so od preiekle sobote naprej po «nnogih krajih na Goriakem. Skodovale so veliko poaebno v Furlaniji, pa tudi na drzavoi caati ob Sodi in v Brdih so maraikaj pokvanle. Blizu Kaprive med Gorieo in Eormtnom je voda odnesla zelezniLni most, tako da na tiatem mesta ne more 2eleznica naprej, ampak prenaSajo blago in potniki moiajo prestapati iz enib tozot t druge. Nataneneje prihodnjid. Drobne novice. Te dni bil je v Gorici po opravkih slavui nas rojak Andrej Komel plemeniti So^ebran, c. k. major. — Zidanje topnicarske koBarne v Gorici prevzel je nag rojak Franc Hmolak, re-leposestoik in trgorec z lesom t Lokavci, za klicno ceno 187.000 gld. — Pot res bil je v Gorici po-noLi od torka do srede ob l3/4 popoluoodt. 6util se je inoecn aanec od zdole narzgor. — Magistrat je raz-pisal slazbo mestaega podtajnika s placo 1000 gld. in Stirimi petletnicami po 100 gld. Prositi smejo tudi Slovenci, Le nmejo italijanaki in ncmski jezik, a meato dobi, kakor pravijo, neki Ballaben. — Za Lnp-nika v prvostoltii cerkvi izrolil je prvostolni kapitel v seji 16. t. m. pre6. mons. 8tef. Kafola, fcagonika, ki je izyolitev tudi prevzel. — C. g. Anton Cerv, spovednik in pridigar na Sv. Gori, imenovan je Spi-ritnvalali dnbovni vodja v osrednjem duhovskem se-meniSdi v Gorici. — C g. Antonin Nan at i maiaje zdaj pri 25. oo. kapucinih in je pripravljen pomagati tudi na dezeli z dovoljenjaia svojih predstojnikov. — Prednja stran velikecerkvev Gorici ae pridno popravlja in dobi nad cerkvena vrata od zuuaj Iep kip Matere bozje brex madi'Sa spofiete iz belega mar-morja, ki bo afatl blizo 1000 gld Odatopivii iapnik mons. dr. Caatellani pozivlja meacane, naj bi ma v ta namen poSiljali milib darov.— ,Vademecum del-la BicamaJrice" imennje se nov Hat, ki bo izhajal v Paternoliijevi tiskami vaakib 14 dnij in bo ponceval ienake v vezenji in sivanji. Do konec leta atane 1 gl, po poSti 1 g). 15 kr. Urednik mu je Ernest pi. Bom. — Na Vogerskom nmrl je danea ob 8. nri predp. B r a i d a GaSpar, znpnik v pokoji. Rojen je bil v Gorici 4. Jan. 1803, v dubovna posvecen 28. aept. 1828. — Sempas (iz St. Pas) piaejo nasi nemSkntarji Schonpasa, zidovaka ncenjakinja v Gorici pa Belpasao. Rea btatroamne preatave, ki bi bile v cast vsakema barlekina (spnkovalca). •— Mnogo obi-akana procoaija za sv. leto bila je preteklo ne-deljo ob 4 popolndne v Gori. i iz veltke cerkve k oo. kapneinom, k 2c. nrioUitkaro in sopet v prvoatolno eerkev. Eoaka proeeaija bo tudi prthodnjo nedeljo. Vabilo k vetc'ici, katero priredi dne 24. ok-tobra 1886 Tolminaka nje2oa rnhdiua v pvostorib, katere je Narodna Citafnica Tolminaka blagavoljno v ta namen odatopila, se slede&m sporedora: 1. Cesar-ska posem, poje iotaka mladina. 2. Nagovor 9 letne dekliee Gianola-e. 3. Dvog»vor MOtrok in lastovwa" izverlujeti Tletni deklici ScbafFenhauer in Jenko. 4. KDe2ek in kreanica,* poje iolska raladina. 5. Dokli-macija „Das Hascben." deklamuje 5 letna deklica Schaffenhauer; .6. »Kjo so moje roitcu", poje Solska mladino. 7. Igra „Star vojak in njegova rejenka,* igrajo: Ema Licen, Stepanka; — Marija Gianola, Ti-nica. — Ida Gianola, Radovanka; — Olga Kotol, Aniika; — Marija Kntianski, Katinka; — Fajgelj Ilajrauud, MiSko. 8. nPt!»ee,it poje solaka mladma. Med pavzimi (prenehi) bi svintla Tolminaka godba. Po veselici bodo tombola a saljivimt dobitki. Liatke k tomboli bodo prodajale njezne aodelovalke po 10 novcev. Vatopnina k veselici 20 kr. Ker je oamenjen diati dobodek v podporo uboine Solske mladine, ae radodarnoati ne atavijo moje. ZaLetek veselice tocno ob 8. uri. Vabila se ne bodo razpostljafa. K obiini udelezitvi vabi Odbor. Knjige druibe sv. Mohora w zo do§le in so dobivajo za goriske ude pri povcrjeniksi 2. g. Vr, GoljevS2eka na Placuti tik cerkve v II. nadgtropji. Martin Poveraj, krojaSki mojster v Gorici, sprejme delavca, ki je zmo2en delati (razen za civiliste) posebno za vojaSke Castniko. Dclo jc zagotovljeno za celo leto. Prosilci naj oznanijo, odkod so ter kje so bili ali kje so v deln. Poskusnja trpi 14 dnij. S \a prodaj je v Oseljanu bempasko Sapanije K POSESTVO, obsegajo^e lepo zemljisie, ki meri enajst njiv, gozda in oraiie zemlje, zasajene a trta-mi, ob voznji cesti, ki vede od Lijaka v Kar-nico, — ter prostorno in lepo hi§0 za fco-lona (kmefa). 6ez posestvo tece vode za eno mlinsko kolo, ki nikoli ne usabne. Edor 2eli kupiti, naj se oglasi pri upravni-stvu lista, ki pove lastnikovo ime. ¦Ozdrwrlja kakor je ruvidno iz zahraioih piseml ¦in idravnliklh apricaval bofazni v itlodcn iu Itrebuhn, badeaje, kr5, Jelodefina I* premen-|Javnoiiinl!eo>zaBafanJt> bemrejlda, zlatentco, ""* itd. in je najboIjM pripomofek roj' gliste pri otrocih. ¦Posiqa izdelovatelj po poitt v ikatljic.Ui I po 12 steklenlc za 1 gld. 3G novc. 3 Pri veoem Stevitu djbi ae primeren odpu-f. Gosp. GabrieiiiPiccoU-ju, lekarjuvLjubljani K& zahteranje potrjujem, da aera Yag cvet za ielo-d«c, kojega deli ao mi oobro znani, v relikih sludajih vspeftno rabil proti boleznim t zolodca in zlati iili. Ljubljana, meseo ianuvar 1884. Dr. Emil vittt Stockl, e. k. rladnl •Tatoraloe fa deitlno-iuitatni poroiavalM. Uspesnost tega izrrstnega zdravila sprifajejo tudi gg. dr. D. Agostini, dr. Cantbon, Titez dr. Goracucbi, dr. Pardo — sloreci trSaSki zdravniki. Podpiaani potrjujo, da ima zelodeSna eaenca ljub-Ijanskega lekarja Piccoli-ja hitre in preendne zdravilne mofii. i njo ozdravelo je mnogo ljudi mojo in soaedne znpnije; komaj proteio dan, da ne bi kdo priiel k meni, ki me prosi za jedno steklonico zolodecne esence, kojih imam Tedno aekoliko priprAvljenib. A. Wlassich, zupnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Po 15 kr. ateklenico prodaja t Gorici lebarna Pon-toni, ˇ Tolminu Paliaca, r Korminu Franzoni, t Gra-disSi CoasBini, t Gradezi Pasqualia in nithaja bo refii-nom t vseh lekarnah na TiroUkem, ˇ Tratti, Istri in Dalmaciji. St. 521. OZNANILO. Z dovoljenjem velealavnega c k. nameatniatva bode dne &?. oktobra 1886 v Na-l>reiini Bejem aa razno biago. __________^upanatvo v Nabrezmi,__________ — - A I i it. ? pri So&fcem mostu, Via CordaiuoU at. 4, V GOKICI, izdeluje vsakovrstne vrvi (Strike) in vr-Cice z roko iz same konopnine, nioLne, trpe/nc, po najnizjih cenah, ki se ne bojijo tekmecev. Aft 1 f T Zenska irednje staroati ze!i priti kot bilna b kakemu duhovnemu ali drugemu go-apodu. lavodeaa je v goapodinjatvu tor govorl nemiko, ituljaiiHko In alovcnsko. Ypraia naj to v Solnkih ulicab, it, 10, B ^aloddiie bote/ni BBS! hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo 2elod5no zdravilo. Izbrati t raznth ieloddnih boloznib zdrarilo, katero bi r reanict odgorarjalo namonu, ni labka stvar dandanea, ko ae prodajajo rsakovi-stna taka zdravila. Veiji del ooib kapljic, izl'tikor itd itd., ki so oznanjajo in priporocajo obcinstvu z visoko leteSimi beaedami, ni druzega ko prctarc, pogosto ie ikodljiva. Satno jernzatemski balzam, uf.c datno znan po stoji priprosti ai>stBTi in po oziTljajooi avoji moii na iolodSno zirce, ai je pridobil prednoat pred T»emi dru-gimi do zditj znnnimi pomotki, kar potrjuje njegova ra/.prodnjn. ki vedno raste. Ta balznnt, bogat krepfajofc mofii kineikega ra-barbara, korenike, ki je aploh znana po avojem p r e-bavnem uapehu, daje gotovo aredstvo proti sebdenim alabostim, izvirajoLim iz nerednega prebavljanja. Zato ae priporoC*, ko jcati ne dtSi, proti neprijotni aapi, gnjiiau, riffanju, zabaaanju, hemorojdalnim tciavam; pomaga tudi proti zlatenici, gliatam in boleznim v drobu. Steklenica 8 podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri 6. B. Rovis, t KORMINU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C Palisca. Eau de Hebe (Hfibina voda), orijen-taiako lepotilo (ni bar^ vtlo), zboljsano in mno-wmmmmtammmmmimmmmmmmm go'/ftno skuseno po prof. dr. Holly, dela telo aaruvno voljno, belo in polno ter odpravlja liiaj, bradovice in zagoreloat na obrazi. Prodajalci: J. Criatofoletti, dvorni iekar r Gorici; Prax-marer, Prendini, lekarja r Trsta; Ed. Mahr v Lju-bljani; Pelle r Colji; Martinz v Mariboru; Rodinis v Pulji; Tromba v Rovignu. Hiisko olje zoper protin edino, mnogo tiBoL krat sponeslo korenito sredatvo zoper protin, trganje, bolezni v krizi, umrlo ude itd. itd. Nikdo ni se go varal ˇ svojih nadah! Naj ae ne opusti po»ku§nja. V«akdo bo iznajditelju hvalezen! Cena t>0 kr., 1 gl., 2 gl. Glavna zaloga v «Engel-Apotheke» na Dnnaji, I. Am Hof 6.; t Gorici pri J. Cristofoletti-ju, lekarji; v Trsta pri A. Praxmarer-ji, lekarjl. U4*vAt«ij itv odjoT**rn» firefJoijk: If *4*|»J|p. — 'L>9**i ,W«r*Jwij» tjskaraa- w ^orjet