150 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 O OSNOVNEM IN SREDNJEM ŠOLSTVU V LJUBLJANI V OBDOBJU 1848—1941 ANDREJ VOVKO Šolstvo je nedvomno eden izmed odločilnih ' dejavnikov narodnega razvoja. To velja toli- ko bolj za manjše narode, torej tudi za slo- venskega. Obdobja šolske zgodovine lepo od- sevajo tudi v razvoju večjih ali manjših slo- venskih krajev. Tokrat bo predmet naše po- zornosti razvoj šolstva v Ljubljani od revo- lucionarnega leta 1848 do propada stare Ju- goslavije. Prikazali bomo le glavne črte raz- voja posameznih vrst šol in v opombah na- vedli nekatera pomembnejša dela o njih. Opozorili bomo tudi, v kolikšni meri so bila določena področja in določene šole deležne pozornosti slovenskega zgodovinopisja in kje so še »bele lise«, ki jih bo treba zapolniti. Revolucionarno leto 1848 je ljubljansko šolstvo dočakalo z zasebnim otroškim vrtcem pri Sv. Jakobu, ki so ga odprU leta 1834, z ljubljansko normalko, ustanovljeno leta 1773, in na kateri se je začel pouk dve leti kasne- je, ter s trivialkama v Trnovem (ustanovlje- na 1778, začetek pouka 1787) in pri Šentpetru (ustanovljena 1778). Na Jezici je bila zasilna osnovna šola, v Ljubljani pa od leta 1703 zu- nanja in notranja dekliška osnovna šola ter več zasebnih dekliških osnovnih šol, ki so jih začeli ustanavljati po ukinitvi protestantskih osnovnih šol in so delovale do leta 1860. Ver- jetno sta obstajali tudi osnovna šola v Ljub- ljanski sirotnišnici ter predilska šola, saj ima- mo podatke o njiju tako v času pred letom 1848 kot tudi po njem.' Bodoči učitelji so se šolali na normalki, za- nje pa so leta 1815 odprli tudi glasbeno šolo, na kateri so imeli trikrat tedensko vaje v or- glanju. Leta 1834 so odprli zasebno trgovsko šolo, ki jo je ustanovil in vodil Franc Mahr. Kot naslednica jezuitske je v Ljubljani de- lovala državna gimnazija, ki je imela sredi 19. stoletja naslov akademska gimnazija. »Dedič« ljubljanskih jezuitskih višjih študij je bil licej s stolicami za teologijo, filozo- fijo in medicino s kirurgijo. Z reformo gim- nazij so leta 1848 le-te iz šest- spremenili v osemrazredne ter ukinili liceje. Ljubljana je tako izgubila svoje višje šolstvo, ostal ji je le študij bogoslovja v škofijskem zavodu. Uki- nili so tudi mediko-kirurški študij, še naprej pa je delovala leta 1753 ustanovljena babi- ška šola. Za čas do propada Avstro-Ogrske je za raz- voj ljubljanskega šolstva značilno precejšnje povečanje števila šol ter zaostreno vprašanje učnega jezika v njih. To slednje se je po eni strani izražalo v postopno vedno večjem de-. ležu slovenščine kot učnega jezika, še zlasti v osnovnih šolah, po drugi strani pa v kre- pitvi tako javnih kot zasebnih šol z nemškim učnim jezikom. Število teh zadnjih je občut- no presegalo stanje, ki bi dejansko ustrezalo številu nemško govorečih učencev.^ Neposredno po letu 1848 je vladala v ljub- ljanski normalki izredna prostorska stiska, saj je bilo v njenih razredih od 77 do 135 učencev. Kranjski deželni šolski svet je začel pritiskati na ljubljanski mestni magistrat, naj ustanovi novo deško osnovno šolo. Magi- strat je leta 1852 res ustanovil vzporednico k 1. oddelku normalke. Leta 1855 so to vzpo- rednico ločili od normalke in ustanovili eno- razredno mestno deško osnovno šolo. Mestni magistrat ji je preskrbel učilnico v 2. nad- stropju magistratnega poslopja.^ Ker je število šoloobveznih otrok še naprej naraščalo, je ljubljanski občinski svet razši- ril šolo v dvorazrednico. Leta 1856 je zanjo najel prostore za dva razreda v deželnem re- dutnem poslopju pri Sv. Jakobu. Šola je za- čela delovati v novih prostorih leta 1857. Iz prenapolnjenega 2. razreda normalke so pre- šolali 66 učencev na novo dvorazrednico. V začetku šolskega leta 1858/59 je normalka novi šoli odstopila še 60 dečkov in ta se je razširila v trirazrednico. Na njej so pouče- vali po istem učnem načrtu kot na normalki. Tudi to še ni zadostovalo, zato si je zlasti ljubljanski župan Mihael Ambrož zelo priza- deval za samostojno mestno deško štiriraz- redno šolo. Do tega je res prišlo v letu 1861, ko so slovesno odprli I. mestno štirirazredno deško osnovno šolo pri Sv. Jakobu. Župan Ambrož je poskrbel, da so učitelji te šole iz mestne blagajne dobivali prav tako plačo, kot so jo imeli učitelji na normalki.^ V šolskem letu 1871/72 je postala trnovska enorazredna trivialka vzporednica I. mestne deške osnovne šole, leta 1875 pa je trnovska osnovna šola prenehala delovati. Istega leta se je I. mestna deška osnovna šola preselila v licejsko poslopje, iz katerega se je v novo šolsko poslopje na Zoisovi cesti (Graben) pre- selila leta 1870 ustanovljena II. mestna deška osnovna šola. Učenci, ki so obiskovali pouk v redutnem poslopju, so zdaj odšli na II. mest- no šolo, učence te šole v licealnem poslopju pa je prevzela I. mestna deška šola. V licealnem poslopju se je začel pouk v šolskem letu 1875/76, le 1. razred so nasta- nili v nekdanji stražarnici med licealnim po- slopjem in nekdanjo Mahrovo hišo. Šola se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 151 je še naprej širila, odpirali so nove vzpored- nice, januarja 1876 pa odprli peti razred. Septembra 1889 se je petrazrednica s tremi vzporednicami preselila v novo šolsko po- slopje v Poljanskih ulicah na današnji Ko- menskega ulici (na Ledino). Poslopje so slo- vesno blagoslovili 4. oktobra 1889. Do začet- ka prve svetovne vojne je dobila še šesti raz- red in nove tri vzporednice. Med prvo sve- tovno vojno je pouk zelo trpel, ker so šolsko poslopje uporabljali v vojaške namene, šola sama pa je morala gostovati drugje, pred- vsem v poslopju dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu. Uradovanje na šoli je bilo v začetku nem- ško, nato pa pri šolskih poročilih od 1862 do 1881 dvojezično, od takrat dalje pa sloven- sko. Podobno je bila šolska kronika do leta 1881 pisana v nemščini, nato pa v slovenšči- ni. Katalogi, razrednice in tedniki postanejo slovenski s šolskim letom 1887/88. Opravilni zapisnik je bil do leta 1881 izključno nemški. V letu 1882 je poslalo šolsko vodstvo mest- nemu šolskemu svetu prvo slovensko vlogo. Do šolskega leta 1895/96 so pisali opravilni zapisnik menjaje v nemščini in slovenščini, vendar je velika večina dopisov pisanih v slovenščini. Kasneje je bil zapisnik v sloven- ščini. V začetku delovanja I. mestne deške os- novne šole je bil pouk v nemščini, slovenšči- no pa so poučevali kot predmet v I. razredu po 9, v II. in III. po 3 in IV. razredu po dve uri tedensko. Velika večina učnih knjig je bi- la v nemščini. Po letu 1869 so začeli polago- ma uvajati slovenščino v I. in II. razred, v III. in IV. pa je bil pouk dvojezičen. To pou- čevanje so prenehali v šolskem letu 1888/89, od naslednjega šolskega leta dalje pa so v III., IV. in V. razredu poučevali nemščino le kot predmet do propada Avstro-Ogrske. V stari Jugoslaviji jo je zamenjala srbohrva- ščina. Tudi II. mestna deška osnovna šola se je razvila iz vzporednic normalke. Delovati je začela 1. oktobra 1870, ko je imela 391 učen- cev, razdeljenih v štiri razrede. Svoj sedež je imela v bivšem licejskem poslopju. Tudi tu se je število učencev naglo večalo, saj jih je bilo leta 1874 že 600. V letu 1875 se je tako šola preselila v novo šolsko poslopje na »Zoi- sovem grabnu« in po tem je šola dobila tudi ime Graben. Leta 1876 so šolo razširili v pet- razrednico. Kakšen je bil naval na obe mestni šoli, pri- ča odlok ljubljanskega mestnega šolskega sveta ob začetku šolskega leta 1876/77, ki do- loča, naj najprej popišejo in porazdele med" obe šoli učence iz njunih šolskih okolišev, nato pa vse »tuje otroke v mestu« in učen- ce iz mestne okolice, zlasti z Viča in Šiške, ki naj jih sprejmejo v tisto šolo, kjer je se prostor, otroke iz okolice mesta samo še to- liko, kolikor je na šolah prostora. Šola na Grabnu se je še naprej širila, postala leta 1902 šest-, leta 1903 sedem-, leta 1904 pa v osemrazrednica. Tudi prostorna stavba nove šole ni mogla sprejeti vseh učencev, zato so po letu 1904 nekaj razredov začasno name- stili v zasebni hiši baronice De Trauxove na Bregu V obdobju neposredno pred prvo sve- tovno vojno je število učencev nekoliko padlo.5 Preden so leta 1866 v Št. Vidu nad Ljub- ljano odprli novo šolsko poslopje in začeli z redno šolo, je tam delovala zasilna šola v ka- in. državna mešana ljud- ska šola v Ljubljani 152 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 plani]i. Prvi redni učitelj je bil Matija Ber- nik, ki je bil istočasno tudi organist. Šolo so leta 1875 razširili v dvorazrednico, leta 1834 pa so dozidali del stavbe za tretji in četrti razred. Ker tudi to ni zadoščalo, so leta 1894 zgradili dodatno šolsko poslopje, ob njem pa uredili še šolski vrt. Novo poslopje so ime- novali »Mala šola na vrtu«, prejšnje poslopje pa »Velika šola«. Leta 1906 so ustanovili peti razred, obenem pa najeli prostore za dve učilnici v zasebni hiši. Leta 1910 so začeli graditi novo šolsko poslopje, ki so ga dokon- črdi leta 1911." Podobno kot šentviška je začela leta 1871 z rednim poukom tudi ježiška šola. Na tam- kajšnji zasilni šoli je v času 1787—1795 pou- čeval župnik in pisatelj Jurij Japelj in to v zasebnem stanovanju, ker še ni bilo župnišča. Šolsko stvabo so začeli graditi leta 1869, pouk pa se je, kot rečeno, začel leta 1871. Prvi red- ni učitelj je bil Franc Praprotnik. Leta 1900 so poslopje nadzidali in šolo razširili v dvo- razrednico, leta 1909 pa je postala triraz- redna.'' Leta 1867 je iz normalke nastalo ljubljan- sko učiteljišče z vzorno ljudsko šolo-vadnico. Imeli sta skupno ravnateljstvo, prvi ravna- telj je bil takratni ravnatelj normalke Karel Legat. Ko so v šolskem letu 1870/71 namesto dve- ustanovili štiriletno učiteljišče, so nek- danjo normalko spremenili v štirirazredno deško vadnico. Učni jezik na tej osnovni šoli, ki ni bila mestna, temveč državna, je bil nemški. Leta 1871 so ustanovili ljubljansko držav- no žensko učiteljišče, naslednje leto pa na njem tudi dekliško vadnico, ki je bila naj- prej enorazrednica, a je do šolskega leta 1875/76 postala štirirazrednica. Tudi ta šola je bila državna z nemškim učnim jezikom. Leta 1873 so ustanovili šolo na Barju kot ekskurendno šolo II. mestne petrazredne de- ške osnovne šole. Pouk je bil dvakrat na te- den. Leta 1886 so jo spremenili v redno eno- razredno mešano osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Leta 1897 je postala dvoraz- redna. V začetku je bila v zasebnem poslop- ju, leta 1895 pa se je preselila v novo šolsko zgradbo, ki so jo postavili na 303 pilotih (6 do 8 metrov dolgih borovih stebrih).^ Leta 1875 je deželni šolski svet ustanovil prvo mestno dekliško osnovno šolo. V začet- ku je bila štiri-, od leta 1882 pet-, od 1887 šest-, od 1889 sedem- in od 1890 osemrazred- nica. Svoje prostore je šola dobila v redut- nem poslopju, kjer je delovala do leta 1895. Od ljubljanskega potresa dalje je najprej go- stovala na realki, kjer so jim prepustili tri razrede, potem pa v zasebni stavbi na Erjav- čevi cesti št. 21 (Vrtača). Leta 1901 se je pre- selila v svoje novo šolsko poslopje na trgu Sv. Jakoba (danes Levstikov trg). Leta 1884 so z odlokom deželnega šolske- ga sveta ustanovili mestno nemško deško, naslednje leto pa še mestno dekliško osnov- no šolo. Ustanovili so jo kljub temu, da sta že obstajali obe državni vadnici z nemškim jezikom pri ljubljanskih učiteljiščih ter cela vrsta zasebnih nemških osnovnih šol, ki si jih bomo ogledali nekoliko kasneje. Ustano- vitev obeh šol je bila pogoj, da so deželne oblasti na ostalih mestnih osnovnih šolah na- mesto dvojezičnosti dovolile samo slovenski pouk, razen tega pa je moglo mesto leta 1885 odpreti prvi slovenski otroški vrtec pri prvi mestni deški osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Drugi mestni slovenski otroški vrtec so od- prli leta 1889 pri mestni šoli na Grabnu.' Povrnimo se nekoliko k obema mestnima nemškima šolama. Deška nemška šola, ki so jo odprli kot enorazrednico, je postala v šol- skem letu 1888/89 dvorazrednica, v letu 1895/96 pa že petrazrednica. Slovenščina je bila v njej neobvezen predmet od 3. razreda dalje. Nameščena je bila v Mahrovi hiši, kasneje je bilo nekaj oddelkov v mestnem špitalu (Kresija), od leta 1895 dalje pa je de- lovala v novem šolskem poslopju na Erjav- čevi cesti št. 19 (Vrtača).'" Dekliška nemška osnovna šola je bila usta- novljena kot enorazrednica, vendar se je na- glo širila, tako da je bila leta 1889 že štiri-, leta 1897 šestrazrednica s 398 učenkami, leta 1900 pa osemrazrednica. Svoje prostore je imela najprej v redutnem poslopju, od leta 1886 v Mahrovi hiši, nato v mestnem špitalu ter od leta 1895 dalje na Vrtači." Za nemške (in nemškutarske) učence je bi- lo torej v Ljubljani in njeni okolici dobro poskrbljeno, veliko slabše se je godilo slo- venskim otrokom, ki so se stiskali v prena- polnjenih šolah ali pa dostikrat sploh niso prišli vanje. Občini Spodnja in Zgornja Šiška vse do leta 1882 nista imeli svoje šole. Šoloobvezni otroci so hodili v ljubljanske mestne šole, ne- kateri pa tudi v Št. Vid. Skupaj sta kupili gradbeni prostor in zgradili šolsko poslopje na Celovški cesti. Pouk se je, kot rečeno, za- čel leta 1882, šola je bila dvo-, od leta 1889 tri-, od 1908 šestrazrednica. Kmalu so mo- rali dodatne učilnice iskati po zasebnih hi- šah, zato je občina Spodnja Šiška zgradila leta 1908 novo šolsko poslopje ob Gasilski cesti. Staro šolo so prodali občini Zgornja Ši- ška. Novo šolsko poslopje so leta 1912 nadzi- dali, do takrat mešano osnovno šolo pa raz- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 153! i. državna dekliška osnov- na šola v Ljubljani delili v osemrazredno deško in osemrazredno dekliško osnovno šolo, ki pa sta imeli skup- no vodstvo. Leta 1914 so Spodnjo Šiško in- korporirali v ljubljansko mestno, januarja 1917 pa ločili vodstvo deške in dekliške os- novne šole. Ker je ljubljanski mestni svet prepovedal sprejemati otroke z Viča v prenapolnjene mestne šole, so tam leta 1896 ustanovili svojo šolo. Čeprav so jim dovolili dvorazrednico, so mogli zaradi pomanjkanja prostora od- preti le en razred v privatnem poslopju. Vseh šoloobveznih otrok je bilo 138, šolo pa jih je obiskovalo 82. Leta 1897 so v drugi zasebni hiši odprli drugi razred. Vseh šoloobveznih otrok je bilo takrat 181, v šolo pa jih je ho- dilo 139. Leta 1899 so začeli zidati novo šolsko po- slopje, v katerem so bili štirje razredi, upra- viteljeva pisarna in stanovanje. Okrog stav- be je bil majhen vrt, stala pa je 13.000 gol- dinarjev. Pouk v njem se je začel leta 1899. Leta 1901 so šolo razširili v tri-, leta 1902 pa v štirirazrednico. Ze leta 1904 so morali vzporednico odpreti v zasebni stavbi (v mi- zarski delavnici na Glincah). Leta 1909 je bi- la viška šola že šestrazrednica s štirimi vzpo- rednicami, kar šest šolskih prostorov pa je bilo neustreznih. Zato so morali leta 1911 od- preti novo šolsko poslopje ob Tržaški cesti, ki je imelo 14 učilnic, telovadnico, pisarno in stanovanje za šolskega upravitelja ter velik šolski vrt. Šola je v tem letu imela 6 razre- dov in prav toliko vzporednic. Ob začetku prve svetovne vojne je pouk na Viču zelo trpel, ker so morali izprazniti obe šoli razen treh sob in ju je zasedlo vojaštvo.'^ Okrajni šolski nadzornik Fran Leveč je bil težak boj za prepotrebno tretjo mestno slo- vensko osnovno šolo v Ljubljani. Deželni šol- ski svet za Kranjsko jo je končno ustanovil leta 1899. S poukom so na tej III. mestni de- ški osnovni šoli začeli leta 1901. Dobila je prostore na Erjavčevi cesti št. 21 v zasebni hiši, ki jih je tega leta izpraznila I. mestna dekliška osnovna šola. Šolo je od ustanovitve do leta 1911 vodil Janez Leveč. Tega leta je bila štirirazrednica s štirimi vzporednicami in 255 učenci ter z osmimi učitelji. Omenili smo že, da je leta 1908 občina Zgornja Šiška kupila staro šišensko šolsko poslopje. V njem so ob začetku šolskega le- ta 1908/09 odprli dvorazrednico za vasi Zgor- nja Šiška in Koseze. Že v letu 1909 je posta- la šola trirazrednica, od leta 1913 dalje pa so uvedli obvezen pouk nemščine za učence tretjega in višjih razredov. Leta 1910 so ustanovili IV. nemško deško osnovno šolo, ki je naslednje leto dobila svo- je novo šolsko poslopje na Prulah. Šola je imela šest razredov, dodeljena pa ji je bila tudi pomožna šola za duševno zaostale in manj nadarjene učence. Leta 1913 so na šoli ustanovili dnevno zavetišče za učence deške osnovne šole in pomožne šole, v katerega so sprejeli 50 otrok. Leta 1914 so zgradili šolsko poslopje v Mo- stah in začeli s poukom v mešani osnovni šo- li, ki je bila že v začetku šestrazrednica s 572 učenci. Leta 1918 je bila šola osemraz- rednica z devetimi vzporednicami. Medtem ko sta normalka in trnovska tri- vialka v obdobju 1848—1918 prenehali delo- vati, pa je nekdanja šentpetrska trivialka delovala naprej. Do leta 1906 je bila še ved- no v cerkovnikovi hiši, v kateri so leta 1902 v pritličju pripravili novo učilnico. Leta 1906 se je šola preselila v novo poslopje na Šmar- tinski cesti. V šolskem letu 1907/08 je bila dvorazrednica z eno vzporednico, naslednje 154 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Šolsko leto je postala trirazrednica s 378 učenci, 1911 pa petrazrednica s petimi vzpo- rednicami in 409 učenci. Posebna značilnost ljubljanskega šolstva v obdobju 1848—1918 je bilo veliko število za- sebnih osnovnih šol, od katerih so nekatere, kot rečeno, delovale že pred letom 1848. Uršulinska zunanja zasebna dekliška os- novna šola, ki je začela delovati že leta 1703, je bila v šolskem letu 1872/73 petrazredna, od leta 1882/83 pa že osemrazredna. Leta 1871 ji je bila priznana pravica javnosti. Učni je- zik je bil slovenski, nemščina pa od 3. raz- reda dalje obvezen učni predmet. Leta 1894 so z odlokom ministrstva za uk in bogočast- je šolo preosnovali v petrazredno osnovno in trirazredno meščansko šolo s slovenskim uč- nim jezikom. Ta meščanska šola je bila do konca avstrijskega obdobja tudi edina svoje vrste v Ljubljani.*^ Leta 1855 so ustanovili deško in dekliško evangeličansko osnovno šolo z nemškim uč- nim jezikom, ki je delovala do leta 1889.'* Leta 1851 so deželne oblasti dovolile Mariji ZoUmann pl. Zollerndorf ustanovitev zaseb- ne nemške dekliške šole. Šola je delovala do leta 1885. Ob njej je od leta 1853 do 1856 delovalo tudi otroško zavetišče. Deželna vlada je leta 1856 dovolila usta- noviti zasebno dekliško šolo tudi Leopoldini Petrič (Petritsch). Šola je bila v bivšem knežjem dvorcu v Gosposki ulici, na mestu sedanje Narodne in univerzitetne knjižnice ter pod Trančo. Leta 1858 so šolo razširili v popolno dekliško glavno šolo, poleg nje pa so imeli še gospodinjsko šolo, v kateri so dek- lice učili pranja, kuhanja, šivanja in podob- nega. Petričeva je leta 1867 izročila šolo ne- čakinji Viktoriji Rehn, ki jo je skupaj s se- stro Gabrijelo vodila do leta 1894. Solo so leta 1884 razširili v osemrazrednico in ji leta 1870 priključili tudi dekliški otroški vrtec. Pravico javnosti je dobila 1870. Zavod je imel tudi pravico vzgajati učiteljice, vendar učiteljišča niso odprli. Učni jezik je bil nem- ški. Privatno nemško deško osnovno šolo je le- ta 1856 ustanovU dr. Alojzij Waldherr. Leta 1868 je dobila pravico javnosti, v šolskem le- tu 1877/78 pa svoje poslopje v Beethovnovi ulici. Po smrti ustanovitelja »vzgajališča« je od leta 1890 dalje šolo vodil njegov sin dr. Jožef Waldherr. Od leta 1866 do 1875 je imela svojo zaseb- no dekliško osnovno šolo Julija Orel-Moos. Sola je imela prostore na Glavnem trgu, Moosova pa jo je opustila, ker je leta 1875 postala stalna učiteljica na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu, leta 1882 pa tam celo nadučiteljica. Nekdanja učiteljica v zasebni šoli Leopol- dine Petrič Irma Huth je leta 1867 odprla lastno privatno šolo, ki je dobila pravico jav- nosti leta 1872, leta 1883 pa je postala osem- razredna. Leta 1897 se je razširila v dvolet- no višjo dekliško šolo, leta 1903 pa v zaseb- no žensko učiteljišče. Ko je leta 1900 Huthova umrla, je njen za- vod prevzela Marija Hanss. Vodila ga je do svoje smrti leta 1910. Kasneje je dobil ime Nemški šolski kuratorij Huth-Hanss. Deloval je do leta 1918. Leta 1878 so z dovoljenjem deželnega šol- skega sveta ustanovili zasebno dekliško os- novno šolo baronice Lichtenthurn. Prvotno je bila namenjena le notranjim go jenkam, od leta 1886 pa tudi zunanjim učenkam. Leta 1881 je dobila pravico javnosti in razširili so jo v dvorazrednico. Solo so vodile redovnice, učni jezik je bil slovenski, nemščina pa ob- vezen predmet. Leta 1902 je postala šola osemrazredna. Leta 1880 je kupila Vincencijeva družba na Spodnjih Poljanah hišo in posestvo za zave- tišče zanemarjenih dečkov. Ti so najprej obi- skovali mestno šolo, potem pa lastno zaseb- no šolo v istega leta zgrajenem »Collegium Marianum« — Marijanišču. Šola je dobila pravico javnosti leta 1886, od takrat dalje pa je sprejemala tudi zunanje učence. Šolo so vodile redovnice, učni jezik je bil slovenski, nemščina pa obvezen predmet. Napadalno nemško šolsko društvo »Deut- scher Schulverein« je leta 1885 tudi v Ljub- ljani ustanovilo svojo deško ljudsko šolo, ki je leta 1888 dobila pravico javnosti. Svoje prostore je imela v višji realki na Vegovi ulici. Ob prvem vpisovanju so morali zavr- niti četrtino otrok, ki niso znali dovolj nem- ščine, kar tudi lepo priča o »nemškosti« ta- kratne Ljubljane. Večina otrok, ki so obisko- vali šolo, je bila iz obrtniških in železničar- skih družin. Ob razpadu stare Avstrije leta 1918 so šolo ukinili. Leta 1908 je Schulverein odprl svojo mešano osnovno šolo tudi v Spod- nji Šiški, ki je bua leta 1912 že štirirazred- nica s pravico javnosti.''^ Leta 1901 so začeli s svojo deško zasebno šolo na Rakovniku tudi salezijanci. Najprej ni imela pravice javnosti. V šolskem letu 1912/13 je bila že petrazredna s pravico jav- nosti.'^ Leta 1902 so pri zasebnem učiteljišču uršulink ustanovili zasebno vadnico. Leta 1906 je začelo v Ljubljani delovati društvo »Mladika«, katerega namen je bil vzdrževati slovenski dekliški internat in za- sebno osnovno šolo kot pripravljalnico za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 155 i Banovinsko deško vzgajali- šee na Selu leta 1937 mestni ženski licej (realno žensko gimnazijo). Svoj internat je odprla naslednje leto v Go- sposki ulici. Zasebna dekliška šola je prav tako začela delovati leta 1907. Na vogalu Šu- bičeve in Levstikove ulice so kupili zemlji- šče in na njem ob mestnem dekliškem liceju leta 1912 postavili nov internat. Dekliška šo- la se je razširila najprej leta 1908 v dvo-, le- ta 1910 v štiri-, leta 1911 pa v petrazrednico. Tega leta je dobila tudi pravico javnosti. Svoje prostore je imela v pritličju mestnega liceja na Bleiweisovi (sedanji Prešernovi ce- sti). Leta 1913 je šolo prevzela ljubljanska mestna občina. Dobila je naslov Licej ska ljudska šola in priključili so jo ravnateljstvu mestnega dekliškega liceja.^' Leta 1845 so v Ljubljani iz zapuščin, darov in državnega posojila odprli prisilno delav- nico. Poslopje zanjo je podarilo ljubljansko mesto. V delavnico so sprejemali delomrzne- že od 14. leta dalje. Leta 1866 je prevzel po- slopje z upravo kranjski deželni odbor, ki je leta 1873 ustanovil poseben ločen oddelek za korigende ter enorazredno osnovno šolo z učiteljem in kuratom. Učili so upokojeni uči- telji. Leta 1909 so oddelek za korigende pre- osnovali v posebno vzgajališče za zanemar- jeno mladino. Imelo je posebne prostore, ki so bili ločeni od prisilne delavnice, vanj pa so sprejemali fante od 14. do 18. leta. Leta 1911 je dobilo naslov Deželno vzgajališče. Iz razpisov za učitelja moremo ugotoviti tudi, da so leta 1872 ustanovili zasebno šolo pri kazenskem zavodu na Ljubljanskem gradu. Učitelja Feliksa Stegnarja, ki so ga sprejeli na podlagi tega razpisa, omenjajo pregledi učiteljstva do leta 1895. Ljubljanski mestni šolski svet si je zelo prizadeval ustanoviti meščansko šolo, vendar je kranjski deželni zbor ta prizadevanja za- vračal. Leta 1905 je npr. mestni šolski svet predlagal, naj bi II. mestno osemrazredno deško šolo spremenili v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko. V obdobju stare Av- strije je bila tako v Ljubljani le ena meščan- ska šola — dekliška uršulinska. Odprli so jo leta 1894. Delila se je na notranjo in zunanjo. Notranja je bila internatsko urejena, učni je- zik je bil nemški. Učni jezik v zunanji šoli je bil slovenski. Videli smo že, da se je ljubljanska normal- ka preoblikovala v moško in žensko učitelji- šče. Leta 1881 so z ministrskim odlokom dolo- čili, naj v slovenščini poučujejo verouk, slo- venski jezik, matematiko in geometrijo, risa- nje, prirodopis, sadjarstvo in specialne meto- dike teh predmetov, pri vseh predmetih pa po možnosti uporabljajo tako slovensko kot nemško terminologijo. Leta 1884 sta dobili učiteljišči novo stavbo.^^ Leta 1870 so pri uršulinkah v Ljubljani ustanovili lastno zasebno učiteljišče za izo- brazbo svojega učiteljskega naraščaja. Leta 1894 so se začele na njem šolati tudi zunanje učenke. Leta 1902 je zavod dobil pravico jav- nosti. Ze omenjena ljubljanska akademska gim- nazija je imela v obdobju 1855—1891 naziv višja, nato do leta 1900 državna, od takrat dalje do konca Avstro-Ogrske pa I. državna gimnazija.*' Leta 1889 so v Ljubljani ustanovili drugo gimnazijo, najprej kot nižjo gimnazijo s hu- manističnim učnim načrtom. Svoje prostore je imela tako kot I. državna gimnazija v biv- šem licejskem poslopju. Po potresu se je v šolskem letu 1895/96 preselila v Waldherrje- vo hišo na Beethovnovi ulici. Leta 1900 so jo razširili v višjo gimnazijo ter je dobila na- ziv II. državna gimnazija. Podobno kot za I. državno gimnazijo, ki se je leta 1899 prese- lila v novo šolsko poslopje (današnjo osnov- 1561 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 no Šolo Prežihovega Voranca), se je tudi II. državna gimnazija leta 1907 vselila v novo zgradbo ob Poljanski cesti. Nemška manjšina v Ljubljani je uspela doseči, da so leta 1907 od I. državne gimna- zije odcepili štiri nižje nemške vzporednice. Te so naslednje leto postale samostojna gim- nazija z nazivom »C. kr. III. državna gim- nazija z nemškim učnim jezikom«, medtem ko je bil pri obeh prej omenjenih gimnazijah pouk tako v slovenščini kot v nemščini, raz- merje med njima pa se je proti koncu Av- stro-Ogrske spreminjalo v korist slovenščine, kar je še zlasti veljalo za nižje gimnazijske razrede. Nemška gimnazija je imela svoje prostore v Beethovnovi ulici, od koder je od- šla II. gimnazij a.2* Leta 1851 so v Ljubljani ustanovili nižjo realko s tremi razredi. V šolskem letu 1864/65 je postala višja realka, s šolskim letom 1872/73 pa popolna sedemrazredna realka. Učni jezik na njej je bil nemški, tak pa je bil tudi duh, ki je na njej vladal. O tem zgo- vorno priča tudi dejstvo, da ji je šolsko po- slopje leta 1874 zgradila Kranjska hranilni- ca, trdnjava kranjskega nemštva. Do takrat je imela realka svoje prostore v poslopju biv- šega liceja.^' Do leta 1918 je bila edina popolna sloven- ska gimnazija pri nas zasebna škofijska gim- nazija v St. Vidu pri Ljubljani, ki je začela delovati v lastni novi stavbi leta 1905.^2 Leta 1896 so po prizadevanjih ljubljanske- ga župana Ivana Hribarja ter darežljivosti veletrgovca in veleposestnika z Reke Josipa Gorupa ustanovili mestno višjo dekliško šo- lo. Zasilne prostore je dobila v Zoisovi hiši na Bregu št. 20. Kuratorij šole je za šolsko leto 1897/98 najel novo zgrajeno hišo Glasbe- ne Matice v Gosposki ulici, ker prostori v Zoisovi hiši niso več zadoščali. Kasneje so morali poiskati dodaten prostor v sosednji hiši. Leta 1907 je bil ustanovljen mestni de- kliški licej, ki se je preselil v novo stavbo na Bleiweisovi cesti. Višja dekliška šola je bila združena z licej em, s šolskim letom 1908/09 pa je prenehala z delom. V novo zgrajenem poslopju Mladike so bili še osnov- na in gospodinjska šola, trgovski tečaj ter internat. Leta 1888 so ustanovili Strokovno šolo za obdelavo lesa in za umetno vezenje, ki se je leta 1911 preoblikovala v Državno obrtno šo- lo in preselila v tega leta zgrajeno novo po- slopje (današnjo zgradbo Srednje tehniške šole na Aškerčevi cesti).^ Leta 1909 so ustanovili prvi slovenski za- sebni trgovinski tečaj za dekleta, ki ga je vo- dil mestni učitelj Franc Gärtner, leto prej pa slovensko trgovsko šolo, ki je dobila pravico javnosti leta 1911. Poleg njiju sta obstajala še Christofov učni zavod, ustanovljen leta 1903 (po ustanovitelju Josipu Christofu) ter Mahrova trgovska šola, ki je kot rečeno de- lovala že od leta 1834. Leta 1900 so ustano- vili gluhonemnico. Kako zavzete za reševanje šolskih vprašanj so bile ljubljanske mestne oblasti, priča med drugim tudi število novih šolskih poslopij. Mestna občina je zgradila stavbe za I., II. in IV. mestno deško ter I. mestno dekliško šolo, za dekliški licej in preuredila stavbi za III. mestno deško ter obe mestni nemški šoli. Obdobje stare Jugoslavije je najprej lepo pokazalo, v kolikšni meri je bilo ljubljansko nemško šolstvo umetna tvorba brez pravega zaledja. Nove oblasti so uvedle v šole sloven- ski učni jezik, nemško govorečim šolarjem pa zagotovile manjšinske oddelke. Ker je bi- lo konec germanizacijske prisile, je bilo učencev v teh oddelkih zelo malo. Ukinili so vse zasebne šole razen tistih, ki so jih vodili razni redovi. Iz obeh ukinjenih mestnih nemških osnov- nih šol so ustanovili nemško manjšinsko šo- lo, ki je imela svoje prostore v Waldherrje- vi stavbi na Beethovnovi ulici. Leta 1918 je imela še 8 oddelkov, potem pa se je število učencev vedno bolj manjšalo, tako da so jo v šolskem letu 1935/36 zaprli, ker se je vanjo vpisalo le 17 učencev. (Zakonski minimum za obstoj manjšinskega oddelka je bil 30, izje- moma 25 učencev.) Iz ukinjene nemške dekliške osnovne šole so leta 1918 ustanovili III. mestno dekliško osnovno šolo. Ta se je leta 1924 združila z dekliško osnovno šolo na licej u (oziroma gimnazijsko osnovno šolo) v II. dekliško os- novno šolo. Svoje prostore sta imeli na Blei- weisovi ulici št. 19 in 23. Leta 1936 so zgradili novo šolsko poslopje za Bežigradom ob Vodovodni cesti. V njej je delovala VI. državna mešana ljudska šola. Naslednje leto so jo spremenili v državno poskusno ljudsko šolo.^* Proti koncu stare Jugoslavije je na ljub- ljanskem mestnem območju delovalo 25 jav- nih in zasebnih osnovnih šol: I. državna de- ška Ledina, II. državna deška Graben, III. državna deška Vrtača, IV. državna deška Prule, V. državna deška Spodnja Šiška, I. državna dekliška Sv. Jakob, II. državna de- kliška - licej, III. državna dekliška Spodnja Šiška, I. državna mešana Vič, II. državna me- šana Zgornja Šiška, III. državna mešana Mo- ste, IV. državna mešana Sv. Peter, V. držav- na mešana Barje, VI. državna mešana Beži- grad, deška in dekliška vadnica na učitelji- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 157 šču, pomožna šola, državna gluhonemnica, banovinsko deško vzgajališče na Selu (nek- danja šola v prisilni delavnici, ki je bila ne- kaj časa na Ponovičah), zasebna deška Mari- janišče, zasebna dekliška Lichtenthurn, za- sebna dekliška uršulinska, zasebna uršulin- ska vadnica, državna manjšinska šola in za- sebna šola na Rakovniku. Naslednja značilnost ljubljanskega šolstva v času stare Jugoslavije je bilo veliko število na novo odprtih meščanskih šol, za katere so v Zgornji Šiški (skupaj z osnovno šolo), na Viču in v Mostah zgradili tudi nova šolska poslopja. Prvo državno deško meščansko šo- lo so v Ljubljani odprli leta 1919, nastala pa je iz višjih razredov II. mestne deške ljudske šole (Graben) in imela prostore v šoli na Pru- lah. Istega leta so nastale še II. državna deška meščanska šola v Spodnji Šiški (leta 1935 .se je preselila v Beethovnovo ulico, leta 1936 pa v bežigrajsko šolo), I. državna dekliška me- ščanska šola pri Sv. Jakobu (prostore je ime- la v stavbi osnovne šole) ter II. državna de- kliška meščanska šola v Spodnji Šiški (sku- paj z II. deško se je selila na Beethovnovo in za Bežigrad). Leta 1929 je začela s poukom I. državna mešana meščanska šola na Viču, ki se je leta 1940 preselila v novo šolsko po- slopje. II. državna mešana meščanska šola v Zgornji Šiški je začela delovati leta 1929 v tem letu zgrajenem šolskem poslopju, III. državna mešana meščanska šola v Mostah pa je bila ustanovljena leta 1934. Najprej je bila v stavbi osnovne šole, od šolske- ga leta 1935/36 dalje pa v novi zgradbi. Po- leg že omenjene zunanje in notranje zasebne uršulinske meščanske šole so leta 1919 usta- novili še zasebno meščansko šolo v Lichten- thurnovem zavodu. Vse tri zasedbe meščan- ske šole so imele pravico javnosti.^^ Leta 1918 je le I. ljubljanska gimnazija ostala klasičnega tipa. Drugo in tretjo so spremenili v realni gimnaziji, tretjo v slo- vensko gimnazijo z nemškimi vzporednicami. Leta 1924 so jo spremenili v izključno slo- vensko, ko so ukinili nemške vzporednice. Gimnazija je živela zelo »odisejevsko« živ- ljenje, saj so jo selili iz Beethovnove ulice k Sv. Jakobu, od tam na Vrtačo, nato spet del- no in v celoti na Beethovnovo, leta 1932 pa so jo celo ukinili. Leta 1933 je bila reaktivi- rana in je gostovala v poslopju realke. Leta 1936 se je preselila v novo gimnazijsko po- slopje, ki ga je banska uprava zgradila za Bežigradom. I. državna gimnazija se je leta 1929 prei- menovala v državno klasično gimnazijo. Re- alka se je s šolskim letom 1919/20 spreme- nila v popolnoma slovenski zavod. V šolskem letu 1928/29 se je z otvoritvijo realnogimna- zijskega oddelka v petem letniku razširila v realko in realno gimnazijo, leta 1930 pa se je spremenila v I. državno realno gimnazijo. Leta 1940 je z delitvijo III. državne realne gimnazije nastala IV. državna realna gimna- zija, ki je imela svoje prostore skupaj s III. Iz liceja, ki je v šolskem letu 1924/25 prene- hal delovati, se je razvila mestna ženska re- alna gimnazija. Banska uprava je leta 1936 odprla državno žensko realno gimnazijo, za- to je začela ljubljanska mestna uprava od tega leta dalje postopoma ukinjati razrede mestne ženske realne gimnazije. Leta 1928 se je iz notranje uršulinske meščanske šole začela razvijati zasebna ženska realna gim- nazija, zaradi česar je notranja meščanska šola leta 1931 prenehala obstajati. Se naprej je delovala škofijska zasebna gimnazija v St. Vidu. Učiteljišče je leta 1918 postalo v celoti slo- vensko. Leta 1921 so ga ločili v moško in žensko, leta 1932 pa spet združili v državno učiteljsko šolo. Naprej je delovalo tudi ur- šulinsko zasebno žensko učiteljišče. Leta 1920 so državno obrtno šolo spreme- nili v državno Tehniško srednjo šolo, (pod njenim vodstvom so delovale delovodska ter moška in ženska obrtna šola), istega leta pa so ustanovili tudi trgovsko akademijo, pred- nico kasnejše ekonomske srednje šole. Naj- prej je gostovala v stavbah I. gimnazije ter tehniške srednje šole, nato pa je leta 1934 dobila lastno stavbo. Leta 1932 so ustanovili dopisno trgovsko šolo in Trgovski učni za- vod, ki je prirejal ustne tečaje. Delovale so še državna dvorazredna in zasebna dvoraz- redna trgovska šola (slednja pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo) in zasebni abi- turientski tečaj na trgovski akademiji.^^ Leta 1923 je začela delovati državna šola za zaščitne (medicinske) sestre, leta 1929 pa tečaj za otroške negovalke, iz katerega se je leta 1935 razvila enoletna državna strokov- na šola.*' Obstajala je še vrsta drugih stro- kovnih šol: državna babiška, banovinska strežniška, državna srednja glasbena šola, za- sebna enoletna gospodinjska šola dr. Kreka v Šiški, mestna gospodinjska šola Mladika, za- sebna gospodinjska šola za gostilničarske go- spodinje, zasebna umetniška šola Pobuda, ter zasebna šola Glasbene Matice. Leta 1919 so pomožno šolo upravno ločili od prulske osnovne šole in dobila je svoje posebno vodstvo. V šolskem letu 1919/20 se je v tamkajšnje šolsko poslopje naselila I. deška meščanska šola, pomožna pa se je pre- selila na Graben, kjer je delovala ves čas sta- re Jugoslavije. Pomožne oddelke so imele tu- 1581 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 di nekatere druge ljubljanske osnovne šole. Leta 1918 je začel v Ljubljani delovati zavod za slepo mladino. Ce pregledujemo objavljena dela o ljub- ljanskem šolstvu ter pri tem pustimo ob stra- ni višje in visoko šolstvo, moremo ugotoviti, da predvsem pogrešamo poglobljenega sin- tetičnega obravnavanja tega vprašanja. Bera člankov o posameznih vrstah šol je sicer zelo bogata, kljub temu pa so v njej še nekatere vrzeli. Začetki otroških vrtcev v Ljubljani so že obdelani, prikazati pa bo treba še zlasti zasebne vrtce ter delovanje vzgojno-varstve- nih ustanov v času stare Jugoslavije. Na svojo objavljeno monografsko obdela- vo čaka še vrsta ljubljanskih javnih in za- sebnih osnovnih šol od Vrtače, Prul, Most, Spodnje in Zgornje Šiške, nemških mestnih šol do vrste zasebnih šol. Še bolj pogrešamo del o ljubljanskih meščanskih šolah, pregle- de delovanja II., IV. in ženske realne uršu- linske gimnazije, pri strokovnih šolah pa še zlasti trgovskih. Za čas po letu 1875 bi po- treboval dopolnilo o razvoju ljubljanske glas- bene šole, medtem ko so druge srednje stro- kovne šole, posebno šolstvo, vzgojni zavodi ter dijaški in študentski domovi že precej natančno obdelani. Pričujoči zelo skopi pregled o razvoju ljub- ljanskega šolstva v obdobju 1848—1941 mo- re dati le nekatere osnovne podatke o njem. Pravi pregled ljubljanskega šolstva, ki bi vključeval tudi splošni mestni in primestni razvoj, slovenski zgodovinarji še dolgujemo. OPOMBE 1. Podatke o razvoju ljubljanskega šolstva sem črpal zlasti iz dela Franceta Ostanka, Splošno- izobraževaino šolstvo v Ljubljani v razdobju 1774 do 1941, Ljubljana 1955, 54 str. (tipkopis), fase. 83, Arhiv Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, iz šolskih map ter iz registrov za po- samezne vrste šol v dokumentacijski zbirki Slo- venskega šolskega muzeja ter iz letnih poročil za posamezne šole prav tako v omenjeni doku- mentacijski zbirki. — 2. O razvoju ljubljanskega šolstva glej med drugim Razvoj šolstva v Ljub- ljani, Ljubljana po potresu, Ljubljana 1910, str. 84—98. Pet let dela za Ljubljano, Ljubljana 1940, str. 170—179. France Ostanek, Gradivo o razvo- ju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965, str. 179—195 (s pri- kazom stanja ob koncu stare Jugoslavije). — 3. Evgen Lah, Zgodovina in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol. Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega me- sta Ljubljane ob koncu šolskega leta 1889/90, Ljubljana 1890. — 4. Oskar Peče, Sto let šole na Ledini, Prosvetni delavec, Ljubljana 1953, št. 12 (20. 6.), str. 6. — 5. Podatki o razvoju II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani, Letno poročilo II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani kon- cem šolskega leta 1924/25, Ljubljana 1925, str. 9—23. — 6. Sto let pouka v Šentvidu 1866 do 1966... Ljubljana 1966, 48 str. — 7. 100 let šole na Jezici, Odbor za proslavo 100-letnice, Ljub- ljana 1970, 30 str. — 8. Jakob Novak, razvoj bar- janske šole, Barje, spominska knjižica, Ljubljana 1935. — 9. O ljubljanskih vrtcih: Die Kleinkinder- Bevahranstalt in Laibach, Laibacher Schulzeitung 1882, str. 50—53, 68—70, Festschrift zur Feier des 75 jähr. Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Laibach, Ljubljana 1909, Ivan Slokar, Prvo otroško zavetišče v Ljubljani, Kronika, Ljub- ljana, XI/1963, št. 2, str. 118—120. — 10. Zum 25-jährigen Bestände unserer Anstalt, Jahresbe- richt der fünfklassigen städtlischen deutschen Knaben. Volksschule in Laibach, Ljubljana 1910, str. 3—6. — 11. 25-jährige Bestandfeier der acht- klassigen städtlichen deutschen Mädchenvolks- schule in Laibach, Jahresbericht der achtklassi- gen städtlichen deutschen Mädchenvolksshule in Laibach für das Schuljahr 1909/10, Ljubljana 1910, Str. 3—i. — 12. Ivan Štrukelj, O razvoju šolstva na Viču (pri Ljubljani), Slovenski učitelj 1938, str. 209—210, 246—247, 305—306, 1929, str. 18—20, 40—42, 63—64. — 13. Spomenica ob 200- letnici uršulinskega samostana v Ljubljani, Ljubljana 1902. — 14. Die Eröffnungs-Feier der evangelischen Schule in Laibach am 22. Mai 1855, Ljubljana 1855, 26 str. — 15. Gedenkschrift zum 25-jährigen Bestände der deutschen Schul- vereinsschule (1885) in Laibach, Ljubljana 1910, 48 str. — 16. Josip Valjavec, Desetletnica sale- zijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani, Ljubljana 1911. — 17. O ženskem šolstvu v Ljub- ljani: Tatjana Hoj an. Stoletnica prve mestne de- kliške šole v Ljubljani, Kronika, Ljubljana, 1975, št. 3, str. 178—179; dr. Rudolf Mole, O me- stni višji dekliški šoli v Ljubljani, Kronika, 1957, str. 47—48; Evgen Lah, Mladika, IV. iz- vestje mestnega dekliškega liceja, 1910/11, str. 59—61. — 18. 100 let ljubljanskega učiteljišča, Ljubljana 1973, 194 str., uredil Venčeslav Čopič. — 19. Dr. Johann Klimesch, Zur Geschichte des laibacher Gymnasiums, Jahrsbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums zu Laibach, 1895/96, Ljubljana 1896, str. 1—31. — 20. Silvo Kranjec, Pol stoletja ljubljanske gimnazije. Kronika, Ljubljana, VII/1959, str. 107—116. — 21. dr. Jo- sef Julius Binder, Geschichte der k. k. Staats- Oberrealschule in Laibach, Festschrift zur Feier des fünfzigjährigen Bestandes, 1852—1902, Ljub- ljana 1902; Silvo Breskvar, Ob stoletnici ljub- ljanske realke. Obzornik za matematiko in fizi- ko, Ljubljana, 1952, str. 201—203. — 22. Anton Koritnik, Ob srebrnem jubileju škofijskega za- voda sv. Stanislava in škofijske gimnazije St. Vid nad Ljubljano, Ljubljana 1930, 262 str. — 23. Zbornik Državne tehniške srednje šole v Ljubljani ob njeni šestdesetletnici 1888 do 1948, Ljubljana 1948, 169 str. — 24. Vlado Mušič, Ljud- ska šola za Bežigradom, Naš Bežigrad, Ljublja- na, 1940, str. 83—86. — 25. Naša meščanska šola, Ljubljana 1929; Melhior Rismal, Gradivo za zgo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 159 : dovino meščanske šole (tipkopis), Ljubljana 1957 do 1960, knjižnica Slovenskega šolskega muze- ja. — 26. O trgovskih šolah: Die Handies-Lehr- anstalt in Laibach, Fest-schrift zur Entlass des Fünf zi jähr igen Bestandes derselben, Gremium der Kaufleute in Laibacb, Ljubljana 1884, 72 str.. Stane Megušar, 30 let prve slovenske trgov- ske šole v Ljubljani, Trgovski tovariš, 1939, str. 230—234., Pavle Urankar, Trideset let dela eko- nomske srednje šole, Izvestje (Ekonomske sred- nje šole v Ljubljani) za šolska leta 1940/41 do 1950/51, Ljubljana 1954. — 27. O strokovnih zdravstvenih šolah: Bogoljub Dragaš, Zgodovina in delo ljubljanske šole za sestre v socialni in zdravstveni službi 1924—1934, Zgodovina sestr- stva v Sloveniji, Ljubljana 1938, 42 str.. Vito Lavrič, 200 let ljubljanske babiške šole (1753 do 1953), Ljubljana 1953, 70 str. — 28. O posebnem šolstvu za telesno in duševno prizadete: Rudolf Sušnik, Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke vzgojnega zavoda Janeza Levca, Kronika, Ljubljana, 1967, št. 1, str. 57—58; Isti, 60-letni jubilej posebne osnovne šole v vzgojnem zavo- du Janeza Levca v Ljubljani, Naš zbornik, 1972, št. 2, str. 33—35. Šestdeset let posebne osnovne šole vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljublja- ni, Ljubljana 1972, 69 str. Štirideset let gluho- nemnice v Ljubljani, Ljubljana 1940, Sedemde- set let Zavoda za usposabljanje slušno in govor- no prizadetih, (1900—1970), Ljubljana 1970, 50 str. Bogo Jakopič, Gluhonemnica v Ljubljani (1900—1945), Kronika Ljubljana, XX/1972, str. 86—111, Marina Draščič, Pol stoletja ljubezni. Zlati jubilej Zavoda za slepo in slabovidno mla- dino v Ljubljani, Slovenski izseljeniški koledar za 1970, str. 197—199.