Svete zgodbe 'za *> male o t po k e. Sostavil Aai. s:rž£6 ©GtPti natis. (Z dovoljenjem knezoškof. ordinarijata v Ljubljani in Mariboru.) Uporabo v slovenskih ljudskih šolah je dovolilo ministrstvo za uk in bogočastje 5. avg. 1898, štev. 17.543. Cena mehko vez. 16 vin., kart. 20 vin. V Ljubljani, 1909. Založilo »Katoliško društvo detoljubov*. Tisk Katoliške Tiskarne. JidpfO 110250 ut 2 Uit, ^rz Svete zgodbe stare zaveze. 1. Ustvarjenje sveta. 1. V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Pa zemlja je bila še pusta in prazna. Vsa je bila še z vodo pokrita. In povsod je bila tema. Bog je rekel: „Bodi svetloba!" In bila je svetloba. To je bilo prvi dan. — Drugi dan Bog reče: „Bodi nebo!“ In zgodilo seje. Nastalo je modro nebo in oblaki na nebu. 2. Tretji dan reče Bog: „Vode naj se zberb v en kraj, in naj se prikaže suha zemlja!" In zgodilo se je, kakor je bil Bog rekel. Suho je Bog imenoval zemljo, veliko zbrano vodo pa morje. Tudi Bog ukaže, naj na zemlji raste trava, zelišče in rodovitno drevje. In zemlja je ozelenela, in rastla so zelišča in drevesa. — Četrti dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu!" In zgodilo se je. Bog je naredil solnce, luno in zvezde, da raz¬ svetljujejo zemljo. Zdaj je bilo že jako prijetno na zemlji. Po travnikih je lepo zelenelo, bilo je polno krasnih cvetlic po tleh in dobrega 1 * 4 sadja po drevju. Na nebu je sijalo solnce podnevi, ponoči pa je svetila luna in zvezde. Toda povsod je bilo še vse mrtvo in tiho. Na zemlji še ni bilo nobene živali; nikjer še ni žvrgolela nobena ptičica; po pašnikih ni bilo še živinice. 3. Bog reče peti dan: „Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebom !" In Bog je ustvaril rib in ptičev vsake vrste, malih in velikih. — Šesti dan Bog reče: »Zemlja naj rodi vsakovrstne živali!" In tako se je zgodilo. Bog je ustvaril vse živali, ki živijo na zemlji. Zdaj pa ni bilo več tako mrtvo in tiho na zemlji, kakor poprej. V vodi so živele ribe in ribice, po vodi so plavale gosi in race; v zraku so žvrgoleli škrjančki; po gozdu so skakali jeleni in srne; bile so krave, ovčice, pes, mačka, zajec, miš in veliki slon in vse druge živali. Nazadnje je Bog ustvaril človeka. Sedmi dan je Bog počival, in je blagoslovil in posvetil ta dan. 2. Ustvarjenje in greh angelov. 1. V začetku, ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, je ustvaril v nebesih tudi neštevilno veliko angelov. (Angeli nimajo telesa, nimajo oči, ušes, rok in nog, kakor mi ljudje.) Angelov ne moremo videti, so duhovi. 2. Od začetka so bili vsi angeli dobri in srečni. (Boga so zelo radi imeli in ga natančno ubogali.) Pozneje pa se je veliko angelov prevzelo in niso hoteli biti več Bogu pokorni. Zato jih je Bog kaznoval. Nič več niso smeli ostati v nebesih, v pekel so bili zavrženi. Tam morejo trpeti grozovite bolečine. Imenujejo se hudobni duhovi. 3. Drugi angeli pa so ostali dobri. Dobri angeli vedno delajo le to, kar Bog hoče. Zato jih ima Bog zelo rad, vedno smejo pri njem biti. Angeli tudi pojejo 5 prelepe pesmi v nebesih. — Dobri angeli imajo ljudi zelo radi in prosijo Boga za nas. Vsak človek ima svojega posebnega angela; ta angel se imenuje sveti angel varuh. Sveti angel varuh nas varuje; skrbi, da se nam ne zgodi kaj hudega. Opominja nas k dobremu in svari pred hudim (grehom). 3. Ustvarjenje prvega človeka in raj. 1. Predno je Bog ustvaril človeka, je rekel „Na- redimo človeka po svoji podobi, gospoduje naj nad vsemi živalimi in nad vso zemljo." Potem je Bog na¬ redil iz prsti človeško truplo in mu vdihnil neumrljivo dušo. Tako je človek začel živeti. Bog ga je imenoval: Adam. 2. Gospod Bog je za človeka zasadil prav lep vrt; imenujemo ga raj ali paradiž. V njem je bilo različno drevje z najslajšim sadjem. Reka se. je razta- kala na štiri strani in namakala vrt. V ta vrt je Bog postavil človeka, da bi ga obdeloval. — Gospod Bog reče Adamu: „Od vsega drevja v vrtu smeš jesti; od drevesa v sredi vrta pa nikar ne jej; zakaj katerikoli dan boš jedel od tega drevesa, boš moral umreti." 3. Adam je bil še edini človek. (Sam pa ni mogel imeti pravega veselja. Saj ni mogel z nikomur govoriti, z niko¬ mur se veseliti vseh prelepih stvari.) Zato reče Bog: „Ni dobro, če je človek sam. Naredimo pomočnico, njemu enako." In Bog je dal Adamu trdno spanje. Ko je Adam spal, je vzel Bog eno izmed njegovih reber in je iz rebra naredil ženo. Ko se je Adam zbudil, mu Bog privede ženo. Adam se je razveselil in je ženo imenoval Evo. 6 Adam in Eva sta bila zelo vesela prelepega raja. O, kako je bilo vse lepo! Rastla so veličastna drevesa, polna najboljšega sadja. Cvetle so tu prekrasne cvetlice. Tudi raznovrstne živali so bile na vrtu. Po drevju so ptički prepevali vesele pesmice in niso zbežali, £e sta se bližala Adam in Eva. Na roko ali na ramo so jima sedali. Bili so popolnoma krotki. Celo živali, ki so sedaj divje zveri, so bile čisto krotke; lev, tiger, volk, med¬ ved itd. Adam in Eva nista poznala nobene bolečine; nikdar nista bila preveč lačna ali žejna; ni jima bilo prevroče, ne pre- mraz; delala sta sicer, a delo jima je bilo le za veselje. Nikdar nista bila bolna; še umreti bi jima ne bilo treba. Nad vse pa sta bila vesela zato, ker je Bog hodil k njima in govoril z njima. 4. Adam in Eva sta zelo srečno živela v raju. Ljubila sta Boga in spolnovala njegovo sveto voljo. (Bila sta pravična in nedolžna.) Zato ju je tudi Bog zelo rad imel. • 4. Greh prvih staršev. Hudobni duh je zelo zavidal srečo Adamu in Evi. Da bi ju pripravil v nesrečo, se posluži kače. Kača je bila najbolj prekanjena izmed vseh živali na zemlji. Nekega dne pride Eva blizu prepovedanega dre¬ vesa ter zagleda kačo na drevesu. Kača začne govoriti in pravi; „Zakaj vama je Bog prepovedal, da ne smeta jesti od vseh dreves na vrtu?“ Eva odgovori: „Saj jeva sadje vseh dreves, ki so v raju; sadu drevesa pa, katero je v sredi raja, nama je Bog prepovedal jesti, da ne bi umrla." Kača je pa rekla: „Ne bosta umrla ne, ako jesta; oči se vama bodo odprle in bosta Bogu enaka ter bosta spoznala dobro in hudo." — Eva je videla, da je sad lep in dober, ga odtrga in je. Potem ga da tudi možu in jč ga tudi on. 7 5. Kazen za greh. — Bog obljubi Odrešenika. 1. Adam in Eva zaslišita glas božji. Strah ju spreleti in skrivata se med drevjem na vrtu. Gospod pa zakliče: „Adam, kje si?" — Adam odgovori: „Bojim se te in sem se skril.“ — Bog reče: „Zakaj se bojiš? Kaj ne, jedel si sad prepovedanega drevesa?" — Adam odgovori: „Žena mi ga je dala, in sem jedel." — Bog tedaj reče ženi: „Zakaj si to storila?" — Eva odgo¬ vori: „Kača me je goljufala, pa sem jedla." 2. In Gospod reče kači: „Ker si to storila, si pre¬ kleta (zavržena) med vsemi živalimi na zemlji. Po svojih prsih se boš plazila in prst jedla vse dni svo¬ jega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo. Ona ti bo glavo strla, in ti boš njeno peto zalezovala." — Ženi reče Bog: „Veliko boš trpela s svojimi otroki in možu boš pod oblastjo." — Adamu pa je rekel Gospod: „Zemlja bodi prekleta zavoljo tebe! Rodila ti bo trnje in osat. V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet. Kajti prah si in v prah se boš povrnil." 3. Zdaj je Bog Adamu in njegovi ženi naredil oblačilo iz kož ter ju je oblekel. Potem ju je izgnal iz raja. Pred vrt pa je postavil angela z ognjenim mečem. 6. Kajn in Abel. 1. Adam in Eva sta imela več otrok. Najstarejša sta bila Kajn in Abel. Kajn je bil kmetovalec, Abel pa ovčar. Abel je bil pravičen (pobožen), Kajn pa hudoben. 2. Nekega dnč sta oba darovala Bogu. Kajn je daroval od svojih poljskih pridelkov, Abel pa naj- 8 boljša jagnjeta svoje črede. Gospodu je bilvšeč Abel in njegov dar, Kajn in njegov dar pa ne. Zato je bil Kajn tako zelo jezen, da mu je obraz upadel. 3. Gospod reče Kajnu: „Zakaj si jezen, in zakaj ti je obraz tako upadel? Ako dobro delaš, boš dobil pla¬ čilo, če pa hudo delaš, ti bo hitro prišla kazen za greh. Premaguj grešno poželenje in ne vdaj se grehu!“ 4. Kajn pa ni poslušal Gospoda. Nekega dne se posebno prijaznega dela Abelu ter mu reče: „Pojdi, greva skupaj na polje!‘‘ Ko sta bila na polju, se vzdigne Kajn zoper svojega brata Abela in ga ubije. 5. Gospod pa reče Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat?“ — Kajn odgovori: „Ne vem. Sem mar jaz varuh svo¬ jega brata?" — Nato mu reče Bog: „Kaj si storil? Kri tvojega brata vpije z zemlje do jnene. Zato bodi nesrečen na zemlji, katera je pila kri tvojega brata. Kadar jo boš obdeloval, ti ne bo več dajala sadu. Po¬ tikal se boš in begal po zemlji!" Potem je pobegnil Kajn izpred obličja Gospodovega in se je potikal po zemlji in ni nikjer našel pokoja. ^ 7. Noe dela barko. 1. Kajnovi otroci so bili silno hudobni, kakor njihov oče. Po njihovem vzgledu so se popačili še drugi ljudje. Hudobija je vedno bolj rastla med njimi. Ko Bog to vidi, nevoljen reče: „Potrebil bom človeka z zemlje." 2. Med hudobneži pa je živel pobožen in pravi¬ čen mož; ime mu je bilo Noe. Temu je bil Gospod milostljiv ter mu reče: „Naredi si barko iz obtesanega lesa in zamaži jo s smolo znotraj in zunaj. Zgoraj na- 9 redi barki okno in na strani vrata, znotraj pa spodnje, srednje in zgornje nadstropje; zakaj glej, povodenj bom poslal na zemljo in bom pokončal vse, kar je na zemlji. Ti pa pojdi s svojimi v barko. Tudi od vseh živali vzemi v barko po dvoje in zraven še živeža za-se in za živali." 3. Noe stori vse, kakor mu je Bog zapovedal. Sto let dela barko in opominja ljudi: „Strašna povo¬ denj bo prišla, poboljšajte se!“ Toda ljudje niso ma¬ rali za njegovo svarjenje, jedli so in pili, igrali in plesali. ^ 8. Vesoljni potop. 1. Zdaj reče Gospod Noetu: „Pojdi v barko!" In Noe gre v barko. Ž njim gredd tudi: njegova žena, trije sinovi in žene njegovih sinov, pa živali, kakor je bil Gospod zapovedal. Nato Bog zapre barko od zunaj. 2. Tedaj pridero vsi studenci iz brezdnov, odprd se zatvornice neba in dež lije na zemljo štirideset dni in štirideset noči. Vode naraščajo in vzdignejo barko od tal na kvišku. (Kako so se zdaj prestrašili hu¬ dobni ljudje! Zdihovali so in jokali, vsi preplašeni so klicali Boga, plezali na hiše, drevesa in gore. Toda bilo je prepozno in zastonj!) Voda je stala nad najvišjimi gorami. Barka pa je plavala po vodi. Tedaj so bile pokončane vse stvari, ki so živele na zemlji. Ostal je le Noe in kar jih je bilo ž njim v barki. 9. Noe pride iz barke in daruje. 1. Sto in petdeset dni je stala voda na zemlji. Bog se spomni Noeta in pošlje gorak veter na zemljo. Voda je začela upadati; prikazali so se vrhovi gora, in barka obstane na neki gori. 10 2. Ko se je zemlja zopet popolnoma osušila, reče Bog Noetu: „Pojdi iz barke ti in vsi, ki so s teboj, in vse živali." Noe gre iz barke in ž njim vsi njegovi in vse živali. Ves hvaležen postavi Noe oltar in da¬ ruje Gospodu. Bogu je bil ta dar prijeten. Lepa mav¬ rica se prikaže na nebu in Gospod reče: „Nikoli več ne bode potopa, da bi pokončal vso zemljo! Dokler bo zemlja, ne prejenja več ne setev, ne žetev, ne poletje, ne zima, ne noč, ne dan!" 10. Bog izvoli Abrahama. 1. Ljudje so se jako pomnožili na zemlji; a tudi greha je bilo zopet silno veliko. Ljudje so pozabili edino pravega Boga. Molili so solnce, mesec in zvezde. Narejali so celo podobe iz kamena ali lesa, pa so jih molili. 2. V tistem času je živel v mestu Ur na Kaldej- skem pobožni Abraham. Njemu reče Bog: „Pojdi iz svoje domovine in od svoje rodovine in iz hiše svo¬ jega očeta ter pojdi v deželo, katero ti bom pokazal. Storil te bom očeta velikemu narodu in te oblagodaril. In v tebi bodo oblagodarjeni vsi narodi na zemlji." 3. Abraham je verjel Bogu in je zapustil dom s svojo ženo Saro, svojim stričnikom Lotom in vsem imetjem. Prišli so v deželo Kanaan. Ondi se prikaže Gospod in mu reče: „Glej, to deželo bom dal tebi in tvojemu zarodu." In Abraham postavi ondi oltar Go¬ spodu. Od takrat se imenuje Kanaanska dežela tudi obljubljena dežela, ker je Bog to deželo obljubil Abrahamu in njegovim mlajšim. n H 1 11. Abrahamova miroljubnost. 1. Bog je blagoslovil Abrahama, in bil je zelo bogat. Imel je veliko hlapcev in dekel, kamel in oslov, goved in ovac. Pa tudi Lot je imel veliko čred, tako, da ni bilo dovolj pašnikov za oba. Torej nastane prepir med Abrahamovimi in Lotovimi pastirji. 2. Abraham je ljubil mir. Zato je bil žalosten, ko je videl prepir. Torej reče Lotu: „Ljubi moj, naj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji; kajti saj sva brata. Glej, vsa dežela je pred teboj, prosim te, loči se od menel Ako pojdeš ti na levo, ostanem jaz na desni; ako si pa izvoliš kraj na desni, pojdem jaz na Ievo. u Lot si izvoli deželo ob Jordanu. Ta dežela je bila kakor raj Gospodov. Lot se je ločil od Abrahama in stanoval v Sodomi. ^ 12. Abraham naj bi daroval svojega sina Izaka. 1. Ko je bil Abraham sto let star, je dobil sina. Imenoval ga je Izaka in ga je srčno ljubil. Ko je Izak odrastel, je Bog poskusil Abrahama, ali njega bolj ljubi, kakor sina. Reče mu neko noč: „Abraham, vzemi Izaka, svojega edinega sina, katerega ljubiš, pa pojdi na goro Morijo in mi ga tam daruj v žgavni dar." 2. Na vse zgodaj vstane Abraham in nacepi drv za žgavni dar. Obloži ž njimi svojega osla, vzame s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Tretji dan od daleč zagleda tisti kraj in reče hlapcema: „Počakajta tukaj z oslom!" Potem vzame drva in jih naloži svo¬ jemu sinu Izaku na rame, on sam pa nese ogenj in meč. Potoma reče Izak: „Moj oče!“ — Abraham od- 12 govori: „Kaj hočeš, moj sin?“ — Izak pravi: „Glej, tu¬ kaj so drva in ogenj; kje je jagnje za žgavno daritev? 11 — Abraham odgovori: „Bog bode že skrbel za žgavni dar, moj sin!“ Tako sta šla skupaj na goro. Na gori po¬ stavi Abraham oltar, položi drva nanj, zveže svojega sina Izaka in ga dene na drva. Potem stegne Abraham svojo roko in prime za nož, da bi zaklal svojega sina. 3. Glej, angel iz nebes zakliče in pravi: „Stoj, Abraham, in nič žalega ne stori mladeniču. Zdaj spo¬ znam, da se Boga bojiš in zavoljo Boga nisi prizanesel niti svojemu edinemu sinu! 11 Nato se ozre Abraham in zagleda ovna, ki je za roge tičal med trnjem. Abraham prime ovna in ga daruje mesto svojega sina. In angel Gospodov zopet zakliče z neba in reče: „Tako govori Gospod: Ker si to storil in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu, te hočem oblagodariti, in pomnožiti tvoj zarod, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob bregu morja. In po nekom izmed tvojih mlajših bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje.“ Potem se vrne Abraham k svojima hlapcema in gredo skupaj domov. ^ 13. Jožefa bratje sovražijo. 1. Jakob je imel dvanajst sinov. Predzadnjemu je bilo ime Jožef. Tega je imel oče najrajši. Dal mu je napraviti pisano suknjo. Zavoljo tega so mu bili bratje nevoščljivi. Ko je bil Jožef 16 let star, je pasel črede s svojimi brati. Tu je videl, da so bratje storili nekaj prav hudega; Jožef jih zatoži pri očetu. Bratje so za¬ voljo tega sovražili Jožefa in mu niso dali nobene pri¬ jazne besede več. 2. Jožef je imel tudi nekikrat čudne sanje. Te sanje pove svojim bratom; reče jim: „Čujte, kaj se 13 mi je sanjalo! Zdelo se mi je, da smo snope vezali na polju. Moj snop je vstal in stal po koncu, vaši snopi pa so se priklanjali mojemu." — Nato rekb njegovi bratje (vsi jezni): „Ali mar hočeš biti naš kralj in nam zapovedovati?" In še bolj so ga zavidali in črtili. 14. Jožefa prodajo njegovi bratje. 1. Nekega dne so šli Jožefovi bratje s čredami daleč proč od očetovega šatora. Tedaj reče oče Jo¬ žefu: „Idi in pogledaj, kako je pri tvojih bratih in pri čredah?" Jožef grč. Ko ga bratje od daleč zagledajo, pravijo med seboj: »Glejte, sanjavec grč! Ubijmo ga in porečemo, da ga je požrla divja zver." — Ruben, najstarejši brat pa pravi: »Nikar ne prelivajte njegove krvi; raje ga vrzite v ta-le vodnjak" (globoko jamo). To pa je rekel, ker je hotel Jožefa skrivaj rešiti in nazaj dati očetu. Ko je torej Jožef prišel k svojim bratom, mu slečejo pisano suknjo in ga vržejo v vodnjak, v ka¬ terem ni bilo vode. Potem se bratje vsedejo k jedi. Ruben pa je šel k čredi. 2. Kmalu potem pridejo tuji trgovci, ki so šli v egiptovsko deželo. Imeli so s seboj kamele, ki so nesle vsakoršnega blaga. Zdaj Juda reče bratom: »Kaj po¬ maga, ako umorimo svojega brata? Boljše je, da ga prodamo, da ne omadežamo svojih rok; saj je ven- dar-le naš brat." Jožefa potegnejo iz vodnjaka in ga prodajo za dvajset srebrnikov. Tuji možje ga odpe¬ ljejo V Egipt. (Večkrat se je še Jožef ozrl nazaj. Mislil je, da bo vendar kateri brat prišel in ga zopet odkupil; a zastonj! Iti mora v daljno tujo deželo!) 3. Hudobni bratje pa zakoljejo kozlička. Pomočijo Jožefovo pisano suknjo v kri in pošljejo krvavo suknjo 14 očetu. Ko Jakob zagleda suknjo, takoj zakliče: „Toje suknja mojega sina, divja zver je požrla mojega Jo¬ žefa!" In Jakob je neprenehoma obžaloval svojega sina. ^ 15. Jožef pride v ječo. Trgovci so Jožefa v Egiptu prodali imenitnemu gospodu, ki se je imenoval Putifar. Žena tega moža je bila zelo hudobna. Hotela je Jožefa v greh zapeljati. Toda Jožef reče: „Kako bi mogel storiti toliko hudo¬ bijo in grešiti zoper svojega Boga!“ Žena pa je bila zelo jezna. Nalagala je svojega moža ter mu rekla: „Jožef mi je hotel hudo storiti." Gospod je verjel be¬ sedam svoje žene in da nedolžnega Jožefa vreči v ječo. Pa Bog je bil z Jožefom. Prikupil se je velikemu ječarju. Veliki ječar mu izroči vse jetnike. % 16. Jožef povtkšan. 1. Nekikrat je imel egiptovski kralj (Faraon) sanje. Sanjalo se mu je, da stoji kraj reke Nil. Sedem lepih in debelih krav pride iz vode in se pase ob reki. Za njimi pride sedem grdih in suhih krav; te so požrle one lepe in debele krave. V tem se prebudi kralj. Pa zopet zaspi in ima druge sanje. Sedem polnih in lepih klasov je vzrastlo iz enega stebla. Nato je prirastlo sedem praznih in snetivih klasov; ti so požrli one polne klasove. Faraon se zopet prebudi. Brž, ko se je zda¬ nilo, pokliče vse egiptovske razlagalce in modrijane. Kralj jim pove sanje. Toda ni ga bilo, da bi mu jih bil mogel razložiti. 2. Zdaj pravi neki kraljev služabnik: „V ječi je neki mladenič; 'ta zna razlagati sanje." Kralj pokliče Jožefa iz ječe in mu pove oboje sanje. Nato mu odgo- 15 vori Jožef: „Sedem debelih krav in sedem polnih kla¬ sov pomeni sedem rodovitnih let. Sedem suhih krav in sedem praznih klasov pa pomeni sedem nerodo¬ vitnih let. Najprej bo prišlo sedem rodovitnih let, potem pa pride sedem nerodovitnih let in nastala bo velika lakota. Zato naj si preskrbi kralj modrega moža. Ta naj spravi v sedmih rodovitnih letih veliko žita, da bo dovolj zaloge za sedem lakotnih let.“ 3. Ta svet je bil Faraonu jako všeč. Reče Jo¬ žefu: „Bi li mogel najti moža, ki je tako moder, kakor si ti? Olej, postavim te čez ves Egipt, in tvojemu po¬ velju bodi pokorno vse ljudstvo!" Potem sname Fa¬ raon prstan s svoje roke in ga natakne Jožefu na prst. Obleče ga v oblačilo iz najtanjšega platna in mu obesi zlato verižico okoli vratu. Potem ga da na svoj drugi voz posaditi in pred njim klicati: „Priklanjajte se mu: zakaj postavljen je čez vso egiptovsko deželo." H« 17. Jožef zopet vidi svoje brate v Egiptu. 1. Prišlo je sedem rodovitnih let, kakor je bil napovedal Jožef. Jožef je po vseh krajih obilno žita spravil v žitnice. Pa prišlo je tudi sedem nerodovitnih let, in nastala je huda lakota (v Egiptu in po vseh deželah). Zdaj Jožef odpre žitnice in iz vseh dežel prihajajo ljudje, da bi si kupili žita. 2. Tudi v deželi Kanaanski je bila lakota. Zato pošlje Jakob svoje sinove v Egipt, da bi od ondod prinesli žita. Peljali so jih pred brata Jožefa. Niso ga spoznali ter so se mu priklonili do tal. 3. Ko so pa prišli drugič žita kupovat, se Jožef ni mogel več zdržati. Glasno se je jokal in rekel: Jaz sem Jožef! Ali še živijo oče?" Bratje mu od strahu ne morejo odgovoriti. Jožef pa jim prijazno reče : „Sto- 16 pite sem k meni! Jaz sem Jožef, vaš brat, katerega ste prodali v Egipt. Ne bojte se! Po božji volji sem prišel semkaj in Bog me je postavil čez ves Egipt. Hitite k mojemu očetu in pripeljite jih sem k meni! Živil jih bom, kajti še pet let bo lakota." Nato Jožef objame svojega najmlajšega brata Benjamina in se joka. Potem poljubi še svoje druge brate in se joka pri vsakem. Zdaj še-le si upajo bratje govoriti ž njim. Potem da Jožef svojim bratom vozov, živeža in veliko darov. Pri odhodu jim še reče: „Nikar se ne kregajte po potu!“ In veselo gredo bratje domov. ^ 18. Jakob gre v Egipt. 1. Ko so Jožefovi bratje prišli domov, reko očetu: „Vaš sin Jožef še živi in je gospod čez ves Egipt!' 1 Jakob pa jim ne verjame. Zdaj mu povedd vse ter mu pokažejo kraljeve vozove in prelepa darila. Tedaj je bil Jakob zelo vesel in je rekel: „Zadosti mi je, dale še živi Jožef, moj sin; tja pojdem, da ga vidim, predno umrjem!" In Jakob se je napravil na pot z vsem, kar je imel (z vsemi svojimi otroki in čredami). 2. Juda je šel naprej in naznanil Jožefu, da pride oče. Jožef brž ukaže napreči svoj voz in se pelje očetu naproti. In ko Jožef zagleda očeta, skoči z voza, oklene se ga okoli vratu in se glasno joka od veselja. Oče pa reče Jožefu: „Zdaj rad umrjem, ko sem še enkrat videl tvoje obličje." Jožef je dal svojemu očetu in bratom selišča v najlepšem kraju egiptovske dežele (v deželi Gesenski). V tem kraju je bilo jako veliko pašnikov. Jakob je živel v tej deželi še sedemnajst let. Jožef je pa še mnogo let srečno živel v Egiptu. 17 sfc 19. Mojzesovo rojstvo in njegova rešitev. 1. Jakobovi mlajši so postali v Egiptu velik narod. Med tem nastopi v Egiptu nov kralj, kateri ni vedel ničesar o Jožefu. Ta kralj pravi: „Ljudstvo izraelsko je večje in močnejše, kakor mil“ ln ukazal je Izraelce priganjati k težkim delom v opekarnicah in na polju. Nazadnje pa zapove kralj Faraon svojemu ljudstvu: „Vse dečke, ki se narodijo pri Izraelcih, vrzite v reko!“ 2. Bila je mati Izraelka, ki je imela jako lepega dečka. Skrivala ga je tri mesece. Več časa pa ga ni mogla prikrivati. Zato vzame mati jerbašček iz bičja in ga zamaže s smolo. Vanj dene dete in ga položi v ločje kraj reke. Otrokova sestra pa je od daleč stala in gledala, kako se bo godilo otročiču. Kar pride Fa¬ raonova hči k reki. Zagleda jerbašček in pošlje eno izmed svojih dekel ponj. Ko odprejo jerbašček, zagle¬ dajo v njem jokajoče dete. Faraonova hči se usmili otroka in reče: „Oh, to je eden izmed hebrejskih dečkov!" 3. Zdaj pristopi sestra otrokova in pravi: „Ali naj pokličem katero hebrejsko mater, da bi redila otroka?" Kraljeva hči odgovori: „Le pojdi!" Vsa ve¬ sela gre deklica domov po mater. Faraonova hči pravi materi: „Vzemi to dete in redi mi je, poplačala ti bom." Mati vzame dete in je redi. Ko otrok odraste, izroči ga Faraonovi hčeri. Ona ga vzame za sina in pravi: „Mojzes naj mu bo ime, kajti otela sem ga iz vode." % 20. Bog da deset zapovedi na Sinajski gori. 1. Ko je Mojzes postal mož, mu reče Bog: »Izpelji moje ljudstvo Izrael iz Egipta." Mojzes stori tako in izpelje Izraelce iz Egipta. V začetku tretjega meseca Sv. zgodbe. 2/ 4 18 pridejo Izraelci do gore Sinajske in ondi postavijo svoje šotore, 2. Mojzes grč na goro in Gospod mu reče: »Za¬ povej Izraelcem, naj se posvečujejo danes in jutri; naj operejo svoja oblačila in se pripravijo za tretji dan. Ko zadonijo trobente, naj pridejo do gore." Mojzes je storil, kakor mu je bil Gospod zapovedal. 3. Tretjega dnč zjutraj je začelo grmeti in se bliskati. Črn oblak je pokrival goro Sinaj. Vsa gora je bila strašna: kadila se je, žarila in tresla. Trobente donijo vedno močneje. Ljudstvo se boji in trepeče. Tedaj pelje Mojzes ljudstvo h gori. In Bog govori iz sredine ognja vse besede sv. deset zapovedi. Govori tako: „Jaz sem Gospod tvoj Bog; ne imej tujih bogov zraven mene. Ne delaj si izrezane podobe,' da bi jo molil. — Ne imenuj po nevrednem imena Gospoda svojega Boga. — Spomni se, da posvečuješ sabotni dan. — Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. — Ne ubijaj. — Ne prešeštuj. — Ne kradi. — Ne pričaj po krivem zoper svojega bliž¬ njega. — Ne želi svojega bližnjega žene. — Ne želi svojega bližnjega hiše, njive, hlapca, dekle, vola, osla in ničesar, kar je njegovega." Vse preplašeno je reklo ljudstvo: „Vse, kar je Bog zapovedal, hočemo izpolnjevati." 4. Potem je Mojzes zopet šel na goro in je ondi ostal štirideset dni in štirideset noči. Gospod mu je dal dve kameniti plošči, na katerih je bilo z božjim prstom zapisanih deset zapovedi. Svete zgodbe nove zaveze. 1. Angel Gabrijel naznani rojstvo Jezusovo. 1. Bog je poslal angela Gabrijela v Nazaret k devici, kateri je bilo ime Marija. Zaročena je bila možu, ki se je imenoval Jožef. Angel pride k Mariji in ji reče: n Češčena Marija, milosti polna; Gospod je s teboj, blažena si med ženami." Ko je Marija to slišala, se je prestrašila. Angel pa ji reče: »Ne boj se, Marija! ker milosti si našla pri Bogu. Glej, sina boš dobila in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega imenovan.“\ 2. Marija je rekla .angelu: „Kako se bo to zgo¬ dilo?" — Angel odgovori: „Sveti Duh bo prišel v te in moč Najvišjega te bo obsenčila. (Glej, tudi tvoja teta bo v svoji starosti dobila sina, ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč.)“ — Marija je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" In angel je šel od nje. 3. V Nazaretu je živel tudi sveti Jožef. Bil je ubožen tesar. Pozneje se angel prikaže (v spanju) tudi svetemu Jožefu in mu reče: Jožef, vzemi Marijo k sebi. Z močjo svetega Duha je mati Sina božjega. Daj 2 * 20 mu ime Jezus, zakaj rešil bo svoje ljudstvo njegovih grehov." In sv. Jožef je storil tako, kakor mu je bil angel zapovedal. (Zvesto je skrbel za Marijo in Jezusa; zato se imenuje tudi varuh in rednik Jezusov.) 2. Marija obišče svojo teto Elizabeto. 1. Kmalu potem, ko je Marija slišala naznanilo angelovo, se vzdigne in hiti v gore k svoji teti Eli¬ zabeti. Marija stopi v hišo in pozdravi Elizabeto. Ko je teta slišala pozdravljenje, je bila napolnjena s svetim Duhom. (Sv. Duh ji je naznanil, da je Marija Mati božja.) In Elizabeta je glasno zaklicala: „ Blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa! Odkod meni to, da pride Mati mojega Gospoda k meni? Blagor ti, ki si verovala!" 2. Marija pa je rekla: „Moja duša poveličuje Go¬ spoda in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju, ker se je ozrl na nizkost svoje^dekle. Kajti odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi.“ 3. Marija je ostala blizu tri mesece pri Elizabeti, potem pa se je vrnila na svoj dom. 3. Rojstvo Jezusa Kristusa. 1. Cesar Avgust je dal povelje, naj se popiše vsa dežela. Vsi so šli, da bi se dali zapisati, vsak v svoje mesto. Jožef in Marija gresta v Betlehem, mesto Davidovo, ker sta bila iz hiše in rodovine Davidove. 2. V Betlehemu pa Jožef in Marija nista dobila prenočišča; nikjer ni bilo prostora za nju. Torej gresta^ zunaj mesta v neki pastirski hlev. V tem hlevcu je prišel na svet Jezus Kristus, Sin božji. Marija je Dete povila v plenice in položila v jaslice. 21 4. Pastirji pri jaslicah. 1. V tistem kraju je bilo nekaj pobožnih pa¬ stirjev, ki so čuli pri svojih čredah. In glej, angel Gospodov je stal pred njimi in svitloba božja jih je obsvetila. In pastirji so se silno bali. Angel jim pa reče: „Ne bojte se, oznanim vam veliko veselje, ka¬ tero bode vsemu ljudstvu. Danes vam je rojen v mestu Davidovem Zveličar, kateri je Kristus Gospod. In to le vam bodi v znamenje: Našli boste Dete povito v plenice in položeno v jaslice." 2. Hipoma se je prikazala še množica drugih an¬ gelov. Hvalili so Boga in rekli: „Čast bodi Bogu na visokosti in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!" 3. Angeli so se vrnili v nebesa. Pastirji pa so govorili med seboj: „Pojdimo v Betlehem in poglejmo, kar nam je naznanil Gospodi" Hitro gredo in najdejo Marijo in Jožefa in Dete, ki je ležalo v jaslicah. Po¬ božno pokleknejo in molijo božje Detece. Potem so se pastirji vrnili in Boga častili in hvalili za vse, kar so videli in slišali. 1 % 5. Jezus obrezan in v templju darovan. 1. Osmi dan je bilo Dete obrezano. Dano mu - je bilo ime Jezus, kakor ga je angel imenoval že pred ' rojstvom. 3 2. Ko je bil Jezus 40 dni star, ga Marija in Jožef neseta v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda. 1 Tudi sta prinesla zapovedani dar za uboge, namreč a * dva mlada goloba. 3. Takrat je živel v Jeruzalemu pobožen starček e po imenu Simeon. Ta je željno pričakoval Zveličarja. 22 Po nagibu svetega Duha pride v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla Dete Jezusa. Simeon vzame Dete v naročje, hvali Boga in reče: „Zdaj rad umrjem, ker so moje oči videle Zveličarja (luč, ki bo razsvetlila ne¬ vernike in bo v čast izraelskemu ljudstvu)." 4. V Jeruzalemu je bila tudi štiriinosemdesetletna vdova, Ana po imenu. Služila je Bogu z molitvijo in postom noč in dan. Tudi ona je prišla ravno tisto uro v tempelj in je častila Gospoda in o njem govorila vsem, ki so pričakovali Odrešenika. 6. Modri iz jutrove dežele. 1. Ko je bil Jezus v Betlehemu rojen, so prišli Modri iz jutrove dežele v Jeruzalem. Rekli so: „Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in smo ga prišli molit." Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem ž njim. Sklical je vse pismarje ter jih izpraševal, kje bi bil Kristus rojen. Pismarji mu odgovorijo: „V Betlehemu na Judejskem." 2. Tedaj je Herod poslal Modre v Betlehem in jim je rekel: „Pojdite in skrbno poprašujte po De¬ tetu; kadar je najdete, pridite mi povedat. Tudi jaz pojdem molit Dete." 3. Modri se precej odpravijo proti Betlehemu. In glej, zvezda, ki so jo videli na Jutrovem, je šla pred njimi. Ko so Modri zagledali zvezdo, so se silno ob- veselili. Nad krajem, kjer je bilo Dete, je obstala. Šli so noter in našli Dete in Marijo, njegovo Mater. Po¬ kleknili so predenj in ga molili ter mu darovali zlata, kadila in mire. 4. Ponoči pa je Bog zapovedal Modrim, naj se ne vračajo k Herodu. Vrnili so se po drugem potu v svojo domovino. 23 5jc 7. Jezus beži v Egipt. 1. Modri so odšli, Jožefu pa se ponoči v spanju prikaže angel Gospodov in mu reče: „Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in beži v Egipt. Ondi ostani, dokler ti ne porečem. Herod bo iskal Dete, da bi je umoril." Jožef kar vstane, vzame še tisto noč Dete in Mater in pobegne v Egipt. 2. Herod je nekaj časa pričakoval Modrih. Ko jih pa ni bilo, se je silno razsrdil. Zapovedal je v Betle¬ hemu in okolici pomoriti vse fantiče, ki so bili stari dve leti ali manj. Tedaj so matere silno jokale in ža¬ lovale in se niso dale utolažiti. 3. Kmalu potem je Herod umrl. Angel Gospodov se spet prikaže Jožefu v Egiptu in reče: „Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in vrni se v Izraelsko deželo." Jožef vstane, vzame Dete in njegovo Mater in se vrne v domačo deželo. Šli so na Galilejsko in so prebivali v Nazaretu. 8. Dvanajstletni Jezus v templju. 1. Marija in Jožef sta hodila vsako leto o veliki noči v Jeruzalem. Ko je bil Jezus dvanajst let star, je šel tudi ž njima. Ko so prazniki minuli, sta se vrnila Jožef in Marija, Jezus pa je ostal v Jeruzalemu. Nje¬ govi starši tega niso vedeli; mislili so, da je pri tova¬ rišiji. Šli so dan hoda in so ga zvečer iskali med so¬ rodniki in znanci, pa ga nišo našli. Tedaj se vrnejo v Jeruzalem in ga skrbno iščejo. 2 Tretji dan ga najdejo v templju. Sedel je med učeniki, jih poslušal in popraševal. Vsi, ki so ga slišali, so se čudili njegovemu umu in njegovim odgo¬ vorom. Njegova Mati mu reče: „Sin, zakaj si nama to 24 storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala!" Jezus prijazno odgovori: „Zakaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" 3. Potem se je Jezus vrnil s svojimi starši v Na¬ zaret in jim je bil pokoren. Rastel je na modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Ostal je v Nazaretu do svojega tridesetega leta; zato se imenuje Jezus Nazareški. sjc 9. Janez Krstnik. 1. V judejskih hribih sta živela Caharija in nje¬ gova žena Elizabeta (Marijina teta). Oba sta bila pra¬ vična pred Bogom in sta živela brez madeža po božjih zapovedih. Bila sta se že postarala. Bog jima da sina. Zelo sta se ga razveselila in po božjem povelju sta mu dala ime Janez. 2. Mali Janez je rastel in postajal močan v duhu. Še prav majhen je šel v puščavo (blizu očetovega doma). Preden je pa Jezus začel učiti, je prišel Janez v oko¬ lico ob Jordanu. Živel je silno ostro. Imel je spokorno obleko iz kameline dlake in usnjat pas okoli ledja. Njegova hrana so bile kobilice in divji med. 3. Oznanoval je pokoro ter krščeval one, kateri so spoznali svoje grehe in se pokorili. Klical je: »Delajte pokoro, kraljestvo božje se je približalo." 4. Od vseh strani so prihajali ljudje k Janezu, da bi jih učil in krstil. Mnogo jih je že mislilo, da bi Janez utegnil biti obljubljeni Odrešenik. Janez pa je rekel: »Jaz nisem Kristus; ali za menoj pride on, ki je močnejši od mene. Jaz nisem vreden odvezovati jermenov njegovih čevljev. Jaz vas krščujem z vodo v znamenje pokore, on bo krščeval s svetim Duhom." 25 10. Janez krsti Jezusa. 1. Nekega dne pride tudi Jezus iz Nazareta k Jordanu, da bi se dal Janezu krstiti. Janez se je branil in rekel: „Meni treba, da bi me ti krstil, pa ti prideš k meni?" — Jezus mu odgovori: „Pusti za zdaj, to je volja božja." In tedaj je Janez krstil Jezusa. 2. Ko je bil Jezus krščen, je stopil brž iz vode. In glej, nebesa so se odprla in sv. Duh pride v po¬ dobi goloba in se ustavi nad Jezusom. Z nebes pase zasliši glas: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopadenje." % 11, Jezus se posti; hudobni duh ga skuša. 1. Ko je bil Jezus krščen, je po nagibu sv. Duha od Jordana prišel v puščavo. Ondi se je postil štiri¬ deset dni in štirideset noči, in je bil lačen. 2. Zdaj pristopi skušnjavec in reče: „Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kameni kruh." Jezus pa mu odgovori: „Pisano je: Človek ne živi le od kruha, marveč od vsake besede, ki pride iz ust božjih." 3. Potem vzame satan Jezusa s seboj v sveto mesto, ga postavi na vrh templja in reče: „Ako si Sin božji, skoči doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je zapovedal zavoljo tebe, da te bodo nosili na rokah, da se tvoja noga ne spotakne ob kamen." Jezus mu odgo¬ vori: „Pisanoje tudi: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga". 4. Sedaj pa vzame satan Jezusa s seboj na silno visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih veličastvo, ter mu reče: „Vse to ti dam, ako pred me poklekneš in me moliš." Tedaj mu Jezus reče: „Po- beri se, satan, zakaj pisano je: Gospoda, svojega Boga, mdli, in njemu samemu služi!" 26 5. Hudobni duh ga takoj zapusti, in glej, angeli z nebes pristopijo k Jezusu in mu strežejo. 12. Jezus uči svoje učence moliti. 1. Nekega dnč, ko je Jezus molil, je pristopil eden njegovih učencev in mu rekel: »Gospod, uči nas moliti!" Tedaj jim Jezus reče: „Kadar molite, recite tako: ,Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen'." 2. Jezus še pristavi: „Prosite in se vam bo dalo, iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj slehrni, kateri prosi, sprejme; kdor išče, najde, in kdor trka, se mu odpre!" 13. Jezus da zapoved ljubezni. Ko je Jezus v templju učil, ga vpraša neki fari¬ zej: „Gospod, katera je največja zapoved v postavi?" Jezus odgovori: „ L j u b i G o s p o d a svo j e ga Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli in iz vse svoje moči. To je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe." Jfc 14. Jezus govori o poslednji sodbi. 1. Jezus je svojim učencem o poslednji sodbi na¬ povedal to-le: Sin človekov bo prišel v svojem veli¬ častvu, in vsi angeli ž njim. Vsedel se bode na sedež svojega veličanstva. Zbrali se bodo pred njim vsi na- 27 rodi sveta, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na svojo levico. 2. Takrat nebeški Kralj poreče tistim, kateri bodo na njegovi desnici: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, in posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta." — Onim pa, kateri bodo na njegovi levici, poreče Kralj: „Poberite se izpred mene, vi zavrženi (prekleti), v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom." In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno veselje. 15. Jezus blagoslavlja otroke. 1. Nekega dnč so pobožne matere svoje otroke privedle k Jezusu, da bi roke na nje pokladal in molil nad njimi. 2. Ker je bil pa Jezus že utrujen, učenci niso hoteli otrok k njemu pustiti in so jih odganjali. Tedaj jo Jezus rekel učencem : „Pustite otročiče k meni priti >n nikar jim ne branite, zakaj takih je nebeško kra¬ ljestvo." In Jezus je poklical otroke, jih objemal, roke pokladal nanje in jih blagoslavljal. ^ 16. Usmiljeni Samarijan. 1. Neki judovski učenik vpraša Jezusa: „Kdo je moj bližnji?" Jezus mu pove tole pribko: 2. Neki človek je šel' od Jeruzalema v Jeriho. Gredč pride med razbojnike. Ti ga slečejo, z ranami obdajo in puste na pol mrtvega. Primeri se pa, da je neki (judovski) duhoven šel po tistem potu, in ga je videl in šel mimo. Potem pride neki levit. Tudi on ga vidi in gre mimo. Neki popoten Samarijan pa pride do 28 njega in, ko ga ugleda, se mu v srce smili. Pristopi torej k njemu, vlije v rane olja in vina in mu jih ob¬ veže ; potem ga vzdigne, posadi na svoje živinče ter pelje v gostilnico in ga oskrbljuje. Drugi dan, ko je imel dalje iti, vzame dva denarja, ju dagostilnikuinreče: „Skrbi zanj in kolikor več potrosiš, ti nazaj gredč povrnem." 3. »Kateri teh,“ Jezus sklene, „se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je bil zašel med razbojnike?" Učenik odgovori: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje." Nato mu reče Jezus: »Pojdi in stdri tudi ti tako!" ^ 17. Zgubljeni sin. 1. Neki človek je imel dva sina. Mlajši reče: »Oče, daj mi del blaga, kateri mene zadene." Oče jima razdeli premoženje. Malo dni potlej mlajši sin vse pobere in gre v daljno deželo. Tam pa je z razuzda¬ nim življenjem zapravil vse svoje premoženje. Ko je pa vse zapravil, nastane huda lakota v tisti deželi. Tudi on je začel trpeti pomanjkanje. Tedaj je šel in se je pri¬ družil nekemu meščanu tiste dežele in ta ga pošlje na svojo pristavo svinje past. In tu je želel svoj trebuh napolniti z luščinami, katere so jedle svinje, pa nihče mu jih ni dal. 2. Tedaj je šel sam v se in rekel: »Koliko na¬ jemnikov v hiši mojega očeta ima obilo kruha, jaz pa tukaj od lakote ginem! Vzdignil se bom ter pojdem k svojemu očetu in mu porečem : Oče, grešil sem zoper nebo in zoper tebe; več nisem vreden imenovati se tvoj sin, stdri me kakor katerega svojih najemnikov!" In vstal je in šel k svojemu očetu. 3. Ko je bil pa še daleč, ga zagleda njegov oče in milo se mu stori, teče mu naproti, se ga oklene okoli vratu in ga poljubuje. Sin pa reče: »Oče, grešil sem zoper nebo in zoper tebe; več nisem vreden ime- 29 novati se tvoj sin. 1 ' Ali oče mu ne pusti dalje govo¬ riti in reče svojim hlapcem: „Hitro prinesite najboljše oblačilo in oblecite ga, dajte mu prstan na roko in čevlje na noge, pripeljite pitano tele in zakoljite je, hočemo jesti in se gostiti; zakaj ta moj sin je bil mrtev, in je spet oživel; zgubljen je bil, in je najden." In začeli so se gostiti. 18. Bogatin in ubogi Lazar. i 1/ Bil je bogat mož. Oblačil se je v škrlat in tančico in se vsak dan imenitno gostil. Bil je pa tudi ubožec, po imenu Lazar. Ta je ležal pred bogatinovimi vrati in je bil poln ran. Želel se je nasititi z drobti¬ nami, ki so padale z bogatinove mize, pa nihče mu jih ni dal. Le psi so hodili lizat njegove rane. 2. Prigodilo se je pa, da je umrl ubožec in an¬ geli so ga nesli v naročje Abrahamovo. Pa tudi bo¬ gatin je umrl in je bil v pekel pokopan. V trpljenju je povzdignil bogatin oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Tedaj je vpil: „Oče Abraham, usmili se me! Pošlji Lazarja, naj pomoči konec svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik; zakaj grozovito trpim v tem plamenu." Abraham mu odgo¬ vori: „Pomisli, moj sin, da si ti prejel dobro v svojem življenju, Lazar pa hudo ; zdaj se ta veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, da nihče ne more odtod k vam ili, ne od vas sem priti." 19. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski. 1. V Kani, mestecu na Galilejskem, je bila že- nitnina ; in Mati Jezusova je bila tam. Tudi Jezus in njegovi učenci so bili povabljeni. Zmanjkalo jim je pa 30 vina, in Marija reče Jezusu: „Vina nimajo." Jezus ji odgovori: „Moja ura še ni prišla." Tedaj reče Marija služabnikom: »Karkoli vam poreče Jezus, to storite." 2. Stalo je pa v hiši šest kamenitih vrčev za vodo. Vsak je držal dve do tri mere. Jezus reče slu¬ žabnikom: „NapoInite te vrče z vodo." In napolnili so jih do vrha. Nato reče Jezus služabnikom: »Zajmite zdaj in nesite starejšinu! In storili so tako. Starejšina pokusi. Pa ni bila več voda, marveč jako dobro 4 vino. (Jezus je bil vodo spremenil v vino.) 3. Starejšina pa ni vedel, odkod bi bilo to vino. Pokliče tedaj ženina in mu reče: „Vsakdo da najprej dobro vino in nazadnje slabše; ti pa si dobro vino pri¬ hranil do zdaj." Ta začetek čudežev je Jezus storil v Kani na Ga¬ lilejskem. S tem je razodel svoje veličanstvo in nje¬ govi učenci so verovali vanj. 20. Jezus utolaži vihar na morju. 1. Neki večer se je Jezus hotel prepeljati čez Galilejsko morje Stopil je v čolnič in njegovi učenci za njim. Tudi drugi ljudje so se peljali v svojih čolnih. Jezus pa se vleže in zaspi. (Zakaj ves dan je užil in je bil truden. — Od kraja je bilo vse mirno.) Kar vstane velik vihar na morju, tako da valovi pokrivajo čolnič Jezus pa le spi. Učenci pristopijo k njemu, ga zbudijo in pravijo: „Gospod, reši nas, poginjamo." 2. Jezus (se zbudi in) pravi učencem: »Zakaj ste tako boječi, vi maloverni?" (Saj sem jaz pri vasi) Sedaj Jezus vstane, zapove vetru in morju in- nastala je ve¬ lika tihota. (Veter je nehal pihati in morje je bilo mirno.) Ljudje pa (ki so se tudi tam peljali) so se čudili in rekli: „Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?" 31 21. Jezus nasiti 5000 mož. 1. Jezus je šel z apostoli v samoten kraj. Veliko ljudi je prišlo za njim. Jezus se jih usmili, jih uči in ozdravlja njihove bolnike. 2. Zvečer pa mu rečejo apostoli: „Razpusti ljud¬ stvo, da gre v bližnje trge in vasi ter si kupi živeža." Jezus jih vpraša: „Koliko kruhov imate?" Andrej od¬ govori: „Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi. Ali kaj je to za toliko ljudi!“ Jezus reče: „Prinesite kruhe in ribe meni, in recite ljudem, naj sedejo po travi." 3. Ljudje so sedli. Bilo jih je okoli 5000 mož brez žen in brez otrok. Sedaj Jezus vzame pet kruhov ■n dve ribi, pogleda v nebo, jih blagoslovi, razlomi in da učencem, naj jih razdele ljudstvu. In vsi so jedli >n se nasitili. Potem reče Jezus učencem: »Poberite ostale kosce, da konca ne vzamejo." Učenci jih po- bero in bilo jih je 12 polnih košev. 4. Ko so ljudje videli la čudež, so se začudili in rekli: »Resnično, ta je prerok, ki ima priti na svet." 22. Jezus ozdravi slepca v Jeruzalemu. 1. V Jeruzalemu je bil ubog človek, ki je bil od rojstva slep. Jezus je pljunil na tla in naredil blato. S tem blatom pomaže slepcu oči in mu reče: »Pojdi, umij se (v kopelji Siloe)!“ Slepec je šel, se umil in, ko se je vrnil, je videl. 2. Ko pride nazaj, so ljudje vpraševali: »Ali ni ta tisti, ki je poprej tu vbogajme prosil?" Nekateri so trdili, da je isti, drugi pa so rekli: „Ne, marveč le po¬ doben mu je.“ Sam pa je rekel: »Jaz sem “ Ko so ga pa vprašali, kako je ozdravel, jim odgovori: »Jezus je 32 blato naredil, pomazal mi oči in rekel! ,Pojdi (h ko¬ peli Siloe) in se umij/ ln sem šel in se umil in vidim." Moral se je pa tudi pri sodniji zagovarjati. 3. Pozneje ga Jezus vidi in mu reče: »Veruješ v Sina božjega?" Odgovori mu: »Gospod, kdo je, da verujem vanj?" Jezus mu reče! »Videl si ga, in kateri s teboj govori, on je.“ Sedaj reče: »Gospod! verujem." Poklekne in ga moli. 23. Jezus ozdravi mrtvoudnega človeka. 1. Jezus je učil v neki hiši v Kafarnavmu. Prišlo ga je poslušat toliko ljudi, da še zunaj pred vrati niso imeli prostora. Kar štirje možje prinesd na postelji moža, ki je bil mrtvo ud en. Zavoljo množice pa ne morejo priti do Jezusa. Zato gredo na (plošnato) streho (jo nekoliko odmaknejo) in ga spustijo s posteljo vred v sredo pred Jezusa. 2. Ko Jezus vidi njihovo vero, reče mrtvoudnemu: »Zaupaj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni! (Nekateri izmed farizejev pa so mislili v svojih srcih: »Ta pre¬ klinja; kdo more grehe odpuščati, kakor sam Bog?" Jezus je pa videl njih misli in rekel: »Zakaj mislite hudo v svojih srcih? Kaj je lažje reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani in hodi!“) — Potem reče bolniku: »Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dornl" Mrtvoudni takoj vstane, vzame posteljo in gre domov in časti Boga. Vse pa groza obide; Boga častč in reko! »Kaj takega še nismo nikoli videli!" 24. Jezus ozdravi gobovca. K Jezusu je prišel gobov človek. Poklekne predenj in ga prosi: »Gospod, ako hočeš, me moreš 33 očistiti." Jezus stegne svojo roko, se ga dotakne in pravi: „Hočem, bodi čist!" In ko je to izrekel, somu precej gobe prešle in je bil očiščen. Ob drugi priliki je pa Jezus hkrati ozdravil deset gobovcev. % 25. Jezus oživi Jairovo hčer. 1. Pri Jezusu je bila velika množica ljudi. Kar pride imeniten gospod (predstojnik shodnice), po imenu Jair, ki je imel dvanajstletno hčerko — za smrt bolno. Jezusu pade k nogam in milo prosi: „Gospod, moja hči umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in živi!" Jezus vstane in gre ž njim. Spremljajo ga njegovi učenci in velika množica. 2. Med potjo ga zadržava neka žena, ki je bila že dvanajst let hudo bolna; vse premoženje je bila že izdala zdravnikom, a nobeden je ni mogel ozdraviti. (Le do Jezusa je imela zaupanje.) Mislila si je: „Če se le njegove obleke dotaknem, pa bom zdrava!" Dotakne se roba Jezusove obleke, in takoj je zdrava 1 Jezus ji ljubez¬ nivo reče I „Hči tvoja vera ti je pomagala. Pojdi v miru." 3. Oj, kako je šla ozdravljena žena vesela domov! Oče Jair pa je v mučnih skrbeh, da bi mu med tem ne umrla ljuba hčerka. In res: Nekdo Jairovih pride in mu reče: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več Učenika!" Jezus reče očetu: „Ne boj se, le veruj, in bo živela." Ko Jezus pride v hišo, najde veliko ljudi, ki so žalovali z jokom in žalostno godbo; reče jim: „Kaj delate hrup in jokate? Deklica ni mrtva, ampak le spi!" Jezus veli vsem ljudem, naj gredd iz hiše; le očeta in mater in tri učence vzame s seboj in gre v hram, kjer je ležala mrtva de¬ klica. Jezus jo prime za roko in reče: »Deklica, vstani!" ln_nj.en duh se je povrnil in je precej vstala. In je ^jj^j ji dajo jesti. Njeni starši so se zavzeli, ele deklica morala biti vesela! /zgodbe. 3/ 4 34 26. Jezus oživi mladeniča v Najmu. 1. Nekoč je šel Jezus v mesto, Najm po imenu. Ž njim so šli njegovi učenci in veliko ljudi. Ko se je približal mestnim vratom, glej, mrliča nesd. Bil je edini sin matere, ki je bila vdova. Veliko ljudi iz mesta je šlo ž njo. 2. Ko je Gospod zagledal mater, se mu je v srce usmilila, in ji je rekel: „Ne jokaj!" Potem pristopi in se dotakne nosil (pžr); nosilci pa obstoje. In Jezus reče: „Mladenič, rečem ti, vstani!" In mrlič vstane in začne govoriti. In Jezus ga da materi. 3. Zdaj pa je strah obšel vse, kateri so bili zraven. Hvalili so Boga in govorili: „Velik prerok je vstal med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo." % 27. Jezus obudi Lazarja. 1. Blizu Jeruzalema je bila vas Betanija. Tam je živel Lazar pa njegovi sestri Marija in Marta. Ko je Jezus učil v drugem kraju, daleč proč, Lazar hudo zboli. Sestri pošljeta k Jezusu in mu sporočita: »Go¬ spod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan." Jezus pa ostane še dva dni tam. 2. Ko pride Jezus, je bil Lazar že štiri dni v grobu. Marta mu hiti naproti in reče: »O Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi bil umrl." — Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal." Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju na sodnji dan!" Jezus pa ji reče, da ga more oživiti, zakaj v njegovi moči je vstajenje in življenje. 3. Potem gre Marta klicat svojo sestro in ji reče: »Učenik je tukaj in te kliče." Marija hitro vstane in gre k Jezusu; pade mu k nogam in reče: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi bil umrl." Marija je jo¬ kala in tudi ljudje, ki so bili prišli ž njo, so jokali. 35 Tudi Jezusu se užali in reče: „Kam ste ga položili?" Odgovorč mu: »Gospod, pridi in poglej." In Jezus se je razjokal.Tedaj so Judjerekli: »Glejte, kakogajeradimel!" 4. Grob je bil v skalo vsekan in s kamenom zakrit. Ko pride Jezus pred grob, reče: »Odvalite kamen!" Marta pa mu reče: »Gospod, že smrdi; zakaj že štiri dni leži." Tedaj odvalč kamen; Jezus pa k nebu povzdigne oči in moli. Potem glasno zakliče: »Lazar, pridi vun!" In umrli je takoj prišel iz groba. Bil je pa še povezan na rokah in nogah; torej jim reče Jezus: »Razvežite ga, da bo mogel iti." ^ 28. Jezus slovesno jaha v Jeruzalem. 1. Ko je bil Jezus oživil Lazarja, so se njegovi sovražniki posvetovali in sklenili umoriti ga. Kmalu potem se je napotil zadnjikrat o veliki noči v Jeruza¬ lem. Apostolom je napovedal, da bo v Jeruzalemu v smrt obsojen, zaničevan, zapljuvan, bičan in križan; pa da ne bo ostal v grobu, marveč tretji dan vstal od mrtvih. 2. Blizu Jeruzalema na Oljski gori je bila vasica Betfage. Tje pošlje Jezus dva učenca in jima reče: »Pojdita v vas, našla bota oslico privezano in pri nji žrebe, na katerem še ni nikdo jahal; odvežita in pri¬ peljita ju sem. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in brž vama ju bo izpustil." Učenca sta šla in sta našla vse tako, kakor jima je bil po¬ vedal Jezus. Jezus je jahal proti Jeruzalemu. Veliko ljudi ga je spremljalo, mnogo jih je prišlo naproti iz Jeru¬ zalema. Nekateri so razgrinjali svoja oblačila po potu, nekateri pa so veje sekali z drevja in stlali na pot. Množice so klicale: »Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, ki pride v imenu GospodovemI" Jezus pa se je ozrl na Jeruzalemsko mesto in se zjokal nad njim. 3 * 36 3. Ko je prišel Jezus v Jeruzalem, so mu od vseh strani privedli bolnikov in vse je ozdravil. Od veselja so začeli vnovič otroci vpiti: „Hozana Sinu Davi¬ dovemu." Njegovi sovražniki pa so bili nevoljni zato. Jezus jim pravi: „Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in dojencev si si hvalo pripravil?" ^ 29. Zadnja večerja. 1. Veliki četrtek so pristopili učenci k Jezusu in so ga vprašali: „Kje hočeš, da ti pripravimo veliko¬ nočno jagnje?" Jezus reče Petru in Janezu: „Pojdita ; v mesto, in srečal vaju bo človek, ki ponese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde. In po¬ kazal vama bo veliko obednico; tamkaj pripravita!" — Zvečer je prišel Jezus z dvanajsterimi ter sedel za mizo in rekel: „Srčno sem želel z vami jesti to velikonočno jagnje, predno trpim." 2. Po večerji Jezus vstane, sleče zgornje oblačilo, vzame prt in se opaše, vlije vode v posodo in umiva noge apostolom. Ko jim je noge umil, vzame svoja oblačila, sede zopet za mizo in reče: „Ako sem jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi noge umivati drug drugemu. Zakaj dal sem vam zgled, da tudi vi delate tako, kakor sem vam jaz storil “ 3. Jezus je vzel kruh v svoje svete in častitljive roke, je povzdignil svoje oči proti nebesom, k Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu, zahvalil, posvetil kruh, j ga razlomil in dal svojim učencem, rekoč: »Vzemite in jejte; to je moje telo, ki bo za vas da¬ rovano." Ravno tako je vzel tudi kelih zvinom, za¬ hvalil, ga posvetil in dal svojim učencem, rekoč: »Vzemite in pijte vsi iz njega; to je moja 37 kri, kri nove zaveze, katera bo za vas ia za njih veliko p r e 1 i t a v o d p u š č e n j e gre¬ hov. To delajte v moj spomin." 4. Judežu Iškarijotu je Jezus napovedal, da ga bo izdal njegovim sovražnikom. Ta nesrečni apostol se je namreč dogovoril ž njimi za trideset srebrnikov, da jim ga bo izdal. 5. Ko je Judež odšel k sovražnikom, se je Jezus še ljubeznivo poslovil pri apostolih. Tudi jim je napo¬ vedal, da ga bodo še vsi zapustili tisti večer. Peter pa reče: „Gospod, ko bi te tudi vsi zapustili, jaz ne. S teboj sem pripravljen iti v ječo in smrt." Jezus pa mu odgovori: „Resnično, resnično ti povem, da nocoj, predno bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil." 30. Jezus krvavi pot poti na Oljski gori. 1. Po zadnji večerji je šel Jezus z apostoli čez potok Cedron na Oljsko goro. Ondi je bil vrt, ki se mu je reklo Getzemani. Jezus reče apostolom: „Sedite tukaj, jaz pa grem tje in mojim." Le Petra, Jakoba in Janeza vzame s seboj na vrt. 2. Zdaj je začel Jezus žalosten prihajati in se tresti. Svojim trem apostolom reče: „Moja duša je žalostna do smrti, ostanite tukaj in bedite in molite z menoj." Nato gre Jezus za lučaj dalje od njih, pade na svoj obraz in moli: „Moj Oče, ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš." 3. Tako je Jezus molil trikrat. Tedaj ga obidejo smrtne težave in njegov pot je bil kakor krvave kaplje, ki so padale na tla. On pa še dalje in prisrčnejše moli. Tedaj se mu prikaže angel iz nebes in ga potrdi. 38 4. Nato se je Jezus vrnil od molitve k svojim učencem. Oni pa so spali od žalosti. Reče jim: „Vsta¬ nite, pojdimo! Olejte, ta, ki me bo izdal, je blizu." 31. Jezusa vjamejo. * 1. Ko je še Jezus govoril, pride Judež in ž njim mnogo vojakov in hlapcev. Imeli so svetilnice, plamenice (bakle), vrvi, meče in kole. Judež jim je bil poprej dal znamenje, rekoč: »Katerega bom poljubil, tisti je, njega primite." Ko je tedaj ugledal Jezusa, stopi k njemu in reče: »Pozdravljen bodi, učenik!" In ga po¬ ljubi. Jezus mu odgovori: »Prijatelj, čemu si prišel? Ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?" 2. Nato stopi Jezus pred druhal in jo vpraša: »Koga iščete?" Odgovore mu: »Jezusa Nazareškega." Jezus jim reče: »Jaz sem." Tedaj vsi odstopijo in na tla po¬ padajo. Ko so vstali, jih Jezus zopet vpraša: »Koga iščete?" Odgovore mu: »Jezusa Nazareškega." Jezus odgovori: »Povedal sem vam, da sem jaz; ako tedaj mene iščete, pustite Ie-te iti!" 3. Tedaj potegne Peter meč in odseka Malhu, hlapcu velikega duhovna, desno uho. Jezus pa reče Petru: »Vtakni meč v nožnico! Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi poslal več kot dvanajst legijonov angelov?" In Jezus se dotakne Malhovega ušesa in mu ga zaceli. 4. Potem so Jezusa prijeli in zvezali. Učenci so ga zapustili in zbežali. Le Peter in Janez sta šla od daleč za njim. 32. Jezusa obsodijo v smrt. 1. Z Oljske gore so Jezusa peljali k Anu in Kajfu. Ana ga je vprašal za njegov nauk in njegove učence. 39 Jezus mu je odgovoril: „Jaz sem očitno govoril in učil; vprašaj tiste, kateri so me slišali." Zato ga hlapec s pestjo udari za uho, rekoč: „Ali tako odgovarjaš velikemu duhovnu?" Jezus mu odgovori: „Ako sem govoril kri¬ vico, spričaj; ako sem pa prav govoril, kaj me biješ?" 2. Od Ana peljejo Jezusa zvezanega h Kajfu, pri katerem so bili že zbrani pismarji in starejšine ljudstva. Najeli so krive priče, pa niso mogli ničesar najti, da bi Jezusa obsodili k smrti. Tedaj vstane veliki duhoven in reče Jezusu: „Rotim te pri živem Bogu, da nam povčšj ali si ti Kristus, Sin božji?" Jezus odgovori: „Jaz sem!" Tedaj veliki duhoven raztrga svoje obla¬ čilo in reče: „Boga je preklinjal. Čemu nam je treba prič?" In vsi zavpijejo: „Smrti je vreden!" , 3. Čez noč so vojaki in sodni hlapci Jezusu pri¬ zadejali toliko hudega, kar so mogli. Nekateri so mu v obraz pljuvali, nekateri so mu oči zakrivali in ga s pestmi bili v obraz in za uho ter ga vpraševali: „Pre- rokuj nam, Kristus, kdo te je udaril?" In še več hu¬ dega so počenjali ž njim. , 33. Peter zataji Jezusa. Judež obupa. 1. Na dvorišču velikega duhovna so bili vojščaki in hlapci zakurili in so se greli okrog ognja, ker je bila mrzla noč. Peter je sedel k njim, da bi videl, kako se bo steklo z Jezusom. Tedaj pride vratarica in reče Petru: „Tudi ti si bil z Jezusom, Nazarečanom." Peter se je ustrašil in je pred vsemi" tajil: Jaz ne, saj ga še ne poznam." In petelin prvič zapoje. Kmalu potem druga dekla na Petra kazaje reče: „Tudi ta je eden izmed % učencev." Peter je spet tajil in prisegal, rekoč: Jaz ne poznam tega človeka." — Čez nekoliko časa pridejo drugi in pravijo: „Resnično, tudi ti si eden izmed tistih; 40 Galilejec si, tvoj jezik te razodeva." Peter pa se je za¬ čel spet rotiti in prisegati: „Ne poznam tega človeka." In pri tej priči petelin v drugič zapoje. — Gospod pa se je ozrl in pogledal Petra. Ta pogled Petra presune in se spomni Gospodovega prerokovanja: „Še to noč, predno bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil." Ves skesan je šel Peter z dvorišča in se je bridko jokal. 2. Ko je Judež slišal, da je Jezus obsojen v smrt, mu je bilo žal, da je bil izdal Gospoda. Trideset sre¬ brnikov prinese velikim duhovnom nazaj in jim reče: „Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri!“ Veliki du¬ hovni pa mu rekb: „Kaj to nam mar? Ti glej!“ In Judež je vrgel denar v tempelj, je šel in se z vrvjo obesil. 34. Jezus je bičan, s trnjem kronan in v smrt obsojen. 1. V tistem času je bil Poncij Pilat deželni po¬ glavar v Judeji. K temu so zjutraj zgodaj pripeljali Je¬ zusa, da bi ga dal umoriti. Ali Pilat je spoznal, da so višji duhovni le iz nevoščljivosti izdali Jezusa. Skušal ga je torej izpustiti. a) Bila je navada, da je poglavar o veliki noči ljudstvu izpustil enega hudodelnika, za katerega so prosili. Takrat je bil v ječi velik hudodelnik, Baraba po imenu. Pilat vpraša zbrano ljudstvo: „Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa?" Ali zapeljana druhal zavpije: „Proč s tem, izpusti nam Baraba!" b) Pilat reče: „Kaj naj torej storim z Jezusom?" In vsi zavpijejo: „Križaj ga, križaj ga!" Pilat jim odgovori: „Kaj pa je hudega storil? Jaz ne najdem nobene krivice nad njim. Dal ga bom bičati in potem ga izpustim." Nato ukaže Jezusa odpeljati in bičati. 41 c) Ko je bil Jezus bičan, so ga vojaki slekli in mu v zasmeh ogrnili škrlatni plašč; spletli so tudi trnjevo krono in mu jo pritisnili na glavo, v desnico so mu dali trst; potem so pred njim po- klekovali in ga zasramovali rekoč: „Pozdravljen bodi, kralj judovski!" Drugi so vanj pljuvali, s pestmi ga za uho bili, trst mu iz roke jemali in ga tolkli po glavi. — Takega ukaže Pilat Jezusa postaviti pred ljudstvo in reče: „Eccehomo! — Glejte, človek!" Ali veliki duhovni in druhal so kričali: „Križaj ga, križaj ga!“ 2. Pilat jim reče: „Ali vašega kralja bom križal?“ Odgovore mu: „Mi nimamo nobenega kralja, le cesarja... Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatelj!" Nato vzame Pilat vode, si umije roke vpričo ljudstva in reče: „Jaz sem nedolžen nad krvjo tega Pravičnega; vi glejte!" Vse ljudstvo je odgovorilo: »Nje¬ gova kri naj pride nad nas in naše otroke." In Pilat jim je dal Jezusa, da ga križajo. 35. Jezus nese težki križ in je križan. 1. Tedaj so vojščaki prijeli Jezusa. Slekli so mu škrlatni plašč, oblekli ga spet v njegovo oblačilo in mu naložili težki križ na ramo. Jezus je, s križem ob¬ ložen, šel po Jeruzalemskih ulicah na morišče, ki se je imenovalo Golgata ali Kalvarija, to je: kraj mrtvaških glav. Ž njim so peljali tudi dva razbojnika, da bi ju križali. Mož, po imenu Simon, je prišel ravno s polja in je hotel mimo iti. Vojaški hlapci ga ustavijo in pri¬ morajo, da pomaga Jezusu križ nesti. Veliko ljudi je šlo za Jezusom. Med temi so bile tudi nekatere pobožne žene, ki so Jezusa milovale in objokovale. Jezus jim reče: »Hčere jeruzalemske, nikar se ne jokajte nad menoj, marveč jokajte se nad seboj in nad svojimi otroki!" 42 2. Okrog poldne je prišel Jezus na goro Kalvarijo. Vojaki mu ponudijo vina, z miro in žolčem zmešanega. Jezus ga je pokusil, pa ni hotel piti. Potem ga slečejo in pribijejo na križ. Ž njim so križali tudi dva razboj¬ nika, enega na desni, enega na levi strani. Vojaki so vzeli Jezusovo obleko in so jo razdelili na štiri dele, za vsakega vojaka en del. Suknje pa, ki je bila brez šiva, niso hoteli razrezati, marveč so vadljali zanjo. jjc 36. Jezus govori zadnje besede in umrje. 1. Veliki duhovni in drugi Judje so zasramovali Jezusa in rekli: „Ako si Sin božji, stopi s križa! Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati." Jezus pa je molil: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" 2. Tudi eden izmed razbojnikov, ki sta bila ž njim križana, je preklinjal Jezusa. Rekel je: „Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!" Drugi pa ga je svaril in rekel: „Ali se tudi ti ne bojiš Boga? Midva po pravici trpiva; ta pa ni storil nič hudega." Nato reče Jezusu: ,.Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!" In Jezus mu reče: „ Resnično ti povem, še da¬ nes boš z menoj v raju." 3. Poleg križa je stala Mati Jezusova in učenec, katerega je Jezus ljubil. Materi je Jezus rekel: „Glej, tvoj sin!" učencu pa: „Glej, tvoja mati!" In od tiste ure je učenec Janez Marijo k sebi vzel in je skrbel zanjo. 4. Okoli poldne je solnce otemnelo in tema je bila do treh. Tedaj je Jezus glasno zavpil: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" 5. Čez nekoliko časa Jezus reče: „Žejen sem!" Takoj vzame vojak gobo, jo namoči v kis in ponudi Jezusu. 43 6. Jezus vzame nekoliko kapljic kisa na jezik in reče: »Dopolnjeno j e.“ 7. Potlej na glas zavpije: „Oče, vTvoje roke izročim svojo d u š o.“ In ko je to izrekel, je nagnil glavo in umrl. In glej! zagrinjalo v templju se pretrga od vrha do tal, zemlja se trese in skale pokajo, grobi se od¬ pirajo in veliko mrtvih se prikaže. Stotnika in vojake, ki so stražili Jezusa, prevzame groza, da spoznajo: „Resnično, ta je bil Sin božji." — Tudi ljudstvo je na prsi trkalo in molčč šlo nazaj v Jeruzalem. 37. Jezusa položi v grob. 1. Judje so prosili Pilata, da bi se križanim kosti polomile in se sneli s križa. Tedaj pridejo vojščaki in stro kosti hudodelnikoma. Ko pa pridejo do Jezusa, vidijo, da je že mrtev, in mu ne polomijo kosti. Eden izmed vojakov pa vzame sulico in prebode Jezusovo stran; takoj priteče kri in voda iz nje. 2. Potem sta dva imenitna svetovalca, Jožef iz Arimateje in Nikodem, Jezusovo truplo snela s križa, zavila v čisto platno in položila v nov grob, ki je bil v skalo vsekan in v kateri še nihče ni bil položen. Pred grob sta zavalila velik kamen. Drugi dan so prišli veliki duhovni, postavili stražo pred grob in zapečatili kamen. 38. Jezus vstane od mrtvih. 1. Prišla je nedelja, tretji dan po Jezusovi smrti. Zjutraj zgodaj je Jezus od mrtvih vstal in veličasten prišel iz groba. In glej, velik potres je nastal. Angel Gospodov je prišel iz nebes, kamen odvalil izpred groba in sedel nanj. Njegovo obličje se je svetilo kakor blisk in njegova obleka je bila bela kakor sneg. Stražniki so od straha trepetali in na tla popadali, kakor da bi bili mrtvi. 44 2. Prejšnji večer so bile pobožne žene kupile dišav, da bi mazilile Jezusovo telo. Zjutraj, ko je solnce vzhajalo, so šle k Jezusovemu grobu. Greač so se po¬ govarjale: „Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba?" Ko pa pridejo h grobu, vidijo, da je že kamen odva¬ ljen. V grobu pa zagledajo angela v svetlem oblačilu in ostrmč. Angel pa jim reče: „Nikar se ne bojte. Je¬ zusa iščete, Nazareškega, križanega. Vstal je in ga ni tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite in povejte njegovim učencem in Petru." 39. Jezus se prikaže apostolom in postavi zakrament sv. pokore. 1. V nedeljo zvečer so bili apostoli zbrani v neki hiši v Jeruzalemu in so vrata zaklenili, ker so se bali Judov. Kar stoji Jezus v sredi med njimi in reče: „Mir vam bodi, jaz sem, ne bojte sel" In apostoli so se raz¬ veselili, da so videli Gospoda. Zopet jim reče Jezus: „Mir vam bodil Kakor je Oče poslal mene, pošljem tudi jaz vas." Tedaj je dihnil vanje in je rekel: „Prej- mite svetega Duha. Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani." 40. Jezus gre v nebesa. 1. Jezus je po svojem vstajenju ostal še štirideset dni na zemlji in se je večkrat prikazal apostolom. Zadnjič se jim je prikazal štirideseti dan po vstajenju v Jeruzalemu. Ukazal jim je ostati v Jeruzalemu, dokler jim ne pošlje svetega Duha, potlej pa naj gredb učit po vsi Judeji in od kraja do kraja zemlje. Reče jim: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji; torej pojdite in učite vse narode 45 in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha, in učite jih izpolnjevativse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Kdor veruje in se da krstiti, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen." 2. Potem je šel ž njimi na Oljsko goro. Povzdignil je svoje roke ter blagoslovil apostole. In ko jih je še blagoslavljal, se je vpričo njih vzdignil in šel v nebesa. Apostoli so' molili in gledali za njim, dokler ga ni svetel oblak zakril in umaknil njih očem. 3. Ko so še apostoli gledali za njim, sta stala dva angela v belih oblačilih pri njih in rekla: „Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bode zopet prišel ravno tako, kakor ste ga videli iti v nebo." Tedaj so se apostoli veseli vrnili v Jeruzalem. 41. Jezus pošlje sv. Duha. 1. V Jeruzalemu so šli apostoli v tisto hišo, kjer so se navadno zbirali. V molitvi so pričakovali svetega Duha, in z njimi Marija, Mati Jezusova, in drugi učenci. Deseti dan potem je bil binkoštni praznik. Na- gloma nastane šum z neba, kakor piš silnega viharja, ter napolni vso hišo, kjer so bili učenci zbrani. Pla¬ meni v podobi ognjenih jezikov se prikažejo vsakemu nad glavo. In vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom, in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih. 2 Ko se je zaslišal šum, je prihitelo veliko ljudi. Zdaj Peter vstane in oznanja, da je Jezus, katerega so bili umorili na križu, od mrtvih vstal in sedi na desnici Božji. Petrove besede so močno ganile ljudi. Veliko jih je verovalo in vpraševalo apostole: „Bratje, kaj 46 nam je torej storiti?" Peter jim odgovori: »Spokorite se in dajte se krstiti sleherni izmed vas v imenu Je¬ zusa Kristusa v odpuščanje grehov in boste prejeli dar svetega Duha." Še tisti dan se jih je dalo krstiti do 3000 duš in so bili vsprejeti v sveto Cerkev. Dodatek. Jezus obeta presv. Rešnje Telo. Ko je bil Jezus v puščavi čudežno nasitil 5000 ljudi, jih je mnogo prišlo za njim v Kafarnavm. Jezus pa jim reče: „Iščite me ne zato, ker ste videli čudeže, marveč ker ste jedli od kruhov in bili nasičeni. Tru¬ dite se ne za jed, katera mine, marveč za jed, ki ostane v večno življenje, katero vam bo dal Sin človekov. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes; če kdo jč od tegakruha,bo živel ve¬ komaj. Kruh pa, katerega bom jaz dal, je mojemesozaživljenje sveta." Judje so se pre¬ pirali med seboj, rekoč: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?" Jezus pa jim odgovori: „Resnično, resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesaSinučlovekovegain pilinjegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi.Kdor je moje meso in pije mojo kri,ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pi¬ jača. Kdor j 4 moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem." Zdaj ga je popustilo mnogo učencev, ki so rekli: „To govorjenje je trdo, kdo je more poslušati ?“ Jezus pa reče dvanajsterim: „Ali hočete tudi vi oditi?" Peter pa odgovori: „Gospod, h komu pojdemo? Ti sam imaš besede večnega življenja. In mi smo verovali in spo¬ znali, da si ti Kristus, Sin Božji." KAZALO A. Svete zgodbe stare zaveze. Stran 1. Stvarjenje. 1. Ustvarjenje sveta . 3 2. Ustvarjenje in greh angelov.4 3. Ustvarjenje prvega Človeka in raj . . 5 II. Nepokorščina. 4. Greh prvih staršev . 6 5. Kazen za greh — Bog obljubi Odrešenika. 7 6. Kajn in Abel ... 7 III. Noe. « 7. Noe dela barko . . 8 « 8 Vesoljni potop . . 9 * 9 Noe pride iz barke in daruje .... 9 IV. Abraham. «10. Bogizvoli Abrahama 10 «11. Abrahamova miro¬ ljubnost .11 Stran «12. Abraham naj bi da¬ roval svojega sina Izaka.11 V. Jožef in njegovi bratje. «13 Jožefa bratje sovra¬ žijo .12 «14. Jožefa prodajo nje¬ govi bratje ... 13 «15. Jožef pride v ječo . 14 «16. Jožef povikšan . . 14 «17. Jožef zopet vidi svoje brate v Egiptu . . 15 «18. Jakob gre v Egipt . 16 VI. Mojzes. «19. Mojzesovo rojstvo in njegova rešitev . . 17 «20. Bog da deset zapo¬ vedi na Sinajski gori 17 B. Svete zgodbe nove zaveze. 1. Rojstvo in mladost Jezusa Kristusa. 1. Angel Gabrijel na¬ znani rojstvo Jezu¬ sovo .19 « 2. Marija obišče svojo teto Elizabeto . . 20 3. Rojstvo Jezusa Kri¬ stusa .20 4. Pastirji pri jaslicah 21 « 6. Jezus obrezan in v templju darovan. . 21 6. Modri iz jutrove de¬ žele .22 « 7. Jezus beži v Egipt 23 8. Dvanajstletni Jezus v templju .... 23 II. Jezus uči. a) Pripravljanje: - 9. Janez Krstnik ... 24 10. Janez krsti Jezusa . 25 «11. Jezus se posti; hu¬ dobni duh ga skuša 25 b) Najimenitnejši nauki Jezusovi: 12. Jezus uči svoje učen¬ ce moliti .... 26 Stran 13. Jezus da zapoved lju¬ bezni .26 ”14. Jezus govori o po¬ slednji sodbi ... 26 15. Jezus blagoslavlja otroke.27 c) Jezus uči v prilikah: #16 O usmiljenem Sama¬ rijanu .27 “17. O zgubljenem sinu 28 ”18 O bogatinu in ubo¬ gem Lazarju ... 29 lil. Jezus dela čudeže. a) V naravi: 19. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski . 29 20. Jezus utolaži vihar na morju .... 30 21. Jezus nasiti 5000 mož 31 b) Jezus ozdravlja bolnike: 22. Jezus ozdravi slepca v Jeruzalemu ... 31 23. Jezus ozdravi mrtvo- udnega človeka . . 32 24. Jezus ozdravi go- bovca.32 c) Jezus oživlja mrtve: #25. Jezus oživi Jairovo hčer ...... 33 26. Jezus oživi mladeniča v Najmu .... 34 #27. Jezus obudi Lazarja 34 IV. Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. a) Cvetna nedelja: #28. Jezus slovesno jaha v Jeruzalem ... 3 c) Veliki petek: 34. Jezus je bičan, s tr¬ njem kronan in v smrt obsojen ... 40 35. Jezus nese težki križ in je križan ... 41 #36. Jezus govori zadnje besede in umrje . . 42 37. Jezusa polože v grob 43 V. Jezus poveličan. a) Velika nedelja: 38. Jezus vstane od mrt¬ vih .43 '39. Jezus se prikaže apo¬ stolom in postavi zakrament svete po¬ kore .44 b) Vnebohod: 40, Jezus gre v nebesa 44 c) Binkošti: 41. Jezus pošlje svetega Duha.45 Dodatek: Jezus obeta presveto Rešnje Telo ... 46 . .