YU ISSN 0040-1978
^ETO XXXVIII., ŠT. 32 Ptuj, 22. avgusta 1 985 CENA 30 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Spodbuda naprednemu kmetovanju	(stran	2)
Zakaj zamude pri izplačilu OD	(stran	3)
Kako bomo gospodarili z javnimi potmi	(stran	4)
Predstavljamo ansamble 16. festivala	(stran	6)
Mladinsko prostovoljno delo	(stran	8)
Rokomet
bratskih
občin
Rokometni klub Drava Ptuj je
organizator 8. ženskega rokomet-
nega turnirja bratskih občin iz
Slovenije in Hrvatske, ki bo v so-
boto, 24. avgusta.
Pod pokroviteljstvom Občin-
skega sindikalnega sveta Ptuj bo-
jo na stadionu Drave in na ro-
kometnem igrišču T. Žnidarič
Ptuj v dopoldanskem delu nasto-
pile ekipe RK VIS Varaždln, RK
Zagorac Krapina, RK Zrinski
Cakovec, RK Deloza-Polana,
rK Podravka Koprivnica in do-
mačinke RK Drava Ptuj.
Sprejem ekip in svečana otvo-
ritev bo ob 9. uri na stadionu
Drava, tekmovanje pa se bo pri-
felo ob 9.30 in to na stadionu
Drave Zagora, Zrinski in Drava,
na igrišču T. Žnidarič Podravka,
Polana in VIS.
Za končno uvrstitev se prične-
jo tekme ob 16. uri, ob 19. uri bo
svečana podelitev pokalov, pri-
znanj in spominskih daril. Ljubi-
telji rokometa bodo ob tej priliki
imeli priložnost videti kvalitetne
ekipe, saj je to eden najmočnej-
ših turnirjev v Sloveniji, istoča-
sno pa pripravljenost domače
ekipe pred bližajočo se tekmo-
valno sezono in nastop ponovno
v družbi najboljših — v sloven-
ski ligi.
Stanko Plut, delovodja EKK TOZD Osojnik: »Kljub vsem strokovnim ukrepom so letos plodovi bolj redki.«
Foto: I. Ciani
Letošnje leto vreme sadjarjem ni posebno naklo-
njeno. Najprej sta svoje opravila ostra zima in spo-
mladanska pozeba, pozneje pa še neugodno vreme
ob cvetenju. Orehov skorajda nikjer ni, mnogo dre-
ves je povsem suhih. Slive so obrodile le redkokje.
Največ bo še jabolk in predvsem hrušk, pa še to zla-
sti pri tistih sadjarjih, ki so svoje nasade res skrbno
negovali in jih varovali pred številnimi škodljivci.
Tudi v tem času jabolkom in hruškam grozijo šte-
vilni škodljivci. Toplo in sušno vreme močno pospe-
šuje razvoj druge generacije jabolčnega zavijača.
Prav tako še vedno obstaja nevarnost poznega škrlu-
pa na plodovih. V nekaterih nasadih opažajo jabla-
novo plesen, ponekod pa j^ tudi močnejši pojav rdeče
sadne pršice. Proti vsem tem škodljivcem imamo
uspešna kemična sredstva, ki jih je treba pravilno
uporabljati pri škropljenju sadnega drevja in upo-
števati strokovna navodila, zlasti pa sedaj tudi čas
dozorevanja sadja.
FF
ZMDA Slovenske gorice 85
Udarniška akcija v Trnovski vasi
Minuli vikend so brigadirji
tretje izmene ZMDA Slovenske
gonce 85 preživeli napol delo-
vno. V soboto, 18. avgusta je na-
mreč v KS Trnovska vas poteka-
la množična udarniška akcija —
tretja v letošnjem brigadirskem
poletju. Okoli 110 brigadirjem
tretje izmene se je priključilo 40
vojakov ptujske garnizije, 45 do-
mačinov, brigadirji iz ptujske ob-
čine, ki so sodelovali na ZMDA
Niš 85, pa člani kluba brigadir-
jev Franc Belšak-Tone iz Ptuja,
tako da je skupaj ta dan kopalo
jarek za vodovocf prek 220 parov
pridnih delovnih rok.
Predsednik odbora za izgrad-
njo vodovodnega omrežja v KS
Imovska vas. Danilo Muršec je
udarniško akcijo takole ocenil:
.^VUjub vročmi smo na sobotni
izkopali 320 m jarka za se-
»undarni vodovod v naselju Biš,
'Oje za 20 odstotkov več kot smo
Planirali. Treba je dodati, da je
delo zelo težavno, saj smo
Ropali sredi vaške ceste, kjer je
"''a zemlja precej zbita.«
Kakšen bo sploh delež briga-
dirjev IIL izmene pri izkopu jar-
ka za vodovod na območju vaše
KS?
»Do sedaj so v naši KS briga-
dirji ZMDA Slovenske gorice iz-
kopali že prek 1000 m primarne-
ga vodovodnega omrežja skozi
naselje Biš ter 3405 m sekundar-
nega vodovodnega omrežja na
območju naselij Ločič, Trnovska
vas in Biš. Na trasi primarnega
vodovoda pomaga brigadirjem
pri izkopu gradbeni stroj, saj so
dela preobsežna. Pričakujemo da
bodo ob koncu tretje izmene bri-
gadirji izkopali vsen 5.400 m jar-
ka kot je predvideno na našem
območju.«
In kdaj bo v vaš vodovod pri-
tekla voda?
»Po rtačrtu bi naj v sekundar-
nem omrežju dobili vodo že 1.
novembra letos, vsi skupaj pa že-
limo da bi naročniki zares dobili
vodo pred zimo.«
Sobotna akcija je torej uspela?
»Upamo tako, saj smo se vsi
skupaj trudili v tej smeri. Med
delom smo udeležence akcije tu-
di pogostili. Pri tem so nam pri-
skočili na pomoč člani lovske
družine, ki so pripravili za kosilo
srnin golaž. Posebej smo hvale-
žni tudi delavcem ptujske komu-
nale, ki ves čas delajo zelo požrt-
vovalno. Se bolj pa bomo hvale-
žni in veseli, ko bo v naš kraj pri-
tekla tudi voda.«
Naj dodamo, da so brigadini
tretje izmene do sedaj izkopali ze
čez 1000 m jarka za primarni vo-
dovod in prav toliko za sekun-
darni vod. V nedeljo, 18. avgusta
so se ob zaključku prve dekade v
naselju akcije sestali organi
skupsčine in ocenili uspešnost
brigadirjev na delovišču in na
Boaročju interesnih dejavnosti,
fgotovili so, da so v povprečju
presegali normo za 39 odstotkov.
M. Ozmec
Tudi na udarniški akciji v Trnovski vasi je bila udeležba zelo dobra.
(foto: M. Ozmec)
. Na zazidalnem območju Rabelčja vas je bil pred kratkim dogra-
di že četrti stanovanjski blok, ki je dobil številke Volkmerjeva 21, 22
" 23. Vanj se je te dni vselilo 84 novih družin, krajevna skupnost Bo-
^^ Ziherl pa je s tem dobila nad 200 novih krajanov.
Da bi se s temi novimi stanovalci in bodočimi sodelavci v kraje-
samoupravi pobliže seznajii^li, KS Boris Ziherl pripravlja tretje
rečanje krajanov, ki bo v soboto, 24. avgusta na stadionu TVD Parti-
ja pri Ljudskem vrtu. S programom bodo začeli ob 16. uri s pozdrav-
govorom in predstavitvijo krajevne skupnosti Boris Ziherl, nada-
tuH-^'' ^ kulturnim programom in tovariškim srečanjem. Zvečer bo
jv*^! kresovanje in ognjemet. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel
'"Jski instrumentalni ansambel, svoj delež pa bodo prispevali tudi
I sebni gostinci. Na prireditev so vabljeni tudi drugi Ptujčani m oko-
"^ani.
Novi 84-stanovanjski blok ob podaljšku Volkmerjeve je investirala Sa-
moupravna stanovamska skupnost Pcuj, zgradili pa so ga delavci Gradi-
sove tozd Gradnje Ptuj s kooperanti. Komunalno ga je opremila enota
pri občinski komunalni skupnosti z izvajalcem KGP Ptuj
Foto: M. Ozmec
XIII. Ptujska kulturna
srečanja so se začela
Letošnja - XHI. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA prire-
ja Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj v sodelovanju s Pokra-
jinskim muzejem, Kinom, Ljudsko in študijsko knjižnico, Radio-
Tednikom in slikarsko kolonijo Poetovio ter oh pomoči kreditne
banke Maribor — poslovne enote v Ptuju, nekaterih delovnih orga-
nizacij in zasebnega obrtnika.
Ptujska kulturna srečanja so postala pomembna oblika kultur-
nega življenja v mesecih, ko se takorekoč ničesar ne dogaja. To je
potrdil obisk, saj se iz leta v leto kar nekaj tisoč naših občanov ude-
ležuje teh prireditev, ki segajo na najrazličnejša umetniška in
ustvarjalna področja, pogosto tudi v tista, kijih sicer ne bi imeli pri-
ložnosti spoznati v našem mestu ali k nam zelo redko zaidejo. Med
glavnimi vzroki so neustrezni prireditvenimi prostori, saj je gledališ-
če za nekatere predstave premajhno in tudi neustrezno tehnično
opremljeno. Letni prireditveni prostor pa predstavlja za organiza-
torja velik rizik, saj je takorekoč pod milim nebom in katerega tudi
zelo rado pada, zlasti še — kadar kaj organiziramo. Lep primer je
ptujski festival, ki se je kljub šestnajstim letom zelo redko končal
brez padavin. Seveda pa ob tem ne moremo še mimo denarja, ki ga
za drage spektakle in predstave kratkomalo nimamo. Saj si na pri-
mer 60 milijonov starih dinarjev res ne bi mogli privoščiti za eno
gostovanje.
Kakorkoli že — v nedeljo okrog 15. ure so v Markovcih slove-
sno odprli XIIL ptujska kulturna srečanja z mednarodno folklorno
revijo in nastopom ljudskih pevcev in godcev. (O tem poročamo po-
sebej). V ostalem delu pa srečanja prinašajo sicer nekoliko skrom-
nejši, vendar kljub vsemu pester in zanimiv kulturni program. Še v
tem mesecu tradicionalno Pulo po Puli s trinajstimi najboljšimi ju-
goslovanskimi fdmi, med katerimi je tudi vseh pet slovenskih in tež-
ko pričakovani A ta na službeni poti, ki so ga v kinu že vrteli, videli
pa ga bomo še enkrat, saj bodo Pulo po Puli z njim tudi končali. Za
film je veliko zanimanje, zato organizator tudi letos pričakuje do-
ber odziv gledalcev. Dodamo naj še to, da bosta dve predstavi vsa-
kega fdma in da bo cena vstopnicam enotna — 100 dinarjev. Sicer
pa mesec avgust prinaša še koncert kvarteta Toneta Janše, našega
vodilnega džez glasbenika, ki bo gostoval v glasbeni šoli Karol Pa-
hor.
September bo še bogatejši in pestrejši. Najprej za vse, ki vam
je pri srcu domača zabavna glasba, kije bo na 16. festivalu v Ptuju
zares v izobilju. 6. in 7. .septembra. Zanimanje za festival je že se-
daj veliko — tako med ansambli kot poslušalci^, ki so že doslej vako
leto napolnili minoritsko dvorišče. Temu bodo sledile še prireditve
iz slikarskega področja — najprej otvoritev razstave slikarske kolo-
nije. nato pa območno srečanje likovnih skupin ter otvoritev del sli-
karja Viktorja Goričana. Vse to bo v razstavnem paviljonu.
Program za letos pa prinaša tudi pravljično uro za otroke in
zelo zanimivo srečanje z umetnikom Arsenom Dedičem, ki bo v ka-
peli borlskega gradu kjer se bo Dedič predstavil kot pesnik, glasbe-
nik in pevec. Nič manj ne bo pritegnilo gostovanje gledaliških sku-
pin. Napovedane so predstave Življenje podeželskih plejbojev — to
bp premiera ptujskega gledališča, Ana in ena iz Borštnikovega sre-
čanja ter lutkovna igrica Petelin se sestavi.
V	oktobru bodo še enkrat prišli na svoj račun ljubitelji jazza in
sicer s srečanjem z Branetom Rončelom v diskoteki Metulj. Videli
bomo še baletni večer in poslušali koncert evropsko znanega mla-
dinskega pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora, ki ga vodi
Branko Rajšter.
V	XIIL ptujska kulturna srečanja so zajeta takorekoč vsa kul-
turna področja in na nas je, da si izberemo tisto, ki nam je najbli-
žje, torej obiščemo prireditev po svoji želji in okusu. Gotovo pa pro-
gram je tak, da bo v njem resnično za vsakogar nekaj.
m. šneberger
Vztrajajo pri več
kandidatih
Sindikalna jesen bo vroča in delavna, vroče pa je bilo tudi na mi-
nuli seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ko so razpravljali o
kandidatih za vodilne funkcije v sindikatih. Nikakor se namreč nismo
mogli zediniti, ali eden ali več kandidatov za določeno funkcijo. Zato
je predednik Edi Kupčič, ki je vztrajal, da se upoštevajo priporočila
socialistične zveze — torej več kandidatov — razpravo o tem (eviden-
tiranje) prestavil na torek, 20. avgusta. Do takrat pa je svoje opravila
tudi že kadrovska komisija.
Predsedstvo je ob tej priložnosti tudi pregledalo priprave na voli-
tve in ugotovilo, da ponekod svoje naloge še niso opravili. Zato bodo
v naslednjih dneh predstavniki sindikata in SZDL obiskali nekatere
organizacije ter jih opozorili na njihove dolžnosti.
Glede srednjeročnih in dolgoročnih dokumentov so imeli več
pripomb in stališč. Dodatno so menili, da je potrebno doreči stvari
glede pripravništva, štipendiranja, rasti DP in zaposlovanja in delov-
nega časa. Tone Taciga je vprašal, na kak način bomo odpirali nova
delovna mesta, prav tako je doreči tudi za kaj bomo namenili sredstva
samoprispevka. Soglašali so tudi z vsebino samoupravnega sporazu-
ma o združevanju in porabi sredstev za nova delovna mesta v gospo-
darstvu občine Ptuj za obdobje 1986—1990 s pripombo, da variante
morajo ostati.
V osnovnih organizacijah ZS bodo že v septembru pričeli s pri-
pravami na občne zbore, sklepe o pripravi in izvedbi občnih zborov
pa je potrebno sprejeti do 20. septembra. Volilna skupščina občinske-
ga sveta ZSS Ptuj bo že 23. januarja 1986. Kongres ZS pa 21. in 22.
marca 1986, na katerem bo iz ptujske občine sodelovalo 11 delegatov.
Moto sindikalnega kongresa je, čim manj novih sklepov.	MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. avgust 198S - TEDNII(
GiP GRADIŠ - TOZD GRADNJE PTUJ
Potreben bo
rebalans plana
Dolga in ostra zima je gradbenikom letos precej zagodla, tako tu-
di tozd Gradnje Ptuj. V prvem polletju niso delali dva meseca in pol.
Pri polletnem obračunu so ugotovili, da so letni plan realizirali le v vi-
šini 40 odstotkov in da izpada v drugem polletju ne bodo mogli nado-
mestiti, zato bodo morali sprejeti rebalans plana. Prvotni plan je
predvideval 1,06 milijarde celotnega prihodka.
Glavna dejavnost je stanovanjska izgradnja, pri kateri v zadnjem
času nastajajo določeni problemi. Največji je gotovo neugodno finan-
ciranje, saj SSS trenutno nima sredstev in zato, če želijo normalno de-
lati, morajo uporabiti lastna sredstva.
Sicer pa delajo na manjših objektih, večji je le strojna lopa v Za-
vrču,ki jo bodo zgradili v rekordnem času. Gradnjo so pričeli 10. juli-
ja, končali naj bi jo te dni. V kratkem bodo končali dela na objektu
Perutnine Ptuj — zunanji razvodi pri kotlovnici in na objektu central-
ne kotlovnice v Rabelčji vasi — zahod. Računajo, da bodo v kratkem
začeli delati za podjetje Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda v TGA
Kidričevem.
Manjša dela jim povzročajo dodatne težave pri organizacij in tu-
di dodatne stroške, je poudaril Julij Gjurasek, direktor temeljne orga-
nizacije. Vključitev v sistem Gradiš jim je prinesel večjo socialno var-
nost oziroma delo drugje, ko v občini ni pretiranega povpraševanja
po gradbenem delu. Tako so s svojimi tesarji sodelovali pri gradnji hi-
droelektrarne Maučiče, še prej pri tozd Ravne in ostalih tozd. Nekaj
delavcev je delalo v Frankfurtu, medtem ko so z deli v Iraku že kon-
čali.
V novem srednjeročnem obdobju gradbeniki ne računajo na ka-
kovostnejši razvoj. Kot je povedal Julij Gjurasek računajo na delo v
Kidričevem, ki bi ga naj prevzel Gradiš. To pa jim bo tudi pomagalo,
da bodo prebrodili to krizno obdobje, ki je povezano z manjšim inve-
stiranjem.
Poleg tega tudi meni, da bi se v Ptuju morala povezati gradbena
operativa, vsaj visoke gradnje, če ne gre drugače. S tem pa bomff pre-
sekali tudi nelojalno konkurenco, ki je v ptujski občini izredno velika.
MG
ZAŠČITA PRED
PRAŠIČJO KUGO
Glede na podatke o klasični prašičji kugi, ki je zajela takorekoč
vse jugoslovanske republike in se okoli 15. avgusta razširila še v Slo-
venijo, sta republiški sekretariat in republiška veterinarska uprava ta-
koj ukrepala in naložila veterinarskim ustanovam, da predvsem na
območjih z večjim številom prašičev takoj izvedejo zaščitno cepljenje.
Tako so veterinarji Obdravskega zavoda za veterinarstv o in živi-
norejo v Ptuiu pričeli z akcijo že 14. avgusta, v teh dneh pa jo zaklju-
čujejo. Cepili bodo vse prašiče na območju Dravskega m Ptujskega
polja, ki so starejši od treh mesecev, razen brejih svinj. O vseh nece-
pljenih prašičih bodo uvedli evidenco, ki bo nujno potrebna v prime-
ru, da se kuga pojavi tudi na našem območju.
Klasična prašičja kuga sodi med posebno nevarne kužne bolezni,
in pomeni resno grožnjo naši prašičereji. Ko se pojavi, je potrebno iz-
vesti izredno stroge ukrepe: izolirati in zapreti vse živali, vse obolele
in necepljene prašiče je potrebno zaklati, meso in vse ostalo ie neupo-
rabno. V določenih primerih je potrebno ubiti tudi živali, ki bi utegni-
le bolezen prenašati, torej mačke, pse in druge domače živali. V po-
štev pride tudi omejitev gibanja ljudi, zapora sejmišč, meddržavne za-
pore za izvoz prašičev in mesa. Povdanti je potrebno, da je bolezen
nevarna izključno prašičem in druge živeli ter ljudje ne obolijo.
Na območju Ptujskega in Dravskega polja je torej poskrbljeno za
zaščito prašičev, kljub temu pa omenimo znaice bolezni: svinje prene-
hajo jesti, temperatura se dvigne na 41 ali 42 stopinj, postanejo krme-
žljave, v nadaljni fazi pa se pojavijo velike vijoličasto rdeče lise, takoj
za tem pa živali poginejo.
Cepljenje je orezplačno. saj so sredstva za take primere rezervira-
na na oSanskem in republiškem računu. Zaščitno cepljenje pa je tudi
obvezno in proti redkim posameznikom, ki niso dovolili cepiti svojih
živali, že ukrepajo ustrezni organi. Take nevarnosti, kot jo predstavlja
prašičereji klasična prašičja kuga pač ne gre omalovaževati.	JB
JAVNA STRANIŠČA
PONOVNO ODPRTA
Zaradi neustreznosti so bila ptujska javna stranišča dalj časa za-
prta. Večji turistični promet je zahteval njihovo ponovno odprtje. Za-
to so najbolj navijali v KS Dušan Kveder, v samoupravni komunalni
skupnosti občine Ptuj pa so zagotovili potrebna sredstva. Pred dnevi
so jih povnono odprli. V upravljanje jih je prevzela TOZD KOMU-
NALNI SERVISI KGP Ptuj, ki bo tudi skrbela za poslovanje.
Dnevno bodo odprta od 9. do 19. ure, v soboto do 13. ure, za ne-
deljsko obratovanje pa se še niso dogovorili. Uporabo WC-eja bo po-
trebno plačati. Cena je pet in deset dinarjev.
Javna stranišča v Ptuju obstajajo že od leta 1932. Uredila pa jih
je takratna mestna občina v okviru ureditve tržnice, katero je projekti-
ral znani slovenski arhitekt Jože Plečnik.	MG
Potrebno bo urediti še napise
foto: OM
23. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI
Spodbuda naprednemu kmetovanju
Le še dan nas loči, ko bodo v
naši neposredni bližini, v Gornji
Radgoni odprli letos že 23. kme-
tijsko živilski sejem. Prireditev je
že daleč prerasla svoje lokalne
okvire, saj se je iz lokalnega
predstavljanja kmetijskih in dru-
gih dosežkov razvila v največji
slovenski kmetijski sejem in dru-
gi v državi, takoj za novosad-
skim. Jutri ga bo odprl predsed-
nik slovenskega izvršnega sveta
Dušan Sinigoj.
Priprave za letošnji radgonski
sejem so potekale že nekaj mese-
cev, saj je močno povečano zani-
manje razstavljalcev narekovalo
tudi razširitev razstavnih prosto-
rov, ki se sedaj raztezajo že na
sedmih hektarih površin, do na-
slednjega leta pa ga bodo razširi-
li še za dva hektara. Medtem ko
je lani sozd Agros ob sejmu ure-
dil svoj poslovni center, se mu je
letos pridružila še skupnost hrva-
ških proizvajalcev traktorjev in
kmetijske mehanizacije, v katero
je vključenih 17 delovnih organi-
zacij iz sosednje republike. Poleg
tega je svoj poslovni center ure-
dil tudi Zemunski Zmaj;
Vse to ob ostalih, manjših pri-
dobitvah daje sejmu že zaokrože-
no podobo predstavljanja vseh
dosežkovg jugoslovanskih proiz-
vajalcev kmetijske mehanizacije.
Letos jih bo sodelovalo kar 900,
tem pa se bo pridružila še kak-
šna stotina tujih, iz petnajstih ev-
ropskih držav in ZDA. Ob tem
velja poudariti, da je razstavna
dejavnost samo del sejemskega
vrveža, ki bo traja! do prvega
septembra. Prav radgonski sejem
je v svojem razvoju postal znan
po tem, da poskrbi tudi za vse-
binski del velike kmetijske pred-
stave.
Tako bo tudi letos poleg usta-
ljenih predavanj ^a kmetovalce
in strokovnjake v posameznih
dneh še cela vrsta aktualnih tem,
ki s strokovnega ali z gospodar-
skega vidika osvetljujejo današ-
nji kmetijski trenutek. Po tej poti
namreč organzatorji želijo doseči
čim več spodbud za sodobnejše
in naprednejše kmetovanje, saj
imamo prav na tem pdročju še
velike rezerve. Poebej velja ome-
niti celovit program spoznavanja
novosti na področju vinogradni-
štva, živinoreje, pridelave semen-
skega krompirja, čebelarstva, po-
ljedelstva.
Že pred sejmom so opravili
tradicionalno ocenjevanje mesa
in mesnih izdelkov, kjer je naj-
več odličij pripadlo Mesni indu-
striji iz Nove Gorice, vina, kjer je
bil najbolje ocenjen beli pino po-
zne trgatve Stanka Čurina s Ko-
ga in sicer kar z 19,3 točke, ter
inovacije na področju kmetijske
mehanizacije in strojev, letos pa
bo najvišje sejemsko odličje za
to področje prejel IMT iz Beo-
grada.
ŽIVINOREJA V SREDIŠČU
POZORNOSTI
Poleg razstavljenih predmetov,
bo na letošnjem radgonskem se^
mu največ pozornosti gotovo pri-
tegnila tudi velika živinorejska
razstava govedi, konj, svinj in
drobnice. Razstava govedi bo le-
tos, drugič v zgodovini sejma
imela mednarodni značaj, saj bo-
do na sejmu prvič predstavili jav,
nosti 20 plemenskih telic pasme
Montbeliarde iz Francije,ki snio
jih že uvozili za oplemenitev do.
mačih govedorejskih čred lisaste
pasme. Poleg teh bodo obisko-
valci lahko videli tudi kolekcijo
avstrijskih in italijanskih pi^.
menskih živali in seveda izbran-
ke iz domačih hlevov.
Strokovnjaki poudarjajo, da
bo vrhunec sejemskih doživetij
pomenila prav govedorejska raz-
stava, saj bo nazorno postavila
naše selekcijske dosežke ob bok
znanim evropskim govedorej.
skim državam.
Posebne zanimivosti obetajo
tudi ob razstavi konj, ki bo letos
izpostavila pasmo haflinger. To
smo pred leti po daljšem premo-
ru ponovno začeli uvajati tudi v
Sloveniji, saj je še posebej pri-
merna za hribovski svet, v zelo
kratkenr času pa so bili doseženi
izredni rejski rezultati. Poleg 26
izbranih živali bo v Gornji Rad-
goni v času sejma tudi licitacij,
ska prodaja žrebet haflingerskea
pasme. Njihovo kakovost kaže
tudi veliko zanimanje tujih kup-
cev za nakup.
S sejmom bo živelo tudi me-
sto. Prvo sejemsko nedeljo v
Gornji Radgoni pripravljajo tra-
dicionalno povorko kmečkih
običajev, ki je že lani imela 88
vozov z več kot tisoč nastopajo-
čimi, ogledalo pa si jo je nad
20.000 obiskovalcev.
B VODUSEK
Prizor iz lanskega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, ki je v obmejno
mesto ob Muri privabil 180.000 ljudi.
foto: BV
Licitacija
ptujskih
arhivskih vin
v obnovljenih prostorih Ljubljan-
skega gradu bo 26. avgusta prva lici-
tacija ptujskih arhivskih vin, za kate-
ro si Ijhubljanski Ptujčani že več let
prizadevajo. Ti so poskrbeli tudi zato,
da bodo vina tudi prodana.
Kot je povedal Jani Gonz, direktor
TOZD Slovenske gprice — Haloze
pripravljajo licitacijo skupaj s Kmeč-
kim glasom. Ponudili bodo arhivska
vina, med katrimi'bo najstarejše iz le-
ta 1935, najmlajše pa letnik 65; od
vsakega letnika le po eno steklenico.
Za steklenico letnika 65 bo treba pla-
čati 3500, za letnik 35 pa 25.000 di-
narjev.
»Z licitacijo želimo opozoriti nase
in na ptujska arhivska vina, ki so naj-
starejša v Jugoslaviji (letnik 1917).
Potem se lahko kosamo z marsikatero
vinorodno deželo, na primer s Franci-
jo, Italijo in Nemčijo,« je poudaril
Jani Gonz.
Temeljno organizacijo čaka v krat-
kem predstavitev na radgonskem sej-
mu in na mednarodno vinogradniško
vinarskem sejmu v Ljubljani.
»Vsako leto se radgonskega sejma
udeležimo v okviru SOZD-a Emona
Kmetijski kombinat ima na sejmu
precejšen delež s svojimi proizvodi.
Predstavlja se namreč s svojo dejav-
nostjo poljedelsko, živinorejsko, sad-
jarsko in vinarsko. Ta sejem ostaja za
nas iz leta v leto bolj zanimiv.
Na mednarodnem vinogradniškem
vinarskem sejmu v Ljubljani, ki ga
bodo odprli 30. avgusta, Ptujčani ne
smemo izostali. Letos se sicer ne mo-
remo pohvaliti z ne vem kakšnim ble-
stečim izkupičkom pri ocenjevanju
vin. Dobili smo dve veliki zlati, dve
zlati in štiri srebrne medalje. Glede
na lanski letnik je to vendarle uspeh,
kajti v glavnem sodelujemo z novimi
vzorci — novimi letniki, ne pa s stari-
mi arhivskimi vini,« je zaključil Jani
G6nz.
MG
If CDBf IK - 22- avgust 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Drugi krajevni praznik na Polenšaku
Od četrtka do nedelje je bil Polcnšak i	prazno a nm
drugega krajevnega praznika, ki so ga letos obeleidi s pomemhm:
komunalno pridobitvijo 2400 metrov nove asfaltirane ceste v Lu-
sigovcih, odkrili pa so tudi spominsko ploščo Natašmi četi.
Sredstva /a Lcsto so zagotovili
z minuiiir referendumom in
jjj jo morali mod».'nizirati pred
jver"^ letoma. Pes pr\i sklenjeni
pogodbi lokalna skupnost za ce-
ni imela denarja, zafo so lani
.pomladi pogodbo ponovno
podpisali in končno začeli z deli
letos. Vendar zapetljajem še ni
bilo konca. Zmanjkalo je denarja
^a 400 metrov. Ponovno so šli v
jkcijo in sprva nejevoljni občani
50 še enkrat segli v žep. Skupaj s
sosednjo KS Podgorci so končno
23gotovili potrebni denar in da-
nes je ves odsek ceste pod novo
asfaltno prevleko. Zanj so morali
odšteti tri in pol milijone dinar-
jev, zato jim je zmanjkalo za dru-
ge naloge, kot so gramoziranje
cest, ureditev mrliške vežice in
pokopališča. Kljub temu pa v
krajevni skupnosti menijo, da
bodo najnujnejše postorili in se
jalco čimbolj približali realizaciji
programa, ki so ga z referendu-
mom sprejeli.
V četrtek so začeli praznova-
nje 11. krajevnega praznika s sre-
čanjem starejših krajano\, ki jih
območji- le krajevne skupno-
.^ti ži\i OKrog 130, starih tud 't
Ift. Ker je bilo med njim: velit:o
takih, ki nc morejo na poi, so jih
obiskali v petek na domovih in
jim ob tej priložnosti i/ruči!i
skromno darilce. Ta dan so imeli
tekmovanje še strelci, v soboto
pa so kot že rečeno odprli ce-
■sto po kateri se je napotilo staro
in mlado z nekdanjimi in seda-
njimi prevoznimi sredstvi od
kravjo vprege do avtomobila, z
že odsluženo in najmodernejšo
kmetijsko mehanizacijo.
Praznovanje So na Polenšaku
sklenili v nedeljo s slavnostno se-
jo krajevne skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij
na kateri so podelili bronasta
odličja OF in krajevna priznanja
ter odkrili spominsko ploščo Na-
tašini četi, ki je izkrvavela 9. fe-
bruarja 1945 v Bratislavcih.
mš
Ob odkritju spominske plošče Natašini četi. Foto: JOS
V krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica
se pripravljajo na krajevni praznik
v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoz-
nica se je sestal Odbor za razvijanje tradicij
narodnoosvobodilne vojne, ki deluje pri kra-
jevni skupščini. Obravnavali in sprejeli so
programsko zasnovo letošnjega krajevnega
praznika. Osrednja proslava bo v Pacinju, v
soboto, 14. septembra ob 15. uri.
Na slavnostni seji bodo podelili priznanja
krajevne skupnosti in priznanja OF sloven-
skega naroda. V kulturnem programu bodo
sodelovali učenci osnovnih šol dr. Franja
Žgeča Domava in Franca Osojnika Ptuj ter
mladi iz Pacinj. Sledilo bo tradicionalno tek-
movanje gasilskih društev za prehodni pokal
lirajevne skupnosti, zatem pa bodo člani ga-
silskih društev ter pripadniki enot civilne za-
ščite imrizorili še krajšo praktično reševalno
vajo. Žene iz Pacinj se bodo izkazale z doma-
čimi specialitetami, ki jih bodo razstavile v
eni od domačij. Nosilec družbene prireditve
pa bo gasilsko društvo Pacinje.
Ob krajevnem prazniku bodo tudi športna
tekmovanja v organizaciji TVD Partizan«
Rogoznica, pomerili se bodo v pikadu, stre-
ljanju z zračno puško in v nogometu, k sode-
lovanju pa vabijo ljubitelje športa iz vseh
sedmih vasi.
Odbori vaške samouprave imajo nalogo,
da v svojih vaseh organizirajo ureditev oko-
lja, posebno skrb pa bodo posvetili ureditvi
okolja spominskih obeležij NOV. Na doma-
čiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi
vasi pri Ptuju bodo dopolnili spominsko so-
bo z zbranimi dokumenti, za kar bo poskrbe-
la komisija za proučevanje zgodovine ZK pri
OK ZKS Ptuj. Likovna sekcija prosvetnega
društva »Alojz Amuš« Rogoznica pa bo v
domu Slovenskogoriške čete pripravila raz-
stavo likovnih del.
Odbor je tudi obravnaval naloge v zvezi
kviza znanja mladih na temo »Slovenske go-
rice v boju za svobodo«, katerega organiza-
tor so osnovne organizacije ZSMS z območja
Slovenskih goric. Predlagali so, da bo osno-
vno gradivo za letošnji kviz znanja publikaci-
ja, ki je ob 40-letnici osvoboditve izšla pod
naslovom »Spomini živijo — Jože Lacko«.
Beseda je tekla tudi o sodelovanju z pobra-
teno krajevno skupnostjo Banja v SR Srbiji
in z bratsko krajevno skupnostjo Radoboj v
bratski občini Krapina. Dogovorili so se o
obisku krajevne delegacije v Banji, iz Rado-
boja pa bodo povabili gasilsko enoto na tek-
movanje gasilskih društev.
FB
Zakaj zamude pri izplačilih otroškega dodatka?
... To je vprašanje, ki ga mnogi občani po-
stavljajo delavcem Centra za socialno delo v
Ptuju, dobili pa smo ga tudi v naše uredni-
štvo. Posredovali smo ga An^i Ostermanovi
— direktorici Centra za socialno delo, torej
ustanove, ki poslej vodi enotno evidenco so-
cialno varstvenih pMjmodi v občini Ptuj.
»Res je, da nekateri še vedno niso dobili
sklepa niti ustreznega denarnega zneska otro-
škega dodatka. Vsako leto preverjamo upra-
vičenost od 30. aprila dalje, od 1. maja pa ve-
ljajo na novo določene višine denarnih po-
moči. Letos je težava v tem, ker uvajamo v
Sloveniji sporazum o uresničevanju socialno
varstvenih pravic, ki poenostavlja merila in
postopke, obenem pa teija nove obrazce in
način dela. Prvi problem je bil že pri tiskanju
novega obrazca, ki bi ga izpolnjenega morali
občani vložiti do 28. februarja, to je obrazec
SPN-1. Žal ga Mladinska knjiga v tem času
še ni imela. Naslednja težava je bila v preho-
du na avtomatsko obdelavo podatkov. Pro-
gram je enoten za vso Slovenijo, dokumenta-
cijo pa so pripravljali v Iskri. Tudi to je kas-
nilo in imelo za posledico, da smo lahko za-
čeli z računalniško obdelavo podatkov šele v
maju, ko bi naj občanom nove pravice že te-
kle.
Novost pa je tudi v tem, da je kar precej-
šnja vloga pripadla organizacijam združene-
ga dela in krajevnim skupnostim, v katerih
občan dela in živi. Njihovo mnenje o materi-
alnem stanju družine, oziroma prosilca de-
namovarstvene pomoči je merodajno in brez
tega vlog ne smemo obravnavati. Bilo je torej
veliko nepopolnih vlog, brez podatkov in
mnenj in smo jih morali vračati pošiljateljem.
Na nekatere smo nato čakali tudi več mese-
cev. Občani so bili zato prikrajšani pri izpla-
čilih, vendar jim pravice gredo od 1. maja da-
lje. To pa pomeni, da bodo tisti, ki so do tega
datuma vložili zahtevek, odobreno pomoč tu-
di dobili poračunano za nazaj.
Lahko pa poudarim, da je delo sedaj ste-
klo tako daleč, da imamo neobdelanih še
kakšnih trideset vlog, to je tistih, ki smo jih
kasneje dobivali ali pa morali čakati na mne-,
nje iz krajevne skupnosti. Do konca avgusta
bo delo opravljeno in realizirana tudi vsa iz-
plačila otroških dodatkov,« je pojasnila An-
ka Osterman, direktorica Centra za socialno
delo v Ptuju.
mš
J^ed tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe na strelišču v Zgornji
Hajdini.
Na sklepni popoldanski slovesnosti so bili Hajdinčani najbolj veseli svo-
jih pobratimov iz KS Bednja v sosednji Hrvaški. Foto: M. Ozmec)
ŠE O PRAZNIKU KS HAJDINA
y prejšnji številki Tednika smo poročali o
Pnreditvah v počastitev V krajevnega prazni-
v KS Hajdina. Osrednje prireditve so po-
^ekale prav v nedeljo, II. avgusta. Ob lov-
skem domu v Zgornji Hajdini so se že navse-
zgodaj zbrali lovci iz številnih lovskih družin
in se v počastitev praznika pomerili v strelja-
nju na glinaste golobe.
Zatem je v gasilskem domu v Slovenje vasi
potekala slavnostna seja vodstev družbeno-
političnih organizacij in društev v KS Hajdi-
na. Sklepna slovesnost pa je bila popoldne
ob šestnajstih, ko je pred GD v Slovenje vasi
zbrani množici govoril podpredsednik sveta
KS Hajdina, Dragi Stojanovič, v kulturnem
programu pa so nastopili tudi hajdinski pev-
ci.
-OM
RMDA BELA KRAJINA 85
Mladi iz ptujske
občine se na trasi
spopadajo s kamenjem
v tretji izmeni republiške mladinske delovne akcije Bela krajina
85, katere naselje je v kraju Lokve pri Črnomlju, sodelujeta dve mla-
dinski delovni brigadi, in sicer MDB RASiCKA ČETA, ki jo sesta-
vlja šestintrideset brigadirjev bratskih mest Ljubljane-Bežigrad in
Skopja ter MDB Jožeta Lacka, v kateri je dvaintrideset mladih iz
ptujske občine. Brigada iz Ormoža, ki naj bi prav tako sodelovaL v
tej izmeni, je udeležbo odpovedala.
Brigadirji delajo v naselju KRUPA, kjer izkopavajo vodovodne
jarke. Globino 1,40 m in širino 0,60 m težko premagujejo, saj« je teren
kamnit, zaradi česar delavci podjetja, ki je izvajalec, kamen vsak dan
raztreljujejo. Brigadi imata skupno normo in jo dnevno dosegata v
povprečju devetdeset odstotno. Starostna struktura obeh brigad je ze-
lo mlada (ljubljanska ima povprečje 16,8 leta, ptujska 14,6), kar se se-
veda pri delu na tako težkem terenu odraža.
Naselje je v manjšem, ograjenem gozdičku, ki daje prijetno sen-
co. V zidani stavbi, ki jo je pred leti tedanja vojaška gimnazija iz Lju-
bljane uporabljala za poletno šolo, danes pa je v upravljanju štaba za
terotorialno obrambo občine Črnomelj, so spalnice, prostori štaba,
manjša sejna soba, umivalnice in sanitarije. V baraki, ki stoji v nepo-
sredni bližini, pa so razdelilna kuhinja, jedilnica, kantina in razglasna
postaja. Brigadirji najbolj pogrešajo asfaltno igrišče. Za in ob stavbi,
v kateri prebivajo, sta igrišči za rokomet in mali nogomet ter odbojko,
vendar so goli in mreže postavljeni dokaj improvizirano, tako da jih
že močnejši udarec žoge podre. Zaradi tega brigadirji najraje igrajo
šah in namizni tenis, pri ostalih športnih igrah pa se izživijo šele na
ustreznih igriščih v Črnomlju. Da je naselje ograjeno z žico, sem že
omenila, vendar mladih to ne moti preveč. Sedež akcije je v tem nase-
lju že drugo leto, vendar ni jasno, ali bo tudi v prihodnje. Dela za bri-
gadirje je sicer dovolj, ker pa se dela na področjih dveh občin, Metli-
ke in Črnomlja, se pri dogovorih, kdo in koliko bo investiral v nase-
lje, rado zatakne. Tudi s hrano imajo nekaj težav — ne le brigadirji,
temveč tudi organizatorji akcije. Hrano jim vozijo iz motela v Semiču,
zato so porcije pač »hotelske«. S predlogi izboljšav niso kaj prida
uspeli, ker je bila pogodba za prehrano podpisana že pred začetkom
akcije za vse tri izmene vnaprej, z izjemo ostalih MDA, kjer za umiva-
nje kar kronično primanjkuje tople vode, je imajo tudi dovolj.
Ob popoldnevih se hodijo kopat v reko Kolpo (na urejeni kopa-
lišči) in brigadirji pravijo, daje voda nenavadno topla. Nekaj se jih je
vključilo v računalniški in ribiški krožek, ki pa sta doslej potekala le
enkrat (obiskali smo jih ob koncu druge tretjine trajanja izmene). Ve-
čere preživljajo v kinu v Črnomlju ali v discu v Črnoljmu, v naselju so
imeli koncert glasbene skupine, pripravili pa so tudi brigadirske veče-
re. Ob nedeljah, ko ne delajo na delovišču, so obiskali Muzej revolu-
cije v Metliki, Bazo 20, Novo mesto, minulo nedeljo pa so si ogledali
Titov most na Krku in Crikvenico ter se kopali v morju.
Izvedli so tudi obrambni dan, v sklopu katerega so organizirali
pohod na bližnjo Mirno goro, streljali so z zračno puško in si ogledali
orožje.
V	brigadi so doslej izdali nekaj stenčasov ter dva samostojna bil-
tena, štirje brigadirji so se udeležili krvodajalske akcije.
Življenje na akciji kljub majhnemu številu brigadirjev v izmeni
(od predvidenih stodvajset jih je le oseminpetdeset) ni izgubilo briga-
dirskega značaja. Seveda jih odsotnost brigade, ki je udeležbo na ak-
ciji odpovedala, »tepe« tudi pri dežurstvu, saj je brigada dežurna
vsak drugi dan. Sicer pa jim enaindvajset dni, kolikor traje izmena,
hitro mineva, in nekateri že kujejo načrte, da bodo tudi prihodnje po-
letje del počitnic preživeli na eni izmed MDA.
V	soboto, 24. avgusta, bo v dopoldanskih urah zaključek akcije
in proti večeru istega dne lahko brigadirke in brigadirje MDB Jožeta
Lacka že pričakujete doma.
L Hunjet
Ptujski brigadirji v Beli Krajini. Foto: L Rojs
4 - IZ NA$IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
22. avgurt 108S - TWl>fim^
90 let
gasilskega društva
Povod za ustanovitev organizirane požarne brambe za Trgovišče
in okolico je bil velik požar na stanovanjsko gospodarskem poslopju
v Mihovcih pri Hržičevih, ko so vaščani nemočni neorganizirani zrli v
plamene, ki so do tal uničili celotno gospodarsko in stanovanjsko po-
slopje.
Leta 1895, 14. julija se je zbralo 26 zavednih vaščanov Trgovišča
in ustanovilo prostovoljno požarno brambo. Sprejeta so bila pravila o
delovanju društva za vas Trgovišče in Velikonedeljsko okolico. Izpo-
slovano je bilo tudi pri takratnih avstro-ogrskih oblasteh, da se vse
komande in poslovanje društva vrši v slovenskem jeziku.
Ustanovljena, takrat imenovana požarna bramba, so vaščani
gmotno podpirali, vendar so nastajale težave z gradnjo orodišča in
nabavo najnujnejše opreme. Na prošnjo društva z dne 5. 10. 1895 na-
slovljeno na vzajemno zavarovalno banko »Slavija« iz Prage filiala
Ljubljana, katera je nakazala 40 goldinarjev za uspešno začeto delo.
Leta 1898 so zgradili prvo orodišče, katero pa so po letih dozida-
vali v primeren vaški gasilski dom.
Leta 1902 še takrat dokaj mlado gasilsko društvo je nabavilo s
pomočjo slovenskih organizacij in prispevki članov, ter vaščanov ma-
lo ročno brizgalno. Leta 1909 je društvo ustanovilo lastno godbo na
pihala, katera je igrala na vseh slovenskih prireditvah in [>ogrebih.
Društvo je bilo vključeno v zvezo slovenskih prostovoljnih požarnih
bramb za Spodnje Štajersko s sedežem v Žalcu pod geslom »Vsaki
dan in vsako noč — bližnjemu v pomoč«! Vso orodje in opremo, ter
osebno opremo so do leta 1920 nabavili z dohodki od prireditev in
prispevkov članov društva.
Med prvo svetovno vojno je društvo delovalo vendar bolj zadrža-
no zaradi politične napetosti. Zaživelo pa je takoj po končani vojni.
Med obema vojnama si je društvo nabavilo ročno prevozno brizgalno
z vso potrebno opremo, ter nekaj svečanih in delovnih oblek.
Med drugo svetovno vojno 1941 — 1945 je društvo popolnoma
ohromelo, okupator ga je hotel združiti z gasilskim društvom Velika
Nedelja, kar pa so vaščani Trgovišča odločno odklonili. Orodje in
oprema je bila povsem uničena, pet dobrih članov pa se ni vrnilo iz
vojne vihre.
Meseca junija 1945 je bil sklican občni zbor-društva, na katerem
je bilo izvoljeno novo vodstvo društva, katero si je zadalo nalogo na
novo oživeti delovanje GD Trgovišče. Že leta 1948 so nabavili nekaj
cevnega materiala, ter prenosno motorno brizgalno od GD Ormož.
Povojni časi so vsem društvom kakor tudi Trgovišču prinesli
mnogo težav za uspešen razvoj nadaljnjega delovanja, saj ni bilo na
razpolago najnujnejšega orodja in opreme. Leta 1973 je društvo naba-
vilo rabljeni Kombi IM V, ter novo motorno brizgalno Rosenbauer.
Leta 1977 je društvo kupilo od GD Ormož rabljeni tipizirani gasilni
orodni voz znamke IM V.
V zadnjih 10 letih je društvo dobro napredovalo, nabavilo je de-
lovne in svečane uniforme razno sodobnejšo orodje in opremč, dozi-
dalo gasilski dom. Za devetdesetletni jubilej pa je nabavilo s pomočjo
Krajevne skupnosti Velika Nedelja, SIS za požarno varnost občine
Ormož ter prispevki članov in vaščanov sodobno gasilsko vozilo
TAM 2001 T 3 z vgrajeno UKV napravo.
Predsednikom in sedanjemu vodstvu GD Trgovišče se zahvalju-
jemo za vse, kar so dobrega storili za bližnjo in daljnjo okolico ob kli-
cu sirene na pomoč.
Adolf Rižnar
Del članstva GD Trgovišče ob svojem novem gasilskem vozilu
Kako bomo gospodarili z javnimi potmi
Republiški zakon o cestah, sprejet decembra 1981, podrobneje opre-
deljuje vsa razmerja v zvezi s kategoriziranimi cestami, to so magistral-
ne. regionalne in lokalne ceste. Ta zakon pa tudi nalaga občinskim skup-
ščinam dolžnost, da same uredijo uporabo in vzdrževanje javnih poti in
druga razmerja v zvezi z njimi, s tem pa določi tudi pravice in dolžnosti
krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi. Doslej je to po-
dročje urejal občinski odlok o krajevnih cestah in kolovoznih poteh iz le-
ta 1970.
Z odlokom o komunalnih de-
javnostih je skupščina občine
Ptuj že opredelila gospodarjenje
s cestami v mestu Ptuj in v nase-
ljih mestnega značaja kot komu-
nalno dejavnost. Izvršni svet SO
Ptuj je ocenil, da je potrebno na
novo pravno urediti tudi gospo-
darjenje z javnimi potmi. Pripra-
vil je besedilo osnutka odloka, ki
je bil v razpravi na zadnjih sejah
zbora krajevnih skupnosti in
zbora združenega dela.
Ob tem je treba poudariti, da
se v smislu določil zakona šteje
za javne poti vse dovozne poti,
vaške in poljske poti, gozdne in
druge poti, ki so v javni rabi in
so družbena lastnina. Torej
odlok ne velja za tiste poti v ja-
vni rabi, ki so zasebna last in
imajo do njih določeni občani
služnostno pravico.
V	osnutku odloka je zapisano,
da z javnimi potmi upravljajo in
gospodarijo krajevne skupnosti,
vsaka na svojem območju, in jih
skupaj z uporabniki tudi vzdržu-
jejo, ki mora biti tako, da je na
njih mogoč promet. Glavni vir za
vzdrževanje javnih poti bodo
krajevne skupnosti črpale iz kra-
jevnega smoprispevka in iz po-
sebnih prispevkov uporabnikov
teh poti.
VELJAJO NAJ ENOTNI KRI-
TERIJI
V	petem členu osnutka odloka
izvršni svet predlaga dve možno-
sti: 1. da krajevne skupnosti sa-
me opravijo razvrstitev javnih
poti in določijo kriterije, ali 2. da
so kriteriji zapisani že v samem
odloku. Tu so delegati ibeh zbo-
rov soglašali s predlogom odbo-
rov pri posameznih zborih, da se
kriteriji določijo enotno z odlo-
kom, saj je treba imeti v občini
enotna merila za javne poti.
Tako je bil sprejet predlog, da
se pri opredeljevanju javnih poti
upoštevajo naslednji kriteriji:
—	da pot poteka skozi več kra-
jevnih skupnosti,
—	da pot povezuje več javnih
poti,
—	da pot povezuje naselja ali
navezuje posamezno naselje ali
zaselek na drugo javno pot ali
cesto,
—	da pot služi za zagotavlja-
nje dostopnosti do pomembnej-
ših družbenih objektov, kot so
železniške postaje, turistični ob-
jekti in sploh za potrebe turizma.
—	da pot po svoji širini zago-
tavlja možnost prometa vozil na
štirih kolesih.
PRAVICE KRAJEVNIH SKUP-
NOST!
V osnutku odloka je določilo,
da morajo tisti uporabniki javnih
poti, ki bi trajno ali začasno (iz-
vajanje raznih investicijskih del,
sekanje gozdov in podobno) čez-
merno uporabljali javno pot, do-
biti za to potrebno dovoljenje od
pristojne krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima tudi pra-
vico določiti, koliko je uporab-
nik dolžan plačati za čezmerno
uporabo javnih poti in povrniti
škodo, ki jo je s tem povzročil na
javni poti.
Delegati so v razpravi tudi
predlagali, da naj bi v odloku za-
pisali, da imajo krajevne skupno-
sti prav tako pravico do prepove-
di prometa po javni poti za vozi-
la nad določeno težo. To so ar-
gumentirali s primeri, ko na tako
javno pot včasih zapelje tudi vla-
čilec z 20 in več tonami, ki javno
pot poškoduje, uniči kanalizaci-
jo in podobno. Prav tako so
predlagali, da naj bi inšpekcijske
službe občasno izvajale kontrolo
nad prometom na teh javnih po.
teh.
KAJ NAJ BO PREPOVEDANO
V osnutku odloka je tudi dolo.
čilo, da je prepovedano začasno
ali trajno zasesti javno pot in
njej izvajati dela, ki niso povezj.
na z vzdrževanjem javne poti.
Prav tako bo prepovedano na ja!
vno pot odvajati vodo, gnojnico,
odplake in druge tekočine, odla!
gati na javno pot sneg ali na njej
puščati sneg, ki zdrsne s strehe.
Ne bo dovoljeno po javni potj
vlačiti hlode in druge predmete,
ovirati odtekanje vode z javne
poti, postavljati ob javni potj
ograje, zasajati živo mejo, drevje
in podobno. Tu so delegati meni.
li, da naj bo v odloku določena
tudi razdalja, koliko metrov od
javne poti mora biti oddaljena
ograja, zakajeno drevo itd. Tako
ne bi prihajalo do nesporazumov
in različnih tolmačenj.
O osnutku odloka so v krajev,
nih skupnostin in drugih pristoj.
nih organih podrobneje razpra-
vljali z gledališča lastne pra^e
in na podlagi tega dali dopolnil-
ne predloge, ki naj jih ol^nsU
izvršni svet upošteva pri obliko-
vanju besedila predloga odloka.
O njem bosta pristojna zbora
sklepala na seji v septembru.
FF
Proti odlagališču odpadkov v glinokopu
Med osnutki elementov sred-
njeročnega plana občine Ptuj je
tudi predlog o osnutku lokacije
za deponijo komunalnih in indu-
strijskih odpadkov v glinokopu
Janežovci. Predlog je na osnovi
študije, ki jo je pripravil ljubljan-
ski SMELT, dala Samoupravna
komunalna skupnost občine
Ptuj, ki je hkrati invenstitor ter
naročnik. Objekt, ki bi ga posta-
vili na opuščenem glinokopu Ja-
nežovci je sanitarna deponija od-
padkov. Gre za razvojni projekt
odvoza in odlaganja komunalnih
in industrijskih odpadkov v obči-
ni Ptuj v letih 1990—95. Krajani
Janežovc, Drstelje in Placarja so
proti temu, zato so se sestali na
skupnem sestanku, kjer so tudi
napisali pismo krajanov:
V	ustavi SFRJ je zapisano, da
imajo državljani pravico do
zdravega in čistega okolja.
V	srednjeročnem načrtu pa pi-
še, da je glinokop v Janežovcih
predviden za odlaganje sanitar-
nih odpadkov.Glinokop je od
naselja oddaljen le dobrih sto
metrov, od prve hiše pa le nekaj
deset. Z realizacijo tega načrta bi
kršili to ustavno pravico kraja-
nov Janežovc, Drstelje in Placar-
ja. Glinokop je [X) vsej površini
preplavila voda, ker je skopan
pod nivojem talne vode. Dno je
pokrito le s tankim slojem ilovi-
ce, Stroj, ki je pred dnevi kopal
glino za potrebe Opekarne Ptuj,
je že dosegel zelo propustno
plast gramoza. Ob večjem dežev-
ju se stekajo iz jame površinske
vode v bližnjo Rogoznico.
Ob odlaganju odpadkov v ja-
mo bi prišlo do onesnaževanja in
zastrupljanja okolja, predvsem
pa podtalnice, ki jo iz svojih vod-
njakov uživajo krajani bližnjih
vasi. Voda, ki bi po ob toječem
jarku iz dlagališ^ odtekala v
Rogoznico pa bi ogrožale vso
Rogozniško dolino, ki je večkrat
poplavljena. Dolina je živonorej-
sko področje. Odlagališče bi zato
ogrozilo zdravje goveda, ki se ob
potoku hrani, v njem pa napaja.
Morebitno zaužitev strupov živa-
li kopičijo v mesu,kosteh ter jihi-
zločajo v mleku. V tem primeru
so ob živalih posredno ogroženi
tudi ljudje, ki uživajo meso in
mleko.
Za preprečitev tega bi morali
zavarovati jamo, zato pa so po-
trebna ogromna sredstva, ki pa
jih uporabniki niso sp>osobni za-
gotoviti. Da je geološka sestava
prsti neprimerna za odlagališče
nam potrjujejo tudi raziskave, s
katerimi razpolaga ptujska ope-
kama.
V obstoječi jami so ribe, ki jih-
krajani uživajo.V vodi se otroci-
kopajo, pozimi pa na ledu celo
drsajo. Drugega igrišča v bližini
žal nimajo.
Zaradi izkušenj z vzdrževa-
njem odlagališča v Rogoznici in
drugod ter zaradi neštetih posle-
dic, smo krajani omenjenih vasi
odločno proti tej lokaciji za
odlaganje tovariških in komunal-
nih odpadkov v našem neposred-
nem življenjskem okolju.
Krajani bomo skupaj z lov-
skim društvom Destmik uredili-
obrežje glinkopa v spominski
park, kjer bomo zasadili 88 dre-
vesc v spomin na tovariša Tita.
Skratka, okolje hočemo tako ure-
diti, da bodo naši otroci mimo in
zdravo živeli.
S to humano akcijo se želimo-
oddolžiti tudi dr. Jožetu Potrču,
ki je svoj čas živel v neposredni
bližini predvidenega odlagališča
odpadkov in bil naš stalni pred-
stavnik v humanitarnih organiza-
cijah Združenih narodov v Žene-
ci. Menimo, da si ne zasluži obe-
ležja v obliki smetišča.
Naš kraj je gospodarsko ne-
razvit; in če je že takšen, želimo
vsaj, da bi imeli čisto in zdravo-
okolje.
Vaščani se upravičeno vprašu-
jemo o odgovornosti tistih, ki so
v srednjeročnem načrtu občine
predvideli glinokop za odlagališ-
če odpadkov brez vednosti kraja-
nov, U tu živimo.
Vaški odbori Jaaežovc, Placaija,
Drstelje
Temu sestanku je sledila skup-
na problemska konferenca skup-
ščine krajevne skupnosti Destr-
nik, predstavnikov Samoupravne
komunalne skupnosti občine
Ptuj, Opekarne Ptuj, SO Ptuj, in-
špekcijske službe Ptuj, OK
SZDL Ptuj, ki je bila sklicana na
iniciativo vaških odborov Jane-
žovc, Drstelje in Placaija. Pro-
blemske konference se je udele-
žilo več kot osemdeset krajanov.
Krajani so vztrajali na tem, da
glinokop ni primeren za odlaga-
lišče. Na razpravi se je pokazalo,
da je osnutek predloga, ki ga je
pripravil ljubljanski SMELT ze-
lo površno pripravljen, saj je že
sama lokacija zgrešena za pribli-
žno 2,5 kilometra. Po predlogu
osnutka je odlagališče odpadkov
predvideno v Janežovskem vrhu
in ne Janežovcih. Tudi z vsemi
naštetimi prednostmi, ki jih na-
vaja osnutek za ta glinokop pred
ostalimi predlogi se krajani ne
strinjajo. Zato bo treba najprej
izdelati nove študije, preučiti se-
stavo tal oziroma samo lokacijo.
Lovska družina in ribiči so dali
predlog, da bi jamo preuredili v
ribnik, kjer bi gojili ribe in racfr
Seveda pa še vedno ostaja pro-
blem odlagališča odpadkov
Nekje jih bo vendarle treba odla-
gati.
Krajani so predlagali, da se
sprejme sklep, da ne bodo dovo-
lili odlaganja smeti v glinokop
Janežovci, ter da bodo pomagali
lovcem in ribičem pri ureditvi
glinokopa. Sklep bodo obravna-
vali v vseh nadaljnjih razpravah
o osnutku lokacije za odlagališče
komunalnih in industrijskih od-
padkov občine Ptuj, razprave pa
bodo trajale vsaj še dva meseca.
Smiljana Cemezel
Glinokop v Janežovcih	Foto: JOS
Novi most do konca oktobra
Dosedanji leseni most na Dra-
vinji v Vidmu pri Ptuju, ki je po-
vezoval republiško c^to, po ka-
teri se vsak dan vozi na delo tudi
precej ljudi tudi iz sosednje Hr-
vaške je bil zadnje mesece v sre-
dišču pozomosti na mnogih se-
stankih in pogovorih. Zob časa
mu je namreč tako omajal teme-
lje, da je bil promet po njem ne-
varen in z odločbo republiškega
cestnega inšpektorja omejen na
določeno težo vozil. Poročali
smo o reagiranju prizadetih na te
omejitve, ki so vsekakor bile ne-
prijeten dogodek, bile pa so
kljub temu impulz navzgor — do
republiške cestne skupnosti, da
je potrebno nekaj narediti.
Pravzaprav so delegati iz ptuj-
ske občine že dolgo opozarjali
na stanje mostu v Vidmu. Kot je
povedal delegat na majski skup-
ščini skupnosti za ceste Slovenije
Franček Krajnc, sicer predsed-
nik skupnosti za ceste občine
Ptuj, ni bilo lahko. Posebno, ker
je približno takih mostov v Slo-
veniji več kot sto. Videmski most
je bil v programu obnove na 14.
mestu. Letos in prihodnje leto ta-
ko verjetno z novogradnjo še ne
bi biio nič.
Most je do pred kratkim spa-
dal v pristojnost republiške ce-
stne skupnosti, z novim zako-
nom pa ga je pod silo razmer
morala prevzeti občinska skup-
nost, ki je pred tem že poskrbela
za vse ostale mostove na Dravi-
nji. Tako obremenjujoče dedišči-
ne seveda ni bilo mogoče izbolj-
šati, še posebno ob številnih dru-
gih problemih, največjem številu
kilometrov cest v Sloveniji in
pičlih sredstvih.
Tako se je začelo: mnogokrat-
na potovanja v Ljubljano, trka-
nja na številna vrata, telefonski
klici, sestanki pri predsedniku
občine Ptuj in tako naprej. Re-
zultat: Uspelo je izvrtati sred-
stva, poiskati izvajalca in dobiti
zagotovilo, da bo most zgrajen
do konca oktobra. Dolg bo 52
metrov, 11 m širok, s pločniki za
I>ešce na obeh straneh.
V času gradnje bodo pešci in
kolesarji prečkali Dravinjo po
začasnem montažnem mostu,
traktoristi in ostali vozniki pa
bodo morali na obvoz in prek
mostu v Tržcu.
Konec dober, vse dobro! Lju-
dje pa bodo vendarle težko poza-
bili ure razbuijenja, ki ga je pov-
zročil dotrajani most. Tako tisti
neposredno prizadeti, morda še
bolj tisti, ki so morali požreti
marsikakšno nevljudno, celo
prostaško. Žal je tako, nekoga
moramo izbrati za krivca, čeprav
bi ga morali v tem primeru iskati
precej »višje«. Ce bi se sedaj, ali
morda še ob boljši priložnosti,
ko bo most predan namenu, ix)-
govarjali s prizadetimi krajani
krajevne skupnosti Leskovec, Vi-
dem in iz sosednje Hrvaške, bi
prav gotovo marsikdo dejal:
»Hvala vsem, ki so se trudili, da
je vendarle prišlo do gradnje no-
vega mostu v Vidmu!«
J. Bračič
Franček Krajnc: »Ni bilo lahko, a
smo vendarle uspeli zbrati 55 mi-
lijonov dinarjev za novi most ▼
Vidmu.«
Odločitev za modernizacijo
Poletno mrtvilo v nekaterih krajevnih sku^o-
stih v občini, so presekali v KS Olga Meglič v Ptu-
ju, ki se bodo prvi med enajstimi krajevnimi skup-
nostmi, odločali za nov samoprispevek v obdobju
1986-1990. S planom v obdobju 1981-1985 so
se obvezali, da bodo modemizirali vse krajevne
ceste oziroma ulice. Zaradi pomanjkanja denarja,
je modemizacija ulic pod vprašajem. Sploh pa
predstavlja ta modernizacija vehk znesek glede na
sredstva, ki bodo zbrana do 31. decembra letos.
Ocenjujejo, da bodo do konca leta iz samopri-
spevka dobili okrog 4,5 milijona dinanev, katera
pa so z letnim planom že porazdelili. Po odbitku
sredstev za funkcionalne in druge izdatke^ jim za
modemizacijo ulic ostane okrog 3,2 milijona di-
narjev. K temu je treba prišteti še 2 milijona dinar-
jev zbranih po pogodban, kar je nekaj nad 5 mili-
jonov dinarjev. Po predračunu, ki so ga dobili od
cestnega podjetja Ptuj, bi za celotno modemizaci-
jo ulic potrebovali 9 milijonov dinarjev, kar pome-
ni, da Jim do uresničitve programa manjka 4 mili-
jone dinarjev.
Svet krajevne skupnosti ni soglašal s tem, da I"
izvedli delno modemizacijo, zato so iskali rešite^
za celo modemizacijo. Našli so jo v novem samO"
prispevku, ki ie obenem garancija z^ vrattlo V^
mdstitvenega kredita, ki bi ga vračali v letu 1980
Pomeni, da v tem letu odpadejo druge naloge. K"'
je povedal Vlado Silak, predsednik sveta krajevt«'
skupnosti Olga Meglič, računajo, da jim bo
sredstev dala tudi samoupravna komunalna skuP
nost občine Ptuj, upoštevaje sporazum za ceste, ►
povezujejo dve krajevni skupnosti.
Vse pa je sedaj odvisno od odločitve krajanov
14. avgusta so se ponovno zbrali najodgovomejj
krajani, ki bodo z delovanjem med ljudmi, skušaj
prepričati, da je edino poziti\'na odločitev tista, »
jih bo vodila do modernizacije vseh ulic in n«
predka krajevne skupnosti kot celote.
Odločitev bo v nedeljo, 1.septembra.	^
tednik ~ a*g"«t 198S
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5
Na Triglavu
Te lansko leto, ko sta nam megla in dež onemogočila vzpon na Tri-
glav, smo se odločili, da gremo osvajat našega očaka spet čez leto dni z
upanjem, da bomo imeli boljše vreme.
Letos smo odšli na pot v četr-
tek, 1 ■ avgusta iz izhodišča Zlato-
fOg v Bohinju. Od tu smo nada-
ljevali proti zelo strmi Komarči,
kjer smo si ogledali izvir Pavice.
fo je kraški izvir, iz katerega
bruha na dan vodovje triglavskih
jezer in potem pada 51 m v glo-
bino kot slap. Nato nas je Ko-
marča in pa seveda naše noge
prestavila v poldrugi uri za
700 m višje in že smo pri Črnem
jezeru, ki je najtoplejše triglav-
sko jezero. Ker je bilo v njem že
nekaj kopalcev nam ni bilo treba
dvakrat reči in že smo bili v vodi
tudi mi. Kaj hitro smo ugotovili,
da je jezero premalo toplo za
nas, posebno še za tiste, ki so šli
v vodo kar na glavo, saj je bila
voda pod površino še bolj mrzla.
Po osvežitvi in malici smo na-
daljevali pot do koče pri triglav-
skih jezerih. Tu smo pustili opre-
mo in že smo na vrhu melišča
pod Tičarico, odkoder vidimo
Dolino triglavskih jezer kot na
dlani. Melišče samo p^e bogato
pisana cvetna odeja. Že ponoči
je pričelo deževati in ko smo v
petek zjutraj zapuščali kočo, je
še rahlo rosilo, vendar nam to ni
pokvarilo razpoloženja, saj je
pot po središču narodnega par-
ka, ob jezerih ter morju zelenja
in cvetja hitro minila.
Na Hribaricah se je že razve-
drilo, tako da smo sneli pelerine
z glave in jih dali pod zadnjo
plat in hura, kdo bo prvi na dnu
snežišča. S Hribaric smo tudi za-
gledali naš cilj, vrh Triglava. Še
ves v snegu, saj je na njem pono-
či padlo 5 cm snega, zjutraj je
zmrznil. Bili smo že skoraj pre-
pričani, da v petek še ne bomo
videli vrha. Toda sonce je po-
poldne opravilo svoje, sneg in
led se je topil. Po zagotovilih
oskrbnice Tržaške koče na Doli-
ču, da je vreme idealno za na vrh
in po besedah skupine planin-
cev, ki je prišla z vrha, da je pot
suha, se nas je šest odločilo, da
gremo na vrh. S seboj smo vzeli
najnujnejše, tople puloverje, ve-
\jovke, vodo in varovalno vrv, če
bi bilo potrebno katerega nave-
zati in ga varovati, saj je ostalih
pet šlo prvič tako visoko. Vendar
so vsi brez težav zmogli pot do
vrha, tako da sem vrv uporabljal
samo za planinski krst na vrhu
Triglava.
Ce bi vprašali vsakega posa-
mezno, kaj čuti, ko se je prvič
povzpel taico visoko. Ali mu je to
športna trofeja ali osebna zmaga,
obljuba, ali je šel na pot iz rado-
vednosti? Nas je sem privedla
ljubezen do narave in gora? Na
ta vprašanja bo vsakdo odgovo-
ril po svoje, saj ima vsak druga-
čen odnos do gorske narave. Eno
pa je jasno, da pri planinstvu ni
goljufije, ker kdor pride na gora-
te steze in se zagrize v strmine, ta
dela, se trudi in premaguje napo-
re, če pa naporov ne zmore, se
pač mora zadovoljiti s skromnej-
šim ciljem.
Na vrhu Triglava smo si vzeli
dovolj časa, da nam ni ostala
skrita nobena zanimivost v šir-
nem razgledu ter smo se po isti
poti vrnili na Dolič. V soboto
zjutraj smo videli, da bo lep dan,
smo sklenili, da popeljemo na
vrh tudi ostale tri planince, ki so
prejšnji dan počivali. Saj je bil
med njimi tudi 9-letni planinec
in če je že prišel tako visoko, za-
kaj ne bi pomagali njemu in nje-
govi želji, da tudi on doseže vrh.
Posebno še, ker smo na pot vzeli
nahrbtnik s hrano in pijačo ter
suho obleko. Naš najmlajši ude-
leženec je bil navezan z varoval-
no vrvico, vendar je na vrh prišel
s svojimi nogami in seveda ob iz-
datni pomoči rok. Razgled ni bil
takšen kot dan poprej, saj so se
iz meglenega morja videli samo
vrhovi gora. Ampak naš skupni
cilj je doseglo vseh devet udele-
žencev, nekateri celo dvakrat.
Spuščali smo se proti Kredarici,
kjer je pot naježena s klini in
polna jeklenih vrvi, ki jih je po-
trebno samo pravilno uporablja-
ti. V Triglavskem domu na Kre-
darici smo se okrepčali z juho in
odžejali in že smo na poti proti
Planiki. Popoldan po spodnji po-
ti dosežemo spet Tržaško kočo,
kjer nas je čakalo toplo prenočiš-
če.
Po uspešno opravljenem cilju
nas je v nedeljo čakalo še pot v
dolino in sicer skozi Velsko doli-
no, Velo polje, Voje in Bohinj. V
Velski dolini nam je prišel na-
proti na 20 m razdalje celo gams
in nas pričel opazovati. Mi pa se-
veda tudi njega, ko smo se ga na-
gledali, sem si snel nahrbtnik z
namenom, da si vzamem fotoa-
parat. Gamsu ni bilo do fotogra-
firanja in je zbežal čez skale.
Naj končam z mislijo, da za
^podoživljanje vseh lepot gorske
narave ni dovolj le slika in pisna
beseda. Ta nam daje le pobudo,
poglobi radovednost. Gore je
treba obiskati, se povzpeti na vr-
hove, premagati težave, doživeti
strah in veselje in se tako na svo-
je oči prepričati o lepotah gor-
skega sveta.
Besedilo in posnetka:
Franc Korpar
Sestop z vrha Triglava
Na vrhu pri Aljaževem stolpu
Srečanje starejših občanov na Polenšaku
v okviru praznovanja 2. praznika KS Po-
lenšak je bilo v četrtek 15. avgusta 1985 ob
17. uri v gasilskem domu Polenšak že tradi-
cionalno srečanje občanov iz KS starih 70 in
več let. V celotni KS je 116 starejših občanov,
vendar je izmed teh 25 občanov takih, ki se
zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti
(te občane bomo obiskali na domu). Udele-
žba na srečanju je bila zadovoljiva (65 %).
Zbrane je v imenu sveta KS in družbeno-
političnih organizacij KS pozdravil predsed-
nik sveta Jože Munda. Še posebej je pozdra-
vil najstarejšo občanko ANO ČUŠ iz Hla-
ponc 23, ki se je kljub svojim 92 letom vsa
srečna udeležila srečanja. Zaželel jim je, da
bi vsi svojo jesen življenja preživljali srečni
in zadovoljni s svojimi otroki in vnuki, sosedi
in s celotno skupnostjo.
Prosvetno društvo in učenci OŠ Polenšak
skupno s tov. Marijo Štebih, so kljub počitni-
cam pripravili našim babicam in dedkom pe-
ster kulturni program, katerega so se zbrani
še posebej razveselili.
V spomin na srečanje je predsednik Jože
Munda izročil najstarejši občanki Ani ČUŠ
darilo. Pionirka Olgica Pintarič pa ji je izro-
čila šopek z željo, da se tudi naslednja leta
zdrava in srečna udeleži srečanja.
Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo.
Za veselo razpoloženje je poskrbel naš znani
harmonikar Viktor Munda iz Prerada. Prijet-
no je bilo opazovati naše starčke kako veseli
in srečni so se zavrteli. Tudi najstarejša med
njimi se je zavrtela ob zvokih harmonike.
Srečanje je trajalo pozno v noč, ko so se
začeli razhajati z željo, da se naslednje leto
spet dobijo.
Elizabeta Peteršič
Ali karnivorne rastline (ki uživajo
meseno hrano) razjedajo rakaste celice?
Ljudje so v preteklosti mnogo-
krat poskušali iz različnih rastlin
pridobiti ekstrakte, od katerih so
pričakovali,* da bi lahko bili po-
memben pripomoček pri zadra-
vljenju rakastih obolenj.
Pod vplivom podobnih zamisli
Dr. med. H. Keller iz Bavarske
že od začetka 70-let sistematično
raziskuje vrsto različnih rastlin,
nied drugimi predvsem karnivor-
ne (mesojedne), katerih ekstrakti
morda vsebovali snovi, ki bi
^ile sposobne selektivno uniče-
vati rakasto tkivo. Pri teh razi-
skavah je ugotovil, da vsebuje
f^astlina, ki jo z znanstvenim ime-
nom imenujemo DIONAEA
MUSCIPULA ELLIS, z običaj-
imenom Venerina mušja
Past posebno snov, ki najbolj se-
lektivno razkraja rakaste narasli-
fle.
Od januarja 1984. leta je v
^ah. Nemčiji dovoljena prodaja
^kega ekstrakta iz svežih rastlin
^"lenjene Dionaeje — toda le na
Ppdlagi recepta lečečega zdrav-
njka — in sicer v treh oblikah:
"ijekcije, v obliki užitnih pri-
pravkov in za vdihavanje (inha-
Na podlagi laboratorijskih ra^
^'skav, preizkusov- na živalih in
^.'"ničnih preizkusov na 210 raka-
'h bolni^h je ministrstvo za na-
rodno zdravje Zah. Nemčije iz-
dalo omenjeno dovoljenje za
uporabo novega zdravila — toda
le za tiste bolnike, pri katerih do-
sedaj nobeno priznano zdravilo
ni pokazalo uspešnosti in kjer so
zatajili tudi vsi ostali možni nači-
ni zdravljenja. To dopustno raz-
pečevalno dovoljenje je v Nem-
čiji »poleg tega zaenkrat vezano
na ponoven zdravniški doku-
ment, s katerim je potrebno red-
no polletno dokumentiranje
zdravstvenega stanja vsakega po-
samičnega bolnika.
Iz tega je razvidno, da so
zdravstvene oblasti previdne in
zaenkrat >zdravilu< še niso izdale
priznanja znanstvene veljave.
Prvotna domovina rastline
Dionaea muscipula Ellis je Se-
verna Carolina v Združenih dr-
žavah Amerike, ki je dosedaj edi-
na znana dežela, koder ta čebu-
Ijasta rastlina divja raste. Tam ži-
vi edino ena družina, ki že v več
generacijah poseduje uradno do-
voljenje to rastlino zbirati in go-
jiti, je namreč pod strogim urad-
nim varstvom. Poprej so jo upo-
rabljali kot okrasno rastlino.
Redne pošiljke iz Amerike
prejme firma »Carnivora G. m.
b. H« v Jagdhausen-u. Upravi-
telj Dr. Degenvvardt Muller po-
jasnjuje: »V naši gojilnici lahko
gojimo 100.000 rastlin. Poleg te-
ga vzdržujemo še 4 gojitelje v
Zah. Nemčiji po posebni pogod-
bi. Imamo pa še večje gojišče na
Teneriffi.
Rastline gojijo po posebnih
bioloških pogojih. Zalivajo jih
samo z deževnico in potrebujejo
stalno vlago iznad 80 %. Tik pred
razcvetom jih požanjejo in jih iz-
tisnejo s pritiskom 400—600 at-
mosfer. Podrobnosti sestavin ek-
strakta dosedaj še niso znane. Po
tanki kromatografski metodi so
doslej razčlenili okrog 30 razli-
čnih sestavin. Dr. med. H. Keller
zaključuje svoje dosedanje razi-
skave takole: »Ustvarjanje novih
protirakastih snovi je tudi danes,
dokler ne pridemo raku do dna,
še vedno izrednega pomena; kaj-
ti citostatska zdravila — z izjemo
le nekaterih — v večini primerov
ne nudijo ozdravljenja in jih
uporabljamo v glavnem le kot
olajšujoča sredstva predvsem
proti bolečinam.
Sledi 1. nadaljevanje
Več tujcev v ptujskih
muzejskih zbirkah
Ptuj ~ starosta slovenskih mest privablja v svoje staro mestno je-
dro veliko obiskovalcev in marsikateri izmed njih se odloči tudi za
ogled muzejskih zbirk.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj ugotavljajo, da je obisk v letošnji se-
zoni manjši, vendar le zaradi manjšega števila domačih organiziranih
skupin. Vedno več pa je posameznikov, ki so se odločili za potovanje
v Jugoslavijo v lastni režiji. Tako si želijo tudi sami pogledati zname-
nitosti Ptuja.
Za ilustracijo nekaj statističnih podatkov. Letos si je muzejske
zbirke ogledalo ze 16204 turistov, od tega je bilo 1694 tujcev. V lan-
skem letu i^e v celotni sezoni od 15. aprila do I. decembra, obiskalo
muzej 2520 tujcev. N^večje zanimanje za muzej kažejo Nizozemci,
Avstrijci, in turisti iz ZR Nemčije. Če se bo takšen trend nadaljeval,
bo obisk po vsej verjetnosti manjši kot je bil lani.
Ob tem pa je pozitivno to, da se je povečalo število tujih gostov.
Zaradi tega si morajo v muzeju prizadevati, da temu posvečajo v bo-
doče še večjo skrb, saj je zadovoljen turist naša največja reklama za
naslednjo sezono.	si
V Frankfurtu z izdelki domače
in umetne obrti
Pri OZ Panorama Ptuj smo izvedeli, da se bodo z izdelki domače in umet-
ne obrti udeležili sejma v Frankfurtu, ki bo pričel 24. avgusta. Sejem je komerci-
alnega značaja in od njega si v Panorami veliko obetajo.
Kot je povedala Ivanka Krajnc, vodja komerciale v zadrugi so se na sejem
dobro pripravili. Izdelki so kakovostni, izbira pa je bila zelo stroga. Panorama
je namreč organizator za vso Slovenijo. Zanimivo je tudi, da je izdelkov domače
in umetne obrti s ptujskega območja, ki ima tradicijo in pogoje za to dejavnost,
izredno malo. Podpisali smo tudi družbeni dog(Jvor o pospeševanju domače in
umetne obrti, vendar za zdaj rezultatov ni.
MG
Premestite sežiganje bolniških
odpadkov!
Bolnišnica v Ptuju sežiga smrdljive odpadke na higijensko nedovoljen na-
čin, na popolnoma neprimernem mestu — takorekoč ob sredini novega Ptuja
— Ziheriovi ploščadi. Vsak dan se dviga iz dimnika smrdljiv strupen dim in za-
struplja zrak v neposrednem okolju sosednjih blokov, kjer stanuje mnogo sto
prebivalcev, med njimi največ nedoraslih otrok.
Ker v tem kraju prevladujejo vzhodni vetrovi, sta dim in smrad toliko bolj
nadležna. Da je ta dim zelo strupljiv, so dokaz okoliške smreke, ki zapovrstjo
odmirajo in se sušijo.
Prosimo bolniško upravo, da čimprej sežigalnico premesti na higijensko pri-
merno mesto! Sicer bomo sprožili higijensko-pravni postopek na višjih mero-
dajnih mestih!
V imenu prizadetih stanovalcev
Dr. med. Fran Brumen
Avseniki v Juršincih
Popularni ansambel bratov Avsenik, ki smo ga poslušali pred leti tudi na
ptujskem festivalu domače zabavne glasbe, bo nastopil v soboto 31. avgusti
pred lovskim domom v Juršincih. Prireditev bo v organizaciji gostilne Kaučič,
ki praznuje letos 10-letnico poslovanja. Na prireditvi bo igral tudi Ptujski in-
strumentalni andambel.
Vstopnica stane 350 dinarjev. Gostilničar Alojz Kaučič je povedal, da so
vstopnice že v prodaji v več zasebnih gostilnah in bifejih na območju ptujske,
ormoške in radgonske občine. Za gostovanje Avsenikov vlada povsod veliko za-
nimanje.	JOS
O jezikovni in drugi
omiki
»Drago razsodišče! Pošiljam vam dva vzorca odpovedi Mladine,
kakršnih je ta list objavil lani in letos precej (seveda pa tudi enako ali
še več novih naročil). Zanimivo je dejstvo, da so se na Mladino nano-
vo naročali precej pismeni intelektualci, kar je razvidno iz njihovih
pisem, odpovedovali pa so jo ljudje (predvsem ženskega spola), ki že
v svojih pismenih odpovedih kažejo slabo rabo jezika, včasih celo po-
polno nepoznavanje osnovnih pravil slovenščine (o čemer pričata po-
slana vzorca!). V zvezi s tem me zanima, kako je vprašanje inteligen-
ce, izobrazbe in splošne omike povezano z jezikovno kulturo. Ali lah-
ko iz nepismenosti (političnih struktur, administracije, tehničnega ka-
dra ipd.) sklepamo o nizki intelektualni ravni teh slojev, od tod pa
tudi o razlogih sedanjega kriznega stanja pri nas? Je nizka govorna
kultura izraz nizke intelektualne ravni — ali obratno? — Lep po-
zdrav, D. B. Ljubljana.«
Tu je zastavljena cela kopica nepreprostih vprašanj. Najprej naj
rečemo, da »nepoznavanje osnovnih pravil slovenščine« ni vezano na
spol. Ker gre za naročnike revije, bi celo lahko rekli, da je tu nekaj
prednosti pri osebah »ženskega spola«, saj so se na revijo očitno na-
ročile tudi osebe, s »slabo rabo jezika«. V velikem pa je že hoteti do-
volj, pravi latinski pregovor.
Seveda so inteligentnost, izobrazba in splošna omika najtesneje
povezane z jezikovno kulturo: »Ko bi matere vzgojene bile, otroke bi
vzgojene nam rodile,« je zapisal Goethe; in tako kot matere seveda
tudi združbe in družba. Inteligentnost, tj. mera sposobnosti znajdenja
v novem položaju, je za jezik sicer važna, vendar je dejstvo, da se vsi
kolikor toliko normalno razviti ljudje materinščine naučimo perfekt-
no, torej ne glede na razlike v razumnostni zmožnosti. Izobrazba sa-
ma nam tudi še ne prinaša izražalne omike. To moramo posebej gojiti
s spoznavanjem jezikovnih in sporočanjskih zakonitosti in z ustrezno
prakso v govorjenju in pisanju v določeni socialni zvrsti jezika. Splo-
šna omika, tj. kultumost, nam (poleg temperamenta) določa pred
vsem ton pisanja in zbuja potrebo po omikanosti na vseh področjih,
■torej tudi na jezikovnem.
Iz tega, kar smo pravkar povedali, naravno sledijo tudi odgovor
na preostala vprašanja. Jasno je, da nam vsaka kultiviranost, ne same
duhovna ali duševnostna, ampak tudi gospodarska in upravljalna, bc
gati življenje, nekultiviranost pa siromaši.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenscino ^
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Rep
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
22. avgust 1985 - TEDNIK
Dober den. Gnes pa je resen dober den. Drgoč je nedelja 18. avgu-
sta dopudne. Jaz pisen toto pismo, vuni pa tak lepo rohli dežek škrehlo.
Saj je toti špricar tudi potreben bija. Na našen Suhen bregi nas je kak že
po navodi suša montrala pa tudi voda nan je že proti konci šla. Mlake so
že tak suhe bile, ke .so se lehko žabe sunčile na suhen. Ja, toti dežek pa je
resen vredik bija, če glih je že popudne drgoč topli sunček sija. Vidi pa se,
da tak pomalen proti jeseni pluvlemo, saj nas vuiro že megle dišijo, pa
tudi dnevi so vsoki den za eno kokotovo zehanje boj krotki. Pa tudi ptuj-
ski festival domoče zabovne glasbe se bliža no bode trebalo drgoč marele
no malo boj tople jopice poiskati. Jaz sen si že rezervira festivalske vstop-
nice, ke ne bi prepozen bija.
Ja, pa tudi ansambel bratov Avsenik bon si ogledna v Juršincih.
Avseniki dečki bodo igrali tan pred lovskin domom v soboto 31. avgusta.
Povoba jih je gostilničar Kaučičov Lujzek, ki letos praznuvie 10-letnico
samostojnega gostilničarstva. Za ogled Avsenikov vloda vejko zanima-
nje. Vstopnica košta 35 jurjof — štorih seveda, odovlejo pa jih v več pri-
vatnih gostilnah no bifejih v ptujski, ormoški no ljutomerski občini. Jaz
bon na toti prireditvi rezervni Franc Košir, saj .sen glih tak kak un — či-
sta brez manir, pa tudi s kmetov sen doma in jezik sučen kak Franc vese-
lo s trobentico igra ... Te pa dobimo se vsi v Juršincih, potli čez nekaj
dni pa na ptujskem festivali.
Pa še na eni veselici sen bija to ovi den: na srečanji trgovcov no po-
trošnikov. Prav veselo je bilo na Ptuji na toti prireditvi. Obojin so se nan
fort naprej med pleson med nogami visoke cene motale. Brez cen pač ne
gre, samo jaz bi rajši bija, če bi se mi med noge kera izmed tistih mane-
kenk, ki smo jih tan vidli, — zamotala. Jaz van rečen — dekline in pul,
samo jaz man že rajši nekaj boj okroglega za v roke prijeti, kak pa tote
suhe obešalnike za obleke. Saj bi moja Mica tudi lehko za manekenko
bila. Bi pač delala reklamo za tiste 120-kilske.
Pa srečno vaš ma-ne-ken Lujzek
Tudi letos na morje
Učenci slovenske dopolnilne šole jremo 24. julija tudi to leto s
taborniki svoje pobratene šole Tone Žnidarič, Ptuj, na taborenje v
Kaštel Stari pri Splitu. Teh dni polnih sonca toplega morja, šal in
smeha v taboru in ob obali se vsi srčno veselimo. Desetnevno bivanje
na morju bo rodilo nova prijateljstva in spoznavanja svoje domovine.
V družbi s ptujskimi prijatelji bomo utrjevali materni jezik in si nabi-
rali zdravje in moč na topli obali našega Jadrana.
Bojana Golenač, Frankfurt/M
Draga učiteljica
Danes, ko se poslavljam iz šole slovenskega dopolnilnega pouka.
Vam pišem to, česar nikoli povedati nisem mogla. Mnogokrat so bila
najina mnenja različna. Ce se vprašam, zakaj sem bila včasih do vas
celo krivična, vas nisem mogla — ali tudi nisem hotela razumeti, se
vam razkrijem danes ob slovesu. V Frankfurtu sem rojena in tu živim.
Nemčija je moja domovina hočem ali nočem. Jugoslavija pa je tako
daleč od mene. Srečam se z njo le med počitnicami. Zato — kako naj
je ta zemlja moja domovina? Domovina, o kateri pripovedujete naj-
lepše misli je zame tuja.
Ohranila Vas bom vdobrem spominu!
Zalika Srša, Frankfurt/M
Taborjenje
v Kaštel Starem
»Nahrbtrnike gor! Gremo! Vlak ne bo stal dve uri!« Približno
takšna so bila prva taborniška povelja ob odhodu na letno taborjenje
v Kaštel Stari. Ampak, to je samo napetost pred odhodom. V vlaku se
vsa stvar malo umiri, čeprav je iz dolgoletnih izkušenj znano, da ni ni-
koli pravega miru, ko se peljemo proti morju. Kdor je že najvajen na
takšen živ žav, lahko mirno prespi vso pot. Med drdranjem vlaka mo-
raš sicer pogledati, kaj se dogaja v kupe jih. Mulci in mulke so to noč
kar hitro sprostili odvečno energijo in na vlaku vlada mir, kar me
prav preseneča. Proti jutru bo spet bolj veselo.
Sele na končni postaji lahko ugotovimo, koliko nas je, saj so ude-
leženci vstopali tudi na vmesnih postajah. Taborimo namreč skupaj s
slovenskimi otroci, ki živijo v Frankfurtu, tako da nas je prineslo iz
vseh koncev Slovenije.
»O glej jih stare sablje .. « Pozdravi tistih, ki se že poznamo, leti-
jo na vse strani, drugi pa bodo imeli za navezovanje stikov še dovolj
časa.
Na poti do tabora smo malo ovinkarili, pa nič zato, smo vsaj spo-
znali ozke ulice Kaštel Starega, ki so nam bile dotlej neznane. Prišli
pa smo le!	<
Žvižg piščalke oznanja prvi zbor. »Taborniki zdravo!« »Zdravo!«
Dvignemo zastavo in življenje v taboru se začne po ustaljenem redu.
Pozna se, da niso vsi udeleženci taborniki, zato imamo pri vstaja-
nju kar precej težav, preden spravimo na noge vse zaspance, proble-
me pa jim dela tudi jutranja telovadba.
Jutranji zbor, dviganje zastave, zajtrk, pospravljanje šotorov. Prvi
dan so še problemi, saj nekaterim ni jasno, da je treba smeti okrog šo-
tora pobrati, pa če so tvoje ali ne. Zaradi ostrega kriterija komisije, ki
je ocenjevala, so bile prelite tudi solze. Vendar so se do naslednjega
dne posušile, šotor pa se je bleščal od čistoče.
Nekaj minut za tem, ko komisija oceni šotor, zavlada v njem spet
nered. Kje pa lahko najdeš kopalke in brisače po tako temeljitern pos-
pravljanju? Komur to uspe, se hitro odpravi na plažo in izkoristi za
kopanje dopoldanske ure, ko je voda malo čistejša, čeprav ni nikoli
čista. Ostalim, ki bi radi še malo poležali, pa moraš neprestano pihati
na dušo, naj se drže dnevnega reda.
Dežurnemu vodu prav tako niso jasne vse naloge, tako da vod-
nik po kosilu teka po taboru in išče svoje varovance. Največkrat pa se
zgodi, da tudi sam temeljito poprime za delo.
Kakor jih zjutraj ne moreš spraviti na kopanje, tako imaš v času
počitka polna ušesa: »Že lahko gremo?«
Čas vodovih sestankov : imenimo za kulturno dejavnost, največ-
krat v obliki prepevanja.
Dva popoldneva smo izkoristili za izlet na Čiovo, da vsaj malo
uživamo v čisti vodi. Ob povratku se z ladje sliši pesem.
Izlet v Split povežemo z ogledom živalskega vrta na Marjanu in
ogledom akvarija.
Dnevi sc počasi iztekajo, bliža se zadnji taborni večer. V navadi
je, da se ta večer zakuri taborni ogenj. Ker smo v obmorskih krajih, si
postavimo samo ogenjček, ki pa ob taborniški himni veličastno zago-
ri. Šaljiv program povežemo s pesmijo, ki nas združuje dolgo v noč.
SM
Predstavljamo
ansamble
XVL festivala
Predstavljamo naslednjih sedem ansamblov, ki bodo nastopili na letoš-
njem Slovenskem festivalu domače zabavne glasbe »PTUJ 85«, ki bo,
kot smo že omenili, 6. in 7. septembra 1985 na ptujskem letnem priredit-
venem prostoru.
L
Ansambel NIKA ZAJCA iz Radomelj bo tokrat četrtič naš gost. Doslej
je nastopil na 2., 4. in 5. festivalu. Vrnitev torej po dvanajstih letih.
Ansambel VITA MUŽENIČA iz Ljubljane se bo letos potegoval za na-
grado, ki jo dobi ansambel za četrtič doseženo zlato Orfejevo značko.
Doslej je nastopil trikrat, komisija pa ga je vedno ocenila za zlato. Obi-
skovalci festivala se ga bodo spomnili po štirinajstem festivalu, ko so
člani ansambla v revijalnem delu festivala ob močnem nalivu vztrajali
na odru in krepko ogreli dlani številnega občinstva.
TRIM iz Maribora bo tretjič nastopil pred ptujskim občinstvom v okvi-
ru festivala. Lani so osvojili zlato Orfejevo značko in tretjo nagrado ob-
činstva za skladbo Prijatelji, ki je postala zelo popularna in jo često sli-
šimo po radiu. Pevki Dragici Kovačič je strokovna komisija podelila
Korenovo plaketo za najboljšo pevko.
Tudi ansambel JOŽETA ŠKOBERNETA se nam bo četrtič predstavil.
Doslej je osvojil dvakrat bronasto Orfejevo značko.
ROGAŠKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL iz Rogaške Slatine je
stari znanec ptujskega festivala, saj je nastopal na tej prireditvi že pet-
krat. Štirikrat je osvojil srebrno Orfejevo značko.
Ansambel VIKIJA ASiCA iz Celja je na ptujskem festivalu prejel že vr-
sto priznanj in nagrad. Dolga leta je bil redni gost na ptujskem odru in
to desetkrat. Po petletni odsotnosti pa ga bomo ponovno slišali. Je dobi-
tnik zlate Orfejeve značke.
Ansambel VINIČARJI iz Maribora bo drugič nastopil na festivalu. Je
dobitnik bronaste Orfejeve značke.
Preživljanje počitnic je lahko tudi delovno
študentski servis v Ptuju ima za sabo že
dva meseca dela. Veliko mladih iz Ptuja in
okolice si je poiskalo zaposlitev preko štu-
dentskega servisa. Kako je s povpraševanjem
po zaposlitvi in samim delom v servisu, smo
vprašali Donko Ikolovski, ki je tam tudi za-
poslena.
Je zanimanje za zaposlitev še vedno veli-
ko?
»Zanimanje je še vedno precejšnje, ponud-
be dela pa so zelo male.
Torej se ponudbe delovnih organizacij
manjšajo?
»Ja, manjšajo se zato, ker je veliko naših-
študentov in dijakov že zaposlenih na tistih
delovnih mestih, ki so bila prosta.«
Kje je možno dobiti največ zaposlitev?
»Največ delovnih mest je v proizvodnji,
potem je nekaj ponudb za čiščenje novih
zgradb, pisarn, tudi zasebnih stanovanj.
Skratka ogromno različnih del, tudi raznaša-
nje časopisa, dela na blagajni.«
Za kakšna dela je največ zanimanja pri štu-
dentih in dijakih?
»Ni konkretnih želja. Mladi pogledajo de-
la, ki so na razpolago, pri tem gledajo pred-
vsem termin, vrsto dela pa ne. Tako vzamejo
vsako delo, ki je na razpolago.«
Pri kom je več zanimanja za dela: študen-
tih ali dijakih srednjih šol?
»Glede na to, da ima Ptuj večino študen-
tov v Ljubljani in ti si več ali manj poiščejo
zaposlitev kar tam, ostanejo v-Ljubljani tudi
med počitnicami, je Ptuj ostal s samimi sred-
nješolci. Je pa tudi nekaj študentov.«
So mladi zadovoljni s ponujenim delom?
»Mislim, da so. Ce se jim godi krivica so
sicer tiho, če je pa ta zelo huda pa se pogovo-
rijo z mentorji. So še kar zadovoljni, sgj je le-
tos študentski servis prvič na Ptuju.
Lahko vsaj večini omogočite zaposlitev
preko servisa?
»Trudimo se, da vsakemu omogočimo za-
poslitev. Ce zaposlitve ne dob^ takoj mora
vsaj dva dni počakati. Imamo ta sistem, da
kdor je prvi dobi delo, kije na razpolago, gre
za sistem čakanja.«
Kolikšna pa je urna postavka?
»Imamo sestavljen pravilnik, ki ga usklaju-
jemo vsaki dve leti. S tem pravilnikom so do-
ločene urne ostavke. Najnižja je 200 dinar-
jev, na primer "za čiščenje pisarn, potem se pa
urne postavke stopnjujejo glede na vrsto de-
la. Ce je težje fizično delo je urna postavka
od 300 do 400 dinarjev ali pa tudi več, za la-
žje fizičnč delo pa manj.«
Koliko študentov in dijakov je prišlo iskat
delo prek študentskega servisa v teh dveh
mesecih?
»Čisto točnega števila ne vem. glede na
število izdanih napotnic, jih je nekaj čez dve-
sto petdeset, ki so šli delat, včlanjenih je
okrog tristo mladih. Med temi včlanjenimi
nekateri sploh niso iskali dela, tako da so se
samo včlanili.«
Ker je največ mladih dobilo zaposlitev v
ptujski opekarni, smo se odpravili tja in jih
povprašali o delu,' ki ga opravljajo in plači-
lu. Dijak: »V Opekarni Ptuj sem se zaposlil
prek študentskega servisa. Prve dni sem delal
na prekladah, zdaj pa zlagam opeko. To je
kar naporno delo, sem pa zadovoljen. Za de-
lo sem se odločil zaradi denarja, saj ga bom v
septembru še kako potreboval. Plačali mi bo-
do 250 dinarjev za uro dela in s takšno vsoto
sem zelo zadovoljen.«
Študent: »Tudi jaz sem zaposlen v Opekar-
ni Ptuj. Delam za tekočim trakom. Opeke
vstavljam v skodelice. Za uro opravljenega
dela bom dobil 270 dinarjev, s tem sem zado-
voljen. Delat sem šel, ker stanujem v študent-
skem domu v Ljubljani in rabim denar za sta-
narino, mogoče pa bo še ostalo kaj za poči-
tnice na morju.«
Dijak: »Tudi jaz delam za tekočim trakom-
Delo ni težko, treba je pa biti hiter, saj ima-
mo normo 4000 metrov na dan. Včasih jo do-
sežem, včasih pa tudi ne. S samim delom, ka-
kor tudi odnosom delavcev do nas sem zado-
voljen. Zaposlil sem se, ker mi je dolgčas, da
sem malo med ljudmi, pa tudi denar se rabi-
Delo sem iskal preko študentskega servisa,
ker je to zelo ugodna možnost do delovnega
mesta. Za plačilo še ne vem. nekje okrog 250
dinarjev.«
Smiljana Cernezel
TEDNIK -22. avgust 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Žetev
čeprav je žetev že minila, ne
{,0 odveč spregovoriti nekaj be-
jgd o tem važnem opravilu, ki
prihaja do izraza sredi poletja.
Sedaj je že skoraj izgubilo po-
vsem na nekdanjiveljavi, ker je
^ovi način pospravljanja krušne-
ga pridelka spremenil tudi običa-
je, ki so ga spremljali in jih odri-
ni! skoraj v celoti v pozabo. Po-
skušajmo si vsaj malo osvežiti
spomin na način, kako je poteka-
la žetev, ko še niso poznali žetve-
nih strojev in so si pomagalipo-
nekod le s tem, da so uporabljali-
poleg srpa tudi koso.
Želi so najprej ječmen. To je
t,ilo v glavnem žito siromakov,
je najprej dozorelo. Se pred-
no se je klasje na požetih snopih
posušilo, so že mleli nekateri z
ročnim mlinom — žrmljami prvo
zrnje izluščeno iz klasja, pobra-
nega na njivi, ki se je raztreslo
ob žetvi. Po navadi kočarji, zlasti
pa viničarji niso imeli na pomlad
več kruha, zato so komaj čakali,
da je dozorel ječmen. Na hitro so
ga posušili na soncu in v peči ter
ga zmleli vsaj toliko, da je zado-
stovalo za peko kruha, da so se
ga zopet enkrat v redu najedli.
Ječmenovi žetvi je sledila že-
t^ rži ali žita, potem šele pšeni-
ce, kar so opravljali bolj sveča-
no. Sploh je bil dan žetve prazni-
čen dogodek. Tudi žanjice so bi-
le oblečene skoraj praznično,
prihajale so na njivo v pisanih
krilih in predpasnikih, imele so
sveže rokavce in svetlo ruto na
glavi. Bile so obute, da jih ni pi-
kalo po strniščih v noge, pod
pazduho so nosile srpe, ki so bfli
dobro sklepani in dovolj ostri za
težko in v nekem smislu tekmo-
valno delo ob celodnevni sončni
pripeki. Gospodinja ali domača
hči je nosila na glavi veliko ple-
teno košaro, kjer je bila južina in
stopala na čelu skupine, ki se je
odpravila na njivo. Razen žanjic
so bili prav tako pomembni veza-
či snopja: enega so računali na
štiri žanjice, ki so sledili žen-
skam,nosili pijačo in vodo, imeli-
pa s seboj tudi priprave za klepa-
nje in brušenje srpov. Na njivo
so odhajali relativno zgodaj, da
so pričeli z delom, dokler še ni
bilo tako vroče.
Žetev je začela s pesmijo, saj
je bila skupina velika, kar je štela
po navadipri velikem kmetu po
deset in celo več žanjic. Prva,ki
je »žela naprej« je morala biti
lelo hitra in spretna, saj je dajala
takt celi skupini žanjic, ki so sle-
dile druga drugi v primernem in
spošljivem odstojanju. »Dajati
gor«, torej prehitevati svojo so-
delavko, ali pa zaostajati je bilo
sramotno, kot je bilo sramotno
biti len. Prva žanjica ni bila ved-
no gospodinja ali domača hči,
saj je bilo treba pripravljati do-
ma tudi hrano. Zato je opravljala
to dolžnost po navadi dninarica
ali viničarka, ki ki je hodila vse
leto na delo k odrejenemu kme-
tu.
Pred začetkom dela je nabrusil
gospodar ali tisti, ki ga je zasto-
pal, vsem žanjicam srpe. Ko pa
so ležali na njivi prvi snopi, so
začeli z delom tudi vezači, moški
in fantje iz domače hiše in tisti,
ki so bili naprošeni za to delo.
Tudi otrok ni smelo manjkati, saj
so morali pridno odnašati snopje
na odrejen prostor na njivi in ga
začeli postavljati v razstave —
okrogle kopice, sestavljene z
dvanajstih snopov, trinajsti pa je
služil kot klobuk. Z njim so po-
krili klasje, da niso mogle odna-
šati zrnja ptice. Ponekod so zla-
gali snopje na njivi v takoimeno-
vane riže, dokler se ni posušilo.
Vzdušje med žetvijo je bilo de-
lovno, vendar pa tudi prijetno.
Žanjice so rade ponagajale ve-
zalcem snopov tako, da so pusti-
le za povezavo rastočo slamo,
kakšnemu naredile tudi snop
dvojček in jim tako vračale za
njihove pripombe. Verbalna igra
in šaljivo natolcevanje je^še da-
nes priljubljena oblika pogovora
med kmečkimi, oziroma fizični-
mi delavci in gorje tistemu, ki ji
ni kos slediti. Med delom je go-
spodar nabrusil tudi večkrat ža-
njicam srpe z ročnim brusnim
kamnom, ki ga je namakal v vi-
sok, iz lesa izrezljan voder ali go-
veji rog, zapičen v zemljo. Ce je
bila slama bolj trda, je sklepal
kakšnji žanjici tudi srp, da je la-
žje žela.
Dopoldnevna malica je mine-
vala ob kruhu, ponekod namaza-
nim s zaseko, pili so tudi jabol-
čnik, delali dovtipe in se podali
znova s pesmijo na delo. Bliže
poldnevu je začelo pripekati son-
ce močneje, toda to ni smelo mo-
titi pridnih žanjic pri delu, ki so
jim morali slediti tudi povezoval-
ci in tisti, ki so nosili snopje. Ce
je bilo dosti otrok, so morali po-
birati tudi klasje, ki se je rastre-
slo po njivi in ga povezovati v
šopke, ki so jih obesili ponekod
doma na gospodarsko poslopje,
da se je posušilo. Se bolj natan-
čno so paberkovali pozneje po
njivi vaški reveži, ki so si oskrbe-
li na ta način del ozimnice.
Ce je bilo polje oddaljeno od
kmetije, ki je imela žanjice, so
prinesli kosilo na njivo. Poiskali
so senco,pokrili na trato prt in
razdelili jedila po njem. Mesa ni
smelo manjkati, tudi pogač ne,
bilo je na razpolago dovolj pija-
če, včasih pa celo vino. Za kosilo
so si vzeli dovolj časa. Ce je bilo-
zelo vroče so tudi nekaj časa po-
čivali in šele potem nadaljevali z
delom. Med tem ni primanjkova-
lo dobre volje in tudi pesmi.
Za popoldansko južino so pri-
nesli žanjicam zopet pogače, se-
veda drugačne kot opoldne.
Medtem so nastale na njivah že
vrste postavljenega snopja, ki so
jih urejali tako, da je bil večji del
njive prost za oranje. To delo so
morali pričeti takoj po žetvi, da
ne bi bilo prepozno za ajdo, ki so
je sejali nekoč dosti. Ogone, kjer
so bile žitne kopice, so preorali
pozneje, ko so odstranili posuše-
no snopje in jih zasejali z repo.
Veliki kmetje so si naprosili
po navadi toliko žanjic in vezal-
cev, koliko so jih potrebovali, ko
so končali žetev v enem dnevu.
Zadnji snop so nesli domov in ga
postavili v kot. Dodali so mu tu-
di vejico iz presmeca (velikončne
butare), ki je bila zataknjena na
njivi in varovala posevke pred
nevihto in točo. Ponekod so
spletle žanjice iz klasja zadnjega
snopa venec za gospodinjo in ji
ga prinesle zvečer domov. Spret-
nejša med njimi jo je moralaz
njim presenetiti, če pa je bila hi-
tra tudi gospodinja, jo je morala
politi z vodo. Ponekod je dobila
venec prva žanjica, drugod zopet
gospodinja večjega, prva žanjica
pa manjšega. Hranili so ga v hiši
do nove žetve, ponekod pa so
dali zrnje žetvenega venca ob bo-
žiču kokošim.
Za zadnji snop in njegov po-
men obstoja več razlag, kajti ta
navada je bila zelo razširjena po
vsej Evropi. Znani slovenski et-
nolog Boris Orel je smatral, da je
ta običaj v zvezi z davnimi običa-
ji v odnosu na žrtvene darove, ki
so jih prinašali žitnemu demonu.
Ti darovi bi naj ugodno vplivali
na setev in žetev v prihodnjem
letu. Ponekod še vedno pustijo
na njivi ob žetvi nekaj klasov v
rasti, kar je v resnici darovanje
nekdanjemu žitnemu domenu.
Ko je bilo delo končano, je
povabila gospodinja celo žetve-
no skupino, ki je delala na njivi v
hišo in rekla, kot je zapisal N.
Kuret: »Njivi počitek, nam pa
užitek.« Tedaj je začel »likof« in
gospodinja se je morala izkazati.
Prinesla je na mizo vse, kar je
premogla hiša. Tudi vina ni
manjkalo. Čeprav so bili navzoči
utrujeni od celodnevnega težke-
ga dela, so bili zadovoljni in ve-
seli, nobenemu se ni mudilo do-
mov, četudi bo začel utrišnji dan
pri drugem kmetu zopet zgodaj z
delom, ki ne bo nič lažje od da-
našnjega.
Iz Slovenskih goric so hodili-
nekoč žet na Sčavničko in Mur-
sko polje, iz Haloz pa iz bajtar-
skih in viničarskih domov v
Medjimurje na Hrvaško. Tam so
dozorele žitarice po navadi dva
tedna prej, zato so lahko opravili
delo do časa, ko je začela žetev
na domačem terenu. Haložanke
so odhajale najprej tudi v Cako-
vec, če niso imele stalnih deloda-
jalcev. Tam so izbirali žanjice
kmetje na odrejenem trgu in jih-
odpeljali na svoje domove. Ko
so delo opravile, so se vrnle in
našle novega gospodarja na isti
način. Za svoje delo so prejema-
le plačilo v denarju. Ko pa so že-
le pozneje na domačih poljih, so
bile za delo tudi plačane,če niso
odsluževale v najem vzetih njiv.
Danes pravijo žetvi kombajna-
nje. Pod tem pojmom se podra-
zumeva tudi mlatev. Za razliko
od prej so hitro gotovi z opravi-
lom, ki je trajalo nekoč tudi po
več tednov. Ob modernem žetve-
nem stroju je vse zelo enostavno,
saj oddvoji obenem še zrnje od
slame, da ne navajamo vseh ope-
racij, ki jih lahko vrši. Sedaj do-
končajo tako dele naši kmetje v
nekaj urah ali v enem dnevu. S
to spremembo je seveda dosti
pridobljenega, tudi napori so ne-
primerno manjši, toda izgubilo
se je dosti lepega in izvirnega.
Skoda je, da odhajajo vzporedno
dokončno v pozabo tudi obredni
dogodki, ki so spremljali to opra-
vilo od pradavnih časov.
Dr. Štefka Cobelj
Tudi med krompirji
so veiiioni
Doslej smo bili v našem uredništvu navajeni predvsem obiskov obča-
nov, ki so nam prinašali na ogled velike in težke ribe, gobe velikanke, tu-
di peso rekordnih obsegov so nam že prinesli; v petek, 9. avgusta pa so
prišle v naše uredništvo tri deklice: Branka Horvat ter Maja in Nina Tuš
iz Zagojič. V spremstvu svoje mamice so nam prinesle na ogled tri zares
nevsakdanje krompirje. Najtežji je tehtal 1,25 kg, najmanjši pa 80 dkg.
Torej zares rekorderji med krompirji. Cesar podobnega se v našem ured-
ništvu ne spominjamo. Sicer pa so nam dekleta povedala, da imasta de-
dek in babica, Franc in Marija Horvat v Zagojičih, kjer so ti krompirji
zrasli, še veliko takšnih in podobnih krompirjev. Toliko jih je, da bosta z
veseljem prodala več kot polovico pridelka.	Fotovest: M. Ozmec
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Prvi večji uspeh Luigija
Kasimira - radiranko
»Diirnstein na Donavi« smo
že omenili. Svoja dela v bar-
vni tehniki je razstavljal v du-
najskih razstaviščih Kiinstler-
haus in Seccession. Bila so
opažena in Luigi je dobil pr-
vo večje povabilo.
Dražba Commertschen
Kunsthandlung iz Hamburga mu je ponudila, da natisne serijo vedut
iz starega Hamburga. Serija je doživela izjemen uspeh. Sledila so po-
dobna potovanja v Miinchen, London, Pariz, v srednjo in južno Itali-
jo in kar dvakrat v ZDA.
Luigi Kasimir je mojstrsko upodobil atmosfero velemestnega vr-
veža. Po ulicah vozijo avtomobili in vozovi, po pločnikih se gnetejo
ljudje. Ulične stranice zapirajo stare in veličastne zgradbe. Pogosto se
v prvem planu pojavljajo ogolela drevesa, ki v pozni jeseni odmetava-
jo še zadnje liste. Na drugih grafikah drobno razčlenjene veje prepre-
dajo častitljivo stare zidove gradov in ruševin. Vse pa ovija megličasta
koprena mestnega ozračja. Ce je bil Alojz Kasimir Mojster perspekti-
ve, je postal Luigi Kasimir mojster zračne prespektive.
Tudi ameriška velemesta z visoko se dvigajočimi nebotičniki so
našla lep odmev v Kasimirovem ustvarjanju, res pa je, da v teh upo-
dobitvah manjka za Kasimira značilno očarljivo nostalgično razpolo-
ženje.
(Podatki povzeti po knjigi Heinza Shiittlerja: Luigi Kazmir, Dunaj,
1944.)	Marjeta Ciglenečki
Luigi Kasimir: London, barvna radiranka, 1925. Leta 1925 sta Luigi
in Tanna Hoernes potovala v Anglijo. Nastala je serija radirank s pri-
zori iz angleških mest. Nekoliko mračna atmosfera Londona In Ox-
forda je zelo ustrezala Luigijevemu načinu dela. Vtis prostorske globi-
ne je dosegel z odlično izpeljano zračno perspektivo. Kupola Pavlove
cerkve, ki se mehko riše v ozadju, je povsem odeta v meglice. Grafiko
hrani Pokrajinski muzej FHuj (inv. štev. G 284g). Fototeka kulturno-
zgodovinskega oddelka PMP, štev. F 1757. Foto Mišo Koltak, 1982.
Noč je bila svetla, nebo brez oblačka, skorej že polna luna je ble-
domodro razsvetljevala pokrajino. Skupina fantov in dekletMz Žetal
se je okoli 22. ure peš vračala s Ptuja proti svojim domovom, raztrese-
nih po hribih od Vildona do Donačke gore. Izbrali so bližnjico, veči-
noma poljske poti skozi Sele, Pristavo, Doleno proti Kočicam, kjer
jih je nekaj domovalo, nekateri pa so imeli od tam še debelo uro hoda
do svojih domov.
Med potjo so bili precej glasni, se pogovarjali in šalili, prevlado-
vali so predvsem ženski glasovi. Prvič jih je ustavila patrulja Knoja,
(drugič pa Narodne milice. Na vprašanja, kdo so, odkod in kam gre-
do, je predvsem odgovarjal Pepi. Vsaka od patrulj se je z odgovorom
"1 pojasnili zadovoljila, brez vsakega preverjanja. Vasi in naselja, sko-
Z' katera jih je vodila pot, čeprav je bil sobotni večer, so bila mirna m
tiha. Večine fantov ni bilo doma'in malo je bilo nočnih vasovalcev.
BOŠ NAPISAL KARAKTERISTIKO?
Od vseh je imela najdaljšo pot Justa, saj bi skorej tri kilometre
"lorala hoditi povsem sama. Prespala bi bila pri znanki v Kočicah, ce
ji ne bi bil ponudil Pepi, dajo bo pospremil do doma. Ponudbo je
Justa rada sprejela, čeprav je zavoljo lepšega skraja odklanjala, saj bo
'^oral zaradi nje veliko več pešačiti.
»Kaj to«, seje nekoliko važil Pepi, »če je treba lahko hodim celo
"oč, pa ne bom čisto nič zmantran«. Potem je pripovedoval koliko
je kot kurir, s polnim nahrbtnikom literature, prepesačil pot od
^'Idona do javke pri Slovenski Bistrici, tudi v dežju, mrazu m snegu,
^ajbolj varna pot je bila v temi, kajti ob mesečnih nočeh so Svabi ra-
prežali v zasedah. Na kurirsko pot sta navadno šla po dva kurirja
^^^Pdj, r.-dko en sam. Največkrat sta pot opravila s kurirjem Mira-
ki jv bil sicer mlajši od njega, vendar bolj izkušen on ga je tudi
^^znanil s potjo, z domačijami, kjer so bili zanesljivi ljudje. Tam so se
Večkrat ustavljali, se odžejali in pogreli. Kljub izkušenosti je Miran
zašel v zasedo in bil težko ranjen. Večkrat so s kurirji tudi sli prosto-
voljci v partizanske enote na Pohorje, redkeje mobiliziranci, te so na-
vadno spremljali na Boč.
»Pa h kakim deklinam ste tudi pogosto zavili, jeli?« ga je v pri-
povedovanju nekoliko nagajivo prekinila Justa.
»Seveda, večkrat, tako kot sem tudi prihajal k tebi, se oglašal pri
tvojem oknu.« — ji je malo pikro odvrnil Pepi.
Justa je utihnila, ni se rada spominjala teh srečanj.
Nekaj časa sta hodila tiho, drug za drugim po ozki poti ob klan-
cu proti Pšetni grabi. Bilo je precej temno, saj so luno zakrivali visoki
hribi na levi. Njihove sence so se ostro odražale na desnem bregu,
skrbno obdelanem, spodaj njivice in travniki, višje proti vrhu vinogra-
di.
Pepija je ob spominih na preteklost stisnilo pri srcu. Zahrepenel
je po, danes zanj že tako davnih časih, vendar komaj pred tremi leti.
Takrat je bil zaljubljen v Justo, hrepenel je po srečanju z njo, vendar
nikoli ni bilo priložnosti. Ko bi bila pred tremi leti šla takole skupaj
sredi noči, kako vse drugače bi bilo. Toda nista se srečala na samem,
sam pa je bil še premlad, preboječ, dat>i jo bil poiskal, ji povedal to,
kar je čutil do nje. Tako je Justa šla svojo pot, precej lahkomiselno . .
Moral je v kali zatreti čustva do nje, čeprav je ni mogel pozabiti.
»Se spominjaš najinega srečanja, lansko jesen« — je nenadoma
vprašal.
»Pusti to, sram me je, če samo pomislim na to!«
»Ne Justa.Moram ti povedati, ne veš vsega. Sedaj je vse to mimo,
lahko ti povem in prav je da veš.«
Pot se je nekoliko razširila, da sta lahko hodila vštric. Položil ji je
roko čez ramo in začel pripovedovati.
»Veš Justa, tistega večera, lani oktobra, smo zvedeli, da je pri vas
ostal tisti nemški vojak, Tirolec, s katerim si hodila. To nam je pove-
dala ena od deklet iz soseščine. Joža in Miha sta bila takoj za to, da
gremo, ujamemo tistega Nemca in ga v spodnjicah naženemo nazaj v
njihovo postojanko. Tebe pa sta hotela ostriči. Šel sem z njima, in ne
vem kako bi bilo, če ne bi bil šel.
Niste takoj odprli, pa tudi Nemca nismo našli v hiši. Ti si slove-
sno obljubila, da ne boš več z njim hodila. Sprejela si tudi obveznost,
da se boš redno zanimala za vsa dogajanja v nemški postojanki v Že-
talah in nas sproti o vsem obveščala ...«
»To obljubo sem tudi držala, saj si sam prihajal po poročila. Ce-
lo pohvalil si me, kako znam izvrtati vsako stvar«, ga je poskušala
prekiniti v pripovedovanju.
»Res je to Justa! Toda res je tudi, da še vedno misliš, kako ti je
takrat uspelo nas prelisičiti.«
»Kako, kaj si spet izmišljaš?«
»Nič si ne izmišljam. Dobro veš, kako smo takrat pregledali hišo
in hiško, Nemca nikjer. Joža in Miha sta šla pregledat še na podstre-
šje, jaz pa v kuhinjo. A misliš, da ga nisem opazil v mali krušni peči,
kamor niste redno kurili. Toda zaradi tebe, zaradi vaših, sem lepo po-
tisnil zavežnik nazaj in rekel, da v kuhinji ni nikogar. Ker torej Nem-
ca nismo našli in tudi stražar, ki je zunaj pazil pri zadnjih vratih, ni
nič opazil, smo verjeli, da ga ni. Ostalo veš. Nihče pa ne more vedeti,
kaj vse bi se bilo zgodilo, če bi bili tistega Tirolca potegnili iz peči.«
Justa je ostala nekaj časa brez besed. »In ti si to vedel,« je dahni-
la.
»Da, vendar zaradi tebe, zaradi vaših tega nisem mogel ...«
Ona se je stisnila k njemu, ne da bi se tega zavedala, božala mu
je roko, s katero ji je objemalTamo, ne da bi hotela, kar nekako samo-
dejno.
»Zakaj si bil tako dober z mano?« je čez čas vprašala, kot da bi
to vprašanje bolj zastavila sebi kot njemu.
Pepi ji ni odgovoril. V njem je kar vrelo. Ali naj jo stisne k sebi in
ji prizna: Justa, rad sem te imel, vedno sem te imel rad ... Toda ne, o
tem je že dovolj razmiljal. Madež lahko sicer izpereš, da ne bo več vi-
den, toda spomin nanj vedno ostane. Kaj bi rekli njegovi tovariši, tu-
di sorodniki: glej ga partizana, pa hodi s tako, ki se je z Nemci vlači-
la ... Ne, tega ne bi mogel prenesti, zato je boljše, da čustva zataji
pravočasno, ko jih še obvlada. Prepričan je bil, da Justa prav dobro
ve, kako je z njim, vendar mora ostati hladen, vzvišen. Končno je le
spregovoril.
»Veš Justa, vedno sem čutil neko naklonjenost do tebe, bila si mi
simpatična, nekako prijetno se počutim v tvoji družbi. Želim, da osta-
neva prijatelja še naprej, samo prijatelja ...«
»Ne da bi se zavedala, je nagnila svojo glavo na njegovo ramo,
in precejšnji del poti sta prehodila molče.
»Pepi, če bom potrebovala, a mi boš napisal karakteristiko?« je
naenkrat vprašala povsem neprizadeto.
»Karakteristiko, kakšno, čemu ti bo?«
»Si videl na Ptuju tistega podporočnika, ki je pogosto plesal z
mano. Hotel je imeti moj naslov, zanimal seje tudi za mojo karakteri-
■ stiko . . .«
Pepiju se je posvetilo. Ni ji zameril, saj je že vsa leta opažal, da
jo uniforme posebej privlačujejo. Obljubil ji je, da ji bo pomagal, če
bo lahko, vendar pošteno, brez vsakih namišljenih zaslug.
»Saj tudi ni treba, dovolj je, da je napisano, aa sem za partizane
zbirala podatke in da danes delam v zvezi slovenske mladine« je
rekla, kot da bi bilo to samo po sebi umevno.
Se nadaljuje
8 - NAŠI DOPISNIKI
22. avgust 1985 —
TEDNIK
Osvežujoč požirek med delom
Foto: M. Ozmec
Odakle smo došli
Stigosmo iz Sokoica, gradiča
smještenog na obroncima legen-
darne Romanije, na prostranoj
visoravni Glasinac, poznatoj po
neolitskim spomenicima.
Sokolac je povezan modernim
asfaltnim putevima sa susjednim
opštinama Rogaticom, Han Pije-
skom i Olovom. On je raskrsnica
puteva za Višegrad, Titovo Uži-
ce, Tjentište, Dubrovnik i najkra-
ča veza Sarajeva sa Beogradom.
Na površini od 783.000 km
kvadratnih, živi 18.000 stanovni-
ka. Poslije rata privreda se poče-
la dinamično razvijati, posebno
sedamdesetih godina. Glavni no-
silac privrednog razvoja je RO
»ROMANIJA« koja se bavi pre-
radom i prometom drveta. Veli-
ko šumsko bogastvo omogučuje
razvoj drvne industrije. Veliku
ekspanziju doživjela je poljepri-
vreda, koja koristi izvore sa vla-
stitog područja i koji se prerad-
juju u fabrici za preradu krompi-
ra i klaonici. I tekstilna industri-
ja počela je svoj razvoj, otvara-
njem pogona tkaonice za proiz-
vodnju tepiha. Zahvaljujuči pri-
rodnim Ijepotama i pogodnoj
nadmorskoj višini Sokolac je
vazdušna banja, koja ima sve
uslove za razvoj zdravstveno-kli-
matskog i sportsko-rekreativnog
turizma. Područje naše opštine
obiluje velikim bogastvom di-
vljači, gdje postoje mogučnosti
lova, a takodje i ribolova na rije-
čicama Kaljini i Bioštici, koje su
bogate plemenitim vrstama ribe.
Mogučnost za zimske sportove,
skijanje, sankanje i rekreacione
treninge su izvanredni naročilo
po otvaranju dva ski-lifta.
Dragi prijatelji nadamo se da
čete nas posjetiti i osjetiti tradi-
cionalno gostoprimstvo Romani-
naca.
ORB »HEROJI ROMANIJE«
SOKOLAC
V PTUJSKI OBČINI LETOS 85 MLADIH NA
ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH MDA
Na slovenskih zveznih in republiških mladinskih delovnih akci-
jah potekajo zadnje izmene. Bolj ali manj je že jasno, koliko so bri-
gadirji v letošnjem poletju naredili, končni rezultati pa bodo znani v
septembru, po zaključku akcij. Brigade .se z delovišč širom po Jugo-
slaviji torej že vračajo.
O tem, kako so se letošnje bri-
gadirsko poletje pripravili mladi
v ptujski občini in kako ga oce-
njujejo, sem se pogovarjala z
Ivanom Rojsom, predsednikom
OK ZSMS Ptuj.
Kako so v občinski konferenci
ZSMS Ptuj potekale priprave na
letošnje brigadirsko poletje?
»S pripravami na brigadirsko
poletje 1985, smo pričeli v začet-
ku leta prek centra za mladinsko
prostovoljno delo. V času pri-
prav se je sam center ubadal s
kadrovskimi problemi, zato so
aktivnosti slonele na posamezni-
kih. Kljub temu je center uspel
organizirati in izvesti več stvari:
—	dve razstavi, ki sta prikazali
utrinke iz brigadirskega življenja
in dosežke brigadirjev ptujske
občine,
—	okroglo mizo o mladinskem
prostovoljnem delu,
—	preko glasila OK ZSMS
»Gremo na delo« so seznanjali
mlade s potekom priprav, s pou-
darkom na evidentiranju briga-
dirjev,
—	z dopisi, ki so jih nfaslovili
na osnovne organizacije ZSMS
in mladinske aktive.
Ste se srečali s težavami pri za-
gotavljanju zadostnega števila
brigadirjev za udeležbo na
MDA?
»V času teh priprav se je za
udeležbo na mladinskih delov-
nih akcijah (zvezna MDA Niš,
republiška MDA Bela Krajina,
zvezna MDA Goričko - pionir-
ji) prijavilo čez sto mladih.
Mesec dni pred odhodom mla-
dinske delovne brigade Dušan
Kveder-Tomaž na ZMDA Niš, je
nekoliko »zaškripalo« v centru
za mladinsko prostovoljno delo,
in tako je priprava brigade slone-
la le na posameznikih.
Za sodelovanje v tej brigadi se
je prijavilo sedemintrideset (37)
mladih, vendar se je od teh akci-
je udeležilo samo'devetnajst (19),
preostalo število brigadirjev pa
smo zagotovili v zadnjih dneh
pred odhodom. Tako je v Niš
odpotovalo šestinštirideset (46)
brigadirjev, predvsem po zaslugi
posameznikov, ki so se akcije tu-
di sami udeležili.«
Brigada, ki je sodelovala na
zvezni MDA Niš v Srbiji, se je že
vrnila.
»Brigadirjem MDB Dušana
Kvedra-Tomaža moramo izreči
zahvalo za uspešno delo, saj so
vložili veliko truda na delovišču
in področju interesnih dejavno-
sti. Najvažnejše pa je, da so se
na akciji dobro počutili, kot bri-
gada bili celota, med sabo pa
prijatelji. Iz Niša so se vrnili s
priznanjem akcije (trak akcije).
dvanajst brigadirjev je bilo udar-
nih, prav toliko pa pohvaljenih.«
To pa seveda ni edina brigada,
ki jo je OK ZSMS letos poslala
na akcijo?
»V začetku avgusta je na repu-
bliško MDA Bela Krajina odpo-
tovala MDB Jožeta Lacka. Bri-
gada šteje dvaintrideset (32) bri-
gadirjev in brigadirk. V sestavi
pionirske delovne brigade občin
Slovenska Bistrica, Lenart in
Ptuj je na zvezno MDA odpoto-
valo sedem brigadirjev iz naše
občine. Skupina brigadirjev, ki je
odšla na Goričko, je dosti manj-
ša, kot smo načrtovali (petnajst),
saj smo precejšnje število pionir-
jev v zadnji fazi evidentiranja
preusmerili v MDB Jožeta La-
cka. Omeniti pa moram tudi to,
da nam za pionirsko delovno bri-
gado ni uspelo zagotoviti men-
torja.«
Sodeč po prijavnicah za ude-
ležbo na MDA verjetno niste pri-
čakovali problemov glede števil-
čnosti?
»Pri evidentiranju brigadirjev
za ti dve brigadi smo naleteli na
nerealne številke, saj je bilo pri-
javljenih petinšestdeset (65) mla-
dih, na akcijo pa jih je odšlo le
štirideset (40). Večina tistih, ki
na akcijo ni šla, nam niti ni javi-
la, da se akcije ne bodo udeležili.
Posebej moram izreči pohvalo in
zahvalo tistim brigadirjem, ki so
se prvo soboto v avgustu vrnili z
zvezne MDA Niš, že naslednje
jutro pa nadaljevali pot na repu-
bliško MDA Bela Krajina.«
Koliko brigad sodeluje v izme-
ni republiške MDA Bela Kraji-
»Na akciji sta samo dve briga,
di (ena je sodelovanje zaradi prg.
majhnega števila odpovedala)
vendar življenje na akciji zaradi
tega ni izgubilo brigadirskega
značaja. Naša brigada je po sta-
rostni strukturi zelo mlada, saj jg
povprečna starost 14,6 leta. Veči-
na udeležencev je na akciji pr,
vič.«
Kako pa je bilo s financira-
njem brigad?
»Poudariti moram, da se letos
nismo ubadali s problemom fi-
nanciranja brigad, ker smo sred-
stva v ta namen dobili iz prora-
čuna skupščine občine Ptuj. Na
negativen odmev pa smo naleteli
v organizacijah združenega dela
ki smo jih zaprosili za propa-
gandni material, saj sta se odzva-
la samo Kmetijski kombinat in
Perutnina.«
Zagotovo si boste OK ZSMS
prizadevali, da se vam brigadirji
po prihodu z MDA ne »izgifbi-
jo«?
»To je želja in naloga, ki nam
bo, če jo bomo uspešno opravili
nedvomno pomagala pri eviden-
tiranju mladih za udeležbo na
MDA v naslednjih letih. Stike z
brigadirji želimo imeti tudi po
zaključku »brigadirske sezone«.
S ptujskim klubom brigadirjev
Franca Belšaka-Toneta se dogo-
varjamo, da bi aktivnost med le-
tom tekla ravno preko kluba bri-
gadirjev in centra za mladinsko
prostovoljno delo. Med brigadir-
ji, ki so letos na MDA, je za
vključitev v klub brigadirjev veli-
ko zanimanja. Naj omenim še to,
da bomo^za vse brigadirje, ki so
se letos udeležili akcij, v septem-
bru priredili svečan sprejem in
brigadirsko srečanje, prek kluba
brigadirjev pa se bomo poskušali
srečevati vsak mesec, saj je mož-
nosti veliko (udarniške akcije, ta-
borni ognji, prostori kluba — le-
te nameravamo še letos uredi-
ti).«
In na koncu?
»Kljub vsem naštetim proble-
mom nam je uspelo skoraj v ce-
loti izpolniti program glede mla-
dinskega prostovoljnega dela, če-
prav z večjimi težavami kot prej-
šnja leta. Pomembno se mi zdi
tudi to, da številčnosti brigad ni-
smo reševali za vsako ceno. Veli-
ko OK ZSMS v Sloveniji je na
akcijo poslalo (ne)popolne bri-
gade, ki so jih zapolnili z mladi-
mi iz bratskih mest in občin, pri
tem seveda izvzamem brigade, ki
so opredeljene kot bratske. O
delni krivdi centra za mladinsko
prostovoljno delo, da smo precej
stvari reševali v zadnjih dneh
pred odhodom na akcijo, smo
govorili tudi na seji predsedstva
in se zavezali, da se to ne sme
več ponoviti. O načrtih, da bi z
udeleženci akcij imeli stike skozi
vje leto pa sem že govoril, zato
naj le dodam, da upamo in si že-
limo, da bi jih uresničili.«
Smiljana CERNEZEL
Ivan Rojs, predsednik OK ZSMS
Ptuj
Svetu su dosta jedne Šumarice
»USPOMENA NA TE ŽRTVE, ŽIVJET ČE VJEČNO NE SAMO U SRCIMA ŠUMADI-
NACA, NEGO I U SRCIMA SVIH NARODA JUGOSLAVIJE I ČITAVOG POŠTENOG
ČOVEČANSTVA«	J. B. TITO
Oduvek su se osvaiačka kopija lomila oko
grada na obalama reke Lepenice. Ali, grad u
srcu Sumadiie uvek je nalazio snage, možda
porobljen, afi nikada pokoren, da se oslobo-
di.
Zapisi kažu da je nastao još u doba Rim-
ljana, a prvi put se^o imenom Kragujevdža
pojavljuje u doba Turaka i to 1476^. Bio je
prestonica od 1818 do 1841. godine. Za to
vreme u njemu se razvila prva sudska institu-
cija u zemlji, prvo srpsko pozorište prve no-
vme — »Novme Serbske« ...
1815. godine u Kragujevac se preseljava i
Topolivnica, tako da postaje važan industrij-
ski centar. Ali radnička klasa nije dozvolila
da bude ugnjetena, uvek se našao neko ko če
povesti u nove pobede, ko če joj dati nove
ideje vodilie. Jedan od njih bio je i Svetozar
— Toza Markovič. On, oolešljiv i sitan čo-
vek, prvi socijalista u našoj zemlji 15. Fe-
bruara 1870. u saradnji sa sestrama Ninkovič
i lokalnim sveštenikom Dragim Barjaktarevi-
čem izradio je prvu zastavu na kojojje krup-
nim slovima pisalo »SAMOUPRAVA«. U
spomen na taj dan od 1969. godine se održa-
vaju tradicionalni susreti samoupravljača.
... Izmedu dva rata, Kragujevac je bio
veoma važan srpski centar, aii i grad bune.
Medu največim ljudima tog vremena treba
pomenuti Dr. Minaila Iliča, prvog socijalista
u Parlamentu. Po okupaciji zemlje 1941. go-
dine u Kragujevcu je vladala snažna partij-
ska čelija tako da je 12. Jula 1941. godine u
selu Grošnici Okružni komitet doneo odluku
da se oformi Kragujevački partizanski odred
i podigne ustanak.
Dvadeset prvi Oktobar 1941. godine bio je
najtužniji dan u istoriji Kragujevca. Šumari-
ce su pretvorene u stratište ...
» . . . Tog jutra četrdeset prve
Od mojm stoj)a do zidina iova
Streljano bese od sedam ao jedan
Sedam hiljada života i snova
A ono što čujem iz trava da bljeska,
ne mogu da kažu moja usta ljudska:
Sva streljana deca s glasovima cvrčka
postala su cvrčci s glasovima dece.«
KAREI JONKER
Iz Kragujevca — grada heroja na SORA
»Slovenske Gorice 85«^stigla je brigada »38
partizana« iz kragujevačke mesne zajednice
»Novo naselje Male Pčelice«. Na inicijativu
SSO brigada je osnovana 1982. godine. Iste
fodine učestvovala je na SORA »Podrinje —
lolubare« u Loznici, gde je osvojila traku i
plaketu akcije, največe republičko priznanje
— plaketu 16. Septembar, kao i največe save-
zno priznanje — plaketu »Veljko Vlahovič«.
1983. godine brigada učestvuje na SORA
»MK SMEDEREVO« gde je bila druga i os-
vojila plaketu — 16. Septembar. Iste godine
brigada je učestvovala i na SORA »KADI-
NJACA« gde je bila najbolja osvojivši traku
1 plaketu akcije, plaketu 16. Septembar, kao i
plaketu »Veljko Vlahoviet<. 1984. godine bri-
tada je učestvovala na SORA »ftdrinje —
Lolubara« gde je bila najbolja i osvojila tra-
ku i plaketu akcije, kao i plaketu »Veljko
Vlahovič«. Sve ovo brigadu »38 partizana
svrstava u najbolje brigade u Kragujevcu pa i
šire.
'TEDNIK " 22, avgust 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
STRELSTVO
Strelci pred
velikimi prvenstvi
Po programu obveznih tekmo-
vanj obč. strelske zveze Ptuj, je
minulo soboto popoldan ob
soparnem vremenu, na ptujskem
I^K strelišču, izvedeno ekipno
tekmovanje z MK (malokalibr-
sko) puško, za pokal strelske zve-
ze Slovenije. Ekipo so sestavljali
štirje tekmovalci in streljali pet
poskusnih ter 20 strelov za oce-
no, samo iz ležečega položaja.
Največ uspeha je tudi tokrat
imela ekipa SD Tumišče, ki je
nastreljala 677 krogov (od 800
možnih). Njihovi največji konku-
renti iz Kidričevega pa so nastre-
Ijali le tri krogle manj. Sledile so
ekipe: Agis 656 krogov. Železni-
čar 592 krogov; Opekama 570
krogov, Drazenci 561 krogov.
Ostale ekipe so bile nepopolne.
Med posamezniki je bil naj-
bolj uspešen Zvonko Hajduk
(Agis) s 175 krogi. Za njim pa
Drako Jazbec (Tur.) 174 krogov,
Albert Frčeč (Kidr.) in David Ri-
bič (Tur.) 173 krogov itd.
Dobro formo je pokazala tudi
Zdenka Matjašič (Tur.) s 172
krogov. Zmagovalna ekipa Tur-
nišč nas bo zastopala na republi-
škem tekmovanju 8. septembra
letos v Ljubljani.
Lanski občinski zmagovalci na
M K puški, strelci iz Kidričevega
tekmujejo letos v republiški ligi s
tem orožjem. Doslej so bili naju-
spešnejši v 5. kolu, ki je bilo 27.
julija 1985 v Kamniku, povezano
s počastitvijo občinskega prazni-
ka. Osvojili so 3. mesto in se sre-
čni vrnili z lepim pokalom v traj-
no last. V skupnem plasmanu pa
so odslej šesti. Naslednje 6. kolo,
bo v soboto 24. t. m. v Ljubljani.
Kljub slabemu vremenu, je bi-
lo minulo nedeljo izvedenopod-
ročno prvenstvo z M K puško.
Na predstoječem republ. prven-
stvu v Ljubljani nas bodo zasto-
pali: članski ekipi SD Turnišče
in Kidričevo, članica Zdenka
Matjašič (Tum. in mladince
Branko Lenart (Žel.). Vsi so iz-
polnili predpisane norme.
Dva naša najboljša strelca na
leteče cilje (glinaste golobe) pa
nas bosta zastopala v disciplini
TRAP na prvenstvu Jugoslavije,
ki bo zadnje dni avgusta v Sara-
jevu.
Vsern našim udeležencem na
predstoječih prvenstvih, želimo
dober |x>gled, mimo roko in
mnogo športne sreče.
K. A.
Nočni
turnir v KS
Tumišče
športno društvo Turnišče pri-
reja velik nočni tumir v malem
nogometu, ki bo ta petek 23. av-
gusta od 18. ure dalje na igrišču
pri gradu Turnišče. Najboljše
ekipe čakajo denarne nagrade in
lepi pokali, prav tako pa organi-
zator ne bo pozabil na najboljše-
ga strelca in golmana, kakor tudi
na lačna in žejna usta.
ZB
Nogometni klub Drava ob-
veiča pionirje in kadete, da
potekajo treningi ob pone-
deljkih in sredah ob
17.30
Hkrati vabi v svoje vrste vse
nadarjene igralce stare od 7
do 16 let, da se pridružijo
ostalim nogometašem.
UPRAVNI ODBOR
Drava-Banfica (14:15). 32:34
v četrtek so člani ptujskega rokometnega kluba odigrali prijatelj-
sko srečanje z ekipo Banfice iz Varaždina.
Gosti so tekmo dobili, za domačo ekipo so zadetke dosegli: Vu-
kašinovič 4, Gregorin 6, S. Matjašič 8, Žuran 2, Peklar 5, Žmavc 5,
Grgič 2.	SM
Uspeh mladih ptujskih atletov
17. in 18. avgusta je v Postojni
potekalo republiško prvenstvo za
starejše mladinke in mladince, ki
so se ga udeležili tudi mladinci
A K Ptuj in dosegli dobre rezulta-
te.
Moški: 200 m: 4. mesto Boris
Krabonja (23,65), 9. mesto Rado
Korošec (24,94); 400 m: 2. mesto
Boris Krabonja (49,42), 7. mesto
Rado Korošec (52,89); 1500 m:
10. mesto Vojko Bedrač (4:28,0);
5000 m: 4. mesto Vojko Bedrač
(17:11,90); 4 x 100 m: 3. mesto
Dimovski, Horvat, Planinšek,
Krabonja (45,38); 4 x 400 m: I.
mesto Horvat, Korošec. Planin-
šek, Krabonja (3:24,33); dalja-
va :6. mesto Odon Haninšek
(628) višina: I. mesto Kristijan
Kovač (198), 7. mesto Miran Ži-
brat (175); troskok: 2. mesto
Odon Planinšek (14,22); krogla:
6. mesto Mitja Vidovič (10,37);
disk: 4. mesto Mitja Vidovič
(2636).
Ženske: 100 m ovire: 6. mesto
Helena Meglič (18,7); 200 m 10.
mesto Nataša Vidovič (28,88);
400 m: 8. mesto Ana Kekec
(66,58); 800 m: 4. mesto Vilma
Osojnik (2:27,72), 6. mesto Lidi-
ja VrabI (2:30,30); 1500 m: 2,
mesto Vilma Osojnik (5:00,8)
4 X 100 m: 3. mesto Korošak,
Kekec, Meglič. Vidovič (53,82);
4 X 400 m: 2. mesto Osojnik, Vi-
dovič, VrabI, Kekec (4:28,44);
daljava: 4. mesto Hedvika Koro-
šak (499); višina: 6. mesto Hed-
vika Korošak (150), 8. mesto He-
lena Meglič (145).
SM
Ekipa SD iz Tumišč
že drugič najboljša
v okviru drugega krajevnega
praznika so tudi letos pripravili
na Polenšaku strelsko tekmova-
nje v streljanju s standardno pu-
ško za prehodni pokal krajevne
sk|y)nosti.
Ze drugič ga je osvojila ekipa
strelske družine iz Turnišč s 688
krogi pred ekipama Agisa — 660
krogov, Mipa in Opekarne —
622 krogov, Polenšaka I. — 603
kroge, športnega društva Turni-
šče — 599 krogov, SD Dornava
A — 598 krogov, Polenšaka II —
594 krogov, Dornave B — 586
krogov in Dornave c — 543 kro-
gov.
Med posamezniki je pripadel
pokal Branku Zupaniču Za dose-
ženih 175 krogov, 174 — sta jih
dosegla Tonči Planine in David
Ribič, Marjan Gajzer — 173
Franc Simonič in Franc Muzek
— 172 doseženih krogov.
•mš
Poškodbe pri športu in rekreaciji
v športu in rekreaciji, kakor tudi pri vsa-
kem delu ali gibanju, lahko pride do po-
škodb. Glede na posebno naravo in dejav-
nost, na razvijajoto se tehniko v posamezni
športni panogi ter ob nezadostnih varnostnih
ukrepih so poškodbe v športu različne, toda
večkrat znatilne.
Do poškodbe pride pod vplivom zunanjih
mehanskih, kemičnih, toplotnih in drugih
vzrokov. Poškodbe so pri nekaterih panogah
številne. Športne poškodbe imenujejo tiste, ki
so pogoste in značilne za posamezno športno
/»nogo ter so v tesni povezavi s tehniko do-
ločene panoge. Poškodba meniskusa je tipi-
čna poškodba pri nogometu in tistih športih,
ki imajo iste gibe kot nogomet. Počena arica-
da je tipična za boks, za smučanje pa po-
škodba notranje stranske vezi kolena. To so
akutne športne poškodbe. Za posamezne pa-
noge so značilne kronične poškodbe posa-
meznih sklepov, ki so s ponavljajočimi gibi
stalno obremenjeni, npr. teniški komolec, po-
škodba prstov pri odbojki, itd.
Znano je, da so v določnih panogah po-
škodbe pogoste (boks, smučanje, nogomet,
hokej na l^u), v drugih pa redkejše košar-
ka, atletika, namizni tenis, plavanje, itd). Na
podlagi tega lahko sklepamo, da je način
športne aktivnosti eden od faktorjev po-
škodb. Poleg tega so znani številni činitelji, ki
omogočajo lažji nastanek poškodbe.
1.	Znano je, da nastopijo poškodbe v obratih
v času, ko so delavci utrujeni. Isto opaža-
mo pri športu. Utrujenost zmanjšuje kon-
centracijo, gibi so nezanesljivi, koordina-
cija je slaba.
2.	Nezadostno obvladanje tehnike določene
športne panoge, to lahko opazimo pri več-
jem številu rekreativcev, manj pri aktivnih
športnikih.
3.	Slabo igrišče in teren (neraven, splozek te-
ren).
4.	Neprimerni klimatski pogoji (vlaga, veter,
megla, mraz, vročina).
Določene škodljive činitelje lahko zmanj-
šamo ali celo odpravimo. To je naloga vseh,
ki kakorkoli sodelujejo pri telesni vzgoji,
športu in rekreaciji.
v situacijah, ko pride do poškodbe na
športnem terenu, moramo poškodovancu ne-
mudoma nuditi prvo pomoč. Osnove p prvo
pomoč so pri vseh poškodbah skoraj iste, za-
to je potrebno znanju prve pomoči posvetiti
več pozornosti in priučiti čimveč ljudi, ker s
tem preprečujejo poškodbe in bolezni. Zna-
čilne poškodbe in prvo pomoč bi moral po-
znati vsak, ki se ukvarja s telesno vzgojo,
športom in rekreacijo.
V ptujski bolnišnici je v mesecu juniju poi-
skalo pomoč več občanov, ki se aktivno
ukvarjajo s športom ali rekreacijo. Večina teh
bo imela na ta obisk v bolnišnici nekajmese-
čni spomin. Zakaj? Bolnišnico oziroma kirur-
ški oddelek so zapustili z mavci na nogah in
rokah. Upam, da je vprašanje, zakaj in kako
je prišlo do poškodb, odveč. Kljub temu bi
odgovoril na njega, pri tem pa bi želel, da bi
se tisti, ki so te poškodbe povzročili, ob tem
članku vsaj malo zamislili. Do poškodb je
prišlo namreč zaradi borbenosti v športni pa-
nogi, vendar je v športu borbenost beseda ve-
likega pomena. Tem poškodbam, nastalih pri
nogometu, so botrovali posamezniki naspro-
tnih ekip, ki se pač ne morejo sprijazniti z
dejstvom, da nekdo bolje obvlada tehniko,
ali pa je bil takšen dogovor v sami ekipi, da
je potrebno ključne igralce nasprotne ekipe
— po domače rečeno — izločiti. Ravno to pa
je nahuje, saj na igriščih vlada že pravo nasi-
lje, kaj malo pa vidimo poštene in borbene
igre. Tisti, ki namenoma povzročijo poškod-
bo drugemu, bi se lahko zamislili kako bi bi-
lo, če bi bili sami poškodovani.
zh
Gostiša prvi
v soboto, 10. avgusta se je
končalo republiško šahovsko pr-
venstvo v Ptuju, na katerem je
borbeno in ostro igralo 14 šahi-
stov, ki so pokazali pozitiven od-
nos do šaha. Za deskami s 64 čr-
no-belimi polji so se preizkušali
predvsem mladi igralci, kar je
vzpodbudno za razvoj šaha v
Sloveniji.
Po zaslugi šahistov, ki so upo-
števali pravila igre, glavni sodnik
na prvenstvu Milan Seruga ni
imel pretežkega dela-
v času prvenstva je bila v do-
Franca Krambergeija, kjer se
jc odvijal tumir, razstava znamk,
^ačk. fotografij s pomembnih
^hovskih srečanj ter najrazli-
^ejših šahovskih figur, od domi-
selno oblikovanih figur iz vija-
'^ov in matic do bogato izrezlja-
»»ih kitajskih figur.
V zadnjem (13.) kolu prven-
stva v soboto so bili trije derbiji,
" so odločili o vrstnem redu na
^rtiu. Dvoboj med Gostišo in
r^dlesnikom sc je končal z remi-
J^ni, ki je Leonu Gostiši prinesel
naslov članskega republiškega
prvaka za leto 1985. Gostiša je
prvenstvu igral ustaljeno, za-
•^esljivo (izgubil je samo eno par-
^'J») in zasluženo osvojil prvo
'ntsto.
Boj za drugo mesto se je odlo-
gi v partijah Mazi—Orel in Su-
pančič—Petek. Kazalo je, da
Mazi ne bo mogel premagati Or-
la, vendar je izkoristil nekaj ne-
predvidenih potez,"»ki jih je Orel
napravil v končnici in zmagal ter
si s to zmago priboril 2. mesto v
končni uvrstitvi.
Supančič se je boril izredno
dolgo, vendar je v končnici raz-
nobarvnih lovcev lahko samo re-
miziral.
Od mladih mojstrskih kandi-
datov so se najbolje uvrstili Cre-
pan, Mikac in Antonijevič.
Nekoliko sia razočarala vete-
rana Ivačič in Bohak najbolj pa
Žganec (Bohak in Žganec sta
med prvenstvom opravljala služ-
bene obveznosti).
Prva dva igralca se bosta uvr-
stila na medrepubliški kvalifika-
cijski tumir Zahod 1986, dva naj-
bolje uvrščena mojstrska kandi-
data dobita pravico igrati na
zveznem turnirju mojstrskih kan-
didatov, prvih pet igralcev pa
ima zagotovljeno udeležbo na re-
publiškem prvenstvu 1986.
Končni vrsta! red:
1 Gostiša 9,5 točke, 2. Mazi 9,
3. Supančič 8,5, 4. Podlesnik 8,5,
5	Crepan 7,5, 6. Orel 7, 7. Mikac
6	5 8. Ivačič 6, 9. Antonijevič 6,
10. Petek 5,5, 11. Žganec 4.5, 12.
Kariž 4,5. 13. Rebemik 4. 14. Bo-
hak 4.
Oliver Težak
Borbena m razburljiva igni slovenskih šahistov v delavskem domu Fran-
ca Krambergerja t Ptuju
Foto: KOSI
Kot v pravljici
Naša dežela že nekaj let zapored na široko odpira vrata turistom
in želi postati popolna turistična dežela. Taka, brez cele vrste napak,
ki jih sedaj hote ali nehote ponavljamo iz leta v leto. Ogromne napa-
ke so tudi v neurejenosti našega okolja, v puščobi hišnih pročelij ob
cestah in v mestih, vse to pa daje podobo negostoljubnosti.
Kako veseli smo lahko ljudi, ki poskrbijo za lep videz svojega
doma in nam ter tujcem dokazujejo, da nam ni vseeno v kakšnem
okolju živimo. Človeku je lepo pri srcu, ko se pripelje v Podvince,
pred hišo številka 126 A, kjer živijo Petrovičevi — dva otroka, gospo-
dinja Kristina ter gosp>odar Franc. Iz dvainpetdesetih korit, obešenih
na balkonske ograje, bujno rastejo viseče in visoke pelargonije in ze-
lenja ni videti izpK>d belih, rdečih, vijoličastih in še kakih cvetov. Ne
samo balkoni, vsa ostala okna in takorekoč vsa okolica hiše je polna
rož. Pred hišo pa še lepo urejen skalnik z množico najrazličnejših kak-
tusov, ki jih je Franc prinesel iz nekajmesečnega »romanja« in dela
na ladji. Nekaj pa jih je tudi kupil na raznih razstavah cvetja. Kar
okoli 350 vrst kaktusov so imeli pred leti. sedaj imajo še okoli 150 vrst
teh bodečih rastlin, najrazličnejših — običajnih in neobičajnih oblik.
Okolica hiše je polna okrasnih dreves, ob robu jo krasi še lepo nego-
vana živa meja — skratka vse je kot v pravljici. Skoda, da ni Petrovi-
čeva hiša na turistično bolj obiskanem mestu. Tako bi bil njihov po-
nos. ki pa zahteva seveda mnogo dela. tudi naš turistični ponos ... !
J. Bračič
Le barvna fotografija bi pričarala vso lepoto hiše v Podvincih 126 A.
10 - ZA RAZVEDRILO
22. avgust 198S- TEDNIK
f EDNIK ~	^ 905
OGLASI IN OBJAVE - 11
Kosci in grabljice so prikazali ročno spravilo krme ...
V drugem delu pa so prikazali tudi sodobno strojno mehanizacijo za to
opravilo. (Foto: M. Ozmec)
S KMEČKEGA PRAZNIKA V MOŠKANJCIH
Spravilo krme nekoč in danes
Gasilsko društvo Moškanjci je skupaj s
tamkajšnjim aktivom kmečkih žena v nede-
ljo, 18. avgusta popoldne uspešno izvedlo
svojo tradicionalno prireditev — letos že 13.
kmečki praznik. Ob gasilskem domu se je za-
radi dopoldanskega deževja sicer zbralo ne-
koliko manj obiskovalcev, kot smo bili vajeni
doslej, kljub temu pa smo bili vsi prisotni s
prikazanim zadovoljni, saj smo videli zanimi-
ve kmečke običaje o nekdanjem trženju z lii-
kom, pa o košnji, ročnem spravilu sena ter
tudi sodobno strojno opremo za spravilo se-
na.
Prireditev je uspešno vodil in povezoval
član organizacijskega odbora za pripravo 13.
kmečkega praznika Slavko Visenjak, ki je ob
koncu podal tole oceno:
»Mimo lahko rečemo, da je naš tradicio-
nalni 13. kmečki praznik v celoti uspel. Ško-
da je le, da si ga ni ogledalo še več ljudi, saj
smo vanj vložili veliko truda.
Prikazali smo spravilo travinja; v prvem
delu na nekdanji — ročni način, v drugem
delu pa spravilo s pomočjo sodobne strojne
opreme.
Na prireditveni prostor ob gasilskem do-
mu so v povorki prišli kosci in grabljice iz
Moškanjc z obvezno spremljavo muzikantov.
Nato so naši pionirji v domačem narečju po-
vedali kako so pradedki in babice nekoč trži-
li po svetu z lukom. Zatem pa so nastopili
kosci in grabljice, ki so ob razlagi in ljudski
pesmi prikazali nekdanje spravilo sena. Vse
skupaj smo prikazali v veseli in šaljivi obliki,
saj včasih našim ljudem tega ni manjkalo. Po
glasbeni točki pa smo potem z desetimi trak-
torji in priklopniki prikazali današnje sodob-
no strojno spravilo sena.
Za v bodoče pa naš odbor razmišlja o tem,
da bi v ta naš kmečki praznik vključili še
strokovne kmetijske službe. Tako bi lahlgo
pred praznikom organizirali seminar ali po-
svetovanje s kmeti o določenem aktualnem
kmečkem opravilu ali skupni usmerjeni akci-
ji. Tako bi poleg prikaza starih kmečkih
opravil vse skupaj posodobili in aktualizira-
li.«
Seveda pa 13. kmečki praznik v Moškanj-
cih ni bil končan z omenjenimi prikazi spra-
vila krme nekoč in danes. Proti večeru so čla-
ni ansambla Biseri privabili s svojimi vižami
še več obiskovalcev, tako da so v veselem raz-
položenju praznovali do zgodnjih jutranjih
ur.	M. Ozmec
Pred desetimi leti so podpisali listino o pobratenju
Pred desetimi leti sta v Mar-
kovcih podpisali listino o pobrate-
nju pionirski folklorni skupini i
SPI) Zarja iz Železne Kaple na ^
avstrijskem Koroškem in iz osno-
vne šole Bratov Štrafela Markov-
ci.
»17. avgusta 1975 so se na tem
prostoru, na podobnem folklor-
nem srečanju in pred več tisoč
gledalci pobratili mladi folklori-
sti iz Markovec in naših zamej-
skih rojakov iz Železne Kaple.
Bilo je sicer deževno poletje,
vendar ta nedelja lepa in sončna,
zato jim je ostala toliko bolj v
spominu, še posebej besede dr.
Francija Zvvitterja in takratnega
predsednika SPD Petra Kuharja,
ki je dejal: »Prihajam k vam izza
Karavank, kjer so hude zime in
piha mrzel veter, zato smo veseli,
da smo prišli k vam v tako lepem
in sončnem vremenu in da ste
nas pozdravili v tako velikem
številu. Pa tudi vi pridite kdaj k
nam — na Koroško. Naj vas pri-
de veliko, da se boste prepričali
kako zdrav in čvrst slovenski na-
rod smo ...«
In res, od takrat dalje se je zvr-
stilo več prisrčnih srečanj v Mar-
kovcih in Železni Kapli, deset
dolgih, v bistvu pa kratkih let so-
delovanja. Čeprav je bila sloves-
nost že v Železni Kapli, so tudi
na nedeljskem srečanju v Mar-
kovcih izmenjali priložnostna
darila in si obljubili, da bodo
razvijali in ohranjali pred deseti-
mi leti začeto delo in tako prek
mladih rodov vzpostavljali most
med narodom, ki živi v dveh ra-
zličnih državah, vendar s skupni-
mi koreninami in jezikom ter zla-
sti bogato narodno kulturo, mš
Danes mladi iz Železne Kaple in Markovec nadaljujejo pred desetimi
leti začeto in podpisano skupno pot. Foto: IC
Kaže, da konfliktne situacije najenostavneje re-
šujemo s prekinitvami dela. Za to so se v ponede-
ljek zjutraj (19. avgusta) odločili tudi delavci —
vozniki v delovni organizaciji Agrotransport, da bi
tako izkazali nezadovoljstvo zaradi julijske nižje
akontacije osebnega dohodka. S prvim julijem je v
tej organizaciji začel veljati tudi nov pravilnik o
osebnih dohodkih, ki je usklajen s sporazumom
dejavnosti in ki prinaša nižji odstotek zvišanja
osebnih dohodkov voznikom, večji pa avtomeha-
nikom, ki so doslej imeli nižje osebne dohodke ter
delavcem v skupnih službah. Poleg tega je 71 de-
lavcev od devetdesetih, kolikor jih je v ponedeljek
prekinilo delo, imelo pripombe na višino dnevnic
in nočnin.
Na postavljena vprašanja delavcev, so sicer od-
govorile strokovne službe, vendar delavci s tem ni-
so bili zadovoljni. Zahtevali so navzočnost pred-
sednika občinskega sveta Zveze sindikatov in
družbenega pravobranilca samoupravljanja ter no-
vinarjev.
Po večumem sestanku so se sicer vrnili na delo
z obljubo, da bodo zamujeno nadomestili, vendar
so zahtevali, da se ponovno sestane komisija, ki je
pripravljala pravilnik o osebnih dohodkih in pre-
veri izplačilo osebnega dohodka nad postavljenim
planom oziroma normo. Delavci vozniki so se si-
cer izrekli za nov pravilnik, misleč, da bodo imeli
enak osebni dohodek kot prej, tako so vsaj izjavili.
Po njihovem preseganje norme ni pravilno oziro-
ma spodbudno ovrednoteno. Pri delu komisije bo-
do sodelovali tudi štirje vozniki. Zahtevali so tudi,
da se pridobijo branžni podatki o višini planov —
norm za posamezne vozne enote iz sorodnih orga-
nizacij in tudi način nagrajevanja delavcev — voz-
nikov. Poleg tega zahtevajo podatke o višini dnev-
nic in nočnin. Odgovore na omenjene zahteve mo-
rajo delavci dobiti 26. avgusta oziroma prvega sep-
tembra. Pravilnost izračuna bo po sklepu sestan-
ka, ki so ga v odsotnosti predsednika delavskega
sveta in predsednika osnovne organizacije sindi-
kata, vodili štirje vozniki, preverila tudi samoupra-
vna delavska kontrola. Sele potem bo razširjena
seja izvršnega odbora osnovne organizacije sindi-
kata, na kateri bodo sprejeli potrebne usmeritve.
Ponedeljkov sestanek je znova pokazal, da na
določene zahteve ne reagiramo pravočasno, ne sa-
moupravni in dogovorjeni način ter s pomočjo
učinkovitega, predvsem pa pravočasnega informi-
ranja. Kažejo pa tudi na to, da so družbenopoliti-
čne organizacije, zlasti še sindikat premalo deja-
vne med delavci.
MG
Tone Janša
kvartet v Ptuju
V nedeljo se bo v mestnem ki-
nu začela predstavitev najboljših
jugoslovanskih filmov zadnjega
leta pod skupnim naslovom »Pu-
la po Puli«, že v ponedeljek, 26.
avgusta pa bo na sporedu tudi
prva glasbena prireditev iz letoš-
njih XIII. ptujskih kulturnih sre-
čanj.
Ob 20. uri bo v dvorani glasbe-
ne šole nastopil Tone Janša kvar-
tet, torej priznani jugoslovanski
jazz glasbenik, ki je letos s svo-
jim kvartetom sodeleval na vseh
evropskih festivalih jazza, pa v
•Indiji, na Škotskem in v Holan-
diji, kjer so posneli ploščo z Vo-
ody Shovvom.
Tone Janša igra na saksafon in
fiauto, Renato Chicco klavir, Pe-
ter Herbert bas in Dragan Gajič
bobne.
Vstopnice za koncert bodo na
voljo v gledališču in in uro pred
začetkom v glasbeni šoli. Vablje-
mš
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 13. do vklju-
čno 20. avgusta posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabele-
žili eno smrtno žrtev, ena oseba je bila v nesreči huje, tri pa lažje telesno
poškodovane. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti in neprevidnost
sopotnika traktorja. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena
na okoli 150 tisočakov.
PEŠEC UMRL NA PREHODU
V petek, 16. avgusta ob 21.45
se je zgodila zelo huda nezgoda
na magistralni cesti zunaj naselja
Hajdina. Ko je pešec Janko Fer-
čec (61 let) iz Zgornje Hajdine 77
na prehodu za pešce hotel pre-
čkati magistralno cesto, je vanj
trčil voznik osebnega avtomobila
Asil Midžič (32 let) iz Bihača, si-
cer na začasnem delu v Avstriji.
Ferčeca je zbil po cesti, nato pa
ga je povozil še tovomjak, ki ga
je za Midžičem vozil grški drža-
vljan Starigios Petros Tsentelio-
res. Ferčec je zaradi hudih po-
škodb umrl na kraju nesreče.
S TRAKTORJA POD KOLO
VOZA
Neprevidnost je botrovala hu-
di prometni nesreči, do katere je
prišlo v petek, 16. avgusta ob
19.15 na lokalni cesti v Zabov-
cih. Voznik traktorja Janez
Obran iz Markovec je vozil s pri-
klopljenim kmečkim vozom na
katerem je bila naložena hlodo-
vina. Zraven njega je na pritrje-
nem sedežu v kabini sedel potnik
Janez Strelec iz Nove vasi pri
Markovcih. Med vožnjo na ovin-
ku je potnik padel s traktorske
kabine pod kolo prikolice, tako
da je to prevozilo čezenj. Zelo
hudo poškodovanega Strelca so
najprej prepeljali v ptujsko, nato
pa v mariborsko bolnišnico.
-OM
TRIJE POŠKODOVANI PRI
PODLEHMKU
Na magistralni cesti pri Pod-
lehniku se je v torek, 13. avgusta
nekaj po 18. uri zgodila težja
prometna nezgoda, v kateri so
bili poškodovani trije turški dr-
žavljani. Prepeljali so jih v ptuj-
sko bolnišnico. Mahmut Koc, ki
začasno biva v zahodnem Berli-
nu se je z osebnim avtomobilom
peljal proti Zagrebu. Pri Podleh-
niku je nenadoma, verjetno zara-
di utrujenosti, z avtom zapeljal
na levo stran ceste, trčil v prome-
tni znak in ga izruval, nato še ne-
kaj časa peljal po bankini in na-
zadnje obstal v obcestnem jarku.
Voznik je bil težje poškodovan,
njegova žena in sedemmesečni
sin, ki sta bila na zadnjem sede-
žu, pa sta lažje poškodovana.
MOPEDIST HUDO POŠKO-
DOVAN
Pri naselju Mihovci v KS Veli-
ka Nedelja se je v petek popol-
dne na magistralni cesti huje po-
škodoval mopedist Emil Sever iz
Trgovišča, ki so ga pripeljali v
ptujsko bolnišnico. Do nezgode
je prišlo zato, ker je zapeljal na
rob ceste, izgubil ravnotežje in
padel.
PRETEP V VINOGRADU
Prejšnji teden je Ivo C. delal v
svojem vinogradu v Grajenšča-
ku. Prišel je Jože K. in se začel z
njim prepirati zavoljo parcele, ki
jo je kupil. Med prepirom je Jo-
že pograbil kol, Ivo mu ga je iztr-
gal iz rok. Nato je Jože stekel po
sekiro, vendar je Ivotu uspelo,
da mu je tudi to iztrgal. Ker je
Jože Ivotu nevarno grozil, je po-
leg prijave lažje telesne poškod-
be zapisano tudi to.	PF
XIII. ptujska kulturna sreča-
nja so se letos začela s folklorno
revijo v Markovcih, ki sta jo pri-
pravila ptujsko folklorno društvo
in skupina Anton Štrafela iz
Markovec. K sodelovanju pa so
povabili plesalce iz Dolene, Glo-
basnice (Avstrija), Obreža pri
Ormožu, Železne Kaple (Avstri-
ja), Radmožanec (Prekmurje) in
Nedelišča v SR Hrvatski ter Ijud;
ske pevce in godce iz Stojnc, Ki-
dričevega, Markovec, Zabovc in
Apač na I)ravskem polju.
Če ne bo majhnih, ne bo tudi
velikih. Tako nekako so pred do-
brimi dvanajstimi leti razmišljali
v Markovcih, ko so na pobudo
Silve Kolaričeve pričeli z najm-
lajšimi prve plesne korake in da-
nes že tretja generacija, ki je naj-
boljši porok, da bogata kulturna
dediščina ne bo izumrla, te ple-
sne korake nadaljuje ali še točne-
je — uvodni ples je pripadel
prav njim. Prisrčno so se pred-
stavili s spletom domačih ljud-
skih plesov. Za njimi pa tudi
ostali nastopajoči, ki so vsak s
svojega konca prinesli delček
svojega bogatega folklornega iz-
ročila, glasbe in ljudske pesmi.
Dvourni nedeljski nastop je
spremljalo kar precejšnje število
gledalcev, čeprav je pred tem or-
ganizatorjem vreme močno po-
nagajalo in se tik pred začetkom
toliko ustalilo, da so lahko vse
skupaj ponovno preselili na pro,
sto
Na otvoritvi kulturnih srečanj
so zbranim spregovorili — pred-
sednik Folklornega društva Jože
Štrafela, predsednik sveta tKS
Markovci Rado Plohi in pred-
sednik skupščine kulturne skup-
nosti občine Ptuj Jože Glazer.mš
Jože Glazer — predsednik skup-
ščine Kulturne skupnosti občine
Ptuj je odprl XIII. Ptujska kul-
turna srečanja. Foto: IC
Ob 6. prazniku KS Dolena
čeprav so v KS Dolena praznovali svoj krajevni praznik že 3. av-
gusta, s prireditvami še niso zaključili, saj bo zadnja od prireditev šele
to soboto, 24. avgusta. Da bi izvedeli kaj več o praznovanju smo k ra-
zgovoru povabili tajnico samoupravnih organov KS Dolena, Francko
Petrovič, ki je o prireditvah povedala:
»S prireditvami v počastitev našega šestega krajevnega praznika
smo pričeli 3. avgusta, ko je bila svečana s^a skupščine in vodstev
dmžbeno političnih organizacij KS Dolena. Seja je oija v dvorani do-
ma družbenih organizacij, na njej pa smo med drugim izročili tudi 4
bronaste znake osvobodilne fronte, ter 9 priznanj KS za posebne za-
sluge in aktivnosti krajanpv.
V	nedeljo, 4. avgusta je naša mladina v počastitev praznika izved-
la turnir v raznih športnih disciplinah. Najbolje uvrščeni so prejeli
pokale in priznanja.
V	nedeljo, 11. avgusta je pri nas potekalo še srečanje starejših
krajanov, ki smo jim pripravili bogat kultumi program in pogostitev.
S pnreditvami v počastitev šestega praznika pa bomo zaključili v
soboto, 24. avgusta, ko bo pred domom krajanov potekalo tekmova-
nje koscev, pa razne družabne igre, kot vleka vrvi, ipd. Izvedli bomo
tudi tradicionalno kolesarsko dirko za prehodni pokal KS, ter seveda
sklepno zabavno prireditev, na kateri bo igral ansambel Trim iz Mari-
bora.
Naj ob koncu dodam, da smo krajani najbolj veseli raznih prido-
bitev na področju komunalne infrastrukture, s Čimer smo srednjero-
čni plan KS skoraj v celoti realizirali.«
-OM
Turistično društvo Destrnik bo izvedlo v nedeljo tradicionalni, tokrat 5.
kmečki praznik. Pripravljajo bogat program prireditev, za slovesen začetek bo
že zjutraj poskrbela godba z budnico, nakar bo ob 10. uri koncert kmečke god-
be na pihala. Največ pozornosti gotovo zasluži razstava živine, na kateri bodo
rejci z območja Slovenskih goric predstavili 30 najboljših krav molznic in 10
plemenskih telic. Soorganizatorja razstave in ocenjevanja bosta Kmetijska za-
druga Ptuj in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. V popoldan-
skem času bodo prikazali še številna kmečka opravila, seveda pa bodo poskrbe-
li tudi za veseli — zabavni del prireditve.
JB
RODILE SO:
Elizabeta Stopajnik, Repišče
23/a — deklico; Albina Horvat,
Bolečka vas 5/a — Karmen; Na-
da Pravdič, Turški vrh 46 —
Nadjo; Zdenka Sardinšek, Apa-
če 241 — Lauro; Zlatka Kosec,
Veličane 69 — Katjo; Zdenka
Lašič, Središče ob Dravi, Breg
12, dečka; Katarina Pukšič, De-
strnik 2 — dečka; Marija Pihler,
Ptuj, Ul. B. Kraigherja 11 —
Lauro.
POROKE:
Ivan Veselko, Ptuj, Ormoška 9
in Darinka Vojsk, Ptuj, Ormoška
9; Janez Fras, Trnovski vrh 36 in
Barbara Murko, Bišečki vrh 47;
Anton Tement, Pobrežje 56 in
Marija Popušek, Pobrežje 97;
Marjan Kostanjevec, Nova vas
pri Markovcih 9 in Silvija Gori-
čan. Nova vas pri Markovcih 9;
Jožek Kos, Ločič 8 in Marta Mu-
šič, Dolič 38; Danilo Jevšovar,
Šikole 64 in Irena Bračko, Šikole
46; Niko Krajnc, Ptuj, Slovenski
trg 7 in Liljana Šterman, Ptuj,
Slovenski trg 7; Milan Zelenko,
Tržeč 37/b in Polonca Pernek
Vičava, C. Olge Meglič 29; Jožef
Zelenko, Tržeč 37/b in Ivica Per-
nek, Stanošina 14; Stanislav Vi-
dovič, Videm pri Ptuju 28 in Tat-
jana Nahberger, Pobrežje 14;
Zvonko Galun, Jelenče 27 in
Ana Širovnik, Lancova vas 90/b;
Vinko Kropeč, Trnovec 6 in Da-
nica -Unuk, Apače 254; Marjan
Mihelič, Grajenščak 33 in Vida
Slabe, Ptuj, Titov trg 10; Silvo
Štern, Hajdoše 50 in Danica
Krajnc, Hajdoše 50; Milan Fir-
bas. Zgornja Hajdina 138 in Ja-
nja Ambrožič, Zgornja Hajdina
138.
UMRLI SO: Verona Habjanič,
Svetinci 22, roj. 1906, umrla 12.
8. 1985; Marija Kozel, Gradišča
96, roj. 1914, umrla II. 8. 1985;
Ivan RAJ H, Ptuj, Volkmerjeva
10, roj. 1901, umrl 14. 8. 1985;
Marija Repec, Ptuj, Zagrebška 1,
roj. 1899, umrla 17. 8. 1985;
Franc Vajda, Bukovci 63, roj.
1906, umrl 15. 8. 1985; Marija
Žibrat, Hum pri Ormožu 24, roj.
1903, umrla 18. 8. 1985; Justina
Ramšak, Budina, Belšakova 63,
roj. 1908, umrla 14. 8. 1985.
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, VoSnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor In glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo CIanI, Nevenka
Dobljekar, Franc Flderšek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan šneberger. Uredništvo In
uprava Radlo-Tednlk, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev
Žiro račun SDK Ptul
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve
čer Maribor. Na podlagi.zakona
o obdavčevanju proizvodov Ir
storitev v prometu je TEDNIH
uvrščen med proizvode, za kate
re se ne plačuje temeljni davel^
od prometa proizvodov.