Naročnina mesečno •5 Din, sa i nože m-•t v o 40 Din — ne* deljska izdaja celoletno 96 Din, ra inozemstvo 120 Din Uredniitve Je v lopi tarje*i nt Wni SLO VENEC ček. rečna: LJib» tjana it 10.690 ia 10.349 za inseratei Sarajevo itv. 796% Zagreb itv. 39.011« Praga-Dana j 24.79? Telefoni nrednlitvat dnevna ainiba 205t — nočna 2996, 2994 tn 205» lakaja vsek An c jetra j, raaea ponedeljka ia dneva po praznika Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Rajnih Slovencev posnema bodi naša slava! (A. M. Slomšek.) Se dve leli nista minuli, odkar so se v Mariboru zbirale velike množice, da se ob sv. Evha-ristiji okrepijo za vsakdanio borbo, da ne obupajo v mučnem mraku, ki nas obdaja. Danes pa se v Mariboru zbira največje in najlepše, kar narod ima: nedolžna mladna. Z vseh krajev Slovenije, vrd čebljajoče procesije, otroci, »ki imajo veselje brez težkih nadlog«, gredo k grobu naše-gaočeta škofa A. M. Slomška. Ali so otroci sami začutili, da morajo od časa do časa obiskati njega, ki je z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo ljubil mladi rod, ker je vedel, da so to korenine naroda, ali pa so jih starši poslali, da v dobi, ko toliko prerokov mami mladino in ko se toliko naukov hvali, da so pravi in za človeštvo blagodejni, da v tej zmedi in zagrizeni borbi za otroka vprašajo njega, ki je 39 let kol duhovnik in 17 let kot škof učil in bodril mladino. In iz groba se čuje njegov jasen in v vseh časih veljaven nauk: »Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sinovi matere Slave! Naj vam bo drago materino blago: sveta vera in pa beseda materina! Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike!« To je nauk, ki ga nam je veliki dušni in narodni pastir dal pred desetletji, ki je preprost Ln vsakomur razumljiv in za vsakogar izvedljiv. Slovenci smo nehvaležen in neustaljen narod. Naši najboljši možje, ki so svoj rod ljubili, so nam odpirali neusahljive studence klene modrosti, domače in čiste, ki je »dober dar za mlade ljudi«. Vso pot, po kateri bi naj mi hodili, so nam pokazali v zdravi domači besedi. Ob pogrebu smo se mi morda še slovesno poslovili od njih, potem pa smo začeli brž prisluškovati tuji modrosti, ki je ošabno silila k nam. In zdvomili smo nad učenjem naših učenikov in ga pričeli tehtati s tujimi vabili, ki so bila na zunaj morda res bolj nališpana, niso pa nam bila poslana zaradi naše sreče, ampak da nas izvabijo od domačih studencev k tujim kapnicam. Večkrat smo se dali premotiti, pa nas tuja modrost ni osrečila. Začutili smo praznoto in počasi smo začeli spoznavati) da smo našim možem krivico storili, ko smo radi nizke cene tuje modrosti zdvomili nad večno veljavnostjo njihovega nauka. In danes se že precej spokorjeni in kaznovani vračamo nazaj k preprostim možem naše zemlje, k rajnim Slovencem. Nje posnemati v delu in ljubezni — v tem je naša slava! Nje, ki samo zato pred širokim svetom niso veliki, ker mi nismo velik narod. Veliki pa so v tem, da so sc posvetili majhnemu narodu, zato, ker so bih njegovi sinovi in so mu hoteli ohraniti »sveto vero in pa besedo materino«. V tej ljubezni, ki zlasti pri škofu Slomšku diha iz vsake njegove besede, in po svojih sposobnostih, so dosegli učenike velikih narodov, le mi )'h iz prirojene boječnosti nismo upali, pred vsakomur priznati. Dr. A. M. Slomšek je slovenskemu narodu ne samo duhovnik in škof, on mu je najiskrenejši učenik in najvarnejši kažipot. In ko se danes prepiramo o vzgojnih načelih, koga bomo vprašali za svet? Rajnega Slovenca, med tujimi vzgoj-niki visoko čislanega moža, škofa Slomška! Avstrijski minister grof Leon Thun je imel vanj največje zaupanje in »v zadevi preosnove ljudskih šol ni maral ničesar prej začeti, preden ni vprašal Slomška za svet«. Tudi mi imamo v njem v zadevi preosnove našega vzgojnega in prosvetnega dela najboljšega svetovalca. Njegov nauk ni samo za »Blažeta in Nežico v nedeljski šoli« njegove dobe, ko so še »rihtarji« pomagali loviti fante za cesarsko službo, njegov nauk je še vedno svež in še vedno potreben vsakemu Blažetu in vsaki Nežici, ker ni bil njegova osebna iznajdba, ampak ga je črpal iz vere in materine besede in ga izročil vsem slovenskim rodovom, da bi jim bil luč in ključ do prave zveličavne omike. Pa ne samo kot vzgojitelj je vreden vse po-sneme, Slomšek je tudi naš narodni buditelj, ki je oblikoval slovenski jezik. V dobi, ko je bil še tako malo znan, je zlagal v njem pesmi, ki si jih je ljudstvo popolnoma prilastilo in pisal poučne in prikupne zgodbe, da bi se narod oprijel knjige. Pisanje mu ni bilo za to, da bi razkazoval svojo izurjenost v jeziku, on je vedno učil in vzgajal, do smrti. L. 1862. je v »Drobtinicah« kratko pred svojo smrtjo v očetovskih besedah kot v nekaki oporoki govoril o lepoti in vzvišenosti materine besede: »Materina beseda je vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in izobraženja narodnega«, nato pa je v istem članku petkrat prosil svoje bralce: »Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!« Rajnih Slovencev posnema bodi naša slava! Narod je slave potreben, »rajni Slovenci« so po-sneme vredni! — Ob Slomškovih dneh nam bo živeje stopil pred oči mož, ob čigar smrti je »Zgodnja Danica« klicala Sloveniji: »Mati Slovenija, ogrni se s prtom najbridkejšega žalovanja in glas molitve povzdigni na pomoč proti ne-besom s srcem, polnim ljubezni! Tvoj sin, ki je izmed vseh tebe najbolj ljubil, izmed vseh za icbe največ delal in trpel, jc umrl.« Slomšek ie umrl. Toda mladina se zbira ob njegovem grobu, Slomšek živi! V tistem rodu, med katerim jc on po dolgem iskanju našel »preljubo veselje«. Prav je, da gre mladina v teh pomenljivih Slomškovih dneh prva k njemu, da se bomo čez teden dni ludi mi opogumili in opustili vse, kar ni našega in se znova, sedaj pa zavestno in z vso dušo oprijeli njegovega zlatega nauka njegove vere in njegove materine besede in sc pridružili molitvam današnjega zbora mladine, da bi ta naš veliki učitelj kmalu stal v oltarju kot — sv. Anton Martin Slomšek V tem duhu naj se slovenski mladini ob Slomškovem grobu pridruži ves narod, do bomo vsaj ob tem sveiom Tiestu eno po njegovem nauku. Dunajska vremenska napoved: pretežno jasno, nevihte. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo oblačno, toplo z lahnimi vetrovi. 99 Najprej se je treba do zob oborožiti" Anglija je morala odnehati, ker je ogrožena na vseh morjih London, 20. junija. Na več ali manj prikrite ali neprikrite očitke evropskega levičarskega tiska, predvsem francoskega, češ da je Anglija izdala Zvezo narodov, oziroma načelo solidarnosti vseh držav zoper napadalca, odgovarjajo tukajšnji me-rodajni krogi, da izvirajo ti očitki iz nejx>znanja sedanjega položaja Anglije v svetu. Anglija je ostala Zvezi narodov celih osemnajst let zvesta, ni pa kriva, če je to društvo samo odpovedalo zaradi slabo prikritega nasprotstva, ki vlada med posameznimi evropskimi državami. Vlada sira Baidwi-na je šla v svoji solidarnosti z evropskimi državami proti italijanskemu napadalcu tako daleč, da je šef angleškega kabineta proti svojemu osebnemu prepričanju pustil pasti sir Hoareja, ki je takrat edini z Lavalom razumel dejanski položaj. Vse ogromne stroške v fronti proti Italiji je Anglija prinesla 6amo za princip mednarodne solidarnosti, Čeprav je na tihem bila prepričana, da Italije ne bo mogoče zlomiti, ker nihče ni hotel vojne. Ce je komu pripisovati krivdo na velikem fiasku sankcionistične politike, so to tisti angleški politiki, ki so potem, ko so prišli pred dvanajstimi leti na obiast, oziroma so konservativce prisilili, da so jo z njimi delili, v svojem naivnem pacilizmu angleško vojno moč dosledno zanemarjali (čisto v nasprotju z ruskimi tovariši, tako da danes mala Italija Anglijo, kar se tiče zračne flotilje, trikrat prekaša! Prva skrb Anglije je sedaj ta, da zopet vpo-stavi svojo vojno moč na suhem, na vodi in v zraku, da uvede splošno vojaško dolžnost, pritegne k žrtvam za vojno pripravljenost in vojnemu ministru di diktatorična polnomočja. Šele ko bo Anglija zo-pet to, kar je bila, bodo lahko tisti, ki niso zadovoljni z zmago Italije v Abesiniji, lahko govorili, ali je Anglija izdala Evropo ali ne. Zaenkrat mora Anglija računati z razmerami, kakršne so, in je zadovoljna, da jo je tudi sedanja francoska vlada, ki je gotovo vse kaj drugega nego konservativna, popolnoma razumela. Leon Blum dobro ve, da An-lija Francije ni zapustila. Je pa tudi v interesu rancije, da se Anglija prilogodi obstoječim raz- meram in se medtem okrepi na vseh točkah sveta, kjer niso ogroženi samo njeni interesi, ampak tudi francoski. Neprevidna politika bi danes za Anglijo bila naravnost pogubna. V tem oziru je sedanji položaj Anglije precej podoben onemu, ko 6« je zdelo, da bo Napoleon stri britanski imperij, pa mu le ni uspelo. Japonska je danes dejansko gospodar severnega Kitaja in izpodriva lancashirsko manufakturo iz Kitaja s pomočjo tihotapstva svojega blaga čez Veliki zid. Obenem spreminja mandatske otoke v Tihem morju v trdnjave, ki danes že resno ogrožajo Avstralijo, ki je takorekoč dežela brez ljudstva ia bi mogla preživeti polovico japonskega prebivalstva. Tudi rkmkong in Singaj>ore nista danes več varna pred Japonsko. Današnji položaj Italije v Afriki naravnost izziva Arabce k samoosvojitvi, kar bi pomenilo, da bi Anglija čez noč mogla biti odrezana od Indije. V Indiji sami se je spričo uvajanja nove ustave zopet okrepil odpor nacionalizma, v Palestini imamo pravo revolucijo, Egipt pa ie postal iako samozavesten, odkar ima Anglija od izvirih Nila konkurenta v Italiji. Zato ni čuda, da Velika Britanija obenem, ko se pogaja z Italijo za pakt o Sredozemskem morju, s pomočjo odposlanca sir Leith-Rossa skuša doseči z Japonsko dogovr, da bi se zaščitila angleška interesna slera v Kitaju. Kakor ima Anglija opraviti z Italijo in Japonsko, tako jo tudi skrbi tretji »nemanič«, kakor temu danes pravijo v Angliji, namreč Nemčija, ki Veliko Britanijo ogroža v Severnem morju, kakor jo Italija iri Japonska ogrožata v Sredozemskem in Pacifiškem. Spričo tega bi bilo blazno od Anglije zahtevati kaj drugega ko politiko skrajne previdnosti. Ko bo Britanija zopet tako oborožena, kakor se to spodobi za velesilo, ki se razprotira po vsem svetu, bo mogla tudi svojo politiko temu primerno urav nati. Anglija ostane na straži London, 20. junija, b. Listi poročajo o novi razmestitvi angeške mornarice na Sredozemskem morju. Po teh poročilih bo ostalo v Sredozemskem morju stalno zasidranih 8 velikih linijskih ladij, katerim bo dedana še nova eskadra križark z 9000 tonami tipa »Southamptom«, ki »o oborožene s topovi kalibra šestih palcev. V bodoče bo Anglija imela večji del svojega brodovja v Sredozemskem morju, dema pa bodo ostale samo 4 velike linijske ladje. Povdarja se, da vpoklic novincev za mornarico in letalstvo v Angliji izredno naglo napreduje, ker je zlasti mladina navdušena za vojaštvo. Za sporazum z Nemčijo London, 20. junija, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se opaža veliko prizadevanje angleške vlade, da bi čimprej prišlo do konference med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Vsi diplomatski koraki, ki jih je storila Anglija v tej smeri, kažejo na to, da Anglija zastopa mnenje, da se pri bodočih pogajanjih za evropsko varnost sklepajo lahko samo pogodbe med zapadnimi velesilami, ki varujejo meje Francije in Belgije proti evntuelneinu napadalcu. V vprašanju srednje in vzhodne Evrope bo skušala Anglija zadržati svoje nevtralno stališče. Pogajanja za reformo Zveze narodov se bodo gibala v okviru regionalnih pektov, ker angleška vlada noče vpoštevati francoskega stališča v pogledu kolektivne varnosti. Temeljite gospodarske reSorme v Franciji „Kdor spravlja denar v inozemstvo, je veleizdajalec". — Stroga kontrola bank in akcijskih družb Pariz, 20. junija. V poslanski zbornici je ime! včeraj finančni minister Vinccnt Auriol govor o finančnem položaju države. Izvajal je, da uravnovešenega budžeta zadnja leta v Franciji sploh ni bilo. Leta 1934 ie znaša! primanjkljaj 8.8 milijard, leta 1935 10 milnard, leta 1936 pa do 1. junija že 6 do 7 milijard Stanje državnih financ je torej vse kij drugega nego sijajno. Francoska banka ie, čc se stvari povedo tako, kakor so v resnici, drža/i posodila 14 milijard. lavni dolg Francije je kliub konverzijam narastel in narašča dalje. Amortizacijski dolgovi znašajo 75 milijard, kratkoročni pa 32 in pol milijard, kateri prizadevajo v'adi največ skrbi. Fluk-tuirajoči dolg je narastel za 20 milijard m znaša danes skupno 66 milijard. Vlada Leona Bluma odločno odklanja della-cijo oziroma devalvacijo, kajli ta ni potrebna v državi, v kateri je 30 do J5 milijard brez koristi nakopičenih v nolranjosfi .medlem lto jc v inozemstvo odnesenih 35 milijard. Minister je izjavil, da se bo vlada lotila energičnih sredslev, da se bodo ti kapitali iz inozemstva vrnili domov, kamor spadajo. Najprej se do izdala amnestija za prikrivanje vsol, ki jih imajo posamezniki v inozemstvu, potem pa se bodo naložile globe, ki bodo enake konfiskacijam. Vlada bo že v prihodnjih dneh objavila lislo oseb, ki so spravile denar v inozemstvo, ker vlada smatra, da je to zločin, podoben zločinu veleizdaje. Naposled je napovedal minister temeljilo reformo Francoske banke, katere vodstvo bo prešlo v roke zastopnikov kmetijstva, trgovine, industrije in delavstva. Vlada nima namena po-državili privafnih bank, pač pa bo uvedla strogo kontrolo vseh bank in akcijskih družb, da prepreči goljufije, kakor so se doslej v toliki meri dogajale. Vlada oo pa tudi reformirala davčni sistem, ki mora biti bolj pravičen. Preiskava o hukareški nesreči Bukarešta, 20. junija, b. Preiskava o težki nesreči, ki se je zgodila na stadionu ob času velikih slavnosti v Bukarešti, je končana. Sodišču so izročeni šef mestnega gradbenega urada, dalje šef-inženjer ter trije podjetniki, ki so gradili tribune. Vsi so obtoženi malomarnega nadzorstva pri grad- nji in zaradi dobave slabega materijala, zaradi česar je prišlo do nesreče, v kateri jc izgubilo življenje nad 100 ljudi. Vsi bodo odgovorni tudi za odškodnino družinam ponesrečenih in mrtvih. Proces se bo pričel že prihodnje dni in vlada zanj ogromno zanimanje. Srdita borba v JNS Eni za Uzunoviča, drugi za Živkoviča Belgrad, 20. junija m. Kakor je časopisje že poročalo, bo 30. junija in 1. julija leto« v prostorih tukajšnje Delavske zbornice občni zbor JNS. Dnevni red tega občnega zbora je že znan. Spremenila pa se bodo med drugim tudi pravila JNS. Bolj zanimivi kot to pa so glasovi, ki prihajajo v javnost o zakulisnih dogodkih, ki se razvijajo z veliko naglico pred kongresom JNS. Bije se namreč srdit boj med Uzunovičevimi prijatelji in po-farji na eni ter med jugofašisti na drugi strani. Zadnji namreč nočejo več imeti Uzunoviča za predsednika stranke, ker kandidirajo na to mesto Petra Živkoviča, ki se trenutno zdravi v Vr-njački banji. Pred par dnevi sta odpotovala k njemu poslanec llija Mihajlovič in senator Mitjutin Dragovič. Ponudila sta mu predsedniško mesto v JNS stranki v imenu Jevličeve skupine, ki bi se istotako priključila JNS ali »-fronti«, kakor so jo pričeli v zadnjem času nazivati. Čuje ee, da Peter Zivkovič še ni dal svojega končnega pristanka. Na ta način bi se znašli skupaj pod okriljem novega predsedstva pofisti in jugofašisti. Uzunovičcva skupina se pa z vso odločnostjo bori proti pritisku pofistov ter izrečno izključuje iz stranke bivšega notranjega ministra Veljo Popoviča in bivšega pravosodnega ministra rv-nitma Kojiča. Kolikor se ic img:o zvcdili kljub ikrajni re- zerviranosti vseh pomembnejših funkcionarjev stranke, so Maksimovičevi, Srskičevi in Kumanu-dijevi ljudje za to, da se predsedniško mesto JNS na vsak način še tudi nadalje zaupa Uzunoviču, pristanejo pa na to, da bi Peter Zivkovič lahko bil v odboru, če to želi. V slučaju pa, da bi na občnem zboru JNS zmagali pofisti in jugofašisti, ni izključeno, da se ne bi Uzunovičeva skupinna skušala približati Jugoslovanski radikalni zajednici. Otvoritev Slomškove razstave Maribor, 30. junija. Danes popoldne oh 5 so se zbrali mariborski odličniki v spodnji kazinski dvorani k otvoritvi Slomškove razstave. Prišli so prevzvišeni lavantin-ski vladika dr. Ivan Tomažič s stolnim proštom dr. Vraberjem, stolnim dekanom dr. Cukalo in ostalimi člani stolnega kapitlja, okrajna načelnika dr. Popovič in dr. Šiška, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, predstojnik mestne jKilicije dr. Tr-stenjak, prvi državni pravilnik dr. Zorijan, mestni podžupan Franjo Žebot, vodja obmejne policije Krajinovič, pomočnik poveljnika 45. pehotnega polka podpolkovnik Djardašič, občinski svetniki Hrastelj, Stabej. Kovačič, Meglič, ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Kotnik iz Celja, ravnatelj realne gimnazije dr. Meric, ravnatelj moške kaznilnico V rabi, upravnik carinarnice Mihajlovič, predsednik Narodne obrane dr. Dolar, predsednik Umetniškega kluba dr. Šorli, zastopnika ženske organizacije ravnateljica Štupica, šolski nadzornik Alt, predsednik češkega kluba Knop in mnogi drugi. Razstavo je otvoril predsednik Slomškove družine in najboljši poznavalec Slomškovega življenja in njegovega dela, prelat dr. Kovačič. V svojem govoru je omenil, da se že od nekdaj priznavajo velike Slomškove zasluge za Maribor ter bo ostalo njegovo ime nepozabno tudi pri na-s'11 potomcih. Njegovo delo ni pomembno samo za Maribor, temveč za vso Slovenijo in državo, ker nam je dal podlago za ohranitev narodnosti štajerskih Slovencev. Upravičeno ga je že leta 18(53 imenoval prof. Marn iz Ljubljane, našega drugega Metoda. Razstava, ki jo je priredila Slomškova družina, je šele skromni začetek in pobuda, da se ohranijo in najdejo vsi spomini na Slomška. Govornik se je v toplih besedah zahvalil vsem, ki so razstavo počastili. Zgodovinar prof. Baš je prevzel nato vodstvo in peljal udeležence po razstavi ter jim opisal na podlagi topografskih in sodobnih slik plodonosno življenje in delo velikega Slomška. Razstava se deli v dva dela Prvi del se tiče samega Slomška, drugi del pa je organizirala Mohorjeva družba v Celju, ki jo je Slomšek ustanovil. V Slomškovem delu razstave vidimo njegovo delo, predvsem zbirke pisem, pridig in dnevnik, potem' v diagramih in zemljevidih očrtani obseg škofije in s slikami naznačena j>ota, ki so ga vodila iz rojstnega kraja v svet, slike njegovih prijateljev in pomočnikov, njegove spise in pa predmete ki jih je rabil v življenju. Mohorjeva družba je razstavila vse svoje publikacije od njeno ustanovitve pa do danes, med temi tudi nekatere redke predmete, ki so bili dosedaj shranjeni v skladiščih v Celovcu. Razstava vzbuja v Mariboru splošno zanimanje. De Vatera ne veruje v ZN Dublin, 20. junija, b. Z odlokom vlade je prepovedan obstoj in javno nastopanje tako imenovane svobodne revolucionarne irske vojske, ki je bila svojčas organizirana s ciljem, da doseže popolno odcepitev Irske oi Britanije. V dekretu se navaja, da je do takšnega sklepa prišlo zaradi številnih terorističnih dejanj te organizacije, ki se je v zadnjem času začela obračati proti predsedniku de Valeri z očitno lašistovsko ideologijo in nameni. Sicer pa de Valera, ki je priboril popolno neodvisnost Irske, tako da mu ostane kot zadnji nacionalni namen samo še priklopitev Ulsti*a (severne Irske), nima več vzroka, da bi podpiral ul- i traradikalizem, kakor ga je preJstavljala teroristična »irska vojska«. i Dufin, 20. jun. b. Na včerajšnji šefi Irskega parlamenta je imel ministrski predsednik de Valera oster govor, v katerem se je zavzel za iklep britanske vlade o ukinitvi sankcij proti Ital ji. D« Valera je ob koncu poudaril: »Ce ne pride do reforme Zveze narodov, bo Irska bržkone zapustila to ustanovo.« Zemun, 20. letalske službe: junija. AA. Poročilo meteorološke Napoved vremena zn 21. junij: Toplo in pretežno jasno. Ponekod lokalne nevihte z dežjem in nalivi. Sonce vzhaja ob 3,02 in zahaja ob 19,27. Cerkev in komunizem Meitem ko vlada v vseli političnih krogih sov- l jetske Rusije nedeljeno prepričanje, da komunizem i v vseh svojih oblikah pod nobenim pogojem ni združljiv s krščanstvom in s katoliško Cerkvijo, pa je izven sovjetske Rusije še vedno polno lahkovernih, ki začuda verujejo in mislijo, da sta krščanstvo in komun.zem združljiva. Samo temu je mogoče pripisati nepojmljive govorice, ki jih od časa do časa zasledimo v listih, da se papež in Stalin pogajata, da misli Cerkev na konkordat z boljševiki in podobne neslanosti, na katerih ima zlasti prostozidarsko in židovsko časopisje največje veselje. Dobro poučeni katoličani so o brezboštvu komunizma in komunistične države itak dovolj poučeni. Kljub temu pa ni odveč, ako v kratkem podamo izjave svete stolice zadnjih let, ki se nanašajo na komunizem in na nevarnost, ki od strani boljševizma preti krščanskemu svetu. Že 18. decembra 1924 je papež v nagovoru kardinalom označil komunizem in socializem »kot veliko nevarnost, ki preti krščanstvu«. V okrožnici 3. maja 1932 je papež z zelo jasnimi besedami naznačil metode, katerih se komunizem poslužuje pri svoji propagandi: »Voditelji brezboštva spretno izrabljajo trenutno gospodarsko ' krizo in s satansko zvijačnostjo tolmačijo vzroke splošne bede: Sveti križ Cospodov, znamenje ponižnosti in revščine stavijo v isto vrsto z znaki modernega imperijalizma, kakor da bi bila vera v zvezi z močmi teme. ki toliko gorja povzročajo človeštvu. Na ta način poskušajo ne brez uspeha združiti boj proti Bogu z borbo za vsakdanji kruh, s hrepenjenjem po lastnem koščku zemOje, po pravični plači, po lastnem domu, kratkomalo z borbo za človeka vredno življenje. Najbolj upravičene in najbolj potrebne želje kakor najnižje nagone — vse spretno uporabljajo za svoie veri sovražne načrte, kakor da bi družabni red, kakor ga Bog ho^e, nasprotoval pravi in resnični blaginji človeštva, ko pa je njena najmočnejša opora, brezbožni komunizem slika položaj v svetu tako, kakor da se mora človek s pomočjo tehnike boriti proti Bogu, da si na ta način ustvari boljši položaj in boljši red v svetu.« Enako premišljeno in jasno stališče proti nevarnosti brezbožnega komunizma je sedanji sv. oče zavzel tudi v znani okrožnici »Quadragesimo anno«, v kateri govori o družabnem redu, o njegovi obnovi in izboljšanju po naukih katoliške Cerkve. Tam beremo: »Komunizem uči in hoče dvoje, in sicer ne Ba skrivnem ali za oglom, temveč javno; oJkrito z vsemi, tudi najnasilnejšimi sredstvi, namreč naiostrejši razredni boj in popolno odpravo za- | sebne lastnine. Da to doseže, se ničesar ne plaši, ničesar ne boji; ko doseže, je neverjetno in grozno krut in nečloveški. O tem priča strašno razdejanje po silnih pokrajinah vzhodne Evrope in Azije. Kako nasproten in očitno sovražen je pa sveti Cerkvi in samemu Bogu, to je le oreveč dokazal z dejanji in je vsem dobro znano. Dasi torej smatramo za nepotrebno, dobre in verne sinove svete Cerkve šele opozarjati na brezbožnost in z^očesto naravo komunizma, ne moremo brez globoke bolesti gledati vnemarnosti tistih, ki se zdi, da to grozečo nevarnost prezirajo in z neko leno brezbrižnostjo puste, da se vsepovsod širijo nauki, ki bodo prinesli družbi silo, klanje in pokončanje. Še bolj je treba obsoditi brezskrbnost tistih, ki se nič ne brigajo, da bi odpravili, ali spremenili razmere, katere zagrenjajo ljudstvu dušo in utirajo pot revoluciji in socialni propasti.« Ponovno pa je papež opozoril na nevarnost komunizma ob otvoritvi vatikanske razstave katoliškega svetovnega tiska. Ob tej priliki je imel Pij XI. govor, katerega je imel spisanega, in je ob navzočnosti kardinalov in diplomatskih zastopnikov iz vsega sveta sledeče izjavil: »Prva največja in splošna nevarnost je gotovo komunizem v vseh f Franlišeh Sianch Iz Prage prihaja vest, da je včeraj (1Q. junija) popoldne nenadoma umrl František Stanek, pred sednik agrarne stranke in znamenit češki narodni voditelj v bivšem avstrijskem parlamentu. Stanek je bil rojen 14. nov. 1867 v St trni lovu na Češkem kot sin podeželskega trgovca. Po končani realki je študiral tehniško visoko šolo v Pragi in trgovsko akademijo na Dunaju. V Želatavi na Moravskem je ime posestvo in tovarno za špirit. Kmalu pa je posegel v politiko in sicer v okviru češke agrarne stranke, katere vnet pristaš in poslanec je bil in je po smrti Ant. Švchle, postal tudi njen predsednik. Moravski deželni zbor, kamor je bil najprvo izvoljen, ga je 1901 poslal v dunajski parlament. Avstrijskemu državnemu zboru je pripadal do zloma monarhije. Bil je ludi član avstro ogrskih delegacij in je kot predsednik češkega parlamentarnega kluba odločilno vplival ua politiko češkega naroda pod bivjo monarhijo. Temeljne politične in zgodovinske važnosti so bili njegovi neustrašeni nastopi v parlamentu 1917 in 10IS, ko je skupno z Jugoslovanskim klubom pod vodstvom dr. Korošca vodil osvobodilni boj slovanskih narodov izpod habsburške monarhije. Leta 1016 se je v deputaciji ' čeških parlamentarcev udeležil kionanja cesarja Karla za ogrskega kralja v Budimpešti. Ob tej priliki je v »Pester Llc5ydu« objavil s podpisom članek, v kalerem zahteva za Čehe politično in kulturno avtonomijo — tedaj še v okviru habs-' burške monarhije. 1'oda razmere doma in na bo-' jiščih so vedno bolj dozorevale in slovanskim narodom omogočale, cla sežejo po pravici samootl-$ ločbe. Dne 30. maja 1918 je Stanek v imenu češkega parlamentarnega zastopslva podal jasno izjavo, v kaleri je zahteval državno politično satno-> stojnost za češki narod Nekaj mesecev pozneje, 2. oktobra 1018 je poveličeval junaštvo češkoslovaških legij in izjavil, da se Čehi s kako federativno Avstrijo ne bodo zadovoljili. Poudaril je tudi, da ' se Čehi ne morejo odreči sorodnim Slovakom. Ta govor je bil odločilnega pomena za takojšnje priznanje začasne češkoslovaške vlade v inozemstvu ki sta jo vodila Masaryk in Beneš. V narodni državi je bil Stanek ponovno minister od 1930- 35 tudi predsednik zbornice. Pokojnika. ki se je pridobil elike zasluge za svoj ' narod s svojim narodno političnim delovanjem in ' posebej kof marljiv zadružni organizator kmečkega prebivalstva, so vezale prijateljske in Ir ;ne politične vezi -tudi z voditelji našega osvobodilnega poli-» Učnega boja., zlasti z dr. Krekom in dr. Korošcem. svojih oblikah in vrstah. Komunizem ogroža in se bori odkrito ali skrivno proti človeškemu dostojanstvu, svetosti družine, proti redu in varnosti državljanskega sožitja in zlasti proti veri, pri čemer gre tako daleč, da oJkrito in s pomočjo organizacij taji Boga in ga napada, posebno pa še katoliško vero in katoliško cerkev. Zelo obširna in žal da ludi razširjena literalura spravlja med ljudstvo le brezbožne ideje. To dokazujejo v različnih deželah (Rudija, Mehika, Španija) praktični poizkusi in izvedbe komunističnih načrtov. To pomenja veliko in splošno nevarnost. Komunistične ideje se neprestano in brez prikrivanja proglašajo podprte z brezmejno propagando, k: je tembolj nevarna, ako, kakor prav v zadnjem času, zavzema manj nasilne in na prvi pogled manj brezbožne oblike (ljudske fronte!), da tako prodre tudi v mani dostopne kroge. Žal, dti se ji tuintam to tudi posreči zaradi nezaslišane strpljivosti in neke brezbrižnosti, ki je neprecenljive vrednosti za sjabo stvar. Kljub uničujočim učinkom, ki jih ima komunizem za dobro stvar, ni od strani dobrih dovolj opreznosti za njegove nevarnosti. Vi, ljubljeni sinovi, boste sporočili, da ste skupnega očeta vseh odrešenih, namestnika Kristusovega, videli globoko zaskrbljenega in polnega žalosti spričo te velike nevarnosti, ki ogroža ves svet in ki je že v mnogih deželah in zlasti v Evropi povzročila nepregledno škodo. Vi, ljubljeni sinovi, boste sporočili, da skupni oče ne preneha opozarjati na to nevarnost, ki jo mnogi še ne poznajo, ali ne pojmujejo njenega grozečega pritiska.« Pij XI. je nato. pripomnil, da ne dviga svoiega svarila le kot skupni oče vernih, ampak tudi kot s'n svojega časa, ki ni le v skrbi za blaginjo njemu izročene Cerkve, ampak za splošno blaginjo, pri čemer je poudaril, da je v tem položaju katoliška Cerkev kot edina varuhinja pravega in prvotnega krščanstva v boju z razkrojevalnim komunizmom nenadomestljiva opora. Naslednik Petrov je svoja svarila ponovil dva dni pozneje ob priliki romanja madžarskih katoličanov pod vodstvom kardinala Seredija. Tedaj je papež primerjal turško nevarnost, ki je pred 250 leti bila s pomočjo papeža Inocenca XI. premagana, z današnjim azijatskim pritiskom, ki ga komunizem predstavlja za zapadno krščansko kulturo. V teh navodilih najvišje cerkvene učeniške službe morejo ne le duhovniki dobiti iasnih in obveznih smernic v boju s komunizmom pri svoiem dušno-pastirskem delu, ampak tudi vsi javni krščanski delavci, pa tudi krščansko ljuJstvo, ki gleda v Cerkvi preizkušeno in zanesljivo voditeljico narodov v vseh stoletjih človeške zgodovine. Odmev ■Vf- •v hlad v poletju IVI ANUFAKTURA Vsi, ki froLi na kurjih pridite, da Vam jih s koreninico iii brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet bosle prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.:«). ob nedeljah od 7.30 do I' ure V KOP U.lšCU 1IOTK1 \ »SLON . FRANČIŠKANSKA L LICA .i. Kmefsha vzorna postaja v Ljubljani Belgrad. 20. junija. AA. Kmetijski minister je podpisal odlok o podelitvi 320.000 din kmetijski kontrolni in vzorni postaji v Ljubljani za zidanje lastnega poslopja. V razumevanju pomena takega poslopja je mestna občina ljubljanska odstopila zemljišče, kjer se bo gradilo poslopje te postaje, banska uprava dravske banovine je pa v isti namen izdala večjo denarno podporo. Osebne vesti Belgrad. 20. junija, m. Postavljena sta: za sodnega pristav? na okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dr Robert Kramberger, in za sodnega prislava v Kočevju Bruno Inkret. Prestavljeni so na okrožno sodišče v Mariboru sodni pripravnik Vladimir Pavlin iz Novega mesta, I; okrožnemu sodišču v Ljubljano sodni pripravnik dr. Anion Drmelj iz Novega mesta iu sodni pripravnik A. Piškur iz Novega mesta. Nadalje so prestavljeni: Zdravko Paumgartner iz Radovljice v Tržič, kanc-listinjn l.eopoldina Mir iz Sloveujgradca v Ptuj in kanclisl Miroslav Kušai iz Pluja v Slovenjgradec. Belgrad. 20. junija. AA. Predsednik francoske republike je odlikoval z redom legije časti gosp. Vlastimira Ilostiča, šefa kabineta prometnega ministrstva. Roparski napad na posestnika Novo mesto, 20. junija. Precej visoko na Gorjanskem predgorju stoji vasica Dovž, ki 'je bila te dni priča zverinskega zločina, ko je sosed napadel soseda radi denarja. 19. t. m. je najel posestnik Janez Zelinger kosce. Z delom so pričeli zgodaj. Zelinger je odšel v svojo zidanico ne daleč oi vasi po vino za delavce. Kot senca mu je sledil s težko ročico, ki jo je vzel na Zelingerjevem vozu, sosed Janez Gerdenc ter se postavil za zidaničina vrata. Ko je Zelinger, nič hudega sluteč, prišel s polno posodo iz zidanice in holel zakleniti vrata, ie udaril Gerdenc po njem. Zelinger se je skušal braniti, toda udarci so bili tako pogosti in močni, da se ie mož zgrudil na tla ves krvav in se onesvestil. Gerdenc je bil prepričan. cla ga je ubil, in mu hitro obrnil žepe. Res je našel pri njem nabito in težko listnico z 42 tisočaki in 540 Din Jrobiža, nakar je hitro pobegnil. Čez pol ure za Iem dejanjem so našle Zelingerja njegove hčerke, ki so prišle gledat, kaj je z očetom, da ga ni domov. 1'ok'icale so ljudi, ki so moža odnesli domov, kjer se je toliko zavedel, da je povedal ime napadalca, nato pa se zopet onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v K,indiji. Zdravniki so storili vse, da ga rešijo, upanja pa ie malo. da bi okreval. Gerdenca so orožniki kmalu po zločinu aretirali. — Zelinger je bil na glasu kot vaški veljak in bogat mož. Hodil je re Ino na sejme in nosil pri sebi vedno večjo vsoto denarja. Ker se ie z denarjem tudi rad malo pobahal. ie marsikdo lahko opravičeno »htfil, da g:i ima vedno ludi j recei pri sebi. To je vedel tudi Gcrdcnc in lo je poslalo ludi usodno za oba. Maribor, 20. junija. Sedaj se o Bodijevi aferi, ki ima svoj odmev ludi v Mariboru, zvedo nekatere podrobnosti. Ugotovljeno je, da so tiodijevi odnosno sodelavci Ne-čajeva pripeljali del preprog tudi v Maribor, kamor je prišlo blago deloma iz Osjeka, deloma pa so bile preproge, ki jih je poslal Nečajev v Ljubljano na velesejem, a so potem bile prepeljane v Maribor. Dočiin so oblasti v drugih večjih krajih, na katere se razteza Bodijeva afera, preproge takoj zaplenile, so v Mariboru organom policije in carine kljub vestnim preiskavam ni posrečilo izsledili tozadevnega skladišča. Oblastni organi so izvršili številne hišne preiskave, toda vse brez uspeha. Celotna preiskava je ugotovila, da so prodajalci teh preprog pravočasno pobegnili iz Maribora obenem s preprogami. Čeravno ni bilo mogoče ugotoviti, v katero smer so pobegnili, sumijo oblastni organi, da so prodajalci preprog odrinili nekam v ljubljansko okolico. Da bi se skrili prodajalci v Ljubljani sami in da bi prinesli preproge tudi v mesto, ni verjetno, ker so na vseh mestnih vhodih, kakor tudi na vlakih najstrožje kontrole. V Mariboru imajo oblasti na suiuu samo še neko osebo, ki se je svoječasno bavila s prekupčevanjem preprog. Vendar pa proti tej osebi nimajo nobenih dokazov. V CELJU ... Celje, 20. junija. Afera z Bodijevimi tihotapskimi podvigi ima svoje zveze tudi s Celjem. Čitn se je iz listov zvedelo, da je v afero zapleten tudi Nečajev, se je tudi vedelo, da bodo imele carinske oblasti v tej zadevi posla tudi v Celju. Nečajev je namreč v Celju splošno znana oseba. Prihajal je večkrat v letu v naše mesto ter se nastanil navadno v hotelu »Union«. Hotel :,Union« je bil že od nekdaj nekako shajališče potnikov, ki so se bavili s prekupčevanjem preprog. Hotel ima namreč veliko skladišče, v katero so potniki vedno shranjevali svoje preproge. Tuko je tudi letos nekaj časa pred otvoritvijo ljubljanskega velesejma prispel v Celje potnik Nečajeva Tobijas, ki je po rodu češkoslovaški Žid. Zglasil se je pri vratarju hotela Union«'g. Avgustu Lavreiicičii ler ga prosil, naj shrani v skladišču večjo količino preprog, ki da so namenjene za ljubljanski velesejem. Zatrdil je, da se bo pred otvoritvijo velesejma vrnil v Celje in preproge vzel. Toda Tobijas je prispel v Celje šele 15. maja. Tedaj je del preprog, 20 po številu, odpeljal v zasebno vilo vratarja g. Lavrenfiča, oslale preproge pa je natovoril na avtomobil ter se odpeljal iz Celja. Dejal je, da se pelje v Osjek in da se bo vrnil takoj tudi po ostale preproge. Medtem pa ga zopet dalj časa ni bilo in se je javil šele pred nekaj dnevi. Prispel pa ni v Celje z avtomobilom, marveč z vlakom in povrh še brez suknje. Dejal je, da so mu v Osjeku zaplenili avto in vse blago; da se je mogel vrniti v Slovenijo, je moral prodati celo svojo suknjo. Ogorčeno pa je pripovedoval, da ni imel pojma, da je Nečajev delal nepošieno in da je zalo tudi on — Tobijas — prodajal vtihotapljene preproge. Ko se je Tobijas vrnil v Celje, seveda tudi ni bilo več On i li preprog, ki jih je pustil v Lavren-čičevi vili. Policija je namreč po navodilih carinskih oblasti preproge medtem zaj»lenih*. Tobijas se je podal v Maribor ter chka tam sedaj na novo pošiljko preprog, ki mu jih ho poslala neka druga -nd pol miiljona dinarjev. Otvoritev Zenice Belgrad, 20. jun. m. Predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič je v spremstvu prometnega ministra m ministra za gozdove in rudnike odpotoval iz Felgrada v Zenico, kjer bo jutri navzoč pri slavno-stih ob priliki razširitve železarne. Črni petek za našega kmeta Strašno neurje z debelo točo je popolnoma uničilo poljske in sadne pridelke Divje neurje nad Cerkniško dolino. — Dve smrtni žrtvi strele Že v včerajSnji številki smo poročali o strašni nesreči, ko je strela ubila enega delavca, dočim je drugega le onesvestila. V naslednjem podajamo nekoliko natačnejše poročilo. V petek dopoldne in popoldne so se nad Cerkniško m Rakovsko dolino teli zbirati sivi oblaki, ki niso betali nič dobrega. Popoldne pa se je vsul močan dež s točo, ki je bila debela v premeru do 5 cm. Potolkla je vsa zelišča, kar jih je bilo nad zemljo. Najhuje so prizadeti kraji okrog Rakeka, Zelš in Dolenje vasi. Večkrat je tudi prav močno treščilo. Na Uncu, dober kilometer od Rakeka, sta pri posestniku Cebavsu delala ogrodje na kozolcu delavca France Žnidaršič, p. d. Sentek, in Mekinda Jože, p. d. Berkin. Stala sta pol metra vsak sebi. fekinda je baš zabijal žebelj, ko se je nenadno za-bliskalo, močan pok in že sta oba nesrečneža ležala na tleh, zadeta od strele. Mekindo je strela zadela v glavo in je bil na mestu mrtev, dočim je Žnidaršiču prizadejala rano nad očesom in ga onesvestila. Takoj so poklicali zdravnika iz Cerknice dr. Pušenjaka, ki je oba odpeljal v Cerknico, kjer je enemu nudil takojšnjo pomoč, dočim so drugega položili na mrtvaški oder. Mekinda je star 55 let in zapušča ženo in dva otroka. Bil je zvest član gasilske čete in dober godbenik in ga bodo prijatelji težko pogrešali. Žnidaršič pa je po zdravnikovi izpovedi izven nevarnosti. . „ Pa še drugo žrtev Je zahtevala strela. V Mar-tinjaku, občina in župnija Cerknica, je bila na travniku 40 letna Enžetova mama. Le-ta je na vozu tlačila seno. Zabliskalo se je in Enžentova mama se je mrtva zgrudila. Vsi, ki so bili poleg voza, so pa popadali od močnega treska. Za mamo joka 6 majhnih otrok, ki jim je smrt na tako tragičen način iztrgala dobro mater. Cerkljansko polje opustošeno Cerklje na Gorenjskem, 19. junija. Danes, kmalu po treh popoldne, eo temni oblaki zagrnili pokrajino med Kranjem, Preddvorom, Cerkljami in Kamnikom. Med bliski in strašnim grmenjem se je ulila grozovita ploha dežja in toča. Lilo je tako hudo, da ni bilo mogoče razločiti v bližini stoječih stavb. V hišah smo morali prižigati luči, da si vsaj malo videl. Vei potoki in grabni so bili v nekaj minutah polni vode. Med hudim viharjem in groznim nalivom pa je padala debela to-ža, da je pobijala šipe na oknih. Vihar b točo je trajal dobre pol ure. . . Škoda, povzročena po viharju, nalivu in tooi je velikanska. Voda je kpt grozen hudournik drla po cestah in skozi vasi, po polju, čez njive, posejane i žitom, po travnikih, prinašala pesek, dracje, Teje, skal« razdirala pota, mostove, zasipala grabne, vdira, v hiše in kleti, odnašala rodovitno prst s polja. Povsod samo razdejanje. — Toča je uničila sadno drevje. Kmet je upal na dobro sadno letino. Sedaj je vsak up prazen. Sadni listi in sadje leži na tleh, na drevju pa štrle prazne veje v zrak. Žalosten je pogled na razdejana pola in vrtove, a najžalostnejši je pogled na polje. Po polju ie prej valovalo žito: pšenica, rz, ječmen; lepo je rastel krompir, zelje, pesa itd. Sedaj je pogled na polje žalostnejši kakor pogled na pogorišče. Žito leži vse strto in uničeno na tleh. Zdi se ti, kot bi kdo na vsak majhen košček zemlje zapodil trumo divjih zveri, da vse poteptajo in uničijo. Kmet je upal da bo z dobro žitno letino plačal davke^ nakupil vsaj nujno potrebno obleko in borno preživel svojo družino. Sedaj obupan gleda v bodočnost. Po nekaterih njivah je tako razdejanje, da bi skoraj ne mogel spoznati, kaj jo bilo vsejano. Žita: pšenica, rt, ječnem leže strta na tleh, po nekaterih njivah dobesedno zbita v zemljo. Nobenega upa.nja ni, da bi se žito dvignilo in popravilo. Marsikateri gospodar bi bil vesel, 8e bi dobil vrnjeno vsaj se- me, a še tega ne bo. Večina uničenega iita niti ia slamo ne bo. V kratkem ča6u, dobre pol ure, sta viharna ploha in toča uničili ves letošnji kmetov up. Koliko je polja uničenega, nam trenutno še ni znano. Od Velesovega preko Cerkelj in proti Zalogu je polje uničeno. Vsa uničena občina je nujno potrebna izdatne pomoči. Pozivamo javno oblast, da jx>-maga že itak obupanemu kmetu z izdatnimi sredstvi. Kmet je revež, čeprav tega mnogi nočejo verjeti; po taki nesreči, kakor nap je danes zadela, pa smo še bolj potrebni resnične pomoči. Upamo, da naša prošnja ne bo naletela na gluha ušesa pri merodajnih oblasteh. Kakor kurja jajca debela toča v Tuhinjski dolini Iz Tuhinjske doline, 19. junija. Po dveh zelo soparnih dnevih se je danes popoldne ob 2 zagrnilo nebo s temnimi oblaki. Iz daljave od Kranja sem se je čulo votlo grmenje. Ljudje ao s strahom pričakovali, kaj bodo napravili vsi vetrovi, ki so podili temne oblake na vse strani. Okrog 4 6e je vsula toča, kakršne še tu nihče ne jjomni, debela kakor orehi, posamezni neredki kosi pa kot kurja jajca. Na Vrhjiolju in^v Nevljah je uničenih čez 50% vseh pridelkov, rž, ječmen pa pojx»lnoma, da bo kar za pokositi. Na Lokah, Pod Hruško, v Potoku so uničeni vsi pridelki, na strehah je razbite polovico opeke. Na Lokah so dobili posamezne kose toče do 7 cm debeline. — Ljudje s 6trahom gledajo uničene pridelke, ki so letos lej>o kazali. — Nujno prosimo, da oblast priskoči obupanemu prebivalstvu na pomoči Smartin v Tuhinju, 20. jun. Včeraj, v petek, okrog 4 popoldne je divjala po tuhinjski dolini silna nevihta. Od Kamnika sem so se pripodili temno-sivi oblaki in vsula se je med ploho toča, debela kol kokošja jajca. Dober četrt ure je klestila in razbila šipe na oknih, opeko po strehah, omlatila žito in sadno drevje ter napravila na sadežih po polju ogromno škodo. Posebno so prizadete vasi od Karavank do Smarina, Pešajnovicc in Rakitovca. T udi Savinjski dolini ni prizaneslo Braslovče, 20. junija. Včeraj dopoldne je bilo vreme izredno soparno, tako da »o ljudje že pričakovali hude nevihte. Ze okoli poldneva so 6e začeli zbirati oblaki, vendar je vreme še prizaneslo, da so ljudje še pravočasno spravili pokošeno seno pod streho. Okoli 5 popoldne pa se je stemnilo. Začulo se je v oblakih votlo grmenje, medtem se je pa že vlila ploha dežja, med dežjem pa gosta, za oreh debela toča. Neurje je trajalo kakih 20 minut. Najhuje sta prizadeta kraja Dobrovlje in Podvrh. V Dobrovlju so še danes našli ponekod po več centimetrov na debelo toče. Mnogim posestnikom je toča uničila popolnoma ves poljski pridelek. Žalost prizadetih je velika, saj je uničeno tako dolgotrajno delo ia celoletni pridelek. Divjanje strele nad Mariborom V petek zvečer se je razbesnela nad Mariborom silovita nevihta. Strela je neprestano udarjala ter je parkrat urezalo tudi v elektrovode. V Studencih in v Kamnici je napravila strela veliko razdejanje v transformatorjih, v Ribniškem selu pa na daljnovodu. Ti okoliški predeli so bili zaradi tega do včeraj opoldne brez elektrike. Na Frankopanski ulici je strela udarila v hišo, v kateri se nahaja gostilna Achtig. Skozi streho in strop je vdrla v sobo služkinje, ki se je pa takrat k sreči nahajala v gostilni, iz te sobe je prevrtala steno v sosedneje Novakovo stanovanje ter smuknila skozi odprto okno na cesto in v tla. Na hiši je napravila občutno škodo. Divjanju strele je sledil hud naliv in vihar. Lepa slovesnost na Rakeka ISSSE11 V nedeljo, 14. junija je bil na Rakeku izreden dogodek V cerkniško dekanijo je prišel že Prednji dan naš vladika gospod dr. R o ž m a n , da obišče posamezne župnije in podeli otrokom zakrament sv. birme. V soboto po vizitaciji v šoli si je prevzv. ogledal narejene temelje nove cerkve na Rakeku. S stavbnim odborom se je raz-govarjal, kako naj bi se delo nadaljevalo, dajal pobude in pohvalil že to šele začetno delo za novo cerkev V nedeljo popoldne pa je Prevzv. ob asistenci domačih in sosednih duhovnikov bla-aoslovil temelje in vogelni kamen nove cerkve Srca jezusovega Vrli fantje in dekleta so prostor pred župniščem in okrog stavbnega prostora lepo uredili, kjer ie imel g. vladika na prostem oovor, bilo ie darovanje za cerkev in pete litanije Časten špalir pri blagoslovitvi vogelnega kamna in pri vsej slovesnosti ie napravila močna gasilska Cela. Prav domače ie g. vladika številnemu rakovskemu občinstvu povedal, koliko žrtvujejo za vero in cerkev Amerikanci, katere ie lansko lelo obiskal; velika stiska je sicer, vendar pogum ic treba ohraniti, saj žrtve, ki so lih ze doprinesli in ki nh še bodo. bodo glasen klicar, da je rakovsko ljudstvo verno, kar je žc tudi prejšnji dan poudaril pri sprejemu rakovski župan g. Tavčar Ob meji so potrebne trdnjave, da varujejo dom pred sovražnikom, taka trdnjava naj bo za stoletja nova cerkev Srca jezusovega. — Vsakih 25 par je dobrih. — Upamo, da bodo vsa oblastva upoštevala, da je res nujno potrebna nova cerkev. Rakek ima meščansko in osnovno šolo, prebivalcev je čez 1000 in če ostane obmejna postaja, bo vedno večji razvo) Obrnili se bomo na iavnost, da nas podpre, da nam pomaga postavili božjemu Zveličarju trdnjavo, ki jc najbolj zanesljiva tudi za narodnost. Pri slabem teku, zapeki v crevih, poživi čaša naravne Franz-Josefove grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Itaff. po min «oe. pol. ta nar. idr. S-hr. 14485, 2S. V. B. jVegovane zene se ne odrekajo ! Ni zadosti, da se samo včasih uporablja dobro milo, ker je treba biti vedno negovan! žena, ki gleda nase, zelo dobro ve, zakaj daje prednost enemu imenu. Samo zares dobro milo neguje kožo kakor je treba, da ostane vedno lepa. f/M Med tem! 4 ) našli za Vida favorit RJ * e deset I e t ' i u b I j e n e c raz- v a i e n i h žen. Vida beli španski bezeg milo snežnobele barve -omamljivega vonja. vrstam? boste vas pravo Vida r Cvetic luksuzno milo, ki sigo ,ahko v^kdo privošči Posebno močnega vonja.' Vida žanolin * posebno blago za občutljivo kožo. EUDA mila [gmci kakovosti Danes račune Jadranska straža in strankarstvo )anes polaga Oblastni odbor JS v Ljubljani e o delu v letu 1935. Prepričani smo, da so ti uspehi lepi in da zasluži JS za svoje delo vse priznanje. Slovenija je brez dvoma najbolj agilen delavec v tej organizaciji in je zato razumljivo, da moremo pri nas največ pokazati. Ideja o nalogah in namenih JS je morala prav med Slovenci, ki smo po prevratu izgubili zadnji košček morja, najti plodna tla, kjer je bujno vzklila. Vsi Slovenci vidimo v njej društvo, ki z vsemi silami dela na to, da v naši državi, ki ima v vsej Evropi najlepšo morsko obalo, zraste zanimanje in ljubezen do našega 'a, da spoznajo vsi sloji v vseh delih države go-arski pomen morja za razvoj in procvit Jugo- morja, da spoznajo vsi sloji v vseh delih države gospodarski pomen morja za razvoj in procvit Jugoslavije in da v slehernem vstane neomajen sklep, braniti in očuvati naše morje pred vsakomur, ki ga nam bi hotel osporavati ali ugrabiti. Prav zato je bila JS ustanovljena za vsakega zavednega državljana, za vse, ki ljubijo svojo domovino. S tem pa je že jjostavljena zahteva, da ne sme nobena politična skupina JS ponižati k delu strankarskega pri-ganjača in s tem umazati njeno delo in tako odbiti od JS vse tiste njene sodelavce, ki se s politično tendenco, ki bi zašla v JS, ne strinjajo. Ce točno pregledamo vse dogodke zadnjih let, moremo ugotoviti, da se je v času, ko je bil predsednik Oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer, skušala vriniti v JS tudi politika. JS naj bi po prikritih željah režima JNS postala nakakšna pomožna organizacija za afirmacijo režima JNS. Da to ni pretirano, naj služi sledeči dokaz. Ko je bil pred- sednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani g. dr. Pirkmajer hkrati šc pomočnik bana dravske banovine, je kot pomočnik bana izdal vsem okrajnim načelnikom zaupno okrožnico, ki je obravnavala način organiziranja Krajevnih odborov JS. V tej okrožnici je bilo strogo naročeno, naj okrajni načelniki Kazijo, kakšnega političnega prepričanja bodo od-orniki Krajevnih odborov JS. V primeru, da krajevni odbor ne bo ustrezal politiki JNS, naj se onemogoči njegovo delovanje. Lepo! Čudili bi se skoraj, če bi politiki JNS režima postopali drugače. Poleg prepovedi proslav 1. decembra društvom, ki niso uprežena v voz stran- ke JNS, še preprečevanje dela pri JS vsem tistim, ki ne trobijo v JNS-arsko trobento. Iz tega pa sledi vprav sramotno dejstvo, da predsedniku Oblastnega odbora JS ni bilo mar za delo in napredek JS, ampak Ie za to, da dobi z organizacijami JS v Sloveniji v roke aparat, ki mu bo 6lužil pri utrjevanju politične stranke. Tak postopek pa moramo smatrati kot izdajstvo programa JS in zlorabo domoljubne organizacije v umazane politične špekulacije. Prav radovedni smo, kako bo na današnjem občnem zboru reklo članstvo JS k »Radio družbi« predsednika svojega Oblastnega odbora in kaj k tako čudoviti okrožnici bivšega pomočnika bana in hkrati predsednika Oblastnega odbora JS za delo novih odborov. Se bolj smo pa radovedni, kaj bo odgovoril na to predsednik Oblastnega odbora dr. Pirkmajer sam in kako bo ocenil ta postopek, z? katerega ni opravičila, današnji občni zbor. Velekradski kongres Od dne 15. do 19. julija bo na Velehradu mednarodni znanstveni kongres, posvečen spominu sv Cirila in Metoda ob 1050-letnici smrti sv. Metoda. Uvod v konqres bo Ciril-Melodijski tečaj za akademsko mladino dne 15 julija dopoldne Predavali bodo: dr. Fr. Cinek (Olomuc), msgr |an Postenvi, ravnatelj slovaške družbe sv. Vojteha (Trnaval, dr. A. Salajkn (Praga), dr. Fr Grivec in p. Tomaž Kurent O Cist. Dve predavanji bosta v slovenskem, dve v češkem, eno pa v slovaškem jeziku. — Popoldne bo konferenca zveze slovanske katoliške akademske mladine. Mednarodni znanstveni kongres se bo pričel 15. julija ob 4 popoldne z blagoslovom v cerkvi. Potem bodo pozdravi, volitev predsedstva in slavnostna akademija. Dne 16. julija bodo predavanja: Viri bogoslovja sv. Cirila in Metoda (dr. Fr. Grivec). — Sv. Ciril in Metod ter češčenje Matere božje (dr. T. Spačil, prof Vzhodnega zavoda v Rimu) -Rimsko bogoslovje v dobi sv Cirila in Metoda (dr. M. Gordillo, Rim). — Nauk sv. Cirila in Metoda o izvajanju Sv. Duha (S. Salaville). — Nauk sv. Cirila in Metoda o rimskem prvenstvu (p. Tomaž Kurervt O Cist.V Dne 17. julija bodo predavanja o značaju in zgodovini vzhodne slovanske liturgije v raznih slovanskih deželah od dobe sv. Cirila in Metoda do naših dni. Predavali bodo: dr. j Vajs (Proga), p. A Raes (prof. Vzhodnega zavoda v Rimu), dr. Miloš Wein8—12 in 4—"/a 8 v Beethovnovi ulici 14-1. — Telefon 38-26 0 Filmsko predavanje »Berlinska reportaža« bo ponovljeno v petek ob pol 9. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Avtor filma dr. M. Foerster bo to pot opremil film z obširnejšimi komentarji. Boljši numerirani sedeži se lahko naroče v Delvskl zbornici, telef. št. 3478, ker pri večerni blagajni sedeži ne bodo več numerirani. Vstopnina je 3 Din in Čisti dobiček prireditve je namenjen gluhonemim in mestnim ubožcem. © Danes na Gradu kresna prireditev ljubljanskega Rdečega križa v korist podpore potrebnim Ljubljančanom. Začetek ob 15, konec ob 23. Vstopnina samo 2 din za osebo. Vstopnico naj zaTadi kontrole vsakdo obdrži, da jo lahko pokaže. — Spored: promenadni koncert (vojaška godba, godba ljubljanskih poštarjev, iz Philipsovih zvočnikov zabavna glasba na ploščah); petje. Ob 18 pri vhodu v grajsko poslopje nastop malih harmonikarjev profesorja Rančigaja; erečolov na veliko število praktičnih dobitkov, med njimi pol tone (500 kg) prvovrstnega trboveljskega premoga (vsaka srečka stane samo 1 din); stojnice s krepčili in hladili. Ko se znoči, »na šancah« plameneča kresna grmada, rakete, bengalska osvetljava grajskega pročelja. — Pridite vsi, ki bi se radi za majhen denar ob godbi in petju na planem všečno razvedrili in kretfČSli ter pri srečolovu na lepem ujeli povoljen dobitek! I~v' Dr. JožeJak$a zopet redno ordinira © Sadni irg bogato založen. Letina za češnje je po dolenjskih krajih in tudi drugod najboljša. Tudi kvaliteta češenj po Dolenjskem je prvovrstna. Zato je zanimivo, da ponujajo na mestu trgovci kmetu za češnje po 2.50 do 3.50 Din kg na debelo. Prejšnja leta je kmet iztržil za češnje manj, ker so bile kvečjemu po 2 Din za kg. Na ljubljanskem trgu so dolenjske in štajerske češnje 4.50 do 5.50 Din kg. Na drobno so češnje do 6 dinarjev, višnje in one za konzerviranje pa celo po 8 Din kg. Včeraj je bilo pripeljano na trg do 20.000 kg češenj. Iz sostrske okolice so bile lepe in sočne češnje po 2 Din liter. Pričenja se sezona za marelice in breskve. Dovoz iz Italije je zaradi sankcij izostal. Prve marelice in breskve so prispele iz Novega Sada. Bile so 9 do 11 Din kg, na drobno 10 do 12. Na trgu so se pojavila tudi novosadska in bosanska jabolka po 4 do 4.50 Din na debelo, na drobno nekoliko višje. Novosadski ringlo je bil ha debelo 3 do 5, na drobno 4 do 6 Din. Trg pa je bil včeraj naravnost zatrpan z borovnicami in gozdnimi jagodami. Borovnice 2 dinarja liter, jagode 4 Din 1. Jagod je bilo do 200 košar. Po jagodah je bilo večje povpraševanje in so mnoge kmetice lepe jagode kmalu spravile v denar. O Izjava. Spodaj podpisana Tina Koch izjavljam, da sem v soboto, dne 13. junija 1936 le pomotoma vložila v en izvod »Slovenca« in »Slovenskega doma« reklamo za »Družinski tednik«. — Ljubljana, dne 20. junija 1936. — Valentina Koch. Naši javnosti Ob spominu na 20 letnico bojev v Dobrudži razvije okrajna organizacija zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani skupaj z enako organizacijo v Mariboru in z vsemi ostalimi jugoslovanskimi vojnimi dobrovoljci-Slovenci dobro v oljski prapor, in sicer dne 28. Junija t. 1. ob 11 dopoldne pred magistratom kraj spomenika Nj. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja. Razvitje prapora bo za ves slovenski del ujedinjenega jugoslovanskega naroda pomemben in važen dogodek. Dobrovoljski prapor naj priča sedanjim in bodočim pokolenjem o Slovencih, ki so se v dobi od 1912 do 1918 borili kot vojni dohrovoljci za ustvaritev Jugoslavije. Pod tem praporom naj se zbirajo v bodočnosti, v primeru potrebe, legije novih dobrovoljcev za čuvanje naših državnih meja in za osvobofenje bratov in sester, ki Še Ječe v robstvu. Vojni dobrovoljci ne razvijamo prapora sami zase, marveč postane naj ponosna in dragocena last vsega našega naroda. Praporu bo kumoval Nj, Vel. kralj Peter II., dični potomec svojega velikega očeta in našega slavnega, nikdar pozabljenega vojnega tovariša in vrhovnega komandanta Nj. VeL kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Pri razvitju prapora bo sodelovala aktivno tudi naša slavna vojaka. Vojni dobrovoljci želimo, da bi bila svečanost razvitja prapora čhn veKčastnejša. Zato vabimo v»o našo javnost, da s svojo navzočnostjo pripomore k popolnemu uspehu naše pomembne dobro-voljske prireditve. Odbor okraj, organizacije zvez* vojnih dobrovoljcev kraljevin« Jugoslavije v Ljubljani Slomškovi prazniki v Mariboru Organizacija udeležbe. Za udeležbo je bila potrebna organizacija in je odbor Slomškove družine storil, kar je bilo v njegovi moči. Vemo pa, da so mnogi odlagali na zadnji teden glede prijave udeležbe. Težko se jim je bilo preje prijavljati. Da bomo pa kljub temu zmogli urediti promet, smo pripravili vse potrebno, prosimo pa, da vsaj ta zadnji teden oni, ki so odlagali prijavo, uredijo takole: Oni, ki se šele sedaj odločijo, naj se tudi prijavijo pri svojih župnih uradih, kateri naj te prijave pridružijo dosedanjim in jih sporočijo svoji domači postaji. Tudi boste domači postaji zelo ustregli, če kupite tamkaj potrebne legitimacije obrazec K 13, ki vam v zvezi z našo izkaznico omogoči polovično vožnjo. Železniška uprava nam gre vzorno na roke, vendar ne more ugibati, koliko bo ljudi šlo. Vsaj v četrtek dajte postajam te prijave, ločene od teh, ki smo jih mi že dali. Za prevoz udeležencev bo na tak način zadostno preskrbljeno. Moški pridite v Maribor že dne 28. junija! Najlepša točka celotnega programa bo gotovo polnočnica na Slomškovem trgu. Posebnost te pol-nočnice bo sprevod moških z bakljami in skupno sv. obhajilo. Tudi naše požrtvovalno ženstvo naj že po možnosti ta dan pride v Maribor, da bo priča molitve slovenskih lantov in mož. Otvoritvena sv. maša. Dne 28. junija ob 8. bo otvoritvena sv. maša v stolnici. Ob tej priliki bo obenem tudi proslava Vidovega dne. Društva se zberejo z zastavami pred škofijskim dvorcem ter spremljajo vladiko k službi božji. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje v običajnem redu. Na koncu sv. maše bo molitev v čast Sv. Duhu za dober uspeh Slomškovih praznikov. Zborovanja. O priliki Slomškovih praznikov v Mariboru se bomo poglobili tudi v Slomškove nauke, da jih uresničimo v življenju. Zato se bodo vršila zborovanja in sicer dne 28. junija dopoldne ob 10. uri: Za žene: E. Deisinger: Slomšek in slovenska mati. — P. Zivortnik: Vzgoja otrok po Slomškovih naukih. — Zborovanje je v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Za dekleta: L. Horvatič: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. — Drago Oberžan: Dekleta v Slomškovi šoli. — Zborovanje se vrši v dvorani šolskih sester v Stross-majerjevi ulici. Za može: Dr. J. Basaj: Slomšek, učitelj in zgled krščanske možatosti. — J. Stabej: Možje, čuvarji Slomškovih izročil v slovenskem narodu. — Zborovanje se vrši v dvorani Apolo kina. Slomškov trg. Za fante: Dr. J. Meško: Fant po Slomškovem srcu. — Dr. K. Cepuder: Vera, luč narodne omike. — Zborovanje se vrši v kazinski dvorani, I. nadstropje. Za akademike in izobražence: Dr. J. Hoh-njec: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva. — Dr. S. Gogala: Večnostno jedro Slomškovih vzgojnih načel. — Zborovanje se vrši v kazinski dvorani, I. nadstropje. Za učjteljstvo: Prof. Bogovič: Vzgojna moč Slomškove osebnosti. — Zborovanje se vrši v gledališki dvorani. Za srednješolsko dijaštvo: Govor: Slomšek in njegova skrb za dijaštvo. Slomškov duh in sodobne idejne smeri med dijaštvom. — Zborovanje se vrši v Karlinovi dvorani.. Vsa ta zborovanja trajajo do 11. dopoldne. Manilestacijsko zborovanje slovenskih fantov-kolesarjev: Jože Košiček: Slomšek, naš svetniški vzor. _ M. Geratič: Slomškovo izročilo sodobni slovenski mladini. — Pri tem manifestacijskem zborovanju bodo sodelovale mariborske godbe. Zbor je na Trgu svobode ob 7 zvečer. Manilestacijski zaključni zbor Ciril-Metodovega jubilejnega leta. Letos obhajamo vsi slovanski narodi Ciril-Metodovo jubilejno leto v spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda. Za Slovence je zaključek tega jubileja slovesnost Slomškovih praznikov, kjer bo obenem za dne 28. junija ob 11.30 določeno manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Uni-ona. Zborovanja se udeležijo vsi, ki so bili na stanovskih zborovanjih, dalje vsi zastopniki oblasti, organizacije kakor tudi ostalo občinstvo. Spored manifestacijskega zborovanja je: Dr. Fr. Kovačič: Slomšek — obnovitelj Ciril-Metodove ideje. Škof dr. Ivan Jožef Tomažič zaključi Ciril-Metodovo jubilejno leto. — V začetku in na koncu zaigra godba himni. Detajlni načrt za dne 28. junija zvečer. Polnočni sprevod mora biti moški nastop naših mož in fantov. Zato je treba točnosti in reda. V sprevodu gredo samo moški. Vsak naj ima tudi bakljo. Glede bakelj je določeno, da naj jih Mariborčani kupijo že v predprodaji, da jih ne bodo ta večer kupovali šele na mestu samem in delali napoto drugim z dežele. Zbiranje moških za sprevod se začne ob 10. ponoči, in sicer v Koroščevi ter Majstrovi ulici. Tu se bodo tudi od 10. dalje dobile baklje. Baklja je velika, gori v vetrovnem vremenu kakor tudi v dežju. Stane 4 Din. Reditelji bodo spravili udeležence v red tako, da bo sprevod krenil vsaj ob 11. že preko Zrinj-skega trga na Aleksandrovo cesto, dalje v Slovensko ulico, Tyrševo ulico do Krekove, po Krekovi na pokopališče, s pokopališča nazaj v Stross-majerjevo ulico, po Orožnovi ulici na Slomškov trg. Tu se bodo razdelili na eno stran tisti moški, ki gredo k skupnemu sv. obhajilu, na drugo stran ostali. Pri dohodu na Slomškov trg se baklje v primernih posodah ugasijo, ostanek pa lahko vsak obdrži in nese domov. Med sv. mašo naj vsi moški pojejo določene pesmi (glej izkaznico.) Važno: Sprevod je verskega značaja in naj se na glas moli na pokopališču. Na ulicah gre sprevod mirno in tiho. Ko je končano sv. obhajilo pri sv. maši, se začne obhajanje udeležencev. Na vsakih 200 udeležencev bo en duhovnik, ki bo obhajal. Moški stoje pri miru in tudi sv. obhajilo prejmejo stoje. Ko je sv. maša končana, se naj izvrši miren, dostojanstven razhod. Sprevod se vrši ob vsakem vremenu I Detajlni načrt za dne 29. junija dopoldne, Zbirališče za dohod na Glavni trg: Udeleženci, ki niso posebej označeni spodaj, se zberejo po dekanijah v Aškerčevi, Maistrovi, Razlagovi. Gosposvetski in Črtomirovi ulici ter v ulici Ob železnici do 8.30. Točen spored bo objavljen pravočasno, ko bodo prispele vse prijave. Godbe se zberejo do 8. ure na Trgu svobode in se bodo razporedile po navodilih, ki jih dobijo tam. Fantje se zberejo do 8. ure v Krekovi ulici od pokopališča do realke. Župani in cerkveni ključarji: do 8.45 na Slomškovem trgu pred pošto in v Orožnovi ulici. Dijaki na Slomškovem trgu pred gledališčem do 8.45. Učitelji na Slomškovem trgu pri šoli na Miklošičevi ulici do 8.45. Narodne noše do 8.45 v Prešernovi ulici med Aleksandrovo cesto in Razlagovo ulico. Akademsko starešinstvo in akademiki na Slomškovem trgu zapadno Križeve kapele do 9. ure. Duhovščina do 9. ure na Slomškovem trgu pred zakristijo. Zastave se zberejo po delianijah in pridejo tudi v skupinah na Glavni trg, kjer jim bo prostor odkazan. Vsi udeleženci naj bodo čimprej na zbirališčih. Dohod na Glavni trg Po navodilih rediteljev. — Na Glavni trg ne bo mogel priti nikdo, ki ni v pripadajoči skupini. Razpored na Glavnem trgu bo točno naprej določen. Udeleženci naj se strogo držijo reda in se ravnajo po navodilih rediteljev. Na Glavnem trgu bo pripravljena pitna voda in bodo poslovale samarijanske postaje z najnujnejšimi pripomočki. Pozdravljanje narodnih voditeljev naj bo dostojno in brez hrupa! Pozdravljajte le z mahanjem belih robcev! Med sv. mašo prepevajte, kakor bo pel pevski zbor! — Pri kratkem slavnostnem govoru po sv. maši naj bo popoln mir! Procesija mimo Slomškovega groba se bo razvrstila po navodilih rediteljev. Posamezne skupine naj se v redu in hitro razvrstijo v procesijo. Procesija gre po Koroški cesti in Stross-majerjevi ulici. Pri Slomškovem grobu naj se posamezni ne ustavljajo! S Slomškovega groba na Slomškov trg gre procesija po Krekovi, Tyrševi in Gosposki ulici skozi Ulico 10. oktobra. Razporeditev na Slomškovem trgu bodo izvršili reditelji: ravnajte se po njihovih navodilih! Na Glavnem trgu in na Slomškovem trgu bodo postavljeni zvočniki, da bo vsakdo mogel vse dobro slišati. Pogoji za polovično vožnjo, od 20. junija do 1. julija 1936. Ministrstvo za promet je z odlokom M. S. št. 4556 z dne 13. marca 1936 dovolilo 50% popust udeležencem Slomškovih praznikov pod sledečimi pogoji: 1. Vsak udeleženec mora imeti Poziv-objavo, to je: izkaznico Slomškove družine v Mariboru. 2. S to izkaznico kupi na odhodni postaji celo vozno karto do Maribora. Poleg te izkaznice pa še železniško legitimacijo K 13 za 2 Din. 3. Brezplačen povratek je dovoljen vsem, ki bodo imeli na izkaznici potrdilo udeležbe od strani Slomškove družine ter na rumeni legitimaciji potrdilo mariborske železniške postaje. Prosimo vse, da pravočasno poučijo udeležence, posebno, da morajo že vnaprej imeti našo izkaznico, ker sicer ne bodo dobili železniške legitimacije. Žigosanje in potrdilo udeležbe. Vsi udeleženci, ki se vozijo z vlakom za polovično vožnjo, morajo imeti sledeča potrdila: 1. Na rumeni izkaznici, ki so jo kupili na domači postaji pri odhodu, žig te postaje. 2. V Mariboru žig našega odbora v izkaznici. 3. Pri odhodu še potrdilo mariborske železniške postaje na rumeni izkaznici. 4. Vozna karta se kupi doma in se nikjer ne odda. Prehrana za časa praznikov. Odbor ne more že v naprej oskrbeti prehrane za vsakega posebej, pač pa je uredil, kar je bilo v danih razmerah mogoče: 1. skupine, ki so naročile hrano posebej, bodo dobile dodeljene posebne lokale. 2. Za dne 21. junija je glede prehrane urejeno v dogovoru s šolami. Kosilo je povsod enako in stane 3 Din. (Zakuhana juha, meso v juhi.) To kosilo naročajo šole naprej in dobijo nakaznico za gotov lokal, kjer nemoteno dobijo svoj prostor in prehrano. Rediteljstvo bo poskrbelo, da bo red. 3. Za dne 28. in 29. junija pa smo se dogovorili z Zvezo gostilničarjev za sledeče cene: zo n a m a le a nje Že n s k a h val a Čista juha Din 1.—. Zakuhana juha Din 1.50. Plučka, želodčna, golaževa ali kisla juha Din 2.—. Obedi: Din 5.—, 6.—, 7.— in 8.—. Pri Din 5,— in 6.— je goveje meso z dvema prikuhama, pri Din 7.— in 8.— je pečenka. Večerja: Din 4.—. V slučaju, da bi kateri lokal kljub dogovoru izkoriščal udeležence praznikov, prosimo, da se to takoj javi naši pisarni. Pazite na žeparje! Ob takih prilikah ne pridejo v Maribor samo pošteni ljudje, ki imajo dober namen, pridejo udi ljudje, ki skušajo izmakniti, kjer bi sc kaj dalo. Prosimo, da ste pozorni na te ljudi. Vse, kar ste izgubili, prijavite takoj v naših pisarnah; kar je kdo našel, naj odda takoj v naših pisarnah, da moremo dati ljudem, ki so izgubili, nazaj. Dne 2. julija. Zahvalna božja pot na Ptujsko goro, kamor je Slomšek nazadnje romal. Ta božja pot naj oživi spomin na te Slomškove praznike. Odhod iz Maribora z vlaki in avtomobili ter avtobusi. Na Ptujski gori ob 10. slovesna služba božja, ki jo opravi naš vladika. Izkaznice in znake naročite takoj! Ponovno prosimo, da imajo vsi župni uradi zadostno število izkaznic, da t>odo mogli v zadnjem hipu ustreči ljudem, ki se bodo šele ta teden in zadnji dan odločili. V lavantinski škofiji so bolj slabo prijavljeni kraji iz Posavja in Savinjske doline. V ljubljanski škofiji so točne in dobre prijave iz Lpbljane, od drugod jih še pričakujemo. Prosimo pa takoj v začetku tedna, ker zadnje dneve ne bomo mogli ustreči. Prenočišča. Onim, ki so se prijavili za prenočišča, smo jih oskrbeli. Za druge smo pripravili skupna prenočišča, bodo pa vso noč odprte tudi mariborske cerkve. Enako bo mogoče dobiti prostora tudi v vseh gostinskih lokalih, ker bodo vso noč od 28. do 29. odprti. Mladina prihaja v Maribor Maribor, 20. junija. Jutri, v nedeljo, otvarja Slomškove Javnosti v Mariboru naša mladina. Nad 12.000 otrok se je prijavilo za to veličastno manifestacijo. Dasi se Maribor posebej pripravlja šele za glavne slavnosti v dneh 27., 28. in 29. junija, se je mesto tudi za sprejem mladine odelo v svečano obleko. Z vseh poslopij vihrajo zastave, na glavnem trgu in po ulicah, po katerih se bo pomikal sprevod mladine, krasijo izložbe in okna s cvetjem, na Glavnem in na Slomškovem trgu postavljajo danes ogromne zvočnike, gradijo tribune, v Ljudskem vrtu je že □ Poziv malim harmonikarjem. Mali harmonikarji »Harmonije« se pozivajo, da se danes ob 8 zjutraj korporativno zberejo na Rotovškem trgu pri Nabavljalni zadrugi v narodnih nošah, od koder odkorakajo s pohodom mladine na Glavni trg k Slomškovi proslavi. □Poziv fotografom. Slomškova družina poziva fotografe, naj predlože v pisarni na Koroški cesti št. 1 slike prireditve na vpogled. Slike mladinske prireditve bi rabila Slomškova drružina že danes ob 7 zvečer. Slomškova družina si pri odkupu pridrži pravico izbire. □ Avtobusni promet na Mariborski otok se radi Slomškove proslave vrši danes, 21. t. m., in 29. t. m. s Trga Svobode preko Gregorčičeve, Strossmajerjeve ulice na Koroško cesto in v isti smeri nazaj. □ Če pridete za Slomškove dni v Maribor, se prepričajte o nizkih cenah raznega manufakturnega blaga in ostankov v Grajski starinarni pri Frančiškanski cerkvi. □ Slomškova dekl. meščanska šola. V tekočem šol. 1. je imela šola 4 razrede in 5 paralelk s 381 učenkami. Privatni izpit je polagala 1 učenka, 5 učenk ni bilo redovanih, šolsko leto je uspešno končalo 279 (73 odst.) in sicer 25 z odliko, 149 s prav dobrim ir. 105 z dobrim uspehom. Popravne izpite ima 77 učenk (20 odst.), padlo jih je 20 (5 vse pripravljeno za prvo predstavo veličastne igre na prostem »Naša apostola«. Mladina prihaja iz najoddaljenejših krajev lavantinske škofije že danes. Z dopoldanskimi in popoldanskimi vlaki se je pripeljalo na stotine otrok. Mlad na prihaja v Slomškovo mesto, oživlja mestne ulice z živahnostjo otroškega nedolžnega veselja, daje jim radosten značaj izrednega dogodka. Slovenska mladina je prva, ki bo v imenu slovenskega naroda jutri podala izraz velikega pričakovanja ter bo prva počastila spomin na našega svetniškega posvetitelja in buditelja. Pozdravljena mladina! odst.). Završni izpit je polagalo 62 učenk, zrelih je 57, 5 pa ponavlja v jeseni izpit iz posameznih predmetov. Splošen uspeh je prav dober. □ Za slabotno deco in bolnik* ^obauoov zdravilni prepečenec! □ Matura na realni gimnaziji. Na realni gimnaziji se je vršil od 8. do 19. t. m. višji tečajni izpit. Prijavilo se je 42 pripravnikov (ic). Od teh je 32 pripr. izpit z uspehom dovršilo, 6 pripr. je bilo odklonjenih za 2 meseca, 2 za leto dni, eden pa je mej izpitom zaradi bolezni odstopil. Izpit so uspešno dovršili: Klaslnc Marijan, Kranjčič Ernest, Vrečič Viljem, Koderman Breda, Peitler Vera, Pri-chan Ana, Prus Olga, Hutter Frančiška (vsi oproščeni ustnega izpita), Bračič Avgust, Ciguth Kolo-man, Falta Oton, Giaser Mate, Grobovšek Maks, Haring Ivan, Kalan Dušan, Mirk Borut, Pečovnik Radko, Požar Josip, Požeg Anton, Schober Erih, Skrobar Anton, Šumenjak Kari, Bregant Anica, Brence Ida, Keiser Milka, Kosi Zdenka, Dabinovič Julij, Novak Engelbert, Reibenschuh Janez, Kom-para Danilo, Pavlin Ivan in Žolnir Miroslav, G Mariborska specijaliteta brez konkurence: Robausov suhorl □ Mariborska mladina za mir. V četrtek se je vršil sestanek zastopnikov mariborskih društev za pripravo kongresa mladine za mir. Ornoval se ie inicijativni odbor, v katerem bodo predstavniki vseh sodelujočih društev, poleg njega pa še iz vršni odbor, kateremu predseduje Herta Ha predsednik je Karlo Medved, I. tajnik Viljem An- vršni odbor, kateremu predseduje Herta Haas, pod drojna, II. Kovačič Andrina, blagajnik Domiter. odborniki Marino Kralj, Zmago Angleiter in Karel Reberšek. □ Pletenine in drobnarijo po nizkih cenah — dobite pri Rihtariču v Rotovžu, Glavni trg. □ Nov primarij. Asistent tukajšnjega kirurškega oddelka dr. Slavo Vrbnjak je napredoval iz VII. v VI. skupino in mu je bil obenem podeljen naslov primarija na istem službenem mestu. Odličnemu kirurgu iskreno čestitamo! velika izbira novih vzorcev najceneje pri Koroška 8 frtillJU IMOVOhU Vetrinjska 7 ZAVESE □ 15.923 birmancev. Birmovanje in kanonična vizitacija v lavantinski škofiji se je zaključila s sv. birmo v Zibiki v šmarski dekaniji. Skupno je prejelo zakrament sv. birme letos 15.923 Lavantincev. □ Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru ima internat, gospodinjsko in žensko obrtno šolo. V internat se sprejemajo razen učenk omejenih šol tudi take, ki obiskujejo srednje šole izven zavoda. Gojenkam se nudi prijeten dom, skrbna vzgoja in vestna pomoč pri učenju. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda. □ Turistovski kruh. Glavna zaloga: Feiertag, Betnavska 43, telefon št. 28-24. Podružnice: Ulica 10. oktobra 5; Josip Skaza (prej Sirk), Glavni trg, v rotovžu; Podružnica: Nova vas. — Moj najbolj znani črni turist, rženi kruh je zelo okusen in ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten. □ Pozor, cenjene dame! Za časa Slomškovih ini se Vam nudi prilika, da si date napraviti trajne kodre, vodno ondulacijo. 10 odst. popusta. Garancija 6 mesecev. Se priporoča salon Knez, Sodna ulica 9. □ Dr. S. Kapralov, banov, zdravnik, Marija Snežna, za čas dopusta od 24. junija do 24. julija ne ordinira. □ Sladki kmečki kruh dobite samo v pekarni Rakuša, prej Robaus, Koroška cesta. □Epilog bo pred sodščem. Ugrabiteljska afera, ki se je začela v Brnu ter končala v Mariboru, bo imela svoj epilog pred kazenskim sodiščem. Mariborsko državno pravdništvo je izročilo tozadevne akte pristojnemu varaždinskemu državnemu tožilstvu, ki bo uvedlo proti Franju Gregoriču kazensko postopanje. Posebni vlaki 28. in 29. junija Na podlagi dosedanjih prijav smo zaprosili za dne 28. in 29. junija za sledeča ojačenja in sledeče posebne vlake: Dne 28. junija vozijo vsi popoldanski in večerni vlaki ojačeni. Dne 28. junija so vsi redni vlaki ojačeni. Posebni vlak pa vozi popoldne okoli 4. ure iz Ljubljane in pride v treh urah v Maribor. Natančno uro odhoda iz Ljubljane objavimo v četrtkovem Slovencu. Dne 29. junija zjutraj vozi na progi Ormož— Maribor posebni vlak, tako, da pride v Maribor okrog 8. ure. Ostali vlaki so to jutro na vseh progah ojače-čeni. Ako bomo te dni prejeli še prijave, ki bi zahtevale posebne vlake iz drugih smeri, bomo tudi to objavili v četrtkovem Slovencu. Na progi Konjice—Poljčane bo vozil dvojni vlak. Vožnja iz Maribora. Posebni vlak na Ljubljano gre ob 17.50, posebni vlak Maribor—Ormož ob 17, Št. Ilj posebni vlak ob 18.30, posebni vlak na Celje ob 18.20. Vse ostale proge bodo ojačene zadostno. Poljčane—Konjice vozita dva vlaka. Dravograd—Slovenjgradec dobi večerno zvezo, da ee lahko dotičniki, ki bi se iz Maribora peljali zvečer ob pol 7, lahko peljejo s tem dopolnilnim vlakom še v Slovenjgradec. S postaj Grobelno—Rogatec se bodo lahko vračali z rednim, pa tudi s posebnim ob 18.20 iz Maribora. Železniška izkaznica. Vsak udeleženec mora imeti tudi železniško izkaznico, da bo užival pravico polovične vožnje. Zaprosili smo, da bodo postaje imele dovolj teh izkaznic. Ker pa je treba pisati te izkaznice, pridite pravočasno na postnjo, da jih boste mogli dobiti. Najbolje, da si iih oskrbitp v soboto dne 27. junija. Proslava J os, Stritarja v Podsmreki — Vel. Laščah 4. in 5. julija Vasica Podsmreka — 3 km od Vel. Lašč — vabi ves slovenski narod k proslavi stoletnice rojstva Josipa Stritarja, pesnika, pisatelja in pre-roditelja slovenske književnosti. Kliče tebe, mladina, v kateri je Stritar gledal up in bodočnost naroda, vas pesnike, katere v svojih spisih bodri, kako bogatite slovensko književnost, pisatelje, ki se grejete ob prijetnem in gladkem pripovedovanju, ki ljubite narodov čisti slog in jezik, V tako lepo opisano kmečko življenje pesnikovega rojstnega kraja boste prihiteli tudi vi, strogi kritiki, da se vsaj za nekaj trenutkov razvedre vaši strogi in resni obrazi. — In vsi, ki ljubite lepo knjigo, ki se ogrevate za pesnikovo ožjo slovensko domovino, ki je dala slovenskemu narodu prvega pisatelja Primoža Trubarja, Franceta Levstika, pesnika, pisatelja, jezikoslovca in politika, dr. Janeza Evangelista Kreka, neustrašenega borca in politika za Jugoslavijo. Josip Stritar, naš rojak, zasluži, da se ga spominja ves slovenski narod, vsa država, mlado in staro, preprosto in ceno. Saj veje iz njegovih del čista, gorka ljubezen do domovine, zvestoba do naroda, globoko, toplo čuteče srce, sočutje in usmiljenje do trpečih, za katere pokazuje svet tako malo ljubezni. Glej, slovenski narod, s koliko ljubeznijo se je Stritar oklepal svojega rojstnega kraja; prijazne dolinice, grički, gozdovi, njive in travniki, mimo tekoči potok, hribi z belimi cerkvicami, življenje domačinov, vse to podaja bralcem tako naravno, kot noben drug pesnik ali pisatelj. — Zato se narod slovenski oddolži delu velikega genija, udeleži •se proslave, katere program objavljamo. PROGRAM: Dne 4. julija ob 8 zvečer: 1. Godba otvori uvod v proslavo. 2. Deklamacija: Turki na Slevici. 3. Mladinski zbor iz Vel. Lašč zapoje: Mlade vojake, Predice, Kokljo. 4. Govori g. banski inšpektor Ivan Dolenec. 5. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje: Oba junaka in Žabjo s-vatbo. 6. Recitacija iz Zorina, iz Spominov, Pikin Jožek. 7. Dvoglasno petje s spremljevanjcm klavirja: Izgublieni sin. 8. Isto: Spomladi v gozdu. 9. Igra: Oderuh. 10. Prizor: Na senožeti, Pikin Jožek. ti. Mešani zb or iz Vel. Lašč zapoje' Pozimi iz šole, Večerno. 12. Godba zaključi večerno proslavo. V nedeljo, dne 5. julija: 1. Ob štirih zjutraj budnica. 2. Sprejem gostov po prihodu vlakov in odhod v Podsmreko. 3. Služba božja ob 10 30 v Podsmreki. 4. Govor in odkritje spominske plošče. 5. Petje: Molitev za slovanski rod. 5. Govori zastopnikov društev in korporacij. 7. Deklamacija: Doma. 8. Bože pravde. Po proslavi povratek v Vel. Lašče na veselico s pestrim sporedom. Udeleženci, ki reflektiraio na stanovanje, naj se obrnejo na Odbor za proslavo v Vel. Laščah. Vsi udeleženci imajo pravico do polovične vož- • nje. Odbor pa bo storil potrebne korake, da bi se ista znižala, na četrtino in bo o uspehu naknadno v časopisih poročal. Odbor. HUBERTUS-milo res domače, slovensko mslo' Celie & Strelska družina v Celju priredi danes v nedeljo v korist Olimpijskega fonda sobno streljanje v Celjskem dptnu. Začetek ob 20. J3 Kdo hi ^zcl otroka za svojega. V celjski bolnišnici je C letni fantek Mlinar Cvetko iz Trno-velj pri škof ji vasi. Fantek je zdrav in krepak ter je brez očeta, mati pa mora skrbeti še za več bratcev in sestric. Kdor bi se usmilil uboge sirote, naj javi svoj naslov upravi bolnišnice v Celju. sa Vpisovanje učenk v I. razred osnovne šole pri šolskih sestrah v Celju se vrši dne 21. in $2. junija od 8 do 12 ure. -£r Bolgarski akademiki pridejo. Danes, v nedeljo, ob 11.19 se pripelje iz, Maribora v Celje iO bolgarskih akademikov in akademičaik iz Sofije. Jutri, v ponedeljek bo ob 8 zvečer v mestnem blišču večer l>olgarskih plesov in pesmi. jSt Usoden padec z voza. Posestnioa Ječi Juli-|ana iz Korpule pri Šmarju je padla pri nalaganju sena z voza. Pri padcu si je zlomila tilnik. & Danes proslava zadružnega dne. Nabav-Ijalna zadruga drž. uslužbencev, podružnica v Celju proslavi danes zadružni dan z olvh • -'njem otrok vojih članov. Ptuj »Slovenski dom«, dobro i.. opoldan- ski list, prihaja v Pluj s popoldanskim i -.ovlakom in se p. n. naročnikom dostavlja takoj. Naročnina znaša 12 Din mesečno. Naroči se lahko pri podružnici uprave »Slovencat v Ptuju, Panonska ul. 5. Na državni moški obrtni šoli za pletarstvo v Ptuju so se 17. t. m. končali završni izpiti v navzočnosti ministrskega odposlanca g. inšpektorja Presl-a. Prijavljenih je bilo šest kandidatov, ki so vsi izpit naredili. So lo prvi plelarski pomočniki z završnitn izpitom. t>:- jo-ka seja. Redna občinska seja bo v četrti1' 23. t. m., v mestni posvetovalnici. Jesenice 20C9 delavskih in nad 200 uradniških prošenj. Zaradi vednega dotoka novih prošenj, zaradi intervencij, priporočil in povpraševanj za službeni mesti pri Kranjski industrijski družbi, razglaša ravnateljstvo, da je delavski in nameščenski stalež podjetja povsem izpolnjen. Prosimo javnost in posameznike, da ne vlagajo nobenih prošenj in da opustijo vsako priporočanje, ker podietje nobenih tozadevnih intervencij ne bo moglo upoštevati, posebno pa da se opustijo posredovanja iz oddaljenih krajev, saj je v evidenčnem uradu KID že sedaj nad 2000 pro-domačinov iz najMi?ie okolice ki i i Vi podjeti-ne more zapc' 'i. — Delovni urad Kranjske industrijske družbe. Razkrinkana vlomilska tolpa Pred tednom dni smo poročali, da je orož-ništvo rta Brezovici prijelo nekega sumljivega človeka, ki se jo ponoči peljal s kolesom skozi to vas ter je imel na kolesu velik zavoj obleke sumljivega izvora. Orožništvo je tega moža izročilo ljubljanski policiji. Aretiranec je bil 31 letni delavec Leopold Podobnik, stanujoč na Drenovem griču. Policija se je za moža nekoliko bolj natančno zanimala in izkazalo se je, da je bil član manjše, toda zato tembolj nevarne vioniilske in tatinske tolpe. Na njegovem domu na Drenovem griču je policija zaplenila veliko obleke, čevljev in srebrnih ur, nekaj takega blaga pa je policija zaplenila tudi pri ljudeh, ki so od Podobnika tako blago kupovali. Končno je policija aretirala še 31 letnega Jakoba Cinižarja, doma iz Predoselj pri Kranju, ki je bil že večkrat izgnan iz Ljubljane. Nekaj časa je stanoval pri Podobniku, nazadnje pa je stanoval v jami v Linhartovi ulici. Policija je aretirala tudi Podobnikovo ženo Tončko in pa Cimžarjevo znanko Albino E., ki je sicer poročena, pa se je družila s Cimžarjem in s Podobnikom. Tudi Antonija Podobnikova je bila svojemu možu nezvesta ter se je rada družila s Cimžarjem. Bolj zanimiva kakor to razmerje v tej tatinski tolpi pa so razkritja o njihovih vlomili. Podobnik je dolgo časa tajil, Čirnžar pa je bil bolj zgovoren. Tako je priznal, da sta v noči na 30. marec vlomila v Kušarjevo gostilno pri Dolgem mostu na Viču, odkoder sta odnesla dve obleki, uro in srebrno cigaretno dozo v skupni vrednosti okoli 1600 Din. V noči na 31. maj je Cimžar vlomil v gostilno Janka Finžgarja v Tomačevem. Iz stanovanja je odnesel 1000 Din vredno novo sivo obleko in 200 Din vreden ponošen suknjič, iz gostilne same pa je odnesel več jestvin. Tudi to obleko je policija našla. Dalje sta vlomila v stanovanje g. Fridolina Lenarda, finančnega preglednika v p. v Št. Vidu. Odnesla sta dva suknjiča, vredna 500 in 200 Din, srebrno uro in 580 Din gotovine. Policija je zaplenila oba suknjiča, srebrna ura pa je v mestni zastavljalnici. V noči med 6. in 7. junijem sta vlomila v stanovanje v Podinilščakovi ulici 41, odkoder sta Franci in Cirilu bratužu odnesla mnogo obleke, plaščev in čevljev ter nekaj gotovine v skupni vrednosti nad 3000 Din škode. Policija je vso obleko našla in zaplenili ter jo vrnila lastnikoma. Dalje sta vlomila Podobnik m Cimžar v neko vilo za Bežigradom, odkoder sta odnesla več blaga, kakor obleke, uro in razne malenkosti. Policija je to blago našla, ne ve pa ,kje bi bilo ukradeno, ker se tudi tatova sama ne spomnita. Policija je zaplenila sploh mnogo blaga, ki je nedvomno bilo ukradeno, toda tatova ne vesta, kje sta to ukradla. Tako je policija zaplenila lep zlat prstan z zelenkastim kamnom, zlato zaponko in mnogo obleke ter čevlje. Pri Podobniku je policija zaplenila tudi dobro ohranjeno kolo znamke Humbei-Special s tovarniško štev. 123.869. Pri laprtiu* motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ lOHF grenčice. Hogistrirano od Min. soo. pol. 111 nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1S35. Volivci občine Senovo! Po dolgem, težkem pričakovanju ee vam vendar nudi prilika, da boste mogli svobodno odločiti, kdo naj vodi za bodoča tri leta našo novo ustanovljeno občino. Premislite dobro, komu boste pri volitvah zaupali svoj glas, ker le v vaših glasovih je lista moč, s katero lahko zrušite to, kar vas je težilo vsa leta. Predvsem vas opozarjamo, da ne boste nasedli raznim spletkam in lažem, ki jih že in jih še bodo širili naši nasprotniki, da vas odvrnejo od prave poti. Držite se trdno in poskrbite za to, da bodo vsi šli na volišče in oddali svoj glas za listo ,)RZ. katere nosilec jc g. Jožef Radej, posestnik iz Dolskega. Zakaj bomo volili listo JRZ z nosilcem g. Ra-dejem? 1. Zato. da bomo s tem obsodili delovanje JNS v času diktature v državi in |>o občinah; 2. zalo, da bo prišla ljudska volja do fx>lne veljave; 3. zalo, da se bo začelo občin?ko gospodarstvo vodili jio načelih največje varčnosti, kar se dosedaj na žalost ni; 4. zrlo. da se bodo občinske ceste in nota popravljala tudi tam, kjer vozijo težki kmečki yojni postaji Strasbourg. Po zaslugi in pod pokroviteljstvom našega ljubeznivega g. generalnega konzula dr. Iliča v Metzu bo Jugoslovansko pevsko društvo »Triglav« iz Mer-lebacha priredilo v Freymingu pevski koncert, ki ga bo prenašal radio Strasbourg dne 24. junija od 5 do 6 popoldne z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav izseljeniškega duhovnika iz Merlebacha v domovino. 2. Pozdrav g. generalnega konzula dr. Iliča. 3. »Triglav«, poje: Jugoslovansko: Slovenec, Srb, Hrvat (za mešan zbor priredil g. Zorko Prelovec). 4. Pozdrav Gorenjski (I. Kramar). 5. Mladosti ni (J. Leharna). Jugoslovanska (Adamič). 7. Jugoslov. pevsko društvo »Zvon« iz Jeanne d'Arca poje: Večerna (Adamič). 8. Jug. pev. dr. »Zvon« poje- Rožmarin. 9. »Triglav« poje: Žabja svatba (Vodopivec). 10. Na Gorenjskem je fletno (v spremstvu orkestra). 11. Jugosl. drž. himna: Bože pravde. Ob tej priliki je prav, da v par stavkih opišemo zgodovino tega društva, ki vzbuja daleč na okrog v Franciji veliko začudenje zaradi lepih nastopov. Ustanovljeno 8. IX. 1931, je priredilo v tem času že 51 javnih nastopov. S hvaležnostjo se društvo spominja bivšega izseljeniškega duhovnika g. Hafnerja, ki je temu društvu preskrb.el lep prostor v Jugosl. Domu, dalje bivšega izselj. duhovnika g. Skebeta, ki se je vedno zanimal za to društvo in ob odhodu podaril celo zbirko svojih not temu društvu. Društvo je dobivalo čimdalie več ugleda; povabil na razne slavnosti — jugoslovanske, francoske in nemške se komaj otresa. Pri vseh jugosl. in francoskih državnih praznikih sodeluje redno. Največji zborov nastop je bil leta 1934 v Nancyju, kjer je po zaslugi našega dobrega prijatelja dr. VI. Radočeviča iz Nancyja nastopil prvikrat v radiu Strasbourg. Dne 11. VIII. 1935 je v kraju Ipling izmed 13 zborov dobil prvo nagrado pod vodstvom g. dirigenta Diema, ki je več let z navdušenjem vodil zbor Triglava«. Koncert 28. junija vodi novi dirigent — daleč na okrog znani g. Rohr iz Sti-inga. V sedanjem zboru bo nastopilo 30 pevcev, ki so doma iz Kamnika in okolice dalje: Dob pri Oomžulah, Vrhnika, Trbovlje, Loka pri Zidanem mostu, Ra honburg Št. Lovrenc na Do!'? ijskem, Šmarjeta pri Mokronogu, Aidovec, Kočevje, Videm, Bela cerkev, Sv. Jur ob Taboru in ob juž. železnici, Velenje, Središče ob Dravi, Logatec, Cerkno na Goriškem, Kozašče pri Bovcu. Ako koncert ne bi ustrezal točno vašemu okusu — ne zamerite — grla delavcev so vsak dan zaprašena z gostim dimom smodnika, premoga in peska. Ker nam je odmerjena samo ena ura sporočamo tu najlepše pozdrave obema pevskima Zvezama, vsem pevskim zborom in se vsem. ki so nam kakorkoli že kaj pomagali, iskreno zahvaljujemo. Želimo, da bi tisto uro, ko bodo naše misli pohitele k vam — tudi vi bili v duhu združeni z nami. Mnogo lepe zabave vam želi Stanko iz Merlebacha. Smrtna nesreča 18 letnega fanta V sredo popoldne so Pograjčevi pod Javorjem pri Šniartnein pri Litiji kosili. Okrog 10 ure so v senci počivali, pri tem pa sta se 2 psa spopadla. Domači 18 letni sin Pavel Kuhelj je hotel psa spraviti narazen, pa ie zamahnil s puško po kužetih, pri udarcu je zgrešil, udaril ob kamen, tako da se je puška sprožila in ves naboj šiber je šel nesrečnemu fantu skozi trebuh ler mu raztigal črevesje. Takoj so s kolesom poslali v Litijo po zdravnika, medlem ga je župnik g. Tomaž Javornik sprevidel. Zdravnik di-. Orel je z avtom bil takoj na Javor-iliku, kjer je fanta za silo obvezal ter ga takoj prebijal v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali, operacija pa žal ni uspela, ker je bilo črevesje preveč raztrgano in je fant kmalu popoldne umrl. Pokopali so ga v petek na ljubljanskem pokopališču. — Tragično pri tem slučaju je to, da bi moral Pavle prevzeti očetovo posestvo. Bil je najmlajši te Pograjčeve družine, ki se ji je naro-dilo 16 otrok, od katerih pa živi le še 6 sester, ki so vse poročene, medtem ko so trije bratje padli oziroma umrli v vojni. —- Pokojni Pave! je bil mar-jliv, lih in skromen fant. S Pograjčevo družino sočustvuje vsa okolica. Požar Pri posestniku Antoi -minjali tako ali tako, pa izrekajo vsi Tratnikovi svojo prisrčno zahvalo! Bog Vam povrni vsem! Zagorje Prijave za Maribor. Izkaznice za Slomškovo proslavo v Maribor se dobe v župnišču. Šel davčne uprave v Litiji gospod Vajdetič se je mudil skoro 14 dni v Zagorju radi poprave katastra za Zagorje. Ogledal si je razna stanovanja, ki bodo na novo ocenjena. Upamo, da bodo krivične cenitve popravljene v zadovoljstvo vseh Zagorjanov. Skupina rudarjev JSZ v Zagorju sklicuje za danes dopoldne javen shod za rudarsko in vse ostalo delavstvo zagorske doline. Poročal bo tov. Lom bar do, tajnik JSZ, o splošnem stanju in o vseh aktualnih vprašanjih rudarskega in ostalega delavstva. Drugi bo govoril tov. J u r a č iz Celja: vzgoja delavstva in delavske mladine. Naj bo dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Kamnik Pisarna tajništva okrajnega odbora JRZ odprta — in se bodo stranke sprejemale vsak torek od 10 do 12 dopoldne. Pisarua je v pritličnem prostoru društva »Kamnik«, kjer je društvena knjižnica Prosv. društva na Glavnem trgu. Tajništvo vam -bo v . vsakem oziru, razpolago z dobrimi in stvarnimi nasveti. ^ Kamniška mestna, godba priredi v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne svoj četrti promenadni koncert na Glavnem, trgu. .'., . Naznanila V«.ni IIM————P——i— Liubljana 1 Dr. Milan Vidmar predava v sredo 24. junija ob 20 ua tehnični visoki šoli v poljudno znanstveni temi ■•Svetovi«. Vabljeni vsil 1 Trnovski oder naznanja vsem članom, d« bo redni leitni občni z,bor v ponedeljek 22. junija ob 8 zvečer v Zadružnem domu v Murnov! ulici 14. 1 Ljubljanski Zvon ima prihodnji petek ob 8 zvečer v Mestnem domu občni 7.bor. Ustanovniki in podporniki najvljudneje vahljeni! 1 Redni občni zbor društva Jeglič bo 1. Jailija t. 1. v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Ob 0 skupna sv. maša za umrle društvene člane v zavodo-vl kapeli. Ob lu začetek občnega zbora v dvorani. Po zaključenem občnem zboru .skupen obed udeležencev v veliki obednioi. Popoldne Izleti v »kupina.h, z,včer desetletnica mature. Ako bi občni zbor v smislu § 5 točke 2 ne bil sklepčen ob napovedanem času, se čez pol ure vrši na istem kraju in z istim dnevniim rodom drug občni zbor, ki sklepa veljavmo ob vsaki udeležbi. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Sušnik, Marijin trg: 5; mr. Kurall, Gos.posvet.sska cesto 10; mr. Bohtnee ded., Rimska cesta 31. — Jutri: mr. Leustak-Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni tirg 112, ii, mr: Koni-otnr, Vič. 1 Fantovski krotek na Kodeljevem bo imel jutri oh 20..K) v Saiezjjanskem mladinskem domu svoj redni sestanek. 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 i.n pol 9 «Brezdomca« (Sains famitle) in tLaincaa viteza« z Vln.sit.ran Buirianom. Daraes ob 3 «Brezdomec« po znižani vstopnini. — ^liansko gledališče OPERA: Začetek ob 2»" Nedelja, 21. junija. Apropos, kaj dela Andula? Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 22. junija: Kavalir z rolo. Rod A. Torek, 23. junija: Vesela vdova. Red C. Sredin, 24. Junija: Carmen. Red Sroda. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, 21. junija: 8.00 Kozaške pesmi 8.45 f:as, poročila, spored 0.110 Dolinar: Venček slovenskih narodnih pesmi (plnflče) 0.15 Prvi Slomškov dan: Reportaža in prenos službe božje za šolsko mladino iz Maribora 11.00 Preljubo veselje, oj kje si doma! in dnige Slomškove pesmi pojo ženski sekate! 11.30 Otroška ura (vodi gdč. Slnvion Vcncajzova) 12.00 f:a,*, spored, obvestila 12.15 Kar želite, lo dobit« (Radijski orkester igra po želj h h naročnikom) 13.15 Kar imamo, to vam d«ino! (plošče po željah — oddaja prekinjena od 14—17) 17.00 Kmetijska ura: O sušilnicah in sušenju sadja (g. nad-zwnik Martin Humek) 17.20 Koncert pevskega zbora Glasbene Matico v Mariboru. Pirigont ravnatelj Marijan Kozina. Vmesne samospeve pole gu. prof Vida Vodrnlova. Pri klavirju prof. Vasilij Mirk 10.00 f'ais, poročila, »pred. obvestila 18.30 Nacionalna ura- Zgodovina starega Bečeja (Hadnadžev iz St. Bečejn) 20.00 Operni «pevi in fantazije: ipi>.|o Rohert Primožič. Spremlja pri klavirju g. prof. Marjan Upovšek 21.00 Radijski orkester 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Vaičko-va ura (plošče). Drugi programi t NEDELJA, 21. junija. Belarad I: 20.00 Prenos koncerta pevskih društev iz Starega Itečela 22 00 RadiJ-»ki orkeeter 2S.00 Prenos fe kavarne - Belgrad 11: 14.00 Belgrad v očeh tujih pisateljev (Sumarevičl — Zagreb: 20.00 Violina 20 30 Vesel- večer 22.15 Radijski I^ter - Dunaj: 17.45 Straussovn opereta »Netopir« 20.00 Strassov koncert 22,20 Opereta Trite valčki — Budimpešta: 20,00 Beethovnova opera «Fidelio« — Trst-Milan: 21135 Simfonični koncert — Rim-Bari: 20 45 Gior-danova glnsimna novela Kralj tn KodalyJeva opera Madjanska predica,- — Praga: 13 30 Ovorakova opea-a I.Utsalica« — Berlin: Lii.fiv Tekma napovedovalcev — hniiHislirrri: ai.M Slari Dunaj I ratislava-Frankfurt: 20.00 orkester iu ibor — Kiiln: 21.00 Narodna glasba — Poraženi zamorski boksar Joe Loius, ki je o njem vse prič- : valo, da bo postal svetovni prvak, pa ga ie neoričakovaiio nremaral Schmelins' slonček je začel hodili v Solo. V berlinskem živalskem vrlu imajo mladga slončka »Orje«, ko terea« so sedaj začeli njegvi čuvaji dresirafl,?'ončkova mali stoji zraven, gleda la pouk ler se vmes »pudra«, seveda le s prahom, ki ga dobi na tleh. Ameriški humor. Tvoj mož ima že ropet • obleko. !>ukor vidim.« >Nikakoi ue, jaz imam novega uioža.c Božji bojevnik v Mehiki Socialno delovanje patra Mihaela Pro, ki je bil pred 9 leti ustreljen V založbi Herder v Freiburgu je izšla knjiga, ki popisuje življenje božjega bojevnika jezuitskega patra Mihaela Pro, ki je bil od mehiških oblastnikov ustreljen dne 23. novembra 1927. Sedaj je že v teku proces, da se veliki mučenik razglasi za svetnika. Iz omenjene knjige posnemamo o tem velikem možu te-le podrobnosti: »Pater Pro je vsem postal vse! Ni pa znal !e kazati navzgor in pridigati o večnih blagrih. Ne, dobro je poznal človekovo srce. Najprvo je moral ljudem postaviti na mizo kruha, utešiti lakoto in obrisati solze, preden je smel govoriti o vzvišenosti in tolažilih svete vere. V začetku svojega delovanja v Mehiki je že skrbel za 18 družin. Preskrboval iim je živila in obleko, plačeval jim najemščino za stanovanje ali pa dela vse obenem. Le tako moremo razumeti, če je dirjal sem ter tja kakor vihar, da je mogel oskrbeti vse svoje varovance. Svojim prijateljem je pisal: »Maj mošniiček )e navadno tako prazen, kakor božji kotiček v srcu našega gospoda Cal-lesa. Zaradi tega pa se človek ne sme takoj razburjati, zakaj tisti, ki iz nebes skrbi za nas, je ludi še sedaj velikega srca za nas.« Zdelo se je, da se mu vse posreči, česarkoli se loti. »Z rokami morem doseči vse, kakor beremo o svetnikih. Pa ne imejte me morda za kaj lakega. Sam ne morem reči, kako se to dogaja, ali odkod in kdaj prihaja. Vsekakor pa kakega dne kar pride 50 kil sladkorja. Drugič kdaj zaboji peciva, kave, čokolade, riža — celo vina ne manjka. Božja previdnost res očetovsko skrbi za nas. Včasi se praskam za ušesi in premišljujem, kdo bo sedaj prva žrtev mojega beračenja, pa naenkrat opazim, da je moja shramba zvrhano polna.« Bogati so mu radi dajali Bogati so bili z reveži ena družina. Tega se niso še nikdar tako jasno zavedali, kakor v tistih dneh preganjanja, ki je veljalo vsem. Vendar pa je moral včasih pater precej razločno povedati, da je njegova denarnica s shrambo vred prazna. Kako imenitno je znal kaj takega namigniti, dokazme odstavek iz njegovega pisma: »Nekega dne mi je neka gospodična podarila ročno torbico, ki je bila videti kaj lična. Mislim namreč torbico, ne gospodično. Komaj sem imel torbico pet minut v roki, ko sem srečal lepo oblečeno znano damo. Lepo oblečene so tukaj menda skoraj vse dame. Kaj pa imate tukaj — me takoj popraša. Damsko torbico, vredno 25 pija-strov. Ker pa ste vi, naj bo izjemoma za vas 50 pijastrov. Za toliko jo lahko imate. Denar pa pošljite tej in tej družini.« Res, kdor zna tako šegavo prositi, temu ni mogoče odreči. Saj sam v svojem pismu k tej dogodbi dostavlja: »Nihče se ne more ustavljati, kogar človek takole nabode.« AH se vam ne zdi, kakor bi se pater Pro pri teh besedah sam smejal? V 16 mesecih svojega delovanja v Mehiki je oskrboval 98 družin. To mu gotovo ni bilo lahko in je bil v svoji stiski večkrat prisiljen, da je kar s silo postopal, kar pa je nazadrvje vse šaljivo končal. Nekega dne je ves potrt prišel v sobo svojega sobrata, sedel na stol in četrt ure nepremično tam sedel. Naenkrat pa je pTašal: »Ali poznate to in to gospo?« — »Seveda jo poznam, hudo premožna je.« — »Slišal sem, da je menda tudi zelo dobrega srca. Danes me morate nji predstaviti!« Ko je potem sedel v njeni hiši, je skrbno opazoval vse stvari v njeni hiši, tudi take, za katere bi se kdo drugi ne bil prav nič zmenil Kmalu se je zaljubil v lepo stensko uro. Neprestano io je ljubeče gledal. Gospodinja ie opazila, da pater občuduje stensko uro: »Ali vom ugajo, gospod pater?« - »lira je res prava mojstrovina!« — »Da, zato jo pa imam ludi zelo rada.« - »Vendar pa, gospa, jo bosle radi dali, če bi io potreboval, da bi jo prodal za svoje reveže.« — »Kai pa mislite, pater, ura je moje poročno darilo! Sicer pa m vredna več kakor kakili 20 dolarjev. Ne bi se rada ločila od nie.« - »Dvajset dolarjev, pravite, da je vredna? Pobotajva se! Vi smele uro obdržati, če mi za njo plačate 50 dolarjev. Dajte mi roko!« Dobil je 50 dolarjev in drugo jutro je že hodil po ulicah predmestja, ves obložen z obleko in živili ter stopal v revne hišice. lvzročiti poj>olno oslepelost, četudi le samo za nekaj časa. Zato si morajo nadeti take naočnike, ki se trdno prilegajo očem, da ne zaide vanje slana voda. Toda pri vsej opremi človek 20 ur ne hi mogel ostati v vodi, če ne bi mogel jesti. Zato mu je treba v čolnih voziti za njim hrano, katero mu podajajo v vodo. Razume se, da mora biti taka hrana le redka ali pa celo kar tekoča. Imeniten plavalec je bil gotovo starogrški zaljubljeni junak Leander, ki je vsak dan preplaval Helesjx>nt, ki loči Azijo od Evrope, da je mogel obiskati svojo nevesto Hero. Ta stara grška pripovedka je slavnega angleškega pesnika Byrona tako navduešila, da je Leandra šel posnemal ler je, dasi je bil na eni nogi hrom, res preplaval Helespont. Tudi ženske so se že od nekdaj izkazale zo dobre plavalke. V starem veku je prišla kar v pregovor umetnost Egipčank, ki so znale tako dobro plavati, da so uspešno plavale tudi proti toku. šparionke so z moškimi tekmovale v plavanju. Pri istminskih tekmah v starogrškem Korintu so tekmovale tudi ženske. Starorimska deklica Cloelia, katero so z njenimi tovarišicomi zajeli Etruski ter jih odvedli, se je rešilo tako, da ie lunaško z vsemi dekleti planila v Tibero ter jo preplavala. Tako so se vsa rimska dekleta srečno rešila. Cesarica Agnpina se je s plavanjem rešila na suho, ko je njen podivjani sin ccsot Neron dal navrtati ladjo, na kateri je bila njegova mati, da bi utonila. Pri noravnih narodih ženske nič slabše ne plavajo kokor moški. Neka Malojka iz otočja Južnega morja je bila nekoč v vodi celih 36 ur. Mi pa mogoče trditi, da bi bili vsi veliki duhovi prijatelji kopanja in plavanja. O nemškem velikem pesniku Goetheju beremo, da je nekoč ušel iz kopališča, ko je videl, do so se njegovi prijatelji šli kopat. Toda takrat je bila pač taka doba, ki za take reči ni maralo in se celo največji ljudje niso rodi niti umivali. Zato so se pa takrat toliko bolj parfumirali. Danes se pa ljudje kopljejo in parfumirajo ob enem. Morje, v katerem ne utoneš Na svetu je voda, v kateri se lahko mirno koplješ, pa se ti ne bo treba bati, do bi utonil. To_ je voda Mrtvega morja. To morje ima 6 krat več soli v sebi.kakor drugo morja. Morska voda Mrtvega morja ima na površju 21.7%, v globočini 300 m pa 27.8% soli. V vodi tega morja jc klor, bron, natrij, magnezij, kolij in kalcij. Zato ni čudno, če v tgki vodi pogine vsako živo bitje ter v rvjej ne more utoniti nobena organska snov. Sloveči potopisni pisatelj Svcn Hedin v svoji knjigi^ »Jeruzalem« obširno popisuje, kako sc ie nekoč kopal v Mrtvem morju. Takole pravi: »Ležiš na morski gladini kakor na peščenem obrežju, kjer je nasut najfinejši pesek, ali pa, kakor bi se Kralj z Jutrovega v Londonu V London je prišel na obisk bogati jutrovski vladar llamed Ibn Khafila, ki vlada na otoku v Perzijskem /.alivu. Ta otok slovi po sv jjen. bogastvu Na njem so namreč orjaška najdišča najbolj slovečili biserov. Od teh na ima vladar vsako lelo poldrugi milijon funtov dohodkov. Otok je pod angleškim pokroviteljstvom. Kralj tega otoka je sedaj prišel v London, da pozdravi angleškega kralja Edvarda VIII /ra ven se bo morda pogajal (udi zaradi izkoriščanja nafte, kalero so v velikih množinah našli na njegovem otoku. Otok so Angleži ludi precej utrdili ter na njem napravili veliko letalsko oporišče lo-rej vzroka dovolj, da tak bogat mož pride v London aSL©¥EMED8 parad ®o\i in strelnvo na meje. Ruski general Cernajev je v »Ruskem miru« objavil, da ie ves navdušen za Srbno in se hoče za njo boriti Rističev tajni načrt pridobiti Bosno na mirnem potu s pomočjo Angleške, je popolnoma spodletel. S Cmogoro ie Srbija v dobrem sporozumjenji, knez Milan ie poslal Nikioi milovolno pismo zarod izgube najmlajše hčerke, klera mu je te dni umrla. Domače novice. CMestni zbor ljubljanski je ime! v torek popoldne sejo, no kterc dnevnem redu je bilo p r e-menenje mestnih ulic in trgov ter PTCsteviljenje hiš .. . Naše liberalne gospode grizejo nektero imena, kakor »šntjakobski, frančiškanski, stol ni, križonski trg« in sploh imena krajev rn ulic, ki prihajajo od potronov tistih cerkva ki ob teh trgih stoje. Zato so sklenili tem trgom m ulicam dati bolj liberalna imena, ki ne spominjajo na svetnike in cerkve. »Kapucinski vrt« (»Zvezdo«) so premenili že davno v »Narodni trg«. Prošaj pa Ljubljančane po »narodnem trgu« stavim, da bo petdeseti, ki ga boš prošol, komaj vede! za-m. Isla loka je z »novim trgom«, kto-rega so zvali »Turjakov trg«. Ali čez petdeset let mu prebivalstvo nc bo drugače reklo, nego novi trg«, zo »Turjakov trg bo malokdo vedel Nai tedaj zdoj premenijo »šentjokobski trg« v »Valvasorjev trg«, ali dajo mu kako drugo ime, ljudstvo ga bo imenovalo vedno le tako, kakor /daj Slednjič po še vprašanje: čemu to? Ali bo potem bolje v Ljubljani, ko bodo imeli trgi tn ulice druge imena? kopa! v kopelji iz najbolj mehke volne. Glavo, roke in noge - zraven po še de! drugega telesa' - leži kar no vodi Manjka ti samo še blazin za zglovie, pa bi lahko mirno zaspal med svojim opoldanskim počitkom, dokler bi me valovi nc prinesli k bregu! Ko bi se po z mokrim prstom Ic malce potaknil svojega jezika, bi pa začelo strašno peči. Vse telo je pokrito z najfinejšimi sol-natmu kristolčki, ki povzročajo, da koža začne močno srbeti. Zalo sc moraš po toki kopeli temeljito oprati šc v navadni vodi, če hočeš, da te mine srbečica. V Mrtvem morju torej nikakor ne moreš utoniti!« Elektrifikacija Dolenjske Novi daljnovodi iz 7 milijonskega posojila Ljubljana, 20. junija. Elektrifikacijska akcija banovine se vrši po načelu, ki opravičuje vee velike izdatke v te namene. Banovina namreč ne gradi omrežja zato, da bo iz investiranega kapitala dosegla čim večje dobičke, kakor to velja pri investicijah privatnega kapitala, ampak je namen, ki ga zasleduje pri tem ta, da z elektrifikacijo gospodarsko dvigne elek-trificirane kraje. Del dohodkov od svojih elektrarn in prispevke banovinskega proračuna pa porablja za elektrifikacijo pasivnih krajev, ki bi se iz svojih sredstev ali s pomočjo privatnih elektrarn v bližnji bodočnosti ne mogli elektrificirati. Tako je posehno na Dolenjskem in v Beli Krajini elektrifikacija nujno potrebna, saj je predpogoj za graditev vodovodov in s tem gospodarski in zdravstveni dvig sicer ne posebno bogate Dolenjske. Velike investicij* Za elektrifikacijo Dolenjske v smereh Gro-raplje, Trebnje, Sevnica, Radeče in Trebnje, Novo mesto, Krško, Brežic«, za elektrifikacijo Bele Kra-jlne, litijskega okraja in Suh« Krajin« bi bilo treba okrog20 milijonov dinarjev. Jasno je, da se taka elektrifikacija more izpeljati le v krajevnih in časovnih odsekih. Težki gospodarski časi 60 zavrli elektrifikacijo Dolenjske že pred leti, tako da se stara želja, ki so jo izrekle številne deputacije pred leti, ni mogla zadovoljivo izpolniti. Tudi vedno bolj naraščajoči tujski promet v krškem okraju je silil na čim hitrejšo elektrifikacijo, kljub temu pa se je rešitev vlekla od leta 1930, čeprav je bilo v principu sklenjeno, da bo banovina čimprej elektrifi-cirala Dolenjsko. Pomanjkanje sredstev. Banovinske elektrarne niso imele lastnega kapitala za nove investicije, saj s svojimi dohodki krijejo v glavnem le tekoče stroške in amortizacijo že velikih investiranih vsot. Rešitev za Dolenjsko je bila v tem, da se najde veliko posojilo za elektrifikacijo Dolenjske. Ze v juniju leta 1934 sc predstavniki dolenjskih občin sklenili zaprositi pri treh v poštev prihajajočih zavodih za posojilo za elektrifikacijo. To so bili: Državna hipotekama banka, Osrednji urad za zavarovanje delavcev in Pokojninski zavod v Ljubljani. Drž. hipotekama banka je odgovorila, da so posojila za podeželske občine proti njenim pravilom, čeprav vemo dobro, da ie njena praksa v južnih delih države nekoliko drugačna. Zaprosile so nato za posojilo mestne in trške občine iz Dolenjskega, ki pa niso dobile odgovora. Tudi Osrednji urad še ni dal odgovora. Pač pa je Pokojninski zavod v letu 1935 pod sedanjo upravo dovolil 7 milijonsko posojilo dolenjskim občinam pod pogojem, da se porabi denar le za elektrifikacijo Dolenjsko in da garantirajo za posojilo V6e prizadete občine. Za elektriiikacijsko akcijo se zanimajo vse dolenjske občine od Iga mimo Velike Loke do Brežic in Dobove. Večina občin je tudi že pristala na pogoje Pokojninskega zavoda, le Novo mesto se še ni odločilo. Tudi tam bodo v kratkem pristopili k skupni akciji, saj so za sedaj zelo 6labo preskrbljeni z elektriko iz male krajevne elektrarne, ki zaradi nedostatkov ovira gospodarski razvoj mesta in okolice. Prepričani smo, da bo prišlo do sporazuma, ki bo omogočil tudi priključek Novega mesta na banovinsko električno omrežje. Vse je pripravljeno Načrti za elektrifikacijo Dolenjske od Grosupljega do Trebnjega in po Mirnaki dolini do Sevnice kakor tudi od Trebnjega do Novega mesta mimo Št. Petra in St. Jerneja do Kostanjevice in od tam na Krško in Brežice, so bili izdelani že v letu 1933-34. V letu 1936 sta bili izmerjeni še progi Sevnica—Radeče in Sevnica—Krško. Tudi komisijski ogledi za zgradbo vodov od Grosupljega do Trebnjega in odtod v Novo mesto in do Brežic, kakor tudi iz Trebnjega do Sevnice, Radeč in Krškega so bili z uspehom izvršeni in imajo banovinske elektrarne vsa potrebna oblastvena dovoljenja. Ze v zgodnji spomladi letošnjega leta »o banovinske elektrarne začele z gradbenimi deli na teh vodih. Daljnovod Št. Janž-Sevnica. Ker rabi gradbeno podjetje pri gradbi železniške proge Šentjanž—Sevnica mnogo električnega toka za vrtalne in druge stroje in ker banovinski daljnovodi od Grosupelj do Šentjanža še niso dograjeni, je banovina sklenila z rudnikom v Šentjanžu dogovor za medsebojno pomoč. Tako dobavlja e&daj rudnik v Šentjanžu električno energijo za potrebe podjetja Dukič potom banovinskih elektrarn. Ker pa bi bilo škoda graditi ,od Šentjanža do tunelov na progi provizorične vode, eo banovinske elektrarne že definitivno zgradile v letošnji pomladi daljnovod iz Šentjanža do Sevnice za napetost 20.000 voltov. Daljnovod sedaj še ni priključen na Črnuče in obratuje začasno pod napetostjo 3000 voltov iz šentjanškega rudnika. Ze 29 maja je na ta daljnovod bila definitivno priključena tudi Sevnica, ki prav tako začasno dobiva tok iz Šentjanža. Sevnica je doslej imela električno zadrugo, ki je zgradila lokalno omrežje in prejemala električni tok iz Jakilove žage na Mirni pri Boštajnu. Skromna elektrarna seveda ni mogla zadostiti potrebam Sevnice, ker je bil na razpolago le tok za razsvetljavo. Banovinske elektrarne eo s posebno pogodbo prevzele obstoječe omrežje v Sevnici, in od 29. maja je v Sevnici tok na razpolago tudi v obrtne namene. V zadirajih dneh sta bili priključeni na banovinski daljnovod tudi električna zadruga v Boštajnu in Radni, ki sta obe dobivali tok iz elektrarne na Mirni. Banovinske elektrarne so sklenile tudi pogodbo za dobavo toka s sestrami sv. Vincencija Pavlanskega za njihovo posestvo v Radečah. Od Boštajna bo šel daljnovod proti Hote-mežu in Marijinem dvoru, kjer se gradi transformatorska postaja. Nanjo bodo priključeni še kraji iz občine Loka pri Zidanem mostu in deli občine Radeče. Elektrifikacija in zasebna podjetja. Ob tem ne smemo prezreti zanimivega dejstva. Potem, ko so banovinske elektrarne dobile oblastveno dovoljenje za graditev daljnovoda, eo se med prebivalstvom razširile govorice, da nudi Fala v okolici Radeč električni tok pod ugodnejšimi pogoji. Res, čudno je, da Fala 10 let, odkar ima zgrajen daljnovod do Zidanega mosta, ni hotela kljub večkratnim prošnjam iz Radeč izvršiti elektrifikacije teh krajev, češ da je zanjo taka elektrifikacija nerentabilna. Sedaj pa se je premislila in hoče elektrificirati kraje, za katere je že dana možnost najugodnejšega priključka na banovinsko omrežje. Nasprotno pa se za elektrifikacijo krajev, ki se danes še ne morejo priključiti na hanovin. omrežje, ne zanima zadosti in tudi pri dobavnih pogojih ni tako popustljiva, kakor je v okolici Radeč. GRADITEV KRAJEVNEGA OMREŽJA V občini Šentjanž grade elektrarne sedaj lokalno omrežje. Da je to tako hitro uspelo, je posebna zasluga agilnega župnika Črnilca, ki je organiziral zbiranje prispevkov tako srečno, da je okolica Šentjanža pokrila ves na njo pripadajoči prispevek brez težav in bo v desetih dneh v tem delu občine zasvetila elektrika. Ker je prispevek za priključitev že skoraj ves plačan, bo cena toka sama temeljna cena 3.25 din za kwh. — Sklenjeni so tudi elektrifikacijski dogovori z občinama Mokronog in Št. Rupert, v katerih bo jeseni že zasvetila elektrika. Tu bo cena električnega toka za kwh pod 6 din, kljub temu, da bo v tej ceni že všteta banovinska in državna trošarina in krajevni elektrifikacijski prispevek. Tudi Trebnje in Mirna bosta priključeni še letos na banovinsko omrežje, pred zimo pa tudi še Krško in Videm, DALJNOVODI V gradnji eo seveda sedaj tudi važni daljnovodi. Tako daljnovod iz Sevnice do Radeč za 20 tisoč voltov. Istočasno grade elektrarne vod za 20.000 voltov iz Grosupljega proti Trebnjem in iz Šentjanža proti Trebnjem, kjer se bosta oba daljnovoda združila. Ko bo jeseni dograjen daljnovod iz Grosupljega čez Trebnje do Šentjanža, bodo vsi nanovo zgrajeni daljnovodi povezani med seboj in s transformatorsko postajo v Grosupljem priključeni s postajo na Črnučah. Tako bo za vse potrebe elektrificirane Dolenjske dovolj električne energije ali iz Velenja ali pa iz Završnice in deloma iz Šentjanža. Tudi daljnovod iz Trebnjega do Novega mesta bi mogel biti zgrajen še letos, vendar zavisi to od Novega mesta samega. Nadaljevanje daljnovoda do Brežic, Kostanjevice in Šentjerneja bo zgrajeno najkasneje v zgodnji spomladi 1. 1937, s čemer bo večina krajev v krškem, novomeškem in brežiškem okraju priključena na banovinsko omrežije. GOSPODARSKI POMEN Če upoštevamo, da so bili doslej najslabše elektrificirani krški okraj, Bela krajina in šmarski okraj, potem pomenja elektrifikacijska akcija banovine izreden korak naprej. V krškem okraju je bilo le 3.5% prebivalstva deležnih dobrot elektrike. I V brežiškem okraju je bil odstotek nekoliko višji, ! namreč 8.5%, v Novem mestu z okolico pa j« bilo tudi le 12%. Kaj bo vse elektrifikacija omogočila, si moremo misliti, če upoštevamo, da je v radovljiškem okraju že elektrificiralo svoje hiše 91% prebivalstva, v kranjskem okraju pa 83%. Ni dvoma, da bo šele v prihodnjih letih občutila Dolenjska sadove elektrifikacije, ki je zahtevala precejšnje žrtve. Je pa jasno, da so razmere na Dolenjskem kar kričale po elektrifikaciji, saj Dolenjska brez elektrike v bodočnosti ne bi mogla nikamor naprej niti na gospodarski" -kalnem in zdravstvenem polju. Dela na cesti Maribor-št. Ilj I isana je licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste Maribor-Pesnica od km 138.040 do 141.752 za 16. julij 1936. Proračunska vsota znaša 1.114.533.75 Din. Revizija davčnega sisfema. Iz Belgrada poročajo, da so na merodajnih mestih začeli proučevati poenostavljenje našega davčnega sistema. Sini sel tega je izenačenje davčnih bremen za vse davčne obvezance. Gospodarskim krogom bo dana možnost, da jim nc bo treba kriti starih svojih dohodkov. Taka reforma bi prineslo olajšanje gospodarstvu, pa ludi državni davčni interesi ne bi pri tem nič troel.. Belgrajski sejem bo menda že letos oktobra v Belgradu. Sejem bo trajal 8 dni. Uprava sejma razpolaga z materijalnimi sredstvi v znesku 6 milijonov dinarjev. Za naše hmelfarstvo o Ustanovitev hmeljarskega nadzorništva v Celju. V Celju je že pod bivšo mariborsko oblastjo obstojalo hmeljarsko nadzorništvo. Ko eo bile ukinjene oblastne samouprave, je prenehala tudi funkcija hmeljarskega nadzornika v Celju fn namesto samostojnih kmetijskih uradov so bili imenovani za vsak okraj kmetijski referenti. V vrstah naših hmeljarjev je bila pa ves čas od ukinitve oblastnih samouprav do danes največja in najvažnejša zahteva ponovna ustanovitev hmeljarskega nadzorništva v Celju. Vsa zadnja leta trajajoč boj za to ustanovo je sedaj končan. Sedanji ban dravske banovine je upošteval upravičene želje in zahteve naši hhmeljarjev in imenoval dosedanjega kmetijskega referenta v Celju g. dipl. inž. Janka Dolinarja za banovinskega hmeljarskega nadzornika s sedežem v Celju. Naloga novega nadzornika je, skrbeti predvsem za pospeševanje hmeljarstva in nadzorovanje hmeljske trgovine. Zadnjo sezono je bil sicer imenovan tržni nadzornik, katera funkcija je pa trajala samo v času hmeljske sezije, to je kake tri mesece. G. banu dr. Marku Natla-čenu gre za ustanovitev hmeljarskega nadzorni-štva največja zahvala in priznanje vseh hmeljarjev, saj je uresničil to, kar so drugi samo oblju-bovali in odlašali. Dosedanji kmetijski referent v Celju je pa dobil z imenovanjem za hmeljarskega nadzornika največje priznanje za svoje dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo za pospeševanje hmeljarstva in mu k temu odlikovanju iskreno čestitamo. — Za kmetijskega referenta za pospeševanje ostalih panog kmetijstva v celjskem okraju je bil pa imenovan absolvent srednje kmetijske šole v Križevcih g. Kocovan Franc. Anketa o vseh perečih vprašanjih hmeljarstva se je vršila v petek dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju pod predsedstvom okr. načelnika g. dr. Ivana Zobca. K anketi so bili vabljeni zastopniki hmeljske produkcije in glavni trgovci izvozniki. Na anketi se je pretresalo vprašanje preureditve signiranja hmelja po tozadevnem pravilniku, vprašanje izvajanja hmeljskih uzanc, zlasti poslovanje razsodišč. Razpravljalo se je tudi vprašanje, kako zatreti razne izrodke v hmeljski trgovini in obvarovati producenta pred izkoriščanjem s strani tekačev in prekupčevalcev. Končno se je razpravljalo tudi o potrebnih ukrepih glede odločbe Narodne banke o nabavi potrebnih potrdil za izvoz hmelja. Z obeh strani, tako s strani produkcije kakor tudi trgovine je bila izražena želja, da se že končno uredi toliko pereče vprašanje hmeljske trgovine. Kontrola uvoza Z ozirom na zadnje predpise o kontroli uvoza navajamo tekst prošnje Narodni banki za posebno dovoljenje uvoza iz neklirinških držav. Ta tekst je naslednji: Narodni banki kraljevine Jugoslavije (devizni oddelek II), Belgrad. V zvezi z odlokom g. finančnega ministra št. 24.019 z dne 12. junija 1936 mi je čast zaprositi Narodno banko, da mi izvoli dati pooblastilo za uvoz (tu je treba naznačiti točno vrsto* blaga po nazivih uradne carinske tarife s pozivom na številko carinske tarife, pod katero se blago vodi, in ki je naveden v odloku finančnega ministra, in tu je treba označiti državo, iz katere se blago uvaža) in plačilo (naznačiti, na kakšen način 6e želi plačati, v devizo, v kliringu itd. po pooblaščenem zavodu za poslovanje z devizami in valutami zneska) vrednost blaga, katero želi uvoziti in v kakšni valuti) tvrdki (ime in sedež inozemskega prodajalca). S spoštovanjem ... Formularji in spiski se morejo dobiti pri podružnicah Narodne banke. Tam se še danes morejo dobiti formularji za prošnje in spiski za prijavo uvoza v letu 1935 in v prvi polovici (od 1. jan. do 25. junija), ki ee morajo izpolnjeni predložiti pri prvi prošnji Narodni banki. Važno je tudi, da se kontrola uvoza nanaša tudi na poštne pakete. Odlok zlata iz Francije Najnovejši izkaz Francoske banke kaže za 12. junij v primeri s 5. junijem zmanjšanje zlatega zaklada za 959.3 na 54.5(52.1 milij. frankov, istočasno pa so ee tudi naložbe banke v inozemstvu zmanjšale za 116.5 na 474.6 milij. frankov. Zaradi nove kreditne politike, ki mora v prvi vrsti skrbeti za ugodne tečaje drž. papirjev, so se ponovno vršila posojila banke za 1.085.87 na 20.441.07 milij. fr. Zaradi povečanja posojil se je povečal tudi obtok bankovcev za 150.5 na 85.112.8 milij. frankov. Depoziti zasebnega gospodarstva pri banki so se zmanjšali za 118.5 na 6.280.5 milijonov. Slika Francoske banke od konca leta 1935 pa do sedaj je naslednja v mili. frankov: 27. dec. 1935 13. jun. 1986 zlato 66.296.1 54.562.1 inoz. naložbe 9.95 474.6 posojila men. 680.8 20.441.1 bankovci 81.150.2 85.112.8 žiro 7.867.3 6.280.5 Zlati zaklad se je torej od začetka leta dalje zmanjšal za 11.734 milij., posojila so narasla za 10.760.3, istočasno so se zmanjšale naložbe gospodarstva pri banki za 1.586.8 milij. Obtok bankovcev je narastel za 3.962.6 milij. Skupno kritje obtoka in obveznosti po vidu je znašalo dne 27. decembra 1935 71.5%, pa se je do 12. junija zmanjšalo na 58.79%. Razstava češenj v Litiji Litijski okoliš je znan daleč na okrog, da se tu goje razne vrste priznanih češenj, to so zgodnje in pozne, tako zvan« hrustavke, Ze pred vojno eo tukajšnji trgovci izvažali Ia češnje »hrustavke« na Dunaj, kamor so šle cele vagonske pošiljke in je naš kmetovalec-sadjar v takratnih razmerah za češnje prejel prav lepe denarje. Po vojni pa je izvoz na Dunaj popolnoma izostal, češnje so šle slabo v denar in tako je pričela gojitev prvovrstnih češnjevih sort v našem okolišu pešati. V zadnjem času pa so prav marljivo na delu naše sadjarske podružnice, v prvi vrsti litijska z šolskim upraviteljem g. Drago Rostoharjem, priznanim sadjarskim strokovnjakom na čelu, da v naše kraje našim marljivim kmetom priskočijo ne samo s svetom, ampak tudi dejansko na pomoč, da pridejo naši sadjarji do res prvovrstnih sort češenj, da jih posebno po Primskovem, trebeljevski, moravški ter kresniški občini zasade, kjer je za gojitev češnje posebno ugodna lega. Da se pa enkrat ugotove vee različne sorte češenj, ki rastejo in dozorevajo v naših krajih, prirede v dneh 28. in 29. junija 1936 v litijski šoli združene sadjarske in kmetijske podružnice o podporo okr. kmetijskega odbora prvo češnjevo razstavo. Sadjarjl-kmetje iz vseh okoliSkih občin naj zato pri svojih poverjenikih ali pri kmetijskem referentu prijavijo udeležbo pri razstavi, vzorce češenj pa naj dostavijo 27. junija, v soboto, v litijsko šolo. Trgovce in ljubitelje češenj, posebno Ljubljan-čane, pa vabimo, da se t« razstave udeleže, da se na licu mesta prepričajo, kakšne češnje se pri nas po nizki ceni dobe, Izkoristite nedeljsko znižano voznino ter pridite v Litijo. V ponedeljek, dne 29. junija pa bo ob 3 pop. v ljudski šoli zborovanje sadjarjev ter se bodo ob tej priliki razdelile tudi nagrade za najlepše razstavljeno sadje. Želimo razstavi češenj obilo uspeha pod geslom: sadjarji — gojite prvovrstne češnje, katere boste prav lahko vnovčili, poleg tega pa vam tudi češnjev les nekaj vrže, domačemu občinstvu pa; kupujte in uživajte ceneno domače sadje' Obdavčenje nabavljalnih in konzumnih zadrug. Zaradi raznih davčnih olajšav konzumne mu zadružništvu poročajo iz Belgrada, da so začeli v finančnem ministrstvu proučevati vprašanje obdavčenja nabavijalnih in konzutnnih zadrug. Obdavčenje zadrug bi *e začelo že v prihodnjem letu. Končane poravnave: Ceplak Antonija, trgovka v Hrastniku št. 170; Letnik Ivan, trgovec v Trbovljah št. 26 in Fedran Anton, trgovec v Mozirju. Potrjena poravnava: Florjančič Henrik, mizar ter Florjančič Marija, posestnlca v Vižmarjih št. 6. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico, r. z. z n. z. za 6 let od 8. junija dalje, obrestna mera je 2% fcnuto za dolgove nastale do 28. februarja 1^34. Dobave: Dravska delavnica v Ljubljani, Koba-ridska 43, sprejema do dne 24. junija t. 1. ponudbe za dobavo 26.180 m' jesenovih plohov. — Dne 22. junija t. 1. bo v intendaturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 1809 m" drv. Borza Denar Dne 20. junija 1936. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.537 milij. Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.415, Newyork 307.375, Bruselj 52, Milan 24.25, Madrid 42, Amsterdam 208.20, Berlin 124, Stockholm 79.50 Oslo 77.45, Kopenhagen 68.80, Praga 12.77, Varšava 57.90, Budimpešta 60,50, Atene 2.90, Carigrad 2.65, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.795, Buenos Aires 0.8525. Litija Poroka. V litijski žujpni cerkvi je poročil g. župnik Vinko Lovšin g. Pavla Koprivnikarja, domačina iz Stangarskih Poljan, žel. rač. uradnika v Djevdjeliji, z gdčno Evico Flis, hčerko litijskega posestnika in okrajnega tajnika. Obilo sreče! Sprememba posestva. Od litijske okrajne posojilnice je kupil kino-poslopje v Gradcu pri Litiji litijski trgovec g. Janko Končar za 121.000 dinarjev. Okrajna posojilnica pa je to poslopje pred kratkim kupila na javni dražbi za 101.000 dinarjev. G. Končar bo v najkrajšem času pričel s kino-predstavami. Dosedanji lastnik g. Dragar prevzrame v Kragujevcu vodstvo novega kino-podjetja. Tujsko prometna pridobitev. Litija je v seznamu tujsko-promelnih krajev-letovišč, toda leto-viščarjev doslej iz različnih razlogov ni bilo, ker Litija ni tujcem mogla nuditi potrebnih udobnosti glede kopališča, stanovanj in druge zabave. Letos pa je podjetni restavrater g. Pleničar po najnovejših nemških načrtih poleg svojega restavracijskega vrta zgradil najmodernejše kegljišče, ki se je Litjanom in sosedom Šmarčanom že tako priljubilo, da je vsaki večer zasedeno. Njegovemu vzgledu sta sledila gostilničarja g. Vojko Šribar pri Pošti ter g. Maks Lajovic pri »Fortuni«, ki sta na moderen način preuredila svoja stara kegljišča. Razume se, da se je za vsako kegljišče posebej ustanovil kegljaški klub, tako da redizira na pošti kegljaški klub športnega društva, pri La-jovcu kegljaški klub »Cankar«, pri »Urški« pa prvi litijski keglajški klub z g. Vajdetičem kot predsednikom. Pri primernem treningu se obeta Litija atrakcija triboja med temi navedenimi klubi. Ker se pa naše dame pri kegljaškem športu ne morejo tako učinkovito udejstvovati, da bi dosegle kak viden uspeh nad svojimi zakonskimi drugi, so se vrgle sedaj prav vneto na bridge-igro ter se snuje menda kar 5 takih klubov, ki se bodo med seboj razlikovali po petičnosti in raznolikosti stanu članic. — Pri vsem tem izobilju raznih klubov pa prav siromašno životari naš šahovski klub, pač znak časa. Zato pa je te dni prejel gostilničar Lap Stane vagon vina okrog 12 tisoč litrov iz negotinske okolice, ki ga toči čez ulico po' 5 do 6 Din, da pa odpomore pomanjkanju tujskih sob, je svojo hišo dvignil za eno nadstropje in razširil za 10 metrov. Uredil bo moderne tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo. Za razliko od drugih birtov peče Lap osebno »čevapčiče« in >ražnjiče«. Slovenska Krajina M. Sobota. Naš priljubljeni ravnatelj v Marti-nišču g. dr. Kelenc Tomaž nas s 1. julijem zapusti. Pet let je bil med nami in lahko trdimo, da 6i je pridobil 6rca vseh, tako inteligence, kakor preprostih ženic. Bil je domač z vsakim siromakom, dijakom v zavodu pa je bil res kakor oče. Poučeval je ta leta tudi verouk na gimnaziji in di-jaštvo se ga je bTez razlike oklenilo kot svojega največjega prijatelja in vzgojitelja. Prestavljen je v Split, kjer bo tudi ravnatelj v novem škofijskem zavodu. Mi sicer gospodu čestitamo za tako odlikovanje, vendar nam je žal zanj in mu kličemo: Nasvidenje. — Nasledniku — domačinu pa: »Dobrodošli!« Slovenska krajina — Prekmurje? Mislimo mi domačini) da je to naša zadeva, kako bomo svojo krajino imenovali. Ime Prekmurje najdemo pred prevratom in po njem, to je Tes. vendar tudi ime Slovenska krajina (okroglina) najdemo pred prevratom in po njem. Torej s tem nič ne dokažemo. Tudi s tem ne, če je ime Prekmurje znano pri ministrstvih. Sicer je res, da je izpeljanka iz Slovenske krajine težka, vendar sem čital tudi pred nekaj dnevi v »Slovencu« za prebivalce Slovenskih goric »Slovenjgoričanci«, ravno tako menda zveni tudi »Slovenjkrajinci«. Kako naj se naša krajina imenuje, pa naj odločijo domačini sami. Pa se naj oba naziva ohranital Neki univerzitetni profesor pa ni tako trdno prepričan o nazivu Prekmurje in piše, da morda ima g. dr. Slavič prav, morda pa tudi ne. Sicer smo pa mi Slovenci in pustimo Kranjce, Štajerce, Kočevarje. Povejmo, kje smo doma in to naj bo vsakemu dovolj, naj nas potem naziva kakor hoče. Nekam naivno se mi zdi pisati o »Slovenookroglincih« itd. Prav tako bi se nam zdelo, če bi govorili o »Prekdravcih, Prek-savcih, Prekkulpcih« itd. Pustimo to debato in dajmo Prekmurcem raje kruha in dela, da ne bo Slovenska krajina navezana na tujino. eeloto. Izlet sicer ni bil nfkako znanstveno potovanje narodoslovcev, ampak prijeten prazničen izlet ljudi, ki gredo radi nekoliko po svetu, toda popolnoma razumljivo je, da se zlasti Slovenec v takih krajih ne bo zanimal samo za drzno izpeljane in dolge vijuge gorske ceste, za srebrno-penaste vodopade ,za meceanove gozdove, za orožnika, ki stoji sredi vasi in nemirno išče po spomina, kaj predpisuje »Dienstreglement« ob srečanju inozemskega avtobusa in v zadnjem hipu pozdravi po načinu svoje vojske. Slovenec bo pogledal tudi vas in njene ljudi, povprašal bo po domačem imenu tega in onega dela polja, zanimal se bo za dno ljudstva, da bo razumel površino. Valu germanizacije 60 se najdalje ustavljale globoke gorske doline, ki so bile do zadnjega od- modne in nravne muhe tujcev, ki pridejo in gredo, nič ne begajo. Ti v vasi puste samo nekaj denarja, njihovih nazorov in navad pa vas ne sprejema, ker ima svoje in jih ne tehta s tujimi. Samo toliko so se sklonili do tujca, da vedo, kaj bo v takem kraju zahteval, zato je vse na moč čedno in lepo ,zato pa sme biti tudi drago, da včasih kar pogledaš, ko vsoto preračunaš v dinarje. Med domačini, ki pridejo sem na oddih, vidiš modo vseh smeri in vseh modnih središč, domačinke pa so oblečene kakor njihove matere, ki se bližajo že sedemdesetim in osemdesetim: temno krilo, 6ve tel svilen predpasnik, ki se na soncu izpreminja v vseh mavričnih barvah, bluza z visokim, tesno zapetim ovratnikom, na glavi pa črn klobuk ročnega izdelka, od katerih najbolj praznični dosežejo vrednost 900 Din. Od klobuka visita po hrbtu dva dolga, temna trakova. To je vsa ženska noša, ki jo nosijo vse. od majhnih deklic do starih ženic. Moški nimajo posebne mode, kakor menda nikjer ne, le pod vratom si namesto kravate zavezujejo pisane rute v velik vozel. Dokler ni bila do vasi in naprej visoko gori pod Veliki Klek do višine 2362 m izpeljana se-i danja gorska cesta, je vas vznemirjala hitlerjev-i ska propaganda, ki je našla tudi ta pozabljeni kot. Zunaj v svetu je začelo teči moderno življe-I nje, ki ga vas ni mogla dohajati in je zastajala in j se pogrezala v revščino. Edini zaslužek je bil les 1 in živina, toda če je do prve postaje 40 km, je vse to medtem že izgubilo dobršen del vrednosti. S to cesto pa je vas zopet zaživela sama v sebi j in hitlerjevska propaganda je kar čez noč splah-! nela. Tujski promet je oživil vso dolino, tudi zadnjo vas. Sv. Kri. Na binkoštno nedeljo, ko so bile na Velikem Kleku smučarske tekme, 6e je na velikem prostoru ob koncu avtomobilske ceste na Franz-Josefs-Hohe, tik ob ledeniku, še pred pravim pričetkom tekem zbralo toliko avtomobilov, da je prometno vodstvo sporočilo prometnemu vodstvu v vasi, da sme na tri avtomobile, ki se vrnejo doli, pustiti samo enega gori. Tak promet seveda ui brez gospodarskega vpliva na vas, ki danes prav dobro živi, zato so vaščani zopet postali »Heiligbliitler«, najprej vaščani svoje vasi nato Korošci, nato Avstrijci in če jim z vprašanji še ne daš miru, tudi Nemci, ki pa brž pristavijo, da niso tisti Nemci, ki žive v »Rajhu«. Sicer pa so tega preobrata krivi precej Nemci sami. ki so prišli sem kot drugi tujci, pa so se preveč Pogovor pred sv. mašo. Noše so izrazito koroške. rezane od dnevnega prometa in eo -živele same svoje globoko življenje. V takih dolinah se je čudovito ohranila stara narodna pristnost, ki se je danes že poslužuje tujsko-prometna propaganda. Ena izmed takih dolin — kakor naš bohinjski kot — je dolina reke Moline, današnja MOlltal. Še danes je od zadnje vasi v tej dolini, Sv. Križ, 40 kilometrov do prve železniške postaje, zato je komaj vedela za ves ostali svet Samo proti jugu je skromno odprta, da more cesta notri in reka ven, sicer pa jo od vseh strani varujejo visoke gore, ua severozahodno stran se je posadil Veliki Klek s svojo belo družbo, ki je nekdaj sprejemal in ekrinal čarovnice na njihovih vražjih poletih, danes pa zaradi svoje veličastnosti preživlja pol doline. Pod njim pa v vari ein zavetju čepi majhna vas Sv. Kri. M«1 nami se živijo možje, ki so že v zahajajočih letih, ki včasih kaj povedo o svojih Hotel »VILA LUCIJA" ALEKSANDROVO (OTOK KRK) Last slovenske družbe Udobne parketlrane Bobe, električna razsvetljava ln signali, restavracijska terasa nad morlem Prvovrstna hrana ln ptlača. Stanovanle ln hrana vključno zdraviliške takse od Din 60-- do Din 59-. Prospekti pri Putnlku. Informacije daje brezplačno direkcija hotela. _ DIREKTOR JAN FIALA NIZKE (ENE (Ivokoles, otroSkih i^račnih, invalidskih vozičkov, Jirevoznih tricikl.iev, Sivin nth strojev. Cenik Pranko. ..tribuna" f. batjel. ljubljana, K.irlovSka cesln ■ Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 2i", ošabno obnašali, kot gospodarji, ne kot gostje, kar pa v ponosnem gorjancu vzbudi odpor. Najmočnejša vez vasi je lepa gotska cerkev 6 starinskimi slikami in veličastnimi orglami, ki so ovekovečene že v zvočnem filmu in pokopališče, ki se razprostira okrog cerkve. Tu se vsako nedeljo zbere vsa župnija, z vseh bregov pridejo zagoreli gorjanci in se sramežljivo skrivajo pred tujci, ki s fotografskimi aparati z vseh strani streljajo na nje. Po maši se tudi razdeli kar sredi vasi pošta, ki se je med tednom nabrala za od daljene vasice, ki saj raztresene po pobočjih, kjer je vsaka domačija samo svoja vas. Na pokopališču pa so zbrani rodovi, tisti, ki so si? utrujeni preselili sem na božjo njivo, in še živeči rod, ki rad zahaja na kraj svoje zadnje domačije, da se pogovori s svojimi rajnkimi, ki kljub telesni smrti še vedno spadajo v vaško občestvo. Na vsakem grobu sloji skodelica, kamor ženice iz cerkvenih škropilnikov nosijo blagoslovljeno vodo. naliva pa jo dežnica. Vsak, ki pride na pokopališče, obišče tfnbove vseh sorodnikov, prijateljev in znancev. ! Na pokopališču pri Sv. Krvi. Na grobovih vidiš skodelice za blagoslovljeno vodo. nih spomenikih je vae polno napisov s tako lepimi imeni, da se ti kar milo stori, ko opaziš, da je zraven pristavljeno: geboren ..gestorben ... Razni Michelitsch, Petritsch, Gollobitsch, Rupitsch, te spominjajo na stare slovenske Miheliče, Petri-če in Golobice, ki pa so že umrlL Pa tudi med živimi je še vse polno takih imen, ki pa ee vsa, seveda, pišejo po nemškem pravopisu- Napak pa bi bilo očitati prebivalcem narodno odpadništvo, ker njim zvene s pisavo vred domače in jih nič i ne motijo v njihovi nemški, oziroma avstrijski j usmerjenosti, saj se tako imenujejo in pišejo že celi rodovi. Le izobraženejši, ki poznajo zvenk jezika in ki jim zagrizenost še ni ubila nepristranske sodbe, vedo, da nekdaj ljudje takih imen niso bili Nemci. Toda to je bilo že zdavnaj. Tudi okolica, v kolikor Je pod neposrednim vplivom ljudstva samega, očitno razodeva, da Je tu Slovenec prvi zastavil plug in prvi mahnil « sekiro. Posamezni deli polja, gozdov in planin imajo tako lepa siovenska imena, kakor polje in gozdovi, ki obrobljajo vasi v »dravski banovini«. In to so najbolj domača imena, ki se podedujejo i* rodu v rod in jih izpretnemha državnih meja prav nič ne izpremeni. Imena parcel, kakor »Belebič«, »Strmica«, >Postran<, pač dovolj jasno pričajo, kakšnega rodu je bil prvi obdelovalec tega polja, pa naj se v katastrski mapi imenujejo kakorkoli. Tudi ledenik »Pasterze« je mrzel spomin na >Pa-stirico«. Tudi imena vasi po dolini, Ristritz (ne Fe-istritz). Podlipo. Sagritz in • še veliko drugih dovolj jasno govorijo o porekln svojih prvotnih Konrad Goiogranc MESTNISTAVBENIK V CEL,IU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec Daje tehnične nasvete in pojasnila CRIKVENICA Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 hotelov in pensionov. Popolni penmjon vključno s taksami od Din 55-— do Din 120-—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Orikveniea. Hotei Rest. MIRAMARE M THERAPII DOM M- SEIDL h«* Bnt ESPiANADC Hotel Kmt. SLAVIA IhM Rmt. EDEN HoM lir«. CRNKOVlt ml Vlila B02lCI itotei kmi. Vlila DANKA h«m im. \ iiotei KMI. CRI KVENICA H*M UBURNH Hotel Rmt. IVANM m m. BHIHUB t'»Stoli ADRIA MJhntOnttfill ««tAr„. EUR0PA - REIUE-VME • VtftOOOL HorfHiic ZEIENGAJ • TRILGAV - NORA« -HRVAT - ILIRIJA - S0R0L - SLOVEMC -DALMATINSKI P0DRUM - KAVARNA C0RS0 Mnogo lepo opremljenih sob v pristnih stanovanjih. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MIRAMARS Hotel „Madeira" Ifvhflcba (na Otoka Hram) DabnMuJa. vruvano dbuč <» okrog k u>» u iu»j n« samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov m modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Pension Din 50"— do Din 60"— dnevno. Lepote naše zemlje Skrivnostna moč Jezusove smrti na križu se je zdela mogočnemu osvajalcu Napoleonu L, tako čudovita, da je videl v njej največji dokaz, da je Jezus res Bog. »Zdaj,« je vzkliknil, »sem na Sveti Heleni! Kje so dvorjani moje nesreče? Ali misli kdo name? Kje so moji prijatelji? Resnično, vas dvoje, troje, imam še, ki mi drugujete v moji ne sreči. Še trenutek — in moje telo se bo vrnilo v zemljo in bo hrana črvov ... Kolikšen prepad zija med mojo veliko revo in večnim kraljestvom Kristusa, ki pridigujejo o njem, ki ga ljudje ljubijo, molijo, ki je živ na vsem svetu! AR je to smrt? Ali ni to resnično življenje? Taka smrt je zares smrt Boga!« (Nicolas.) Slovenske krvi stebri - od Sv._____ do Osojskega jezera Ob kratkem smo v »Slovencu« že omenili Met po Koroškem, ki ga je za letošnje binkoštne praznike priredila avtobusna potovalna in izletna pisarna M Okorn v Ljubljani. Zgornja Koroška je danes že pojx>lnoma včlenjena v nemški krog in domačini nič več ne vedo, kakšna kri je v njih, le nepristranski zgodovinarji še pišejo, da je bil ta rod nekdaj slovenski in v pokrajini je še vse polno dokazov, ki neizj>odbitno potrjujejo resničnost te trditve. Toda to je bilo že pred stoletji, danes so ti kraji za nas samo še svareč opomin, kako trdoživo se zožuje obroč slovenske naseljenosti in v kakšni nevarnosti je narod ob robeh, 8e je stoletja na milost in nemilost prepuščen pritisku tuje kulture in če ni stalno v živi zvezi s svojim središčem, oziroma, če se središče da zapeljati v malenkostne dnevne sj>ore in prepire tn tako izgubi dragoceni čas in smisel za narodno očetih, da so romali k Sv. Krvi. Vas je skozi sto letja ohranila svoje lice, le okrog cerkve, kjer se steka ves tujski promet, se je modernizirala. Pa tudi tu kaže svoj pristni gorski obraz Vsi hoteli in vile so zidani v zgornjfvkoroškem, oziroma že v tirolskem slogu. Prav tako domače in preprosto je opremljena njihova notranjost. Vas ima danes elektriko in vodovod, asfaltirano glavno cesto, pa živi, kakor da se je vse to nič ne tiče. Tudi v času največjega tujskega prometa vlada povsod neki neprisiljen red in mir. Nič razbrzdanosti, nič divjega jjohlepa za denarjem, tudi nič oglušujočega ropota, kar se vse triko rado vsiljivo kopiči v drugih takih krajih. Nad vsem vlada brez napisov in brez posebne pažnje neka visoka morala. Domačini imajo svoj vase zaprt krog, na katerega tujci nimajo nobenega vpliva. Ohranili so svojo domačo vero, domačo pesem in nošo in jih Uajvffija vas v naših gorah: Svata Kri, kjer kipi vitki stolp cerkve v nebo ko vršaci hribov v ozadju. na vsakem grobu pomoči žuljavo roko v blago slovijeno vodo in vrže nekaj kapljic po grobu in se s kratkim vzdihom za večni pokoj poslovi od rajnkega, da gre k drugemu grobu. Najbolj so obiskani grobovi petih gorskih vodnikov, ki jih je Pogled na Osojsko jezero z zgodovinskim samostanom in s cerkvijo. letošnjo pomlad zasul plaz, ko so prekoj>avali cesto jv>d Vel. Klekorn. Gore dajejo temu ljudstvu kruh, terjajo pa od njega tudi težkih žrtev. Morda je tudi zato značaj tega ljudstva tako resen in j»a umerjen. Tu ni nič razposajenosti, nič veselja, iz vsakega koraka ljudstva diha globoko pojmovanje življenja in smrti. Tujci, ki se izprehajajo po vasi, avtomobili, ki brne po klancih in trobijo okrog oglov, rojx>t radijskih zvočnikov, ki odmevajo iz hotelskih obednic — vse to se motovili nekje na površju, sjiada k utrudljivi borbi za ta vsakdanji kruh, ne pa k življenju. Življenje je v bučanju orgel, v j>esmi zvonov, v oblakih, ki se vozijo nad dolino, v divjih hudournikih, ki trgajo njive, v poletnih nevihtah in zimskih metežih, v otrocih, ki strme nad tem tujsko-prometnlm svetom, ki je vse bolj prazen kakor pa svet njihove domače hiše, v starčkih, ki sopejo v breg, v skodelicah z blagoslovljeno vodo na grobovih, v dvo-krilnih, na drobno izrezljanih zlatih oltarjih, v okajeni kapelici vernih duš, ki je prizidana cerkvi, v nevidni veri, ki vse to druži in daje smisel življenju in smrti. Iz tega živi ljudstvo, tujcem pa prodaja samo izbrano hrano in udobna stanovanja. Komur to ni dovolj, naj si prenese gorski zrak in gore v dolino. Tako se goji tujski promet, ne da bi narod sam prišel v promet. Pokopališče je tudi najbolj nepristranska priča rodu in njegovega izvora. Na skromnih nagrob- prebivalcev. Ako potuješ po teh dolinah, se ti zdi. da si na današnjih slovenskih tleh, nekaj desetletij nazaj, kjer je bila vsaka Bistrica KeistriU, vsaka Cirknica Zerkniz in vsak Slovenec v nevarnosti, da postane Nemec. Ob Osojskem jezeru stoji stoletni samostan« mutca osojskega. Danes je to Ossiacher See in o mutcu osojskem nihče nič več ne ve. Tu življenje ni več tako resno tn globoko. Tujski promet Že razjeda nekdanjo pristnost prebivalstva. Narodnih noš, narodnih običajev in svoje stare tradicije ne žive več iz lastne jjolnosti. kakor slovenski Zilja-ni, ampak vse to namenoma goje kot eno izmed tujsko-prouietnih privlačnosti. Po obednicab mon-denskih hotelov se zbirajo bogati Dunajčanl tn opazujejo domačine, ki ob takih prilikah oblečejo narodno nošo, in se |x>ziini najbrž po l>unaju bahajo, da so od blizu videli narod koroškega deželnega glavarstva. Hotelirji radi najamejo do- Berači pred cerkvijo Gospe Svet«. utače fante, da pridejo gostom razkazovat »narodne običaje« in ko se gostje ogrejejo za »narod«, dajo tudi za pivo. Tako so v nekem takem hotelu trije fantje pokazali tujcem menda vse domače plese, kar se jih je še ohranilo na Koroškem in ki so jih nekdaj plesali iz veselja, ne pa po naročilu, pod Itpo tam kje sredi vasi. Dane« pa se prodajajo za vrč piva. Eden izmed njih je vlekel veliko jazz-harmoniko, druga dva pa sta ple Rala nekak »Schuhplaterl« ali kaj, gostje pa »o gledali in imeli nad tem svoje veselje. Na lepem pa se godcu zasmeje iz harmonike melodija, kt je j»ri nas posvečena sv. Lenartu, »ki ima majčkeno faro, pa dosti deklet«. Imeli nmo v naši druščini nadarjenega človeka, ki je v nekt meji utrgal gabrovo vejico in na gabrove liste boječe začel spremljati harmoniko. Ko pa se je oglasil sv. Lenart, se je opogumil bi pritisnil, tudi pevsko nadarjeni so poprijeli. Plesalca, namenoma v koroški narodni noši, sta skakala in se tolkla po kolenih in p>etah, po obednici pa je odmevalo »p« n'koli več, pa n koli več, ne grem od Lenarta preč«. Orkester je bil prava podoba slovenskega položaja v svetu: Nemec .čeprav samo koroški, kt je bil morda v prvem rodu nazaj še Slovenec, raztoguje razkošno harmoniko, Slovenec pa gloda — gabrov list. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom le mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjuk, lekarnar, Sisak Varnjtcne potvorh MLADI SLOVENEC Lojze Beltrami Dve siroti Jaz ne vem zakaj včasih M ari plaka — Bog ve, morda tuhta kaj vse naju čaka. Če hudo se joče, jo v naročje vzamem in kot brat sestrico prav gorkč objamem. Pravljice iu bajke H pripovedujem. Kakor, da sem očka -revico pestujem. Ko jo potolažim, tiho, tiho čakam, da sladko zasanja — potlej sam zaplakam.. je « Jože; Jože k in telefonska žica Jožek je bil x mamo na obisku pri teti v mestu. Tam Je izvedel marsikaj novega. Najbolj ga Je znntma.1 hišni zvonec. Samo na gunib ed pritisnili in ie Je zazvonilo v stanovanja. Ogledal n ga Je od vseh strani tn vtaknil nos v vsako podrobnost Sklenil Je, da mora tndi doma napeljati hi&ni zvonec. Povedal je svojima bratoma Janezka in Mate vžku. Kajpak sta bila oba navduSena. Dogovorili eo se , da napeljejo žieo i* hiSe v hleiv. Matevžek eek) predlagal, naj bi jo napeljali Se v senik, iek pa je to odločno odklonil. Le kaj bi s zvoncem v seniku, prosim vaa? V hlevu seveda, tam je bil potreben. Materi ne bi bilo treba potlej hoditi na dvorišče ln na vsa usta klicati hlapcev h kosila. Kar oozvcmita bi jim in prišli bi. To bo mati vesela, kako pametni so njeni otroci. Sli so na delo. Nič lažjega, kakor napeljati 25 metrov žice iz hiše v hlev. Tolikšna je bila namreč razdalja med obema poslopjema. Toda, kje dobiti žioo? Prebrskali ao vse kotičke in znesli skupaj, kar je bilo je količkaj podobno žici. Dolžina žice je naraščala. Toda še vedno je je manjkalo tri metre, borih tristo centimetrov. Kaj sedaj? Jožek pa je tič in je kmalu našel izhod iz zagate: »Vzemimo žico od telefonske napeljava, ki veže našo hišo z vasjo!« Kako deluje telefon in da mu je žica neobhodno potrebna, tega nihče izmed treh fantičev ni vedel. Samo da nihče ne bi vedel, to jim je bila •glavna skrb. Saj so potrebovali samo tri metre. Telefonskemu vodu se še poznalo ne bt, saj je kilometre dolg. Jožek [e splezal na telefonski drog in odrezal tri metre žice. Hvala Bogu, žica za hišni zvonec je bila nazadnje vendarle 26 metrov dolga. Zvečer je zvonec že deloval. Ponoči se je Jožek zbudil. Mati je stala pri telefonu in nestrpno klicala poštni urad. Toda zveze ni mogla dobiti. Nihče se ni oglaedl. Stara mati Je nevarno zbolela tn zdravnik bi moral priti takoj. Telefon pa je molčal. Mati je bila grozno razburjena in ni mogla razumeti, zakaj vprav telefon ne deluje. ~ek se Je potuhnil, zakaj vedel je, da je samo on kriv. Toda nič mu ni pomagalo, da se je skril pod odejo. Mati je sklicala vse tri pokonci: Jožka, Janezka in Matežka. Morali so v vas po zdravnika. Toplo eo se ogrnili, vzeli leščerbo in ae odpravili na pot. Mati jih je spremila do vrat. V svitu leščerbe ae Je prikazala raztrgana telefonska žica. Mati jo }e opazila in začudeno zmajala z glavo: »Steer ree tuli vihar okoli hfSe, toda da bi raztrgal žico baš v zavetju hiše. . . Moral je biti kak hudobnež 1< Jožka je nekaj stisnilo okoli srca in zavest krivde mu nt dala miru. dokler ni materi jokajoč priznal: »Saj nI bil hudobnež... jaz... sem jo ... odraza L« In je povedal vee po resnici in pravici. Mati se to morala kljub žalosti nasmehniti in ni rekla nič drugega, kakor: »Je že dobro, Jožek. Lepo je od tebe, da si odkritosrčen. Boš odslej vsaj vedel, čemu je telefonska žica. Ker ste jo pa raztrgali, popravite svojo krivdo in hitite po zdravnika, da ne bo prepozno U Hiteli eo skozi noč, kar so jim dale noge. Vihar je divjal v tej noči, ko se je zima sprevračala v pomlad, s tako silo, da niso mogli med seboj spregovoriti niti besedice. Komaj dobrih deset korakov od hiše jim je vihar upihnil leščerbo. Objela jih je trda tema. Nobene zvezde na nebu, nobene luči v neprodimi noči. Strah jim je stiskal grla in tekli so, da je blato pljuskalo do kolen. Samo globoke cestne kotanje, ki so jih zarezala kolesa težkih voz. so jim kazale pot. In kakor slaba vest Jih je vso pot spremljal telefonski vod, ki bo ga v svoji neumnosti in nevednosti raztrgali. Zdelo ee jim je, kakor da jim venomer grozeče kliče: »Prepozno. . prepozno ... prepozno .. .!< Hvala Boga I V daljavi ee je zasvetila slabotna tačka. Vedno več jtb je Mlo. Napeli so zadnje sile tn brez sape pridrveli v vas. Ni bilo še prepozno. Zdravnik je še pravočasno prišel in stara mati je čez nekaj tednov ozdravela. Toda nikoli niso pozabili one strašne noči, ko so spoznali, da lahko tudi najmanjši košček telefonske žice pomeni — Svljenje! Zajčki m smo zajCki dudeldajSki. Križ em -k rai em naokrog — tek, tek, tek — ves dan skakljamo. Dom je naš zeleni log. V vsak kotiček, v vsak grmiček radovedno kakor muc gobček vtaknemo in s tačko pobezamo: buc, buc, buc! Dolga so ušesa naša. urne naše so noge. Če se lovec v log prikaže hopl pokažemo petč. CE JE OČKA ZDRAVNIK Majdi pade punčka na tla in si odbije nogo. Služkinja hoče Majdo tolažiti, Majda pa jo zavrne: »To ni nič hudeo&I Saj je očka zdravnik.« Mu v in mišha MiSka sladkosneda v shrambo se splazila je, v vsak kotiček, v vsako luknjo gobček svoj vteknila je. Na polici je nazadnje našla sira velik kos in še vanj vteknila hitro vohajoč svoj drobni nos. A tedaj--- Otroci, uganite, kaj se j« v tem hipu zgodilo in napilita (v verzih ali prosi) kakšen smešen in zabaven konec za tretjo sliko, ki jo bomo objavili prihodnjo nedeljo. »Tale sirček«, je dejala, »tale sirček bo pa moji« Muc tedaj jo je zasa&l: »Hej, tatica grda, »tojl« MUka sirček je spustila in skočila v dolgo cev; muc za njo kot blisk je planil, da bi živo jo ujel. Dve reflitvi bosta izžrebani za nagrado, vse druge posrečene reiitve pa bomo priobcUL Rešitve pošljite najkesneje do četrtka, 25. junija, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani Sultan in berač Pred leii je vladal v BoyamoYU mogočen sultan. V istem času je živel v naiumazanejši četrti mresta zelo reven mož, Sope! po imenu Druščino sta mu v najlepši slogi in zvesti bratovščini delali bridkost in skrb. Životaril je m se pehal iz dneva v dan za bornim koščkom kruha, toda predla mu je zmeraj trša. Revež že ni več vedel, ne kod ne kaim. Ko ie nekega lepega dne premišljeval svojo revščino, mu je kakor blisk šinila v glavo srečna misel. V svoji radosti je .pozabil, da sam samcat čepi za oglom umazanega svinjaka, in je začel prigovarjati ki dopovedovati" samemu sebd kar na glas: »Pameten bodi, dragi moj Sopel, im stori, kar namerava«. Saj si vendar že tolikokrat slišal, kako zelo bogat tn tudi plemenit mož je naš sultan. Kar k njemu pojdi in gotovo ne boš prozen odšel.« Rečeno, storjeno. Ne da bi komu zinil besedice, se je neutegoma podal v sultanovo palačo. Na njegovo trkanje je odpri vrata sdužabnik, čigar obleka je bila bogato vezana z zlatom in srebrom. Ko je zagledal pred seboj razcapanega berača, je začudeno vzkliknili: »Kai pa, za božjo voljo, ti tukaj iščeš?« Sopel se ie globoko priklonil in ponižno odgovoril: »Moja ušesa so polna hvale, ki jo sleherni dam slišim o veličini in dobroti našega premilost-nega vladarja. Prišel sem torej, da bi padel na kolena pred njegovim veličanstvom in k na lastne oči prepričal, če ie vse to res.« Služabnik ga je sumljivo premotril od nog do glave, nazadnje pa ga je vendarle spustil noter. Sprva ga je vodil čez dvorišče. Ubogemu Sopelu se je kar meglilo pred očmi, ko je gledal vso čudovito lepoto živobarvnih cvetlic in čudovitega grmičevja, njegovo uho pa bi skoro sladko zadremalo ob uspavajočem žuborenju bistrih studencev in potokov. Z dvorišča sta vstopila v sprejemno dvorano, lesketajočo se v raznobarvnih odtenkih dragocenih kamnov in /lata. Služabnik je vedel ftopelu, naj počaka, dokler se ne vrne. Odšel je v sosedno dvorano in se čez nekaj trenutkov vrnil. Sopel a je odvedel v še lepšo dvorano, kjer je sedel sam sultan s svojimi dvanajstimi svetovalci Šopel je pade! na kolena in se trikrat fjoboko priklonil, bijoč s čelom ob tla. Spošt-jivo je zamrmral v svoje brke trikratni: Salem! ^Svetovalci so z nepopisnim začudenjem gledali njegove raztrgane cape, kajti take obleke še svoj živ dan niso videli. Najstarejši svetovalec. ki je nekoč po sultanovem naročilu moral v mesto in zato tudi vedel, da se v take cunje oblačijo berači, ga je z neizrečno zaničljivim pogledom vprašal, kaj hoče. Sopel se je ponovno globoko priklonil do tal in na jspoštl jivejše izjecljal. da bi rad vide! nje- £ govo veličanstvo in mu dokazal svojo najglobljo udanost. »Tega zdaj ne moreš! ga je ostro zavrnil najstarejši svetovalec. »Njegovo veličanstvo bo zdaj milostno blagovolilo kositi in zato moraS »čakati, dokler njegova vzvišena visokost ne sita blagodejnih nebeških dišav, ki se dvigajo z dragocenih jedi.« šope! je spoznal, da njegovega veličanstva pri tako važnem državnem opravku res ne sme motiti, in se je globoko klanjajoč umaknil v sprejemno dvorano. V devetih nebesih plavajoč od tolike ljubeznivosti. da mu bo, beraču zanikrnemu, dovoljeno gledati obraz njegovega veličanstva, bi skoro zadremal, da ga niso zbudili služabniki, ki so na velikih srebrnih pladnjih in zlatih krožnikih pričeli nositi v sultanovo obednico najslajša jedila, Iri jih je človeško oko kdaj videlo. IJbcuri Sopel še nikoli v svojem življenju ni vohal talco slastnih vonjev. Ni čuda, da je visoko dvignil svoj šiljasti nos in ves blažen vdihaval sladki vonj. Služabniki so videli in povedali sultanu. Njegovo veličanstvo se je zaradi te nezaslišane predrznosti neznansko razsrdilo. Globoko užaljeno v svoji vzvišenosti je zarohnelo: »Ta stari lopov mi je ukradel ves vonj mo-jedi! Vse se mi danes studi. Meso nima no->enega okusa. Tega predrzneža je treba strogo kaznovati!« Dvanajstero svetovalcev se je globoko zamislilo in nazadnje takole modro ukrenilo: Lopov je storil veliko krivico svojemu vladarju. Zato naj se takoj izžene iz palače, da ne bi še druge jedi izgubile svojega vonja in okusa. (Konec prih.) fen Kdo? Kdo otrokom najmehkejše posteljico zna postlati, kdo jih ziblje, kdo jim poje kadar se ne da jim spati? Mati. Kdo obleko jim najlepše zna zašiti in oprati, kdo pa zanje največ mora pretrpeti, prej okatf? Mati. Mamica je — sreča, dokler je še živa, dokler črna zemlja je še ne pokriva Mlada njiva Ples v poljani Ob jutranji zarji ptički ubrano zapeli so, metuljčki plesati začeli so, rože so dvignile glavice sredi zelene tTavice. Po je prišel večer. Ptički, metuljčki so se poslovili in se vrnili v svoje domove Rože so žalostno glnve sklonile in se solzile ... Eka Lauler, učenka IV. razr. v Ljubljom. Naša mačka drobnaiačlta Naša mačka drobnatačka v kuhinji sedi, sladko dremlje, tiho prede, miške si želi. VfiJka res iz črne luknje smukne v božji dan. Muca »e na skok pripravlja, pa je vse zaman. Miška P petč pokaže, hopl spet v luknjo skoči. Žalostna je muca naša, bridike solze toči... Trudica Keršbaumer in Dorica Pibrovec, Celie. Za židano voljo V Bučki je bil semenj. Tam so pripeljali tudi dgani svoja kljuseta naprodaj. Kmet ogleduje ciga-novega konja. Cigan se je hotel postaviti z iskrim konjičem, pa posvari kmeta: »Oče, nikar ne hodite preblizu, aa vas konj ne brcne.« Kmet pa dvakrat debelo pljune, se popraska pod kučmo m odvrne: »Ej šmerrt, brcnil bi menda že, ampak kdo mu bo nogo vzdignil, bi rad vedel.« Kadar Francek ne more spati... Francek ne more spati, pa mu Jo grozno dolgčas. Trikrat je že poklical mamo U najslajšega spanja. Ko Jo pokliče četrtič, ga mama nejevoljno vpraša: »No, kaj pa hočeš?« »Oh, mama, tukajle me tako srbil« JI potoži Francek. »Ce te srbi, se popraskaj 1« ga zavrne mama Nekaj časa je vse tiho. A komaj mama spet satiane oči In hoče zaspati, se Francek znova oglasi: »Mamica!« »Tak, daj mi no že mirt« se razjezi mama. »Kaj bi pa spet rad?« »Zdaj me pa nič več ne arbtl« ae odni« Francek. Nevarna riba. Najnevarnejša riba ni morski som, kot si marsikdo misli. V južnem morju živi riba, U J« nenavadno divja in nevarna. Imenujejo Jo Barar kuda. V svojem žrelu ima nič manj kot 4 vrsto zobovja. Sprednje zobovje je koničasto in Je podobno majhnim bodalom, zadnje zobovje pa Je podobno žagi. Kogar ta strašna riba zgrabi. Je v nekaj minutah zmlet. Ta riba pa ni samo krvoločna, ampak tudi strupena. Mornarji, katere Jo samo ugriznila, se niso mogli več reSltl; umrli so v strašnih bolečinah zaradi zastrupljen Ja, Tonček in vzgojiteljica Tonček opazuje vzgojiteljico, ki sta# Pred ogledalom in sa s šminko barva obraz. »Gospodična,« jo čez nekaj časa vpraša, »gospodično, ali je res, da rdeča Bon pomenijo zdravje?« »Res, res,« pritrdi vzgoSteittca. »Potem ste po vi na desnem bon bolj zjekovi kot na levem!« se odreže Tonček. V šoli Učitelj: »Tonček, imenuj mi sedem dtvjlh živali, ki živijo v Afriki.« Tonček: »Štirje levi in trije tigri, gospod učitelj.« Jurček in njegove knjige Jurček je obhajal svoj dvanajsti rojstni dan. V dar je dobil tri knjige. Oče mu je podaril knjigo »Turki na Slovenskem«, mati »Pravljice in pripovedke«, teta Meta pa »Pustolovščine na južnem morju«. To vam je bilo veselja! Ce je imel le pol ure časa, se je naš nadebudni Jurček zabubil v svoje knjige in jih na debelo požiral .Iz njih mu je rastel nov, skrivnosten svet. V »Pravljicah in pripovedkah« eo bile zgodbe iz daljnih dežela, o katerih še svoj živ dan ni ničesar slišal. Ljudje teh tujih krajev so mu govorili čisto nerazumljiv jezik, ki je čudovito zvenel. Le žal, da ga Jurček niti malo ni razumel. Pripovedka »Kralj in suženj« se je godila v deželi Ciper, katere glavno mesto je bilo Fama-gusta. Jurček si kajpada ni mogel predstavljati, kje naj bi ta dežela ležala. Najbrž bo nekje v deveti deželi, ee je naposled sprijaznil e tuje zvenečo besedo. Na strani deveti je bilo v tej pripovedki govora o nekih »galejah«, ki so v glavnem mestu Famagusti povzročile med prebivalstvom veliko razburjenje. »Galeja« — kaj neki to pomeni? In vrhtega se je beseda neprestano ponavljala skozi vso zgodbo. Jurček si ni vedel pomagati. Treba bo vprašati za svet. Toda koga? Očeta ali mater? Ni si upal. Saj oče in mati nista bila nič kaj vesela, da je ves svoj prosti čas pretičal v knjigah. Nič kaj ljubeznivo sta menila, da bi bilo bolje zanj, če gre gnoj kidat in prašičem pokladat. Torej z očetom in materjo ni nič. Ostane še teta Meta. Teta Meta je učena. Ona bo gotovo vedela, saj je bila nekoč učiteljica za ročna dela. »Galeja?« je zategnila teta Meta in neverno zmajala s svojo sivo glavo. >Še nikoli nisem slišala. Tega sploh aL* »Toda v knjigi stoji: g—a—1—e—j—a!« je Jurček uporno vztrajal pri svojem. Teta Meta je pogledala v knjigo in je morala priznati, da je res tam tako napisano. Toda beseda ji ni delala bogve kakšnih preglavic. Kratko in odločno je ugotovila: »Galeja — to je tiskovna napaka. Tisti, ki je knjigo tiskal, se je zmotil. Pravilno bi se moralo glasiti: galerija!« Aha, galerija! To besedo je Jurček seveda razumel. Galerijo si je že lahko predstavljal. Ko sta bila nekoč z očetom v mestu, sta šla tudi v gledališče in sedela na galeriji. Najbrž so torej tudi v Famagusti imeli gledališče in v njem galerijo. Jurček je bral dalje. Zgodba je postajala neznansko smešna. Jurček se je moral venomer smejati neumnosti meščanov v Famagusti. To bi že še bilo, da so ljudje neprestano vstopali in izstopali iz galerije, toda povest je govorila tudi o ljudeh, ki so v galeriji sedeli in veslali. Kako je mogoče v galeriji veslati? Najbrž so sedeli na pregraji in ee med odmorom zabavali s tem, da so mahali z rokami, kakor da bi veslali. Popolnoma zmešana pa je postala zgodba, ko je galerija nekega lepega dne zaplula v morje in enostavno odptula v neznane dalje. Jurček je šel spet k teti Meti. Teta Meta pa se je pošteno razsrdila. Vsekakor je to plavajoča galerija — se je odrezala. Tudi take stvari so na svetu. In Jurček naj jo že vendar enkrat pusti na miru s takimi neumnostmi. Jurčku ni preostalo drugega, kakor da je žalostnega srca zaprl knjigo, ki je ni razumel. Tudi z drugimi knjigami ni bilo nič bolje. Ko je Jurček vprašal teto Meto, kje leži južno morje, ma je teta učeno razložila, da leži nekje med Španijo in Italijo. Južno pa da se zato imenuje, da ge lahko loči od Severnega morja. Vsekakor pa je neumnost aovoritL. da žive tam ljudožrci in rastejo palme, saj prebivajo tam beli ljudje, kakor smo mi. Najbrž je vsa zgodba gladko izmfS-Ijena. — In Jurček tudi te knjige m prebral do konca. Odprl je tretjo knjigo »Turki na Slovenskem«. Nekaj časa Je šlo gladko in je vse razumel. Tedaj je naletel na besedo »handžar«. Jurček je spet šel ven in vprašal teto Meto. Teta se je globoko zamislila ln nazadnje tako-le modro povedala: »To je pomota. Handžar nič ne pomeni. To je spačeno ime ln bi se moralo glasiti Hanžek. Saj je našemu hlapcu, ki je s Hrvaškega doma, tndi tako ime.« Jurčku pa le ni šk) v glavo, da bi Turki *i-hteli Hanžeke nad glavo in z njimi sekali ubogim kristjanom glave. Toda teti Meti r« ni upal ugovarjati. Odložil je tudi tretjo knjigo in nikakor ni mogel razumeti, kako da pametni ljudje pišejo knjige, v katerih klobasajo takšne neumnosti. Sele čez dolga leta, ko je že strgal precej hlač na gimnazijskih klopeh, je Jurček zvedel, da je Ciper otok, ki leži v Sredozemskem morju, da so galeje bile v starem veku ladje na vesla, da Ie Južno morje tam nekje bjizu Avstralije tn da e handžar zakrivljeni turški meč. FRANCEK IN FOTOGRAFSKI APARAT. Očka je dobri nov fotografski aiparat. Poklica) jc Francka in mu rekel: »Francek, zdaj te bcmi pa fotografiral!« In je fotografiral Francka na najrazličnejši način: ko sesfc na lesenem konju, ko kadii velikansko pipo, ko bere časopis, ko telefonira itd. Francek se je pustil potrpežljivo fotografirati od vseh strani, nazadnje pa se je oglasil: »Očka, zdaj me pa fotografiraj še tako, da bom jedel čokolado 1« DRUŽINA Stare spoituj, nilade pouivj, hiio oskrbuj, jeze se varuj t (Itn* h L lOOO) Duh zemlje in vihar iz neba Dolgo traja pabinkoštna doba. Krščanstvo bi se moglo v tej dobi neizmerno veliko naučiti, naučiti kar je najvišjega na zemlji: binkoštnega duha, ki je tako zelo nasproten utrujenosti sveta sedanje dobe. Z močjo viharja Je prišel a«. Duh nad utrujene duše apostolov. Tndi te, ki so bili zvesti svojemu Gospodu, je prevzela malodušnost po nesrečnem velikem petku. A ko jih je zgrabil vihar bin-koštne milosti, so se spremenili v hrabre, v Boga zaupajoče junake. Dandanašnji svet se maje in razpada. Duše neštetih modernih ljudi so v stiski in nimajo nobene domovine več, nimajo tal, kamor bi se zasidrale. Ali se moremo čuditi, če so nestalnost, omahljivost, utrujenost, stud, prenasičenost, mučna nezadovoljnost spremljevalci današnjega človeštva? Človek si je hotel narediti nadomestek za Boga. Toda — za Boga nimamo nobenega nadomestka! Brez Boga, brez duha od zgoraj imamo le oprezujočo in grozečo bedo, skrb in uboštvo, greh, nemir, vojno, razkrajajoče, nentešeno iskanje sreče. Vendar, kaj bi jadikovalil Tudi današnja doba vsebuje binkoštnega duha, ki ustvarja čudeže za obnovitev in poživljenje v dušah. Ozrimo se le na versko gibanje v otroškem sveto, ki je o njem dejal nekdo: *Z žilavo delavnostjo se je posrečilo doseči mogočno armado majhnih mofflcev m darovalcev, ki po določenem načrtu in z iskrenostjo in požtvovalnostjo, kakršnih so zmožni samo otroci, izrekajo svoje molitve in polagajo žrtve in darove na oltar Kristusa Kralja. Sleherni, ki z nadnaravnim pogledom motri ta prizor, mora sprevideti, da bo radi tega bobnajočega ognja otroških molitev in žrtev odbita fronta hudobnega duha in bo na prvem mestu tronta Kristusa. Naše neokretne po-zemske oči morejo le s težavo zasledovati to nadnaravno gibanje.« K otroku spada mati. Mati — kakšno žalostno poglavje v teh naših dnehl »Navček pozvanja«. A poslušajmo besede, ki nasprotujejo pozvanjanju navčka, besede, ki so zares binkoštne in ki jih je napisala neka naša mati: »Zadnjič smo brali v vašem listu o tujkah, ki so se vtihotapile v naš jezik. Slišali smo tudi o »tujkah«, o družinah, ki malikujejo tujega duha. Vendar so tudi zmeraj družine, ki jim besedi »mati« in »otroci« nista tuji besedi. Vprav, ko sem z neko ženo šla domov od šmarni c, mi je povedala da se tako iskreno veseli svojega otrociča, ki ji ga bo spet zaupal ljubi Bog. Ima pa še deklice, ljubke, pridne deklice, v starosti štirih let, dveh let in enega leta Neka druga junaška žena ima pa pet otrok, izmed katerih je najstarejši šele v prvem razredu in neka druga, tiha, duševna žena ima četvero otrok iste starosti. Pa še dve ženi poznam, ki imata pa tudi večje otroke in ki sta jako delavni, vztrajni in se z dušo in telesom žrtvujeta samo svoii družini. In pri nas je sedem otrok in te žene, ki pišem o njih, so skoraj same uradniške žene in so si skoraj vse te družine postavile svoj? hišice. Pri nas imamo še domače rože, nič tujih, iz daljnih dežel; cvetovi teh naših rož so nebeški, so vse, kar nam je najljubše: ti cvetovi so naši otroci. Poznam še hrabro ženo, ki ji je v novembru leta 1934 umrl mož in je v maju leta 1935 dobila k svojim štirim otrokom š« enega fantka ki ji je zdaj v najlepše in najljubše veselje. — Neka soseda, ki ima šest otrok in ima bolno srce in krčne žile, se je zaobljubila na božjo pot, ko je videla, da ji je tako hudo in je ozdravela. Neka mlada žena, ki je bila tedaj zmeraj v smrtni nevarnosti, mi je dejala v drugo: »Veste, zaupati je treba; zaobljubila sem 9e na Brezje.« Ze tolikokrat sem črpala novih moči iz besed naših katoliških listov, kadarkoli so me v hudih dneh potrle skrbi in težave. Moj sin je bil že dvakrat v 6mrtni nevarnosti. Bog mi ga je zmeraj iznova podaril, hvala mu! Da bi bila le vredna te milosti! Bog ve, kakšne namene ima še z mojim sinom! Bila sem na Brezjah z njim in sv« se oba zahvalila Mariji Pomagaj. Tudi za to smo me matere tako hvaležne Bogu: da imamo toliko lepih romarskih cerkva, kjer iščemo ntehe za vse bridkosti in kjer darujemo Bogu svoje otroke ln družine ln se zahvaljujemo zanje.« O strahotnem padanja rojstev v Avstriji, oziroma na Dunaju »Slovenec« z dne 10. t. m., št 131., je prinesel poročilo o francoskih rojstnih podatkih za 1. 1935, v katerem omenja, da je bilo lani na Francoskem 38.000 otrok manj rojenih, kakor 1. 1934, ter dostavlja, da umrje na Francoskem na leto 20.000 ljudi več, kakor pa se jih rodi. Naj omenim tu, da so podatki glede padanja rojstev v Avstriji, oziroma na Dunaju, še veliko bolj pretresljivi. Na Dunaju izhaja duhovniški list Korrespondenz d. P. G. N., ki ie prinesel v letošnji 5. št. na str. 71. tole poročilo: Neki dunajski duhovnik ie povedal: Na Dunaju poznam hišo, v kateri prebiva 27 strank, pa sta v vsej hiši samo dva otroka. Drugi duhovnik pa je dodal: Ravno te dni sem govoril z učiteljico-voditeljico neke dunajske šole, pa mi je povedala, da je že štiri leta na tej šoli v službi, pa da so ji povedali otroci v teh letih samo dvakrat, da so dobili doma kakega novega bratca ali sestrico, četudi trdi večina staršev, da so katoliški. Na koncu pa dodaje spis še pripombo, da so morali zapreti v šolskem letu 1935—1936 8 dunajskih šol, ker ni bilo za nje otrok, v več razredih pa je le po malo otrok. Dandanes ni več Francija, v kateri se narodi najmanj otrok na leto, nemške dežele so padle v tem oziru veliko nižje. Dunaj je mesto, v katerem se narodi v vsej Evropi na leto najmanj otrok. Neki avstrijski list za neko župnijo je omenil, da se v mesecu januarju letos ni rodil v župniji noben otrok, umrlo pa je 16 ljudi. S. MODNE N O V O S T I Za mladino — športne oblike Prav po novih predpisih in zaeno uporabno prikrojena je dekliška obleka na levi iz križastega bombažastega blaga Pod krilo, ki ima gube spredaj^ in zadaj v sredi in pod životom, ki se tesno prilega, ohlečeš bluzo iz belega nralnega blaga, M ima krake rokavcke in moški ovratnik. Pas je iz temnega usnja. Patrebuješ (za dekliško postavo) 230 centimetrov križastega in 215 oetimetrov belega blaga, oba v širini 80 cm. — Na desni je poletna, dekliška obleka iz črtaste umetne svile. Tudi ta obleka je športno prikrojena. Bluzasti del ima špičaste všitke in prav takšni so pod pasom, kamor je prišito krilo, ki ima globoke gube. Obleka je okrašena z belim batistom in ima temen, usnjat pas. Potrebuješ 450 cm svile, ki je široka 76 cm. MODNO PLATNO I } MANUFAKTURA g Kako čistiš in peres poletno blago in čipke? Ko dih lahne poletne obleke in čipke in ve-žervme in pisane vložke )e treba venomer čistiti. Ce le malo popustimo m iih zanemarimo, so že obnošene in nič več lepe. Vsi ti poletni btagovi iz svile, umetne svile in bombaža ie moči prati. Nakrepani ali po naše: nakodrani btagovi se kaj radi skrčijo in jih je treba z likanjem razpotegniti, preden so suhi Za oranje si izberi manj ostro milo in peri vedno z mlačno ali mrzilo vodo. Ko smo take blagove (in čipke, vezenine) že izplaknili, jih zavijmo v bri-sa&o, dokler niso toliko vilažni, da so primerni za likanje. Preizkusili je treba, ali moremo svilo umetno svilo likati vlažno ali posušeno, ali na *cu ali na narabni strani. Sleherno blago je dru- gače storjeno in je treba drugače ravnali z njim. Proaeste blagove, ko organdi in stekleni batist, moraš vedno še vlažne likata. Likolnik ne sme biti za svilo in umetno svilo prevroč, a tudi ne kladen, da ne dobi rjastih tnarog. Preden opeieš barvaste blagove, moraiš dognati, »k ie barva trpežna. Zato vtakneš kanček Maga v mrzlo vodo m ga v bek krpi močno ožmeš Če barva ni trpežna, se poznajo barvaste lise. Ce torej kaka ovratnica, kak pas ali kako pisano blago »krvavi«, moraš dobro premisliti, s kakšnim pralnim pripomočkom je tisto treba oprati. Barvaste blagove smeš prati samo z mrzlo vodo in j,ih tudi ne smeš likati, če so preveč vlažni, ker toplota in vlaga razkrajata barve. Sušiti ic treba tako blago le v rutah a,li brisalkah Če bi blago razobesili, bi se barva razlezla in se raz-mazala. — Čipke so v pranju šc posebno občutljive. Ne smemo jih mencati, ker bi se nitke obrabile in bi bile čipke kar obnošene, dasi nove. Nežne čipke pripneš na robovih z velikimi vbodi na kos mehkega blaga in iih s tem blagom vred operešl Če smo imeli te čipke za ovratnik ali okras obleke, jih je treba z mitom in vodo oprati. Tisle čipke, ki so že dolgo ležale, kje v omari in ki se bojimo zanje, da bodo v pranju razpadle, namočimo za 12 ur v glicerinu ali olju, dn so niti spet orožne. Po pranju jih damo v hrisačo, da se osušijo. Likamo jih najprej po drugem blagu, polem pa brez blaga in sicer v drugo na nar ob ni strani, da vzorec na licu bolj izstopi. Čipke in svilo napravimo trde z žeJatino, n e s škrobom. Za pol litra vrele vode vzamemo 1 listek žela+ine, ki jo moremo seveda še razredčiti, če se nam zdi potrebno. Čipke, ki so prav narahlo in natanko narejene, pripnemo pri likanju z žebljički, ki n e zarja vi jo. Tako moremo nežne oblike poedinili vzorcev bolj poudariti. Čipke morajo biti, ko iih raztezamo, še mokre. Če so suhe, se raztrgajo, zato jih pri likanju zmeraj še močimo. Le, če so čipke rz umetne svile, ravnamo z njimi vprav obratno: razpnemo jih. ko so suhe in jih nato sproti močimo. To pa zato, ker bi bile niti, če bi bile mokre, preveč nategnjene in bi se pri sušenju skrčile in raztrgale. Za huho Češnjevi rezanci. Vzameš četrt kg moke in jo pomešoš z t jajcem, z rumenjakom, dodaš nekaj soli, 2 žlici mleka, 4 dkg zdrobljenega presnega masla. Iz tega napraviš testo, ki naj počiva pol ure. Nato go raz valjaš in rozrežeš na zo mezinec široke in 5 cm dolge rezance in jih razpro-streš po deski, da se osušijo. — Medtem vzameš pol kg češenj, jim odstraniš koščice in iih posladkaš in odstaviš Tri četrt ure pred jedjo daš rezance v osoljeno vrelo vodo, komor daš žlico I masti. Nato rezance odrediš. Polem nomažeš ponev s presnim maslom in devaš vonjo: plast rezancev, plast češenj, spet rezance itd. Vsako plast češenj potreseš z drobtinomi, ki so opraienc na presnem maslu Zadnjo plast morajo tvoriti rezanci, potreseni z drobtinami in pomazon.i z maslom. Nato v srednje vroči pečici pečeš rezance 25 minut in iih daš s kožico vred no mizo Nov krompir s sirom. Krompir ostrgaš, ga skuhaš, dobro osušiš, na debelo potreseš s kravjim sirom in naliješ z razbeljenim presnim maslom NAS DELAVEC Urejena borba delavstva Cfan večja je delavska strokovna u«tro|ba, tem močnejši je odpor in moč delavstva. Le s pomočjo strokovne uredbe si delavstvo lahko pribori boljši vsakdanji kruh in zadostno zaščito ra življenje. Brez te woje lastne obrambne moči je delavstvo brez odpornosti in vsa njegova vprašanja bodo ostala le na papirju m le v besedah. Delavsko vprašanje ni več zgolj vprašanje javne dobrodelnosti, ampak je vprašanje borbe. Delavec ne prosi in ne sme prositi miloščine, ampak zahteva, kar mu je družba dolžna dati za njegovo delo. Kapitalizem se prav dobro zaveda, kakšne pravice ima delavstvo, morda se jih zaveda mnogo bolj kakor pa delavstvo samo. Zato gre tudi borba kapitalizma v tem pravcu, da pridobi v družabnem življenju čim večji vplrv. Ln ta vpliv tudi ima! Saj se ven javnost peča s socialnim vprašanjem iz najrazličnejših strani, seveda samo s tiste ne, iz katere bi bilo treba vzeti rešitev bede delavstva. Če bi se delavstvo moglo in znalo okleniti svoje strokovne združbe, bi postalo samozavestno in bi s« potem v polni meri zavedalo svoje moči. Da do tega ne pride, je treba obračati javno mnenje čisto na druge stvari, da bi delavstvo ne moglo dobiti v človeški družbi kakega večjega vpliva. Uprto misli vplivajo na delo, toda ohranijo «e v življenju samo, če se posamezniki žrtvujejo zanje. Pri delavski strokovni združbi se mora misel poglabljati dejansko v delu, v vsakdanji borbi za izboljšanje delavčevega položaja in v nesebičnem žrtvovanju vsakega posameznika za celoto. S tem se ustvari tako nujno neobhodno potrebno duhovno skupnost. Brez te skupnosti bi bil vsak delavski kat. pokret nemogoč, ker bi bil brez tiste borbenosti in udarne sile, ki z železno nujnostjo pritegne nase še nezdružene tovariše in ki vceplja spoštovanje tudi do nasprotnikov. Pri nas v Sloveniji imamo več delavskih strokovnih ustrofb, ki se zelo ločijo druga od druge. Slovenski narod je katoliški narod! Zato bi morala imeti naša kat. delavska združba največ združenih delavcev, posebno zato, ker pri nas naredkarstvo zelo napreduje in delavci izhajajo večinoma s kmetov. Kar je pri nas združenih, je bore malo. Kje so vzroki za to in kakšni so, tukaj ne bomo razpravljali. Ugotavljamo samo, da se pri našem strokovnem delu vse preveč izgubljamo za malenkostmi, ki razmah našega dela silno ovirajo. Ker M) očita Zvezi »druženih delavcev, Id j« bila ustanovljena lani, marsikaj, nekje eelo komunizem, smo naprošeni, da slovenski kat javnosti povemo na tem mestu, kaj je ZZD, kakšen j« njen program, njeno delo in nje namen. V neki svoji okrožnici se predstavlja takole: Zveza združenih delavcev predstavlja slov. katoliški delavski stanovski pokret, ki temelji tudi dejansko na načelih papeških družabnih okrožnic. Snovnost in denar-stvo sta izrinila delavca iz človeškega občestva. Saj dandanes delavcu delo njegovih rok ne dona-ša toliko, da bi se mogel dostojno preživljati. ZZD je zato predvsem strokovna ustrojba, da se lahko | v okviru obstoječih družabnih zakonov bori za pravice delavstva. In vsemu delavstvu, ki propada ne samo gospodarsko in telesno, temveč tudi duševno, je treba dati tudi duhovno oporo, da v svojem boju ne omaga in ne otrpne. Ta je drugi najvažnejši del načrta, ki si ga je postavila za »voj smoter ZZD. V vseh strokovnih zadevah je podrejena svojemu članstvu, v načelnih-duhovnih stvareh pa brezpogojno škofu. — »Rerum Novarum« in »Quadragesimo Anno« sta temelja in vzrok, zakaj so delavci začeli zidati zgradbo Zveze ZD. in kam so jo postavili. Temelja niata slaba in trhla, zato bo pa ta stavba, h kateri to vsi slovenski kat I delavci naprošeni, da prispevajo rvoj delež, da po-lože opeko na skupno zgradbo in da pristopijo v njen krog in s tem pomagajo graditi nezlomljiv, klen tn zmagovit katoliški delavski stanovski pokret. Ta pokret naj zajame vse delovne množice, pomaga naj nam, da bomo široke plasti resnično mogli zajeti. Naša strokovna borba bo za pravice delavstva mnogo učinkovitejša, mnogo izdatnejša, ko se bo pod okrilje in zastavo Zveze združenih delavcev, ki nosi napis »Bog in Pravica« zbrala četa trdnih m jeklenih slovenskih delavcev, prežetih z isto mislijo svetovnega katoliškega nazora. Sedanji čas hiti z velikanskimi koraki v bodočnost, v kateri se že kažejo nove družabne in gospodarske ohlike. Zato zahteva ta čas od na« vseh, posebno pa od združib, popolno fasnost. Jasnost v načelih, jasnost v delu, jasnost v favnam udejstvovanju nas bo rešila, da ne bomo ostali sami ln da se nam bo pridružilo celotno slovensko delovno Cfndstvo. Kako dosežejo denarniki dobiček in moč Denarstvo je obrnilo vso človekovo duhovnost v sebičnost, v iskanje dobička in močL Zato si je človek poiskal tuli take družabne, pravne in gospodarske oblike, ki odgovarjajo smotru: dobiček in moč. Take gospodarske oblike so zlasti delniške družbe in družbe z omejeno zavezo (poroštvom). Štiri glavne označbe imajo take družbe: 1. uničenje nasprotnikov, 2. osebna neodgovornost, 3. majhno poroštvo in 4. neomejen dobiček. Ko odstranijo nasprotnike, lahko navijajo cene poljubno in večajo dobiček. Ker imajo glavnico, obrat izpopolnijo, kar zopet nese velik dobiček. Kdo dobi ta dobiček? Na zunaj so to neznane osebe. Vemo, da so to delničarji in družabniki A za osebe ne vemo. Skrite so in zato navidezno, v očeh ljudi, neodgovorne. Take osebe hodijo med nami kot častivredni, spoštovani možje, v resnici so pa pijavke I Dokler je dobiček, je dobro. Čim večji je, tem bolje, tem večji so dobički. Če je izguba, tedaj izgube le delnice in malenkostne zneske za poroštvo. Vse te delnice in poroštvene obveze so bile že desetkrat plačane. Izguba pa je najmanj še enkrat večja, kot so delnice. Kdo nosi to izgubo? Mali ljudje, ki pri Jobičkih niso bili prav nič udeleženi. Kdo bo plačal izgube denarnih zavodov? Zopet tisti, ki niso imeli prav nič pri dobičkih. Pa bo morda kdo rekel: druge banke trpe izgubo. Banke in velepodjetja ne žive od izgube. Banke ne drže vsega denarja v blagajnah. Posojajo ga pod-jetj em. Podjetja morajo plačati obresti in vsaj nekaj dolga. Ker podjetje zaradi tega »ni donosno« in ker deležev nočejo zmanjšati, zato zmanjšajo delavske plače. Torej je delavec vedno tepen pri vsakem denarnem »krahu« ali polomu. Tisti pa, ki je prejemal dobičke, pa je čist, je lep, je neznan. Delniške družbe in družbe z neomejenim poroštvom so zlo. Zlo zato, ker uničuje zdravo tekmovanje, zato ker grabijo neomejene dobičke, zato, ker ne nudijo zadostne varnosti in zato, ker so krivci neznani. Delnica, kapital je zanosil družbe in ta ni kazniv, zanj ni postav. Te vrste gospodarskih ziružb so pa tudi zlo zato, ker pohujšujejo vse gospodarsko življenje. Možnost velikih dobičkov za majhno tveganost je bila in je zapeljiva in je objela vse današnje gospodarsko življenje. Zato pa je vse premalo zahtev po večjem nadzorstvu nad takimi družbami in bankami. V zanimanju vsega gospodarstva je, da se vse gospodarstvo, vodstvo in nadzorstvo izroči celoti s polno odgovornostjo. V tem je rešitev in ozdravljenje vsega gospodarskega in družabnega življenja. Važnost zdravniških preiskav vajencev V naši državi imamo okrog 60.000 vajencev, t. j. 11 odst. vseli zavarovancev pri delavskem zavarovanju. Samo v Ljubljani imamo preko 2000 vajencev, ki so prijavljeni v zavarovanje in ki po-sečajo obrtne nadaljevalne šole. Vprašanje vajeniške zaščite pri nas odločujoči činitelii posvečajo vse premalo pažnje, ki bi bila potrebna, da se: zdravje, delovni pogoji, obisk strokovnih nadaljevalnih šol, nagrade za delo itd. zaščitijo v zadostni meri. Izredno važno je n. pr. vprašanje zdravniškega pregleda vajenca, preden se napravi učna pogodba med delodajalcem in vajencem. Marsikje dosedaj opravljajo te preglede šolski zdravniki. Potrebno bi bilo, ia vse preglede prevzamejo zdravniki delavskega zavarovanja, ker itak nadaljnjo skrb za zdravljenje vajenca, če ta zboli, prevzame delavsko zavarovanje. Zdravniške preiskave vajencev so važne predvsem zalo, da se vajenec odloči za pravi poklic, kajti ravno nepravilna iz-bera poklica je veliko kriva, da vajenci telesno shirajo, še preden sv se rokodelstva izučili. Ker vajenci pozneje od mojstrov in ielodajalcev če-stokrat niso deležni pravega ravnanja, se velikokrat zgodi, ia vajenec — ko se izuči — ne more znati tega, kar bi se lahko naučil, če bi ne imel za gospodarja izkoriščevalca. Pametno bi bilo, da bi se uvedla na določen čas, na tri mesece ali na pol leta, obvezna preiskava vseh vajencev, da bi se tako preprečile med vajenci raime bolezni bi hiranje obrtnega naraščaja. Tu prinašamo razpredelnico, koliko je bilo zdravniško preiskanih vajencev in vajenk pred vstopom v obrt ali v trgovino na področju dravske banovine, in sicer od leta 1929. do 1935. (Po* datki OUZD v Ljubljani.) M o š k i Ženske Leta spo«. nesp. skupaj spoe. nesp. »kup. 1929 2.610 66 2.676 827 12 839 1930 3.383 76 3.459 1.038 15 1.053 1931 2.524 47 2.571 717 13 730 1932 2.007 36 2.043 747 8 755 1933 1.887 32 1.919 689 4 693 1934 2398 39 2.437 966 14 980 1935 2.505 45 2.550 854 7 861 Skup. 17.314 341 17.655 5.838 73 5.911 V Ameriki mislijo celo na 30 urnik Severna Amerika, t. j. USA, ima še vejno, kljub delavnosti, 12,000.000 brezposelnih delavcev. Ta ogromna množica brezposelnih je za Zedinjene države najtežavnejše vprajšanje, kako ga dobro rešiti. —- Voditelji najmočnejše delavske strokovne združbe (American Federation of Labor) se zavedajo, da vprašanje brezposelnosti ne bo rešeno še v naslednjih 4 letih, ko bodo leta 1940 ponovne predsedniške volitve. Predsednik Roosevelt hoče napraviti na kongres velik pritisk, da bi vpeljali splošno 30 urno delo pri vseh podjetjih, in sicer brez izjeme. To bo prva zahteva predsednika Roosevelta od kongresa, seveda, če bo pri novemberskih volitvah j>onovno izvoljen. Vodstvo delavske strok, združbe je prepričano, da bo, če se bo vpeljejo 30 urno delo na teden, s tem dobilo najmanj 5,000.000 brezposelnih delavcev dela in zaslužka. 30 urni delovnik vsi zagovarjajo, edini pa si niso glede plač. Če bol o ostale plače iste, to je take, kot so danes za 44 oziroma 48 urno tedensko delo, bodo cene potrebščin silno poskočile. — Da bi se dal pametno uvesti 30 umi tednik, proučujejo strokovnjaki sedaj vse možnosti, da bodo »brali potrebno gradivo za Roosevelta. Dr ob n e Belgijska vlada je zaradi splošne stavke, ki je izbruhnila pretekli teden, napovedala, da bo izdala obsežne družabne obnove v korist delavstva. Načrt je tale: 1. Obvezno brezposelno zavarovanje. 2. Zvišanje brezposelnih podpor za 50 odst. 3. Znižanje bolezenske dobe za pokojnine pri starostnem zavarovanju. 4. Določitev delovnega tedna, ki bo manjši od 48 ur, 5. Zvišanje kupne moči širokih plasti naroda. 6. Plačani letni dopusit za vse delavstvo. »Jugosl. Lloyd< poroča, da je Trboveljska pre-mogokopna družba darovala 600.000 dinarjev za živež rudarjem v Trbovljah, kateri so danes brez vseh sredstev. Mezdna gibanja delavcev lesne stroke. V Dolnjem Miholjcu (savska ban.) so se vršila te dni pogajanja med zastopniki »Gospodarske sloge« ter vasi Kučanci, Šljivoševci, Rakitovci in med zastopniki Ivrdke S. H. Guttman za zvišanj« plač gozdnim delavcem v gozdovih »Kabalna« in »Brešče«. Pogajanja so se vodila za obdelavo, izvoz in nakladanje lesa v žel. vozove. Pogajanja 'io danes še niso uspela. Posreduje zagrebška Delavska zbornica. 500 delavcev, ki so bili zaposleni pri podjetja Bosna Bois d. d. v gozdovih pri Banjaluki, je odpovedalo skupnostno pogodbo, ki je bila »klenjena za 1 leto. Delavci zahtevajo zvišanje plač za 15%. — gabrov list Brezplačno pošljemo interesantno brošuro o nspešnem sdrav Ijenju žolčnih kamnov. Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. Naš domači zdravnik R. S.-M. Srčno vnetje, ki je nastalo pn vaši nčerid pred dvema letoma ob sklepnem revma-tizmu m se ie ob letu ponovilo v hujši meri z raznima zaplettjaiji ter še troja, me živo spominja nekaterih primerov te težika ukrtljive bolezni, ki sem lih sam opaizoval iii žej ob njih malo uspehov m še maorj slave. Če so vam dostopni zdravniki na koncu »s svok> latmščino«, spravite svoio bolnico, če crje prevoz mogoč brez neposredne varnosti, rta kliniko. ■ Ne pričakujte čudežev, da bo vaši hčerki trajno pomagano peč pa bo s icm pomirjen vaše materinsko srce z zavestjo, da je bilo storjeno vse, kar je bilo v vaši moči. Tudi to je veliko vredno Ista. Srčna bolezen pn vas te po zdraviko-vem mnenju živčne narave. Ta ugotovitev se misli brez ozira na bolehariie vaše hčerke zelo venetna, ko se domišljam bednega življenja novodobnih mater in zakonskih žen. Morda ie moja domneva napačna glede vas, ker ne poznam vaših družiiskih okoliščin, a na splšno drži v večini primerov takšnih moteni. 7.ato menim, do treba začeti z.drevijeme vaše sirčne bolezni ne pri revmaiizrmi, tudi ne samo pni živcih, atmpak globlje, pn koreruki življenja samega. J. M.-Lj. Glede sladkorne bolezni da vlada v zdravstvu popolna zmeda? Osebni zdravnik doma vas drži pri prehrani skorajda brez ogljikovih vodanov (po naše sladkornih, ker se iz njih tvori sladkor v telesni presnovi), a dovoljuje vam mesnine m tolšče v poljubni meri, drugi sdrokov-nia-k v tujem mestu vam ie dovolil precej žitnega zrnja in celo kruha, a odsvetoval mesnine, tretji vam je nasvetoval rastlinsko hrano z močninami m celo sl-nt&oniem, a prepovedal predvsem tolšče, manj strogo meso. V svoji zbeganosti me sprašujete, česa ali koga se držite? Odgovor: pameti) Vedite, da je tudi v zdravstvu veliko preveč »mode«, pretironosb v to ah ono smer, vsaka preiiranost pa se kai hitro izrabi. Vodik) vam bodi življenjska izkušnja. V drugi polovici svetovne vojne je zavoljo stradanja močno uplahnila sladkorna bolezen. Hranite se, kar se da pičlo, tako rački, da ne zgubljate na živi teži, mrtvo težo (podkožno mast tn notranje salo) pa kar odložite. Dava mbo lažje prestajati, hranite se s pri-prostun, makwz morali posve- imtnnHiilimiiiiitiimiiimitiiiiimiii HDRE2ITE iinHliiiiiiniimimniHiimiiitiiiiiimi i. VI Jffi n, r m v Oj m J® 1 1 odgovarja samo na vprašanja, k a- | | terim je priložen tale odrezek. | I »SLOVENEC", 21. junija 1936 | iiiimnniiii 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111:11111111111111! tovati ali na sodišču ali z odvetnikom, če kaže vložiti tožbo. Brez zanesljivih podatkov je ločen nasvet nemogoč. »Ah je mogoče doseči pravico«. — A. P. P. M. Težko je odvetniku zastopati stranko, ki misli, da pozna zakone! Vse okolnosti. ki jih navajate kot važne in ki se pri razpravi niso vpoštevale, so postranskega značaja in ne odločajo v 6tvari sami. V vaši pravdi je bilo rešiti le pravno vprašanje: ali so koristniki služnostne pravice poti po vašem svetu dolžni, da prispevajo k popravilu vrat, ki ste jih na tej poti postavili ali ne. Ker je zahtevana odškodnina za popravilo vrat bila pod 500 Din, se je v tej stvari postopalo po malotnem postopku. Zato je proti prvostopni sodbi priziv takorekoč izključen. Prizivno sodišče je moralo priziv zavrniti, ker ni bila pdana taka ničnst v formalnem pogledu, ki bi opravičila razveljavljenje prve sodbe. V stvarno razmotrivanje se prizivno sodišče sploh ni smelo opustiti. Ce trdite, da so priče po krivem pričale, predlagajte pri državnem tožilcu, da se jih radi tega preganja; če bodo te priče radi krivega pričanja obsojene, boste mogli predlagati obnovo postopanj v pravdi radi odškodnine za vrata. Sicer vam svetujemo, da kar potrpite s »krivico«, ki morda le ni krivica. Izguba državljanstva. F. K. G. Državljanstvo j naše kraljevine se izgubi: z odpustom, z odsot- | nostjo, z omOžitvijo, s pozakonitvijo, z odpovedjo \ in z odvzemom. Naš državljan, ki stanuje stalno | izven ozemlja kraljevine, a po dovršenem 21. letu , življenja v dobi 30 let ni izpolnjeval nikakšnih obveznosti proti domovini, prestane biti naš državljan. Če se kdo vse svoje duševne in telesne moči v svojih najboljših letih žrtvoval tujini, bi bilo krivično naložiti breme vzdržavanja takih ljudi na starost domači občini. Vsled 30 letne odsotnosti izgubi tedaj državljanstvo in z njim vred njegova žena in otroci. Izgubo državljanstva vsled odsotnosti se pa da preprečiti s tem, da se naš državljan v tujini pobriga po svoji domovinski občini, odnosno po zastopniku kraljevine v tujini, da mu na njegovo zahtevo preskrbila potrdila bana, da ni zaostal v izpolnjevanju obveznosti proti domovini, i Ce sc za to ne briga, ga ima domovna občina iz i brisati iz občinskega registra državljanov. V teku ; 15 dni, ko izve izbrisani državljan za ta izbris, Se lahko proli temu pri toži in mora dokazati, da jc izpolnjeval obveznosti proti domovini ter se potem zopet vpiše v register državljanov, s čemur se mu vrne državljanstvo. i Poroštvo matere preide na njene dediče. Z. M. B. Žena, ki je imela terjatev na posestvu svojega moža v znesku 30.000 din. je umrla in zapustila tri otroke. Pri zapuščinski obravnavi jc bila zapuščina matere prisojena otrokm. Takrat ni mož pokojne ničesar omenil, da niu je žena bila porokinja za njegovo posojilo. Mož se za plačilo dolga ni brigal, ne plačuje obresti od jx>sojila, tako, da je posojilnica opozorila skrbnika nedoletnih otrok, da plačajo obresti od posojila. Vprašate, ako so otroci rts dolžni plačati dolg svojega očela. Pokojna žena je jamčila kot porokinja s celim svojim premoženje za dolg moža. Kot dediči materinega premoženja jamčijo njeni olroci za poroštveni dolg svojega očela, ki mu ie bila porok mati. Kar bodo otroci plačali od tega dolga, imajo pravico zahtevati nazaj od očeta. Četudi je oče šel po svetu neznano kam. vam svetujemo, da kot skrbnik otrok tožite očeta, čim plačate posojilnici in za te vsote vknjižite na očetovem posestvu. Zastavljen gramofon. F. H. D. Stranka, ki ste j jo imeli na stanovanju, vam ie ostala dolžna na najemnini in vam je zato zastavila gramofon, češ, d bo v 14 dneh plačala dolg. Ko dolga tudi po več mesecih iii plačala, ste zastavljeni gramofon podarili prijatelju, ta ga je pa dal popraviti in plačal na popravila 200 din. Vo enem letu se je najemnik zgtasil, poravnal svoj dolg in zahteva povračilo gramofona. Vprašate, ako ima sploh pravico zahtevati nazaj gramofon, — Ko vam najemnik ni ob dogovorjenem roku plačal zaostale najemnine, ni s tem vam pripadel zastavljeni gramofon. Tudi, ako bi se vnaprej domenila, da zapade gramofon, je tak dogovor ničen, ker je protiven naravi zastavne pogodbe. Vaša dolžnost je bila, da zastavljeni gramofon dobro shranite in ga vrnete najemniku, čim plača dolg. Ker mu sedaj gramofona v takem stanju, kot je bil zastavljen, ne morete vrniti, 6te dolžni najemniku poravnati škodo: plačati morate v denarju vrednost zastavljenega gramofona. Zastaranje manufakturnega računa. I. J. L. Terjatve za dobavo stvari v trgovskem obratu zasta-rijo v treh letih. Prekine se pa zastaranje, če dolžnik pred polekom zastaralne dobe ali izrečno ali molče nrizna svoj dolg. Ako ste dobili zadnji opomin 1 avgusta 1933 in ste tedaj trgovcu izjavili, da računa ne morete plačati, ker ste brez službe, ste s tem ;voj dolg priznali in je bilo zastaranje prekinjeno. Ako ne dobite novega opomina, oziroma tožbe do 1. avgusta 1936, boste lahko na kasneje vloženo ložbo ugovarjali zastaranje te terjatve. Odvetniški račun. P. B. C. Ako se se z nasprotno stranko poravnali in ni bilo glede stroškov posebnega dogovora, je dolžna vsaka stranka trpeti svoje pravdne in zastopniške stroške. Ako je vaš zastopnik dal sodišču odmeriti svoje stroške, ste dolžni te plačati jx> sodni odmeri, sicer vas vaš zastopnik lahko toži na plačilo svojega honorarja. S tem tvegate le nove stroške. Ako mislite, da vas je vaš zastopnik slabo zastopal in mu zato nočete plačati stroškov, bi v taki pravdi le tedaj uspeli, ako bi se vam |x)srečilo dokazati, da ni odvetnik uporabil piotrebe marljivosti, ki je potrebna za pravilno zastopanje. V praksi so zelo redki primeri, da se to v pravdi danes dokaže. Ako je po sodni odmeri odvetnik na vaše prošnje popustil nekaj na stroških in vam dal rok za plačilo, je pač smatrati, da vam je dal ta popust le pogojno, ako mu plačate v danem roku. Ako ste rok zamudili, morate pač plačati celo vsoto. noCete dober, naraven malino vee? Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46 Pravica poslado odpravnine. J. R R. Na vašem posestvu, kjer vam je prvotno gospodinjila mati, potem sestra in sedaj žena, ste imeli od leta 1924 dalje služkinjo, ki jo je še najela mati. Tej služkinji ni bilo prav novo vodstvo vaše žene in je zato na 14 dni odpovedala službo, kar ste vzeli na znanje. Osem dni pred jx>tekom odpovednega roka ni takoj izvršila naročila vaše žene in ji je ta rekla, naj takoj zapusti službo. Služkinja je res drugi dan odšla. Pri obračunu ste ji odtrgali zaslužek za zadnji teden, ker je predčasno odšla. Sedaj zahteva služkinja |x> sodišču pritrgano plačo in še odpravnino radi nad desetletnega službovanja in vprašate, ako je k temu upravičena, ker je imela služkinja tekom 10 let tri gospodinje, torej tri službe. — V vašem primeru je merodajna naredba iz leta 1921. ki ureja službeno razmerje hišnih in gospodinjskih (»slov. Služkinja je skozi enajst let opravljala gospodinjska dela v vašem gospodinjstvu in je bila sprejeta v vašo družino. Ni odločilno, da je imela v tem času tri gospodinje, ampak to, da ste vi bil v vseh teh letih gospodar. Ker je torej službeno razmerje trajajo brez presledka čez 10 let, ima služkinja pravico od vas zahtevati odpravnino, ki znaša četrtino letne plače za prvih deset let, in za vsako jx>lno službeno leto čez še 5% vsakokratne letne plače. Ravno tako ste ji dolžni plačati zaslužek do konca odpovedne dobe; ni namreč tehten razlog, da gospodinja takoj odpusti posla, če jo takoj ne uboga, ampak Ie tedaj, ako posel kljub ponovnim opominom dosledno zanemarja svoje dolžnosti. Vsi spori, ki izvirajo iz službenega razmerja, se morajo najprej obravnavati pri pristojnem občinskem posredovalnem uradu in so le, če ni dosežena poravnava, za take spore pristojna redna sodišča. Plačevanje dolgov pri zadružnih posojilnicah. I. K. P. V nedeljo 7. junija t. 1. smo napisali, da uredba o odložitvi izvršb za kmetske dolgove ne omenja zadružnih posojilnic. Zato ni mogoče smatrati. da velja tudi za dolgove pri teh posojilnicah. Za zadružne posojilnice v Sloveniji velja v celoti »odplačilni načrt«, po katerem so morali dolžniki odplačevati prvi obrok dolga (1%) z 6% obrestmi do 30. novembra 1935. Ostanek pa bodo morali odplačevati v nadaljnih 11. lelih, vsako leto do 30. novembra. Ako pa dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska 6000 din, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj eno četrtino dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. Služba pri orožnikih. N. K. G. Vaš 18 letni brat še ne more biti sprejet k orožnikom, ker zahteva zakon za sprejem v orožniško službo med drugim tudi, da je kandidat odslužil rok v stalnem kadru v glavnih vrstah orožja vojske ali mornarice. Za delavca pri železnici je lahko sprejet, ako je kaj mest praznih. Obrne naj se na železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more usak irtoooati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ler mesec dni piti mesto druge oode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! Odpoved službe nameščenca. V. V. Ako vam tovarna službo v pravilnem odpovednem roku odpove, se odpovedi ne morete uspešno upirati. Ako ni kaj ugodnejšega za nameščenca dogovorjeno, velja odpovedni rok 6 tednov s koncem koledarskega četrtletja, p>o petih letih službe znaša odjx>-vedni rok tri mesece; po dovršenih 15 letih službe štiri mesece in po dovršenih 25 letih pet mesecev. Ker še niste 10 lel v službi, vam v slučaju odpovedi ne pripada nobena odpravnina. Izpodbijanje pogodb, sklenjenih v škodo upnika. F. K. Ne moremo vam dajati nasvetov o tem, kako bi prikrili kupljeno njivo, da vam upnik, ki je slučajno davkarija, ne bi mogel blizu. Takšne pogodbe, ki so sklenjene v škodo upnikov, se dajo izpodbijati, čeprav so formalno pravilno sklenjene. Ker bi imeli v slučaju izpodbijanja take pogodbe samo škodo, je bolje, da se v to ne spuščate, da vam pozneje ne bo žal. Pogodba občinskega nameščenca z občino. J. K O.Vam pogodba, katere vsebino jioznate, ni jasna. Še manj more biti jasna nam, ko ste nam napisali samo en stavek iz nje. Nemogoče je, da M vam iz napisanega stavka razjasnili nejasnosti pogodbe. Prepišite celo pogodbo in vprašajte, kar vam je nejasno. Mešani zakon. L B. L Vprašujete, ako se lahko sklene zakon med katoličanko in pravoslavnim na ta način, da ostane vsak v svoji veri in ako je mogoče, da so otroci iz tega zakona pravoslavne vere, ter ako bi žena iz tega zakona dobila po možu pokojnino. — Mešane zakone pozna tako katoliška, kakor tudi pravoslavna cerkev in v takem slučaju zakonca lahko ohranita vsak svojo vero. Vendar katoliška cerkev tako zakone prepoveduje, ako bi obstojala za katoliškega zakonca in za otroke nevarnost verskega odpada. Mešana veroizpoved tvori oviralni zakonski zadržek, ki ga spregleda katoliška cerkev samo pod pogoji, če silijo v to pravični in tehtni razlogi, če da nekatoliški del dovoljno jamstvo za to, da bo odvračal od katoliškega zakonca nevarnost verskega odpada in ako oba soproga zagotovita katoliški krst in katoliško vzgojo svojih otrok, ako obstoji moralična gotovost, da se bodo ta zagotovila izpolnjevala. Tako torej predpisuje katoliška cerkev. Pravoslavna cerkev tudi ne odobrava mešanih zakonov, ampak jih vendar trpi. Pravoslavna cerkev daje dovoljenje za sklenitev mešanega zakona tudi le pod pogojem, da se soproga zavežeta, da bosta dala vse otroke krstiti in vzgojiti v pravoslavni veri in da priznata za slučaj zakonskih sporov pristojnost pravoslavnega cerkvenega sodišča. Po občem državljanskem pravu je mešani zakon veljaven, zato bi žena po smrti moža, državnega uslužbenca (vpokojenca), dobila jiokojnino, v kolikor ima do nje pravico ijo uradniškem zakonu. Vknjižba na ženino posestvo za možev dolg. N. T. Brez ženinega dovoljenja se ne boste mogli vknjižiti na njeno polovico posestva za dolgove njenega moža. Sosedovo gnojišče pred stanovanjsko hišo. F. K. Sosed namerava zgraditi gnojišče tik pred »rašo stanovanjsko hišo, ki je le 2 metra in pol oddaljena od meje. Vprašte, ako lahko ugovarjate. — Občina, ki je stavbno oblastvo prve stopnje, lahko prepove zgraditev gnojišča pred stanovanjsko h'šo iz zdravstvenih in higijenskih razlogov. Žito se obrnite na njo. Odnravnina hišnih ali gospodinjskih poslov. S. F. K. Služkinja, ki ji je po 22 letih službe ista odjjovedana, bo po predpisih naredbe o služben :tn razmerju hišnih ali gospodinjskih ]x>slov v Sloveniji lahko zahtevala odpravnino. Ako se rs -veže službeno razmerje, ki je brez presledka trajalo le-■ set let, gre pioslu odpravnina v znesku četrtine letne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim j nadaljnjim polnim službenim ietom za 5*5 vsakokratne letne plače, dokler se ne izenači z njo. Pravico do odpravnine pa posel izgubi, ako je gospodar smel službo odpovedati iz tehtnih razlogov, n. pr. ako posel zakrivi v škodo gospodarjevo ali v škodo tretje osebe tatvino, poneverbo, prevaro ali drugo kaznivo dejanje tako da gospodar pa pravici izgubi zaupanje vanj; ako se posel vda pijančevanju, očitnemu nenravnemu življenju, ako oboli za boleznijo, ki je posledica nenravnega življenja, ali ki je ostudna- ozir. ako take bolezni gosjx>darju takoj ne naznani, ako občutno razžali gospodarja ali gospodarjevo obitelj ali krati hišni ugled, ako zanemarja osebno snago in podobno. V vašem slu-žaju bo odpuščena služkinja lahko pismeno obvezo gospodarjevo, da ji bo do smrti plačeval rento, lahko sodno uveljavljala. Spor bi spadal pred redno sodišče. Kmetijski nasveti Toča potolkla hmelj. R. P. B. Minuli teden vam je toča potolkla hmelj tako, da so vsi vrhovi okleščeni. Pridelek bo najbrž večinoma uničen, bojite se pa. da ne bi tudi trsi vsled tega trpeli. Radi bi vedeli, kako naj postopate z njim, da rešite, kar se še rešili da. — Od toče potolčen hmelj je najbolj podvržen peronos|iori, zato ga morate takoj zavarovati proti njej. Na ranah listov in steblovja 6e najraje naselijo glivce te bolezni in jil uničijo. Zato je edino sredstvo, da se reži vsaj trte, takojšnjo škropljenje z modro galico in sicer enodstotno tako, da se vsi deli temeljito oškiope. S tem bo rastlina zavarovana proti tej bolezni in bo precej krepko še nognala tako. da bo še nekaj upanja na pridelek. Pcvdarjamo na, da je treba hmelj takoj škropiti. Zanima Vas. zakaj je Slovensko čebelarsko društvo osnovalo v Kamniški Bistrici plemenilno postajo, in želite pojasnila, ali ima pomen pošiljati matice v praho tja. J. P. — M. p. — Gotovo veste, da je pogoj vsake dobre plemenske živali, da izvira od dobre matere, pa tudi dobrega očeta. Isto je pri čebelah. Za nadaljnji napredek družin ne pride v lioštev samo vaša dobra m-tica. ki ste si jo vzgojili iz najboljše družine, marveč tudi dober trot. Ker je znano, da se matice plemene v poletju, je čisto negotovo, s kakšnim Irotom se bo združila in se lahko primeri, da se oplemeni s trotom iz prav t-labe družine, kateri ima v sebi mnogo slahih lastnosti. Te slabe lastnosti se prenesejo na bodoči zarod in se pogosto čebelar čudi, da ima matica iz prvovrstne družine potem tako slabe uspehe. Da so izključi možnost, da bi se matice prašile s troti iz slabih družin, se ustanavljajo po svetu ple.me-nilne postaje, kjer se goje odlične družine samo zaradi trotov, ki malice opleinenjujejo. Takšna postaja se je osnovala v Kamniški Bistrici za slovenske čebelarje. Postaja mora biti v takšnem kraju, kjer za dvojno daljavo čebelnega in trotje-ga poleta ni drugih čebel. Matice se lako morejo sprašiti le s prvovrstnimi troti iz plemenilne postaje. Pri nas Slovencih je pa ta postaja potrebna in važna zlasti tudi zato, da si vzdržujemo čisto kranjsko pasmo, ki je v nevarnosti, da s križanjem polagoma izgine. To so v glavnem razlogi, zakaj se je postaja osnovala, in zakaj je koristno in pri-l>oročljivo pošiljati mlade matice tja v praho. Kdor hoče v čebelarstvu napredovati, mora skrbeti za dober bodoči zarod. Tega pa jamči le prvovrstna matica in izbran trot. Špajk — baldrijan je zarastel travnik. I. Z. H. Na travniku na ljubljanskem barju se vam je zarasla neke vrste neljuba roža, ki ji ne veste imena, zato pošiljate njen cvet v pogeld. Travnik ste zadnja leta redno gnojili s superfosfatoni in kalijevo soljo, nikdar pa še ne z apnom in ne s hlevskim gnojem. Vedeli bi radi, zakaj se je ta plevel na travniku tako razmnožil in kako bi ga zatrli. — Poslani nam cvet je baldrijan, zdravilna spojka ali božjastnica, ki raste najraje na bolj mokrotni ali vlažni zemlji, ob jarkih in bregovih voda. Ta ima v zemlji kratko in debelo, močno dišečo korenino. Pokončno steblo je cevasto, podolžno brazdaste in nosi nasprot ne. lihopernato razrezane liste. Posamezne krpe so suličaste, različno nazobčane. Cvete od junija do avgusta. Cveti so majhni, rdečkastobeli ali rdečkasti in sestavljajo vrh stebla ploščnat kobul. — Korenina je zelo zdravilna in jo lekarnarji in drugi trgovci z zelišči kaj radi kupujejo in drago plačajo. Ako hoče ta plevel na svojem travniku zatreti, iz-kopljite septembra ali oktobra meseca njegove korenine, s čemur bodete dosegli dvojno korist: travniški plevel boste tako uničiil in za niecove korenine boste dobili primeren znesek. Beli nage lj Ce stopiš kjerkoli v Evropi ali v Ameriki v kako knjigarno in zahtevaš lahko umljivega vodiča M arabski, ruski, češki jezik, prejmeš drobno knjižico. To je »poliglot«, ki ga kupiš, ker je deloma pregledno pisan, deloma je pa tudi poceni: dobiš §a za frank, za pezeto, za marko. Zares, prav iz-orno ti služi v kaki restavraciji, brivnici, v prodajalni klobukov, a da bi se mogel po »poliglotu« razgovarjati, pa bodi še tako preprosto, tega si pa ne pridobiš iz te knjižice. Nikoli ne bom pozabil, kako se mi je to po- 1'asnilo, ko sem nekoč odhajal iz Genove. Pri ne-;em portugalskem analfabetu, ki je imel največjo knjigarno v Rio de Janeiru, sem si kupil italijanski poliglot in na vožnji po morju sem se po njem prav pridno učil italijanščine. 2e pri Gibraltarju sem znal na pamet ta svoj »katekizem« in ko smo pristali v Genovi, so me koj vsi razumeli. Tudi iri kosilu nisem imel nobenih težkoč in sem dobil edila, ki sem si jih zaželel in po laško naročil. Kar »smehoval sem se v duhu tistemu inženjerju, ki e moral v Parizu ves teden jesti sam sir in race, ter sta bili besedi Iromage in canard edini francoski besedi, ki ju je znal. Toda — prezgodaj sem se veselil svoje zmagel 2e čez tri ure sem stal ko kak tepec pred majhnim Oenovčanom, ki ie žlobudral, bruhal iz sebe laške besede in streljal z njimi vame ko najmodernejši top svoje granate. Niti glasu, niti trohice ga nisem mogel razumeti. Ta človek bi mi bil prav tako lahko govoril po samojedsko ali kirgiško; niti pičice nisem razumel. Moje dosedanje občudovanje poliglota je naglo ugasnilo 6pričo te toče samih izstrelkov. Čudovito mi je bilo. Taval sem tja in sem in sem prišel v neko stransko ulico zadaj za trgom Aqua verde. Medtem ko sem skušal razpoznati ceste, me je bil napadel ta Italijan. Slednjič se mi je toliko posvetilo, da sem videl, da hoče mož nekaj zvedeti od mene. Kazal je na gumbnico ovrtnika mojega jopiča in skušal izzvati mojo pozornost na svoj jopič. Zares, čudno: oba sva imela bel nagelj v gumbnici. Pred uro sem ga bil kupil od neke majhne fiorelle pri katedrali sv. Lovrenca. Mogoče bi bil Genovčan rad zvedel, kje sem ga dobil, ker v tem letnem času še ni bilo nageljev? Skušal sem mu to dopiovedati po angleško: zaman! Po francosko: ni zaleglo! Po špansko? Tedaj mu je nekaj zasijalo na obrazu. A zdajci so pri spomeniku, Krištofu Kolumbu zapeketala konjska kopita in človek z belim nageljem je kar sredi stavka prekinil ploho svojega žlobudranja in je že — izginil —, kakor se je bil tudi iznenada pojavil. Spet sem začel kolovratiti jx> mestu, ko sem zaslišal za seboj nagle, tihe korake. Urno sem se obrnil in se zazrl v oči neke mlade dame v dolgem, rumenem plašču, ki je strmela vame. Odločno je stopila predme, vzela majhen zavojček iz žepa in mi ga stisnila v roko. »Signor,« je v hipu zašejDetala, »per lei, signor.« In že je izginila. Italijanščina mlade ženske se je bolje prilegala mojemu jx>liglotu ko italijanščina onega moškega. Te besede sem prav dobro razumel — pomenile so: za vas, gospod! — Pa sem stal na neznani cesti v tujem mestu, držeč v rokah neznan zavojček. Glede na zavojček moram povedati, da je imel obliko škatlice za vžigalice — čeprav je bil težji ko taka škatlica — in je bil zavit v zelen papir in prevezan z vrvico. Vsa ta reč je bila malce sitna, vendar me ni niti malo zmedla. Le v duhu sem se zatekel k najmo-drejšemu in najpoštenejšemu človeku, kar sem jih poznal; k Efremu Liljequistu in sem se vprašal: kaj bi on napravil v tem primeru? Dognal sem, da bi bil Efrem svojo majhno, a leporaslo postavo spravil k prvemu stražniku in bi mu vse to jx> vedal, Toda — nisem bil prepričan, ali bi moj poliglot zadoščal za razlago takega zamotanega položaja in pa — ker nič ne dam na stražnike, bodi te ali one države, še najmanj pa upoštevam laške. To mi je kar prirojeno — in ne morem si pomagati. Zatorej sem zeleni zavojček vtaknil v žep in odšel po cesti proti spomeniku Krištofa Kolumba. A vprav ko sem zavil krog vogala, sem zagledal policijski voz, ki je besno drevi! čez trg in iz načina, kako je častnik dajal navodila, sem spoznal še bolj ko prej, da oko j>ostave nima nobene zveze z mojim zelenim zavojčkom. Pa se je primerilo, da sem čez dve minuti nato dobil svojega prijatelja iz domovine. Precej časa 6va klepetala; pred deseto uro zvečer nisem prišel v svoj albergo — in šele tedaj sem spoznal, da sem bil lačen ko volk. Z veselo zavestjo, da vem, kako se pvavi po italijansko telečji zrezek in ocvrta cvetača, sem stopil v jedilnico, si izbral mizo, potegnil stol in se usedel... Oha! Kaj pa je bilo to? Zavojček, zeleni zavojček! Nanj sem 6e usedel... šele zdaj sem se spomnil te dogodivščine. Sklenil sem, da razvozlam uganko in sem pretrgal ovoj — saj je bila rekla gospodična: »Za vas, gospod!« in sem potegnil sivo škatlico iz lepenke. Ko sem potegnil predalček iz škatlice, je padel na beli prt mize nekakšen ključ. Ključ je bil prcej težak, imel je na obeh kon- cih brado zvite konstrukcije m je bil tako nov, da se ie kar svetil. Koj sem si dejal: »•Naj me vrag vzame, če ni to ključ kake blagajn*!« Bržkone je bilo tako, da sem bil videti ves zmešan in odsoten, ko je hotelir koi nato 6tal poleg mene in me vprašal, kaj blagorodni gospod želi. »Saj res — prinesite mi telečji zrezek z ocvrto cvetačo!« Bil je sam gospod hotelir, ki je prevzel moje naročilo, a natakar je stal za njim. Oba pa sta bolščala na blagajniški ključ pred menoj. Vzel sem ključ in ga vtaknil v žep. »Oprostite,« je rekel hotelir, ki se je bil spomnil, da ne sme srepeti v gosta, »oprostite, a ocvrte cvetače nimamo. Ce bi si mogoče želeli makaronov s paradižniki ali oljem, vam lahko postrežemo!« »Ne,« sem odvrnil v svojem poligiotskem jeziku, »nikakor, gospod. Tisočkrat se vam zahvalim, a moj želodec mi ne dovoli, da bi ga gostil s takimi mastnimi prigrizki.« Odkazali so mi sobo z okni na pristanišče in komaj se je začelo daniti, me je zbudilo cviljenje vreten na parniku in klici »ohojl« Koj nato je potrkalo. Trkanje ni bilo navadno — tudi ne trkanje ženske roke; bilo je nekakšno trkanje v sredi med trkanjem pismonoše in biriča. Imel sem čisto vest in sem za vpil: »Naprej!« Na pragu sta se v somraku r>ojaviIa dva policista, kratkih nog, v ponošeni uniformi — in ta vražji poligloti — razumel sem pomen njunih besed: »Oblecite sel V imenu jjostavel Na komisarijat!« Na omarici pri postelji je ležal ključ, oni blagajniški ključ in eden obeh policistov je planil in ga pograbil kakor setradan pes hlastne po koeti, a jaz sem zehaje vtikal noge v hlačnice. Cez pet minut sem bil oblečen — tako sem mislil —, a tedaj je pripomnilo drugo oko postave prav porogljivo: »Signor še ni oblečen.« »Kako da ne:« sem odvrnil. »Kaj mi še manjka?« »No, manšeti,« je odvrnil vražji človek — in me vklenil! A bil sem bolj prečut ko jezen. Ce človek potuje, rad doživi kaj zabavnega, česar ni v Baedekerju. Tudi jaz si nisem mogel misliti drugega, ko da bo ta zadeva takoj pojasnjena. V duhu sem že videl skesanega komisarja pred seboj, ki me vabi k 6ebi na zajtrk in mi postreže s telečjim zrezkom in ocvrto cvetačo. Sicer se mi je pa že vnaprej dobro zdelo, kako bom opoldne vse to prif>ovedoval prijatelju — ko bova skupaj pri kosilu. Vendar — ta zgodba se je grdo spakedrala. Obtožili so me in obsodili, še preden sem stopil v svinčene temnice. Tatvina se je bila izvršila — že v drugo. Z nekim, že prej ukradenim ključem so se tatovi polastili neke manjše blagajne. S tem ključem pa naj bi odprli večjo blagajno. Slabo je bilo to, da ni bilo v poliglotu nobenega »Obiska pri preiskovalnem sodniku« (kaj mi je koristil »Obisk v trgovini s klobuki«, ki sem ga znal na pameti). Nobenega zloga nisem znal jx>vedati v svojo obrambo in tako bi mogel tičati kar tri dni v ječi! Brez dvoma je slabo vplivalo, ko sem jecljal vpričo Poncija Pilata. Medtem sem napisal listek svojemu prijatelju. Prišel je in tako jx>vedal, da je bila oblast močno prestrasena. Zares, to ni bilo ko v poliglotu: »Želim par svetlorumenih rokavic!« Slednjič so me izpustili. • Uganka je bila pa ta, ki jo je brez dvoma že vsak razvozlal, da je beli nagelj v moji gumbnici premotil ono rumeno gospodično. (Anares Eje.) Tovariša Na univerzi so se začele počitnice. Napravila sva jjoslednji izlet. Najini kolesi sta se lesketali po podeželskih cestah. »Zakaj pa ne bi šla skupaj na počitnice?« mi je omenil. »Saj sem vesela, da te ne bo treba nekaj tednov videti; sicer pa imam tudi svojo mater.« »Ali misliš, da sem jaz z lune in nimam staršev?« »Vem; na luni so, v pravljični deželi, kjer ni nobenih skrbi. Zato si tudi tak čuden človek«. »Zakaj — čuden?« je siknil vame. Začela sva se pričkati. Dobro! Saj ni bilo potrebno, da bi zvedel, kako je bilo meni pri srcu. Jelke so se blestele v soncu, vse samo sonce in zrak, 'oliko zraku! Bil je orjaške postave, lepe, majhne glave. K plavim lasem so mu dobro pristojale pravšne, modre oči. Minilo je popoldne, kakor so zmeraj po: tekale najine nedelje. Imela sva brašno s seboj, ki sva si ga razdelila. Ko navadno, sva na dolgo in široko razpravljala o Bogu in o ljudeh, o politiki in svojih osebnih naziranjih. Sličila sva razbeljenemu kotlu. Omenil je tudi razmerje med možem in ženo. »To je pa zadeva, ki je zmeraj manj važna,« sem naglo pripomnila. Prikimal mi je in me hitro pogledal. Ce me tako jx>gleda, pravim, da ima na-iičnico; kar uganke so v obrazu. Povzpela sva se v hribe. Težavno je bilo, da bi njega pripravila do urne hoje. Len je ko njegovi dolgi udje. Strašno — takle moški, ki sopiha in se poti! Ko sem se že dovolj norevala iz njega, mi je bil za korak bliže. V zapestje je udarjala kri, ko me je zgrabil za roke. »Ti ne boš ...« »Kaj pa?« sem nedolžno odvrnila. Koj me je izpustil in trmasto umolknil. Šele čez čas sva 6e spet pobotala. Dan se je začel nagibati! Vsa sva bila preši-njena z dišavami pomladi. Silila sem, da se vrneva domov, češ, da imam še račune s svojo gospodinjo. A on me je vabil dalje v gozd, ki ni bil vprav velik. Luči so žarele. Zdaj pa zdaj sva srečavala parčke. Nato je vzšla luna. Se to! Nič mi ni prijalo, da sem se mu jjokoravala in tiho stopala kraj njega. To sem mu tudi povedala. Cim bolj temno >'n samotno je bilo, tem bolj mi je tekel jeziček. »Ali ne znaš molčati?« »O, prosim!« sem odvrnila. »Namreč, tako zoprno mi je, če žena venomer klepeče.« »Jaz nisem žena.« Seveda — gosj>odična medicinka si, a vprašanje je še, če napraviš rigoroz!« »Prej ko ti!« Pod nogami nama je pokalo brstje. Slišala sem tiktakanje njegove ure. Slišala utripe njegovega srca. Ah. da bi bila že doma! — sem iz dna duše želela. Tako čudno, čudno mi je postajalo pri srcu, neka sila me je obvladala, ki se ji kar nisem mogla več zoperstavljati. Kar prišlo mi je, ko še nikoli, da bi bila vsa sanjava. Prvič bi se ga bila rada oklenila krog močnega vratu. Tedaj so se bližali koraki. Saj niso bili koraki, bilo je, ko da nekdo po-drsava tik za nama. Skoraj tako je bilo, ko da bi šla moja mati za menoj. Malo pošepava in jutri osorej bom že pri njej! Še nekaj ur in vse tisto čudovito je splahnelo ko pena. Slednjič sva dospela do gostilne, kjer sta bili najini kolesi. Zasedla 6va ju in zdivjala ko norca. Pred hišnimi vrati sva se poslovila. Niti ni poskušal, da bi mi viteško poljubil roko. Vendar je bila tista njegova »naličnica« tisto, kar sem z vsemi zagonetkami vzela s seboj v sobo. Gospodinja je že spala. Zgrudila sem se na stol za pisalnikom, kjer sem se sicer učila in tuhtala, in sem se na ves glas razjokala. Ob slovesu se človek pač mora jokati. Vse je odplavalo, vsa samostojnost, ves ponos. Ničesar ni ostalo ko dekle, zatelebano dekle, polno koprnenja ... Halo! Telefon se je oglasil. V predsobi sem dvignila slušalo k ušesu. On je bil. Da se mu je na kolesu nekaj pokvarilo; px>rivati ga mora in je tako utrujen! Ce bi prišla in mu pomagala? Ce je toliko tovariškega čuta v meni in bi stopila do njega? — Ce človek omeni prijateljstvo, potem pač ni, da bi še preudarjal. Manala sem s svojo torbico za orodje in kar odplavala po stopnicah. Stal je pred hišo in bolščal vame. Srepel je vame, ko da bi bil začaran. »Ali si...« Zdaj šele sem se sp>omnila, da sem brez dvoma vsa skuštrana, objokana. Da sem ko divjakinja. A on je strmel vame, ko da sem krasotica. »Jokala si se? Solze so to?« Kakor bi jih priklical, so mi začele spet teči. In če se začnem jokati, ne morem prenehati. Pa nobenega robca! Le torbica z orodjem. S svojim robcem mi je nežno obrisal solze. ►>Ali nimaš samo glave? Ti imaš tudi srcc?« Naglo sem se iztreznila. Da bi se rešila iz zagate, sem mu dejala: »Osel!« On pa je nadaljeval: »S pravico človeka, ki je kaj odkril, je to srce zdaj moje — pojx>!noma in brez ostanka — moje! Dovolim ti le še, da doštudi-raš, a to je pač f>oslednje. kar ti dovolim.« »Tak osel!« sem se zahihitala, a že se je njegov dolgi nos dotaknil mojega, kar je nemara j>o-menilo j>oIjub. Kar preveč glasno za tako pozno uro in sredi ceste, je zavpil: »Bog nebeški, ali bo to lepo: za vse življenje — oba skupaj!« »Pričkala se bova vač,« sem odvrnila. »Saj je bilo najino pričkanje zmeraj. ..«; iskal je besedo in prav sramežljivo, kakor se jaz ne bi mogla nikoli izraziti, je končal preprosto in tiho: »... ena sama velika ljubezen ...« (Emanuela Mattl.) Priporoča se domača povsem naravna k« 1)" mineralna VODA KRALJEV VRELEC IGNACIJEV VRELEC POIZKUSITE! Uprava .,H0STRtUNI5HE-SLftTIHE" poŠta: Podplat (vla Grobelno) stoji dratievolje na razpolago z naslovom najbllije zaloge odn. s ponudbo za veSJl odjem. Kulturni listek HHKOHHBIHHHBIBHHHHHnBDHBHHHHHHBHBBMHV Hristo Botev {Ob šestdesetletnici žalostne smrti bolgarskega pesnika.) Znani bolgarski revolucionar in književnik Hri-erto Botev se je rodil 25. decembra 1. 1848 v mestecu Kaloferjt v Južni Bolgariji. Njegov oče je bil podeželski učitelj in se poskušal tudi s peresom. Prvo izobrazbo je pesniku dal oče, ko je bil pa sin 15 let star, ga je poslal na klasično gimnazijo v rusko Odeso. Mladi Botev je bil sila temperamentna narava in mu ruska šolska disciplina ni kar nič p«-riaja. Opominjali so ga, imel je opravka s policijo, nazadnje pa so ga izključili iz šole. Potem je živel v besarabski vasi, bil vaški učitelj, todft naprej se je družil z revolucionarji. 2e na gimnaziji je začel prebirati dela znanih ruskih revolucionarjev černiševskega, Pisareva, Dobroljubova in drugih. Istočasno ko z ruskimi nihilisti in socialdemokrati ie bil v zvezah tudi s poborniki polj-ska^a revolucionarnega gibanja (znana vstaja leta 1363). šele 1. 1867 se je zopet vrnil iz besarabske vasi Zadonajka v rodno mestece Kalofer; spotoma je naletel v Slivenu na Čajkovskega kozaški polk, ki ga i* strašno oduševil. V Kaloferu je nekaj časa zamenjeval v šoli bolnega očeta, ki je bil ruski dijak in zelo nejevoljen zaradi predrznega revolucionarnega nastopanja svojega sina. Pa ni nič pomagalo. Mladi Botev je ljudem v mirnem mestecu kar naprej pridigal o revolucionarnih idejah, na praz- i uik sv. Cirila ia Metoda L 1867 (šolski praznik) pa j je po končanem zborovanju, na katerem so bili učitelji, duhovniki in dosti naroda, stopil na govorniški oder in strašno ostro napadel vse po vrsti: učitelje, Turke, vaške oderuhe in celo samega sultana. Seveda po tem neprijetnem dogodku ni mogel več ostati v rodnem mestecu, ampak mu je oče dal polno nasvetov in zadnji denar, ki ga je imel, in ga nagovoril, naj se poda v Odeso. Hristo pa je krenil proti Donavi in nekako prišel v Romunijo, ki je bila tiste čase znana kot zatočišče revolucionarjev. Oče je zvedel za sinov beg v Romunijo. Pisaril mu je, naj odide v Rusijo, toda zastonj. Sin je odšel v Brailo, sodeloval kot igralec v bolgarski gledališki družini, bil potem nekaj časa črkostavec v eni tamošnjih tiskarn, prišel v stilk z revolucionarji Sergijem Nečajevim, Meledinom in Florescom, napisal revolucionarno Dumo na bolgarske emigrante, odšel v središče bolgarskega revolucionarnega gibanja, v Bukarešt in postal politično sila delaven. Obenem je pisal tudi prve pesmi. Potem je nekaj časa zopet učiteljeva! med Bolgari v Romuniji, ker mu je oče ta čas umrl in je sin ostal brez sredstev. Nazadnje pa je odšel zopet v Bukarešt in se skrival v tiskarni Karavelova. Deloval je v Osrednjem revolucionarnem komitetu, pisal in pesnil, izdajal satirični list Budilnik, pa tudi zanimivo Računico. V omenjeni računici so bile na primer tudi takele naloge: »Sultan ima 800 žena in vsako leto si jih vzame še po 75. Koliko žena se je zbralo v haremu Njegovega Veličanstva v desetih letih?« — Ali pa : »Turki so podjarmili Bolgarijo 1. 1836. Koliko let je že rob v senci turškega sultana? Dokleij naj ie bo?« Razumljivo, da je bu-kareški založnik debelo gledal, ko je odpr! in prebiral tako Računico. Z Ljubenom Karavelovim sta delala skupaj. Borba za novo stanje je bila ostra in nevarna. Treba se je bilo biti s Turki, pa tudi z izdajniki v lastnih vrstah. Ko je Karavelov nehal delovati za Komitet, ga je zamenjal Botev. Mesto »Nezavisimosti« je začel izdajati list »Zname«. Potem sledi razdor med Botevom in Karavelovom. Z Botevom je bila mladina. Tako je nastal razdor tudi v sami organizaciji. L. 1875 je nastopilo in bilo zelo važno za Bolgarijo. Revolucionarni pokret je naglo zorel. Na pomlad je Botev zbral svoje najhrabrejše ljudi, ee z njimi ukrcal na avstrijsko ladjo »Radecki«, se prepeljal na bolgarska tla, oborožil ljudi z orožjem, ki ga je pripeljal s seboj na ladji, začel tako imenovano »aprilsko vstajo«, toda bil »boj brez upa zmage«. Turki so ga potolkli. 2. junija I. 1876 so njega in njegove v bližini Vrače turški vojaki posekali in njihove glave za zgled nataknili na kole. Tak je bil konec tega mladega revolucionarja in pesnika, ki ga bolgarski narod še danes spoštuje in se klanja njegovemu spominu. Življenju podobno je tudi njegovo književno delo. Napisal je sorazmerno malo. V književnost spadajo ie njegove pesmi, ki jih je dvajset. Najbolj znane so: Hajduki, V krčmi, Molitev materi, Hadži Dimitr, Rodoljub, Moji prvi ljubici, Polne so navdušenja, idealizma, borbe. Vedno in povsod se je zavzemal za preprosti narod, ki trpi največ, ki ga vsi zaničujeio, odirajo, izkoriščajo. Narodna pesem mu je bila draga in njen vpliv se pozna tudi v nekaterih njegovih pesmi. Obupaval ni nikoli. Bil je krepak in pripravljen na boj do zadnjega. V bolgarski književnosti Botev prav za prav skoraj ni mogel iskati vzornikov, pesniških namreč. Saj je bolgarska pisana beseda komaj dobro zaživela in je listih par pisateljev in pesnikov, ki eo nastopili pred njim, šele začelo orati književno ledino. V domovinski pesmi je Botev na višku in je po nji še danes cenjen. Saj ga bolgarska mladina še dandanes z navdušenjem prebira. Tehnično Dva človeka na travniku Gospod Dornik si je po mesece dolgo nalagal preveč bremen na pleča; 6aj že ni več delal, ampak e garal; se ni le boril, marveč je hlastal. Zda; je ležal v travi ,nekje na nekem počitniškem travniku; med bilkami je brnelo in brenčalo in na nebe6U je plamtelo sonce. »Enkrat na leto človek že zasluži kaj takega,« je govoril počitniški človek sam pri sebi, »enkrat na leto, da imaš dneve, ko moreš biti brez ovratnika in čevljev, brez tinte in koledarja!« Ko je tako ležal in z notranjim glasom spremljal vse pesmi, ki so jih peli škrjancki in mrmrali potočki in jih je pošumevalo listje dreves, si je spet počasi nabiral, kar je bil izgubil v mesecih garanja. Suknjič mu je lenaril nedaleč od niega, ko da so slekli vse breme iz njega in ga vrgli proč. Dornik e spoznal: Kmalu se bo spet mogel veseliti živ-jenja. Bog ohrani brenčeče travnike! A zgodilo se ie, da je gosjKKl Dornik zaspal in se je zgodilo, da ga je neko drezanje zbudilo: »Pazite, gospod, tu je vse živo, te mravlje so strupene!« Dornik je planil kvišku in pred njim je stal mlad moški. Ce bi se ne bil tako izbrano izražal, bi bil človek mislil, da je kak potepuh, tako mu je bil obraz ves ščetinast in neobrit. Tudi suknjič je bil ves ponošen, razcapan. Toda, zares, kar mrgolelo je v travi. Dornikovo vzglavje je bilo mravljišče! — »Zahvalim se, gosjiod popotnik,« je dejal Dornik in 6e je razveselil, ker se je tako naglo domislil tega naslova. Zato je še dalje tako govoril: »Ali se kaj razumete na prirodo, gospod popotnik? To je lepa zmožnost!« In človeka iste starosti sta kmalu zašla v pogovor, čigar vsebina je blagodejno vplivala na dušo meščana Dornika. Zakaj, jKJstopač, bolje: gospod popotnik je pomal klic šoje in drugih ptičev in kar je bilo tu nanizanih cvetic, je vse natančno pozna! po imenu — vse — od žajblja do kislice- od Marijinega šolnčka do Marijinih laščkov. »Čudovito, gospod popotnik! Kako je škoda, da se nisva sešla jx>noči! Saj poznate tudi zvezde?« »Skoraj vee poznam — in če bi ne bilo teh stvari na svetu, verjemite mi, pa bi bil že zdavnaj.. Pa zbogom!« Gospod Dornik jc gledal za tem človekom, ki si je skrival obraz in je naglo stopal po stezi in bosih nog utonil v gozdu, ki mu je bil tako domač, da se je zdelo, ko da gre k materi. Še zmeraj je vse gomazelo jto travniku, hlastno in strupeno. Dornik se je odpravil v dolino, v gostilno, zakaj želodec se je strinja! s soncem, da je bilo |io!dne in se je iz vaških dimnikov modriča-sto kadilo. In ko je gospod Dornik začutil suknjič na roki, se mu je mahoma ustavilo srce in telo mu je v strahu vztrejietalo: Kje je denarnica? Dornik je naglo otipaval in obračal suknjič, štirikrat je obrnil podlogo, s prsti je brodil po blagu, iskal je po travniku — nič, prazno, nikjer ni bilo denarnice! O, kislica pa žajbelj pa Mariji, ni laščki! Zdaj pa kar naglo v gozd, kar pot pod noge in bister pogled: Zdaj še ni ušel čez hribe in doline! Brez dvoma še skače po gošča v ju! Dorniku se je grlo kar posušilo od groze in roka mu je iskala palic in kamenja .. Je že bil tu, gosf>od popotnik! Še trije skoki; pod nogami so pokale veje, nato je zgrabila Dor-nikova roka jx>potnika za vrat: »Denarnico sem!« Popotniku je obraz prebledel ko mavec. Segel je v jopič in je med hudimi kletvicami izročil de-nico. — Ker gospod Dornik ni hotel še več lepih občutkov izgubiti, kakor jih je že radi tatu, je molčal in zrl za popotnikom, ki je urno in naglo izginjal v gozdu in se globoko zaril vanj. Večkrat se je prijel za vrat, kjer je še zdaj občutil kar nič nežni prijem. Ko Je v vaškem zvoniku zazvonilo poldne, je prispel Dornik v svojo gostilniško sobo. Tu se je ves upehan sesedel na sto!, sopiha! je, si nato umil roke in ker so njegovi, še zmeraj tresoči se prsti v neki slutnji dvignili blazino, je ondi zaf>azil.., svojo denarnico! Pekoča rdečica sramu mu je zalila obraz in na koži je šele zdaj občutil strupene pike tisočev mravelj. Kaj je bil zagrešil! Urno je prijel za kljuko, odvihral ven in na cesto. V gozd, v gozd je hotel, da zadosti, da se oprosti, a od trga sem je že prihajaj orožnik in j>oleg njega je stopal neobriti popotnik. Tedaj je prebledel gospod Dornik ko mavec, ko je ves razburjen in jecljaje izročal plen in je jk>-potnika prosil odpuščanja radi hude pomote. Popotnik ga je poslušal, nato se je radostno zasmejal: »Je žc dobro! In je tudi razumljivo. Le poglejte me, na počitnicah sem tu. Enkrat na leto si pa že sme človek privoščiti, da je brez ovratnika in čevljev, brez tinte in koledarja!« Gospodu Dorniku se je posvetilo: »Torej tudi vi tako, gospod |>opotnik?« »Seveda. Človek pozna vse živali in tudi imena cvetic, le vi in jaz in mi vsi — tako malo f>oznamo drug drugega — in to nam je že tolikokrat škodovalo!« (H. St.) je njegova pesem za tisti ča6 in položaj v bolgar ski književnosti čisto dobra. Samo en vzgled: Toz, koito padne v boj za sloboda, toj ne umira; nego žalejat zemja i nebo, zver i priroda, i pevci pesni za nego pejat... Denem mu senka pasi orlica, i vik mu krotko ranata bliže; nad nego sokol, junaška ptica, i tja se za brat, za junak griži! Nastane večer — mesec izgree, zvezdi obsipjat svoda nebesen, gora zašumi, vetr povee, — Balkanjt pee hajduška pesen!« (Odlomek iz pesmi »Hadži Dimitr«,) Ob koncu naj pripomnim, da je Hristo Botev bil v zelo dobrih zvezah tudi s srbskimi revolucionarji in z mladino, ki 6e je zbirala v vrstah Sveto-zarja Markoviča in Pere Todoroviča. S svojim življenjem in delom je v pravi luči jokata!, kako je treba delati za svoj narod, delati v času, v kakršnem je delal on, in nazadnje častno umreti. Zato ni čudno, če je pred nekaj dnevi proslava Seat-desetletnice njegove junaške smrti v Bolgariji biia tako topla in iskrena. T. P. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! bolnikov ObMadki Obkladke pokladamo na telo in pod telo. Obkladek za na telo. Zloži prt, najbolje je izprana platnena rjuha, tako, da bo pokril prsi iti spodnji život; zmoči ga v mrzli vodi, dobro ožmi in položi na bolnika. Preko mokrega prta pa moramo bolnika zaviti še v volneno ali flanelasto odejo, da ne more mrzel zrak do mokrega obkladka, sicer se bolnik lahko prehladi. Ce nimamo odeje, je dober tudi debel prt. da je le suh. Dobro je, da tudi pleča in vrat bolnika zagrnemo z volneno ruto, da se ne prehladi. Obkladek pustimo na telesu eno uro, potem ga vzamemo proč. Bolnika pa dobro in suho odenemo. Kadar polagamo obkladek pod telo, ravnamo tako-le: V postelji razprostremo flanelasto odejo. Nanjo položimo moker, dobro ožet prt tako zložen, da eega bolniku čez ves hrbet. Na ta prt leže bolnik, nakar ga zagrnemo z obeh strani z odejo, ki je pod njim. da ne more zrak do mokrega prta. Nato ga skrbno odenemo. Flanelasto odejo spnetno z varnostnimi zaponkami. Obkladek na trebuh. Primerno velik prt zložimo in zmočimo v mrzli vodi ter ožmemo. Potem ga denemo bolniku na trebuh pod želodcem. Čezenj položimo še volneno ruto, nakar bolnika skrbno ovijemo s flanelasto odejo in odenemo. Tak obkladek pustimo na bolniku uro ali dve uri. Ako se medtem segreje, ga mejamo. Imamo mrzle in tople obkladke. Kdaj uporabljamo mrzle in kdaj tople, odredi zdravnik. Ako se mrzel obkladek prej segreje, preden mine ura, ga zopet zmočimo v vodi. Sploh ga večkrat menjamo. Da je učinek močnejši, ga lahko položimo na led, da se močno ohladi. Topel obkladek napravimo kakor mrzlega, samo, da imamo zanj toplo vodo, namesto mrzle. Čezenj položimo volneno ruto, da ostane delj topel. Kašasti obkladek. Za take obkladke uporabljamo kuhano vročo kašo iz lanene ali ovsene moke, ki jo zavijemo v ruto in položimo na bolno mesto. Kaso kuhamo vsak dan svežo, ne za več dni skupaj. Namesto moke uporabljamo tudi kamelice. Pri kašastih obkladkih učinkuje vlažna toplota, zato jih polagamo tako vroče, kakor jih bolnik more prenesti brez bolečin. Dobro je, da se prej z nartjo roke prepričamo, ali ni obkladek prevroč, ker bi se sicer bolnik lahko opekel. Preden se obkladek ohladi, ga obnovimo z vročim. Zato naj bo vroča kaša vedno pripravljena. Ovitki Ovitki so zato, da potegnemo iz bolnika vro-Cino; zato se na telesu ne smejo preveč segreti. Na bolniku jih pustimo po eno ali poldrugo uro, nakar ovitek odvzamemo ali na novo zmočimo v mrzli vodi. Ce je vročina huda, bo treba več ovitkov, ako pa ni, bo eden zadostoval. . Ovitek napravimo takole: Izprano rjuho ali prt najbolje platnen, zložimo štirikrat jxj dolgem. Polovico zmočimo v mrzli vodi in dobro ožmemo, druga polovica pa ostane suha. Nato ovijemo bolnika tako. da začnemo z mokro polovico, in sicer od pazduhe do kolen. V ovitku ostane bolnik približno poldrugo uro. Cez moker ovitek seveda ovijemo še flanelasto odejo, ki smo jo razprostrli pod tt bolnikom, da ne more zrak do mokrega ovitka. * Odejo dobro spnemo z varnostnimi zaponkami. Nato bolnika odenemo. Ako nimamo rjuhe, ali prta, si pomagamo z mehko vrečo, ki smo ji dno raz- I parali. Pleča in vrat mu moramo tudi dobro odeti. * i Ovitek za krog vratu. Tega naredimo tako, da ' bolniku zmočimo samo vrat in mu ga s suho ruto ovijemo toliko, da ne more zrak do mokrote. Ali pa takole: Ruto zmočimo v vodi, jo ožmemo in denemo okoli vratu; čez to ovijemo ruto. Ovitek pustimo na vratu eno ali poldrugo uro. Prsni ovitek lahko napravimo iz trikotnega kosa debelega platna, ki mu konec pride na hrbet, dva druga pa se križata na prsih. Cez to denemo kakor vedno, volneno ali flanelasto ruto. Tudi ta ovitek pustimo na telesu eno ali poldrugo uro. Ovitek za noge. Z ruto, ki smo jo zmočili v vodi in oželi, zavijemo nogo. Ako hočemo, da je ovitek izdatnejši, zavijemo nogo do kolena, ne samo stopala. Kar je mokrega, moramo z volneno Razvezano snopfe Prvi ljudje na Slovenskem Sledove prv.ih ljudi na nošem ozemlju imamo Iz takozvamega paleolitika ali starejše kamene dobe To so najdbe v Potočki zijalki na Olsevi v Sloveniji, kjer odkrivajo orodje iz kamna in kosti, enako v zadnjih letih tudi še ponekod drugod, n. pr. v Njivici pri Radečah. Ti ljudje so bili lovci in ribiči brez stalnih bivališč, ne vemo pa seveda, kateremu plemenu ali narodu so pripadali. Tudi o starosti teh najdb moremo le približno soditi. Spadajo v dobo kakih 10.000 let pred Kristusom. Odklei ime Hrvati Hrvatsko ime se prvič omenja v listini od 4. marca 1. 852., s. katero, je knez Dalmatinske Hrvatske Trpimir podaril splitski nadškofiji neko zemljišče. Trpimir daje tu sebi naslov »po božji milosti knez Hrvatov«. Stolovail je v Klisu in postal praded kasnejše hrvatske kraljevske rodbine Trpimirovičev. Prva gimnazija v Srbiji Prvo gimnazijo v Srbiji je ustanovil knez Miloš Obrenovič leta 1830. v belgradu. 7,a razliko od ljudskih šol sc je imenovala »Velika šola«, šele, ko je bila po treh letih preložena v Kraguje-vac, se jc začela uradno imenovati gimnazija. Prvi njeni učitelja so bili izključno Srbi iz Avstrije, zato so tudi to šolo uredili po zgledu tedanjih avstrijskih gimnazij kot čisto klasično gimnazijo. Prvi hrvatski časopis Prvi hrvatski časopis ie znčel izhajati za Napoleonove vlade v Dalmaciji. Izdajal ga je izvrstni francoski namestnik ali providur Benečan Visko Dandolo kot tednik v italijanskem in hrvatskem jeziku, pod naslovom: »11 regio Dalmata — Kraljski Dalmatin«, in siccr je izšla prva številka 12. julija 1B06. Odhlej ime Srbi Za Srbe na balkanskem polotoku srečamo to ime prvič I. 822. pri f.rankovskem zgodovinarju Einhartu, ko pripoveduje, da je hrvatski knez Ljudevit Posavski pred Franki zbežal k Srbom. Ze prej so pa v frankovskih virih omenjeni Po-tebski Srbi v sedanji nemški deželi Anlialtu. Nanje s[x>minja še danes ime Annalt-Zcrbst, to je Serbište, odkoder je hiln doma slavna ruska carica Katarina H. ruto zaviti in bolnika nato odeli. Ako nimamo rute, bolnik lahko oblije mokro nogavico. Preko mokre obuje suho. Kopel Kopel uporabljamo mrzlo ali toplo. Imamo različne kopeli: 1. Mrzla kopel v banji naj ne bo krajša od pol minute, a ne daljša ko tri minute, pa bo prav. Krajša ko je, boljša je: noter in ven. Predolga mrzla kopel utrudi človeka, ne da bi ga okrepčala. Mrzla kopel oživlja in krepča. Kdaj je bolniku treba mrzle kopeli, odredi zdravnik; navadno pri vročinskih boleznih. Preden gre bolnik v mrzlo kopel, mu mora biti toplo; ne sme ga zebsti. 2. Topla kopel v banji. Ta je za zdrave in bolne. Človek leze v vodo tako, da ostane samo glava zunaj. V vodi ostane 10 do 15 minut. Nato se oplakne no vsem telesu z mrzlo vodo ali prho, in sicer čim hitreje. 3. Polkopel. Ta kopel je trojna: pri prvi stopi človek malo čez kolena v vodo; pri drugi poklekne vanjo tako, da so tudi stegna v njej; pri tretji pa sesti vanj. Vode naj bo toliko, da sega do želodca je sedečna kopel. Sedečna kopel. Za to kopel jemljemo vročo ali mrzlo vwodo, kakor odredi zdravnik. Zanjo imamo posebni} posodo, pločevinasto ali leseno; če si te ne moremo nabaviti, je dober tudi škaf, če le moreš sesti vanj. Vde naj bo toliko, da sega do želodca in pokrije vsaj polovico stegen. Pri tej kopeli ni treba, da je tudi telo golo. Vroča sedečna kopel. Za tako kopel ne jemljemo samo krojja, ampak lahko prevremo v njem razna zelišča: preslico, senen zdrob, ovsenico itd. Vroča naj bo, kolikor človek zdrži. V njej sedimo 10 minut, to je, dokler ie topla. Sicer pa da zdravnik podrobna navodila. Gornji život, ki ni v vodi, naj bo pokrit s toplo odejo. Mrzla sedeča kopel. Taka kopel sme trajati samo pol do 3 minute, ne dalj. Še jemlje se 2 do trikrat na teden. Preden bolnik vzame mrzlo kopel, mu mora biti toplo, zlasti pa v noge. Gornji život naj si med kopeljo odene. Ako je bolnik slab in mu manjka toplote, naj ne uporablja mrzle kopeli. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Jest prou nč rada na utikam soiga nusa u tela večne afere. Alešu tku ena nagraužna reč, de se men začne useli, keder kej tacga berem, kar želodec ubračat. Fej taifel. Pa kulk je teh afer zdejle zadne čase. Jest na vem a je letaš tak let al kal? Sej se je guvurl, de bo letaš kebru let, kakor je punavad usa-ke šter leta. Ampak jest nč na videm, de b blu letaš kej več kebru. koker jih je druge leta. Namest kebru sa pršle mende afere za pukora nad nas. Sevede, atere sa pa še bi škud-live, ket sa kebri. Sej pravem: Buh nas vari vojske, kuge, lakte pa afer. Sej mende še niste puzabil na tista afera dol nek pr Karlouce? Tu sa tku letel meljončki ukul, koker kumari ukul kašne luže. Jest sem že mislela, de bo šou ceu svet cugrunt. Kene, dohtari, ke sa mel ta reč u rukah, sa zasležil pr tem špas kar pu stutaužente. Eden še clu več ket meljon. Pa kua je blu pol iz tega, En šmorn. Jest sem mislela, zdejla se bo pa začela sezona za cimpermane, ke boja mogl gauge delat. Tud Adamič, ke dol na šenpeterskem forštat štrihe dela, se je troštu, de se boja tud zajn začel bulš časi. Pa sa se cimper-mani in Adamič pud nusem ubrisal. Dohtari sa bli še clu puhvalen, ke sa tku suliden rajtal. Tist, ke sa gulfal, boja pa mende " koker se govari, za udličen narodn gespudarstvu. Jest usakmu prvošem, če s mal naprej pumaga. Foušarija m še nkol ni bla ušeč. Ampak kar tkula teb nč men nč pridet du meljončku, pa tud na prou. Kene, jest se že ceu soj žeulejna ubijam in garam, de use ud mene teče, pa še u mojem žeulejn nisem dubila jurja u roke. Tu je pa mejčken ježek stegvou, pa mal čečkou, pa je kar meljonček zaslužu. A ni čuden na svet? Al pa puglejma te reveže, ke Iblanca ŠPORT Zanimivosti iz mednarodne katoliške, telovadne in športne zveze Kdor ne zasleduje gibanja mednarodne katol. telovadne in športne zveze in kdor ne pozna delovanja njenih članic, ta ne more vedeti, na kaki stopnji stoji danes telesna kultura pri katoliških društvih. Neverjetno se je ukoreninil šport in telovadba pri katol. mladinskih društvih, ki korakajo pararelno s sodobnostjo. V mednarodni katoliški uniji je danes včlanjenih veliko število katol. športnih in telovadnih organizacij iz raznih držav. Najbolj agilni in najmočnejši so Francozi, dalje češki Orli, Avstrijci, Švicarji, Nizozemci, Madžari, Belgijci. Nemška katol. tel. in športna organizacija pod imenom »Deutsche Jugendkraft« je bila najmočnejša, dokler je smela delovati. Ker je ni več, je mednarodna kat. športna unija močno okrnjena, istofako, ker ne eksistirata več kat. športni in tel. zyjzj v Jugoslaviji in Italiji. Oficijelno prireja ta unija svoje tekme (telovadne in športne) na vsakih pet let. Tako je namreč sklenil zadnji njen občni zbor. Poleg teh ofi-cijelnih mednarodnih tekem se bodo pa smele vršiti še neofioijelne o priliki večjih zvezmih zletov v tej ali oni državi, kakor bo na primer leta 1938 na Češkem (najbrže v Brnu) vseorlovski zlet. Tekme pridobivajo na svoji kvaliteti in svoji kvantiteti od leta do leta Konkurenca je vedno večja in tudi razlika med najboljšimi vrstami in posamezniki je vedno manjša, včasih prav minimalna. Nekaj pa pri tem ne smemo pozabiti. Mednarodna katol. unija skrbi, da se uvaja pri njenih članicah sodobna telesna kultura — sodoben šport. V polni meri se ji je posrečilo uvesti tudi v takozvani zastareli telovadbi, moder»n, sodoben duh. Proste vaje, ki so zadnja leta pri nekaterih prav okostenele, je z moderno gimnastiko tako poživila, da jih človek z veseljem gleda. V orodni telovadbi je nastal pravi preokret. Sam koleb, smeli in lepi prehodi ter drzni odskoki. Popolnoma sodobno. Vedno več športa. V lahki atletiki je cel olimpijski program, nekatere zveze imajo že kompleten zimski in plavalni šport, težko atletiko, na kratko, vsi športi se prevzemajo v vrstah kat. športnih in etlovadnih zvez. Dunajska olimpijada, ki se je preteklo nedeljo prav posrečeno zaključila, je to vse dejansko pokazala in dokazala. Šah Odbor Slovenske šahovske zveze je na svoji zadnji seji sklenil, da v najkrajšem času razpiše prvi turnir posameznikov za letošnje zvezino prvenstvo. Turnir bo 5. julija in bo pripuščenih 16 udeležencev. Za zmagovalce so že pripravljene lepe nagrade. K tej zvezini prireditvi bodo imeli dostop le člani zvezinih klubov in zvezini člani posamezniki. Ker ima zveza lepo število odličnih igralcev, bo ta turnir močno zaseden. Konec tega turnirja bo važen za sestavo liste slovenskih odličnih igralcev. Turnir v Podjebradih v mesecu juliju, na katerem bo igral tudi naš državni prvak Vasja Pire, obeta, da bo imel zelo izborne udeležence. Pravijo, da bo igralo devet inozemskih in devet čeških mojstrov. Od inozemskih mojstrov je že določena udeležba bivšega svetovnega prvaka dr. Aljehina, pripravljalni odbor za ta turnir se pa pogaja tudi s Capablanco, ki bi pomen tega turnirja seveda zelo dvignil, zlasti po Capablancovem krasnem uspehu v Moskvi. Od inozemcev bodo nadalje igrali za Rusijo najboljši ruski mojster za Botvinikom — Vaclav Rogozin; za Nemčijo Kurt Richter; iz Anglije Thomas; iz Avstrije Eliskases; Madjarske Lajoš Steiner; Švedske Stahlberg, čigar udeležba pa še ni popolnoma gotova; Poljske Pavel Trydmann in Estonske mladi Keres. Od Cehov je na prvem mestu seveda Flohr, čigar udeležba še tudi ni določena, ker pravi, da je utrujen in se mora pripraviti za veliki turnir v Nottinghamu, dalje dr. Treybal, Opočiensky, Pelikan, Rejfir. Foltys, Zinner, dr. Ska-Iička in Fazekaš. Nas bo predvsem zanimal seveda nastop Vasje Pirca, ki je pokazal letos v Novem Sadu odlično zmožnost. Boris Kostič, naš znani mednarodni mojster, se je po turnirju v Novem Sadu udeležil turnirja za prvenstvo Romunije. Za svoj neuspeh na letošnjem jugoslovanskem prvenstvenem turnirju se je v Romuniji krepko odrezal in prepričevalno dosegel prvo mesto. Skrivalnica No. kuža, kje je pa tvoj gosjKidar? Kar nialo okoli noolei. na an hoš nnSell Iz turnirja v Moskvi prinašamo danes partijo dveh starih rivalov Capablance in dr. Laskerja. Na lanskem turnirju v Moskvi je, kakor znano, Capablanca podlegel staremu borcu, letos se je pa zgodilo obratno. Dr. Lasker — Capablanca 1 e2—e4, c7—c5 (pri lanskem srečanju se je Capablanca odločil na Laskerjevo potezo e2—e4 za francosko brambo, letos si je pa izbral raje sicilsko, ki vodi do bolj komplicirane in torej tudi bolj utrudljive igre); 2. Sgl—f3, SbS—c6; 3. d2—d4, c5 Xd41; 4. Sf3Xd4, Sg8—16; 5. Sbl—c3, d7—d6; 6. Lfl—e2. Lc8—d7 (tukaj more preiti črni z g7—g6, LfS—g7 itd. v takozv. zmajsko varijanto, ki je pa za črnega zelo nevarna); 7. Lcl—e3, e7—e6; 8. Ddl —d2, a7—a6; 9. 12—f4 (najmočnejše orožje proti siciljski obrambi je napad na kraljevem krilu), Dd8 —c7: 10. Sd4—b3, b7—b5 (izgledi črnega so pa v izvedbi udara v središču j d6—d5 in v napadu na damskem krilu); 11. Le2—f3, Ta8—b8; 12. Sc3—e2, Lf8—e7; 13. 0-0. 0-0; 14. Se2-g3, a6-a5; 15. Sb3—d4, a5—a4; 16. Tal—el, Tf8—c8; 17. Tfl—12 (črni poziciji na kraljevem krilu je težko priti blizu, ker je dobro branjena in Lasker očividno še nima pravega načrta za napad), Sf6-e8; 18. Sd4X c6, Ld7Xc6; 19. f4—f5 (končno se je Lasker odločil za to napadalno potezo, ki ima pa tudi slabe strani, ker poveča učinkovitost napada v središču. Capablanca sedaj po skrbni pripravi izvede d6— d5 in ovrže beli napad), e6—e5; 20. Sg3—h5, Dc7 b71; 21. Le3 g5, f7—16; 22. Lg5—e3,Se8—c71 (LX e4 seveda ni šlo, ker bi črni izgubil kvaliteto); 23. Dd2—dl, TcS-d8; 24. Tf2—d2, Kg8-h8; 25. a2— a3, Tb8—c8; 26. Le3—f2, d6—d5 (opozoriti je treba, s kakšno previdnostjo je Capablanca pripravil ta udar); 27. e4Xd5, Sc7Xd5; 28. Lf3Xd5, Td8Xd5; 29. Ddl—g4, Le7—c51 (izmenjava lovca f2 bo za belega zelo neprijetna); 30. Tel—dl, Lc5XI2+; 31. Kgl Xf2, Tc8—d8; 32. Td2Xd5, Td8Xd5; 33. TdlXd5, Lc6Xd5; 34. Dg4—b4, Db7—a7+; 35. Kf2-e2, Ld5—c4+; 36. Ke2-f3, Da7-a8+; 37. Kf3—f2, Da8—d81; 38. Db4—c3, Dd8—dl; 39. Sh5 —g3, h7—h6 (črni je s sijajno igro dosegel dobljeno jx>zicijo. Beli nima več pametnih jDotez); 40. b2—b3, a4Xb3; 41. c2Xb3, Lc4Xb3; 42. Sg3—fl, Ddl—bi!; 43. g2— g4, Lb3—c4; 44. Sfl—e3, Dbl— hI; 45. Se3Xc4, DhlXh2+; 46. Kf2—el, Dh2— gl + ; 47. Kel—d2, Dgl—f2+; 48. Kd2—cl, Df2— fl + ; 49. Kcl—d2, b5Xc4; 50. a3—a4 (edina nada je še ta kmet), Dfl-f4+; 51. Kd2—c2, Df4Xg4; 52. a4—a5, Dg4Xf5+; 53. Kc2-cl, Dfl-f21; 54. Dc3 —a3, KH8—Ii7! in beli se je vdal. Na a5—a6 bi sledilo odločilno c4—c3! reguliraja. Ceu dan brezda pu tistimi drek, zvečer je pa vs srečen, če dubi dva kuvača u roka. Same afere sa m zadnč pu glau rujile, ke sem zjutri za fruštek trske u drvarnc nabirala, de bom bi hiter kufe skuhala, pa m prnese »Sluvenca«. Kumi ga dober u roka uzamem, pa zagledam >Zo-pet afera«. Svet križ boži! A res na bo nkol konc afer? Usake reči more bt enkat konc, astn pol more bt tud aler. Pa še puve, de gre za gnar. Lepu vas prosem, za druge afere se mi še na zmenma, sej mama že teh zadost. Sevede, gespod, sa še ta nar lubš take afere, ke se gre za gnar. Ke drgačne afere b jih sam ub dober ime spraule. Gnarne afere morma pa tku mi puglihat. Zatu se gnarneh afer prou nč na šeneraja. Tist gnar, ke se pr tak afer zasluž, ustane tku pr hiš. Za kua b se pol Ide grimal? Taka je holt dondons gespudarska pulitka Cakte, še neki vam morm puvedat. Scer jest na vem, a je tud tu atera, al se temu kok drgač prau. Zadnč pu kusil, ke sem glih pusoda pumivala, pride h men ena ženica. Usa scefedrana ubleka je mela na seb. Ta ženica me pros, če b ji dala kej za jest, ke že dva dni mela nč toplega u želodce. H sreč nama je ustaL ud kusila en talar Iržola, ke sem ga mislela pršparat za večerja. Men se je ženica smilla, pa sem ji punudla tist fržou. Seveda revca ga je začela z velikem apetitem natepavat Ke sem ja gledala, se m je tku znana zdela, de sem ja prašala, če ni mela soj čas tle pa tle štarija, pa pusestu. »Sevede sem ja mela. Sej vi ste pršli večkat tkula ub nedelah z gespudam h nam na vrt na po-hane piške. Zadne leta vas pa ni blu več bliz. Mi sma mislel, de sma se vam kej zameri.« »Kua se nam bote zameri, sej ste nam zmeri dober pustregl. Pa dragu tud ni blu pr vas. Ampak mi sma se držau mogl kej zamert, de nam zdej usa klet mal plače prštuca. Zdej na morma več drgam, ket u cerku. Cerku ie še zastojn, druzga pa nč. Kuku pa tu, de ste tud vi pršli tku na konc. Sej še ni doug, ke sem brala, de ste precej puverbal, mende pu enmu strice, če se prou spuminam. Tu je bla pa gvišn spet kašna časnkarska raca, koker se prau takem farbarijam.« »O ni bla ne časnkarska raca, ampak hranilna knižca je bla. Pa še bliz enga meljončka je blu na ne.« »Pol pa jest tega na zastopem. Za kua pa pol fehtate, če ste tku bugat?« »A se tud vam tu čuden zdi? Men se tud. Ampak ta reč je takale. Jest dubim tista knižca in 6em ja bla prou vesela. Kar naenkat pa dobim ena šrifta, ke pugervaja, de morm ud tku lepe jerbšne plačat bliz dvestutaužent. Te šrifte jest nisem bla glih vesela. Ampak mislela sm s holt: kar more bt pa more bt. Sej m bo še useglih ustal. No, pa sem nesla tista knižca u kanclija in rekla, de nej s kar udpišeja, kulker maja za dubit. Gor 6a m pa reki, de tu na gre kar tku. Take reči se morja plačat u gnarji. Ja, ki bom pa uzela gnar, sem rekla. Jest nimam druzga, ket ena bajta, pa štarija. No, tud dober, m je udguvuru pjomtar. Boma pa bajta uzel. Vite gespa, tku sem pršla jest še ub tista boga bajta ke sm ja mela. Kdu je tist gnar puverbu, ke sa ga skepil za hiša, pa sama na vem.« Tula m je puvedala ženica, pa jokat je začela. Prosem, a ni tu tud afera? Sej pravem: u naš du-muvin nam usega manka, sam afer, narodneh za-stopnku, brezposelneh, noja, pa jetke mama vei koker b blu treba. K. N. Križanica 1 2 3 4 »1 8 9 10 11 12113 | I 14 15 |16| 17 18 19 20 1 21 22-| 23 24 |25 261 27 1 28 29 1 |»| | 31 1*1 1 | 33 31 35 | M 36 | 501 | 38 391 | | 40| | 41 42| | 43 1 44 | 45 46 47 «1111 491 | | Besede |>omenijo: Vodoravno: 2. jokraiina v Jugoslaviji, 7. 1o-mača žival, 11 stara slovenska p jaia 13 del sveta, 14. osebno povratni zaimek, 15. jugos ovanska reka, 17. bojni prostor, 19. gozdna rastlina, 20. mamilna pijača, 22. trs ivski izraz, 23. vrsta pokrivala,25. zgodovinski zap sek, 27 imt nevesta, 29 del glave, 30 javni uraiini , 31 fiis'o mesto, 32. slovenski l, ! 36 turška utež, 51, osljarska naprava, 39. pevski I izraz. 40. vrsta nadavine, 42. lepo stanje, 43. pesniška tvi rba, 44. mlečni proizvod, 47. pritrdilna članica, 48. umetniška označ tev, 49. živalska snov, Navpično 1. del vo«a, 3. egip.ovsko božanstvo. 4. žensko krstno -ime, 5 merilna naprava, 6. svetopisemsko mesto v Mezo, otam ji, 7 azijska država, 8. turška utež, 9. predlog, 10. del njive. 12. slovansko drevo, IZ gibanje zrak^, l6. vrsta očal, 18. Cankarjeva knjiga, 19.š(janski bikoborec, 21. moško krstno ime. 23. dolžinska mera, 24. voia-ko orožje. 26. svetopisemska oseba, 27 del meseca, 28 del glave. 32. otep žita, 34. grški slikar. 35. obdelovalec zemlje. 36. severno moško ime, 37. azijska država, 38. angleška trdnjava, 40. oblika pomožnega glagola. 41. žensko krstno ime, 44. navadna kratica, 45. osebni zaimek 46 rimski denar. Rešitev križanice Vodoravno: 1. kup, 4. por, 7. Amor, 9 Tomo, 10. potep, 12. korak, 13. ro, 14. oda, 16. ar, 17. kolovoz, 20 jo, 21. as, 22. petelin, 25. se, 26. oni, 27. as. 29. natik, 31. razor, 34. Oleg. 35. Hoče, 36. sok, 37. rak. Navpično: 1. kap, 2. umor, 3. potok, 4. poraz- 5. Omar. 6. rok, 8. re, 9. to. 11. polotok, 12. kava, lir, 15. do, 18. oje, 19. osi, 22 petek, 23. en, 24. Nazor, 25. salo, 28. Soča, 29. nos, 30. Ig, 32. ah, 33. rek. Spori in ženske Šport je za ženske prav tako zdrav ko za moške. Le to je, ali naj se ženske lotijo vseh športov kakor moški? Glede na ustroj ženskega telesa in radi zdravja jc važno, da naj se ženske oprimejo le takšnega športa, ki jim napravi telo bolj prožno in da so njih kretnje bolj ljubke. Zakaj ljubkost, mikavnost, prisrčnost je tisto, s čimer naj nastopa ženska oseba — Ženska naj sc tudi ne javlja za rekorde, saj je malokdaj sposobna, da bi prekosila moškega. To se pa nc pravi, da bi bila ženska kaj manj vredna, pač pa ie drugačne vrsle ko moški. Moško telo je krepkejših mišic. Čeprav bi se ženska še tako trenirala, ne bodo njene mišice nikoli tako žilave ko moške. Moški more nositi dvakrat tolikšno težo, kolikor tehta sam; ženska pa le za polovico toliko, kolikor sama tehta. V rokah ima ženska za tretjino manj moči ko moški. Ze dečki morejo nositi trikrat težja bremena ko deklice. Tudi mišičje ženskega srca je slabot-nejše ko mišičje moškega srca. — Ženska ne sme biti kak silak ko moški. Saj ima v duši zalo več moči, da more prenašati več duševnih bremen Spori Schmeling ie zmagal V Newyorku se je vršila v noči od petka na soboto boks-borba, ki jo je nemški Maks izvojeval v svojo korist. Svojega nasprotnika, črnca Louisa, je popolnoma zdelal ter ga je v 12. rundi zbil na tla k. o. Vsi so računali s tem, da bo zmagal črnec in razne stave so se glasile tudi samo za Louisa. Tej gigantski borbi je prisostvovalo 75.000 gledalcev; .20.000 ljudi pa je moralo zunaj čakati izida, ker niso dobili vstopnic. Navzoči so bili tudi bivši svetovni prvaki kakor Tunney, Dempsey ter sedanji prvak Braddock, s katerim se bo Schmeling jeseni spoprijel. Schmeling je bil skozi v premoči, ker se je boril zelo premišljeno. V prvi rundi ga je Louis močno udaril na desno oko, ki mu je zateklo in ga precej oviralo v naslednjih dveh rundah. Zato prve runde Schmeling ni dobil in tudi druga ter tretja runda nista bili zanj nič kaj ugodni. Louis, katerega je občinstvo divje bodrilo, mu je zadal precej izdatnih udarcev. Druga runda je vsled tega pripadala črncu. V četrti rundi se je pa tudi Maksu zasmejala sreča. S svežimi močmi se je silovito lotil črnca, katerega je zbil na tla in edino gong ga je rešil poraza že v tej rundi, kajti sodnik je naštel že do 7, Louis pa je še vedno ležal na tleli. Odslej je šlo Schnielingu delo vedno bolj i zpod rok, dočim je bil črnec v peti rundi precej potrt in kar zmeden od udarcev. Schmeling mu je zadal še en močan udarec na oko, vsled česar se je Louis vedno bolj umikal. Enako je bilo v šesti rundi, ki je pripadla Schmelingu. Šele v sedmi rundi se je crnec opomogel. Zbral je vse moči in začel znova napadati. Položaj se tudi v osmi rundi ni spremenil, nasprotnika sta si enakovredna. Ker Louis ni moge< Schmelingu do živega, zato se je začel posluževali nedovoljenih udarcev, radi česar je bil od sodnika opominjan. Pcleg tega so pa črnuj vedno bolj zapuščale moči tako, da je že v deveti rundi 'i. O napadu si...... > pa se je Sc popolnoma obvladal položaj, katerega gosoodar je komaj stal na nogah O napadu sploh ni bilo govora. Nasprotno pa se je Schmeling okrepil in je ostal prav do konca. Louis se je samo še branil in še to zelo slabo, ker ni imel nobene moči več v rokah, ki jih je komaj dvigal. Deseta runda je pokazala, da bo zmagal Schmeling, kajti črnec jc ne smiselno otepal okrog sebe. V enajsti rundi mu je še oko močneje zateklo in usoda je bila zanj že zapečatena. Tudi na to sledeči odmor mu ni nič po- magal, kajti Schmeling ga je v 12. rundi obdelaval s svojimi močnimi pestmi, da se je kar opotekal. Končno ga je vrgel med vrvi, črnec se je še enkrat dvignil, toda trda pest Schmelingova ga je končno-veljavno podrla v 5. minuti na tla k. o. Najslavnejši mož svela ... Newyork, 20. junija. AA. (DNB.) Kakor je bilo že sporočeno, je v boksarskem dvoboju med Nemcem Schmelingom in zamorcem Louisom zmagal Schmeling. Težko je popisati ogromni dotok občinstva na ta mateh. Na vseh ulicah, držečih na stadion, se je vila neskončna kača avtomobilov in avtobusov. Po značkah na vozovih se je videlo, da je med občinstvom zastopanih vseh 48 zveznih držav. Vsi ogromni hoteli prostranega Newyorka so bili nabito polni. Tekmo so gledali vsi najvišji državni uradniki zvezne države ne\vyorške z guvernerjem na čelu. Prisostvovali so ji tudi guvernerji šestih drugih zveznih držav. Okoli 200 radijskih postaj vse ameriške celine je prenašalo potek tekme do slednjih podrobnosti v angleščini in španščini. Stave so se razvijale do kar neverjetnih mejd. Do zadnjega trenutka so jih sklepali 9 proti 1 za Louisa. Stave za knouck-out za Louisa so stale 5:1. Strokovnjaki mislijo, da pomni ameriška športna zgodovina samo en primer, ko so stave dosegle večjo višino, to je bilo pri matehu Bradoock-Baer. Hitler častita Schmelingu Berlin, 20. junija. AA. Vodja rajha, državni kancelar Hitler je poslal brzojavno čestitko Maksu Schmelingu. Razen tega je odredil, da se Schmo-lingovi ženi Ani Ondrovi v njegovem imenu pošlje šopek cvetlic. Neusmiljena davkarija Newyork, 20. junija, e. Tekma med Louisom in Schmelingom je prinesla od vstopnine 550.000 dolarjev čistega dobička. Od tega dobi vsak igralec polovico. Schmeling je dobii 250.000 dolarjev. Toda davčne oblasti so Schmelingu ves honorar zaplenile za davke in za zaostale davke iz prejšnjih tekem. SK Kovinar: SK Grafika Simpatično in borbeno moštvo »Kovinar« z Jesenic se bo danes predstavilo ljubljanskemu občinstvu v prijateljski tekmi z Grafiko. Ker je dosegel Kovinar v svoji grupi zadnji čas lepe uspehe, obeta biti borba lepa in zanimiva. Začetek ob 10 dopoldne, predtekma Slovan rez. : Grafika rez. Igrišče Primorja. Prijatelji delavskih klubov vabljeni! Ljubljana s Reka SK Ljubljana : SK Reka se pomerita danes ob 18 na igrišču Reke v prijateljski tekmi. Da bo tekma res zanimiva, jamči postava Ljubljane, ki na-sTSJiPž igralci, ki smo jih imeli že'priliko videti v liginili tekmah Ilirije ali Primorja. Tudi Reka, ki je zadnji čas v prav dobri formi, bo gotovo skušala obdržati sloves enega najboljših moštev Ljubljane. Ker je vstopnina minimalna, je pričakovati, da bo občinstvo polnoštevilno posetilo tekmo. Novi svetovni rekordi v dviganju uteži. V Kairo je v srednje-težki kategoriji atlet TounY sunil obojeročno 152.5 kg, kar znači nov svetovni rekord. Prejšnji rekord jc branil Nemec Abschruf s 150 kg. Touuy ima tudi rekord v srednie-težki kategoriji v obojeročnem teznem dvigu 1115 kg) in v obojeročnem potegu (120 kg). V Pragi pa je preteklo nedeljo pri izbirnih tekmah za berlinsko olimpiado dosegel atlet Pše-načka nov svetovni rekord, ki je v celotnem olimpijskem tekmovanju dvignil 407.5 kg Pšenička je dosegel tezno 127.5 kg, v obojeročnem potegu 125 kg (nov česl. rekord) ter v obojeročnem sunku 155 kg. Ista dan pa ie atlet lahke teže Balda potegnil obojeročno 100 kg, kar je nov česl. rekord. Olimpijski šport št. 6 je izšel topot na 24 straneh z zanimivo in stvarno vsebino. Aktualen je članek Miroslava Dobrina »XII. olimpijada 1940 leta naj bo v Finski.« Dr. Dolničar nadaljuje s člankom o masaži ter se dotakne njene potrebe pri poedinih športnih panogah ter je s tem prešel na področje ki interesira osobito praktike. Izvrsten je tehnični članek o snovanju krogle s filmskimi posnetki. Nadalje prinaša ta številka članek o olimpijskem dnevu. Za zagrebške klube je zelo za- nimiv članek »Zagrebški klubi ter prvenstvo moštev.« Interesanten je člančič »Listina desetorice sveta in naši atleti.« Istotako prinaša »Olimpijski šport« slike vseh aktualnih atletskih dogodkov v naši državi. Odlično je obdelan »Domači pregled,« ki bo vsakogar vpeljal v najnovejše stvari lahke atletike. Zunaji pregled spopolnjuje to zanimivo številko »Olimpijskega športa«. Mnogoštevilne slike napravijo list še bolj zanimiv: Vsakomur priporočamo, da se nabavi »Olimpijski šport«, ki stane letno Din 36, posamezne številke pa Din 4 in 6e dobivajo v trafikah. Pošljite naročnino! Pšenica zori Rasti oj rasti nam zlata pšenica, boža nftf solnce te, nmiva rosica, da boš šla v klanje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. Moko, ki zmeli jo bodo na mline, bomo predelali v sladke „Jajnine" Kdor ne pozna še izbornih „.tyjnin", ta še ne ve, kaj je višek dobrin. POGREBNI ZAVOD Gafšeh Ivan v Ljubljani Cene Konkurenčne) Telefon St.33-69. oskrbuje pogrebe, ekshumacije in prevoze umrlih iz Ljubljane na deželo in obratno strogo po dogovoru in strokovnjaško. » Za slučaj potrebe se priporoča lastnik podjetja IVAN GAJŠEK, Liubliana, zaloška cesta l/l. ln 6. MLATILNICE ročne, viteljske In motorske vseh veli« kosti Izdeluj« * ANTON KREMŽAR STROJNO PODUTIK iT. VID NAD STALNA ZALOGA i I motorjev in motorskih mlatilnic orig. „SLAViA"a Izdelujemo vse rezervne dele za vse vrste poljedelskih strojev domačega in tujega izdelka, kot n. pr. kolenčaste in bobnove osi, mlatil-nične zobe, tresuljne in retne ploščevine, zobata kolesa; vse dele za vse vrste motorjev itd, Pišite takoj, za kaiere stroje in dele se zanimaie,in posiaii Vam bomo ponudbo z reklamnimi cenami. Vsa družina se vedno veseli na marmelado iz jagod. Toda gospodinja ima s pripravljanjem te marmelade velike skrbi. Ne samo, da je priprava mučna in hteva mnogokrat več ur kuhanja — je le od sreče odvisno, če bo postala marmelada sploh trda in pravilno želirana. Kajti ravno jagode se težko želirajo ter se zgostijo iele po dolgem kuhanju, vsled katerega izgine lepa barva, dober aroma in izhlapijo najvažnejše redilne snovi. Vse to se da premagati s sredstvom » O p e k t a « . Z VI Vj? fRf »Opekta« je gospodinjam na Sm M J® razpolago plod dolgoletnih »Opekta« z navodilom za uporabo Din 4'— znanstvenih raziskovanj na najrazličnej ših vrstah sadja. »Opekta« je naravno sredstvo za želiranje, pridobljeno iz zla-to-rumenih jabolk, s katerim jagode in razumljivo tudi vse druge vrste sadja brez nadaljnje pomoči brezhibno ielirajo že v 10 minutah. Nič se ne more ponesrečiti I Iz iste množine sadja dobimo stvarno večjo množino marmelade kakor doslej, sveža in naravna barva sadja, blag aroma in najvažnejše redilne snovi ostanejo docela ohranjene. — Z »Opekta« je prava zabava kuhati marmelado iz jagod Narava pomaga zopet naravi pri Vašem trgovcu Pojasnilo dale tv. Dr. A. Oether, Maribor. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naitga nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda ANTONA HLADNIKA posestnika, trgovca in gostilničarja, kapetana I. klase v rezervi se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebej izrekamo globoko zahvalo čč. duhovščini, g. dr. Gregoriču za lajšanje v težki bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, odposlancu Komande mesta Ljubljane, častni četi in godbi za izkazano zadnjo čast, g. Iv. Rozini za v srce segajoči govor ob odprtem grobu, vsem pevcem m domači godbi za prelepe žalostinke, dalje za častno spremstvo številnim sošolcem rajnega, vsem domačim in moščanskim bojevnikom in vojnim tovarišem, zastopstvu vojnih invalidov, predsedniku domače občine, stanovskim tovarišem trgovcem in gostilničarjem, domačim in okoliškim gasilskim četam, ter prav vsem, ki so ga prišli kropit in ki so ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat najprisrčnejša zahvala in Bog plačaj! Dev.Mar. v Polju, dne 20. junija 1936. Žalostna žena, otroci in drugi sorodniki. + UMRL JE NAŠ DRAGI OČE, GOSPOD DR. ČERNE FERDO ODVETNIK V POKOJU POKOPALI GA BOMO V PONEDELJEK, DNE 22. JUNIJA 1936 OB 16. URI ŽALNI SPREVOD POJDE IZ TUKAJŠNJE BOLNIŠNICE NA MESTNO POKOPALIŠČE PROSIMO TIHEGA SOŽALJA SLOVENJ GRADEC, DNE 20. JUNIJA 1936 FERDO, SIN, MEL A, HČI BREZ POSEBNEGA OBVESTILA Fraucoz na krogih Švicarji pri simultanih vajah na bradljah Francoz ua konju Nizozemec pri skoku s palico Katoliška Pred enim tednom so se zaključile nu Dunaju velike mednarodne telovadile in športne tekme katoliške mednarodne unije, katerih so sc udeležili katol. športniki in telovadci sledečih držav: Francija, Švica, Madjarska, Češkoslovaška (Orli in Orlice), Avstrija, Nizozemska, Belgija, Poljska. Najmočneje so bili zastopani Avstrijci, saj se je vršila prireditev na njihovih tleh, drugi po številu so bili češki Orli in Orlice, ki so prihiteli v orlovskih krojih iu narodnih nošah z večirni posebnimi vlaki, Francoze, 400 po številu, pa je pripeljal tudi en posebni vlak iz Pariza. Tekme, ki so tvorile jedro cele prireditve, so se pričele že v petek 12. junija. Program je bil zelo obširen, saj je bila na sporedu telovadba in lahkoatleiika. Telovadne tekme mednarodnih vrst in posameznikov so bile na visoki stopnji. Lahkoatleiika, ki je imela skoraj celoten olimpijski program, se sicer še ne more meriti z rezultati na svetovnih olimpiadah, pa seveda tudi ne z uspehi, ki so jih pokazali telovadci na orodju, vendar je bil v zadnjih letih tudi na tem polju napravljen veliik korak naprej. Lahka atletika V tej panogi so prednjačili Avstrijci, Švicarji, češki Orli in Nizozemci. Če pomislimo, da je bilo sedaj na Dunaju prvikrat izvedeno lahkoatletsko tekmovanje v takem obsegu, potem moramo biti z rezultati kar zadovoljni. Saj se pred par leti pri stičnih katol. mednarodnih prireditvah ni polagajo na lahkoatleiske panoge nobene važnosti. Šele, ko so Nemci vstopili v unijo, je zavel nov duh. Toda žal Nemcev na Dunaju ni bilo. Nemške katol. tel. in spori, zveze z imenom »Deutsche Ju-gendkTaft«, ki je imela preko en milijon članov, in več in zato na Dunaju v lahki atletiki ni bilo zaenkrat pričakovati boljših uspehov. Najboljši uspeh je dosegel v metu kopja Avstrijec Bucher z metom 62.82 m, kar je boljše od avstrijskega rekorda. Disk je zalučal Francoz Probst 41.14 m, s polico je skočil Avstrijec Haunzwickel 3.60 m, v višino Švicar Metzger 1.78 m. Štafeto 4 X 100 m so dobili Francozi v času 44.6 sek. Za 400 m čez zapreke je rabil češki Orel Kuniček 61.5, na 800 metrov je bil prvi Francoz Petit s časom 1:57.5, na 100 m je zmagal Francoz Ounllebaud v času 11 sek., švedsko štafeto (400x500x200x1001 pa so dobili Švicarji v času 2:01.4. Za 3000 m je rabil Avstrijec Fischer 8:56.4. Telovadne tekme Le-te so bile izredno obširne, predpisane vaje ležke, udeležba prav lepa. Kakor v lahki atletiki, tako so manjkali tudi tu trije resni, morda nai-resnejšii tekmeci: Nemci, Italijani in Jugoslovani. V teh državah na več kat. tel. in športnih organizacij in zato jih ni bilo zraven. Vendar so bili uspehi kljub tej veliki vrzeli na visoki stopnji. Od zadnjih tekem (bil je to leta 1930, na mednarodnih tekmah v Arohverpnu, ko sem izročil prehodno darilo mednarodne unije, ki so si ga v Pragi priborili jugoslovanski Orli, francoski vrsti, ki je zasedla v Belgiji prvo mesto brez sodelovanja jugoslovanskih Orlov), so tako napredovali vsi, da lega ne bi mogel verjeti, ako se sam ne bi prepričal. 2e pri prostih vajah smo videli visoko stopnjo, ki jo je dosegla ta organizacija, že pri teh so se nam predstavili mojstri v pravi luči, ko so izvajali moderno, sodibno gimnastiko, prepleteno z vratolomnimi in efektnimi gibi. In orodna telovadba? Obvezne vaje so bile na visoki stopnji, lepo sestavljene iz samega koleba, kakor pač sedanja doba zahteva in kar ,je za telesno vzgojo pravilneje. 2e drog, pri izvajanju obevzne vaje, ki jo je večina prav dobfo izpeljala, je dal slutiti, da Francoz na krogih zemstva. Pred glavno tribuno se je vsako nar. zastopstvo ustavilo, godba pa je zaigrala njihovo drž. himno. Kako težko je bilo človeku pri srcu, ko se je spomnil, kako so nekoč svirald tudi jugoslovansko himno v Parizu, Strassbourgu, Brnu, Pragi ,K61nu itd., sedaj na Dunaju pa ne. Kolikor-krat so proslavljali naši Orli s svojimi zmagami svojo domovino Jugoslavijo, za katero so se ope-tovano tako častno borili. Po defilaciji so se vrstile telovadne in športne točke, nastop 4000 dunajskih dečkov in isto število deklic, ter po 1500 telovadcev in telovadkinj (samo z Dunaja!, ki so vsi svoje vaje dobro opravili. Mednarodne vrste so nastopile na orodju (Švicarji — konj, Madjari — krogi, Francozi — drog, Avstrijci — bradlja) ter so še enkrat zadivele ogromne množice s svojimi vajami. Švicarji so izvajali poleg tega še simultane vaje na 6 bradljah, vmes so pa bile finalne lahko-atletske točke: tek na 100 m, na 300 m in švedska štafeta, nazadnje pa so bili odlikovani še zmagovala tekem — in zaključila se je krasna katol. dunajska olimpijada, ki bo vsem navzočim ostala vedno v spominu. Švica — Avstrija 56.5:47.5 Ob tej priliki se je vršil tudi lahkoatletski dvoboj med Švico in Avstrijo, ki je dal tele rezultate: 100 m: Geisinger (Švica) 11.5, Dallabona (Avstrija) 11.7, Walzl (Avstrija) in Meyer (Švica) oba 11.7 (v mrtvem teku). Kopje: Bucher (A.) 57.82, Wutnrhoringer (A.) 55.78, Loser (Šv.) 51.49, Gsell (Šv.) 51.41. Krogla: Wipfler (Švica) 12.94, Metzger (Švica) 12.61, Pucher (A.) 11.81, Bucher (A.) 11.58. 800 m: Pedretti (Šv.) 1:57.8, SnVder (Šv.) 1:58.2, Reinisch (A.) 2:08, Aringer (A.) 2:08.4. Skok s palico: Haunzwickel (A.) 3.6, Geisinger (Šv.) 3.3, Dobscha (A.) 3, Gsell (Šv.) 2.9. Skok v višino: Metzger (Šv.) 1.78, Romerio (Šv.) 1.75, Schafer (A.) in Reschauer (A.) oba 1.7. 400 m: Zangerl (A.) 52.2, Meyer (Šv.) 52.4, Novic (Šv.) 53.8, Ruschitzka (A.) 55.5. Disk: Metzger (Šv.) 37.55, Wipfler (Šv.) 35.07, ing. Glaser (A.) 35.01, Bucher (A.) 34.9. Skok v daljavo: Walzl (A.) 6.5, Schafer (A.) 6.37, Romerio (Šv.) 6.32, Metzger (Šv.) 6.29. 3000 m: Snyder (Šv.) 9:19.8, Fischler (A.) 9:27.6, Zeinar (A.) 9:28.6, Staub (Šv.) 9:35.8. 4x100 m: štafeta: Švica 44.8, Avstrija 46.3. . I. K-er. Francoska vrsta, ki je dosegla prvo mesto Švicar pri vaji na bradlji Avstrijec pri skoku v daljavo Avstrijec na bradlji Nastop dunajskega katoliškega naraščaja 1 Deiilacija (spredaj Francozi) olimpijada bomo videli v poljubnih sestavah prvovrstne stvari ln tako |e v resnici tudi bilo. Ne glede na lo, da sestavlja vsak tekmovalec poljubne vaje iz gibov, v katerih je doma in katere najbolje obvlada, so bile poljubne kombinacije nekaj posebnega, nekaj krasnega, na višini vsakega, tudi najtežjega mednarodnega srečanja. In kako iznajdljivi so nekateri v sestavah! Novih gibov z ozirom na zadnje telovadno prvenstvo sveta, ki je bilo leta 1934 v Budimpešti, ravno ni bilo, so pa imeli polno pravic v svojih kombinacijah, ki sem jih šele v Budimpešti prvikrat videl. Dvojni salto v predkolebu iz veletoča z nadprijemom je krasno delal nek Francoz, nek Švicar pa sredi bradlje krasen premet naprej do stoje na tleh ob strani bradlje iz stegnjene opore, in še nekaj podobnih ter enakovrednih odskokov smo videli. Menda se na dunajskem stadionu še nikoli niso izvajale take vaje, kakor sedaj na kat. olimpijadi. Kvaliteta se v katol. mednarodni uniji stolno zboljšuje, istotako kvantiteta, če izvzamemo države, kjer delovanje katol. tel. in športnim organizacijam ni dovoljeno. Telovadci streme po napredku in če bo šlo v tem pravcu naprej, res ne vem, kje se bo prodiranje ustavilo. Človeku se nehote vsiljuje misel, da moje sploh ni mogoče potegniti, četudi vsi dobro vemo, da se bo nekoč moralo nekje na Dunaju ustaviti. Pri telovadni tekmi vrst so zmagali Francozi, ined posamezniki pa jc bil istotako prvi Francoz Iterold iz Alzacije. Slavnostna akademija je še bolj pokazala moč in kvaliteto unije. Nastopali so najboljši med najboljšimi in zato toliko aplavza ves čas v nabito polni dvorani dunajske koncertne dvorane. Omeniti moramo krasen nastop čeških Orlic, avstrijskih telovadcev in telovadkinj, krasne proste vaje Madjarov itd. Višek cele prireditve pa so bili skoki avstrijskega naraščaja čez mizo in nastop osmerice najboljših telovadcev vseh sodelujočih narodov na drogu. Krasne sestave, smeli pTehodi, drzni odskoki. To se da samo videti, pero tega doživetja ni v stanju popisati. Prirediteljem gre za to slavnostno akademijo, ki jc bila nad vse posrečena, vsa čast. Višek v nedeljo — 40.000 gledalcev Nedelja je zaključila letošnje tako lepo uspele mednarodne tekme. V začetku so defilirale vse narodnosti pred glavno tribuno, na kateri se je nahajal avstrijski predsednik republike g. Miklas z drugimi odličnimi osebnostmi Avstrije in ino- Češki Orel pri skoku v višino Češki Orli, ki so dosegli častno 4. mesto S V E Č I € A PION najbolj razširjena na svetu. Dobiva se povsod I Glavno zastopstvo in skladišče: Robert Weinberger, Zagreb, Gunduličeva ul. 16 Mestno poglavarstvo Maribor. X. štev. 2481-1936. Zgradba deške meščanske in dekliške narodne šole v Majedalenskem predmestju — licitacija. V Mariboru, ID. junija 1936. RAZGLAS Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju sledeča dela: 1. Slikarska dela Din 52.311.30. 2. Pleskarska dela Din 166.564.50. 3. Steklarska dela Din 141.171.79. 4. Ključavničarska dela Din 61.531.—. 5. Pečarska dela Din 17.600.—. 6. Teraca dela Din 55.100.—. 7. Tapetniška dela Din 24.600.—. Ponudbe se morajo oddati v sredo, dne 1. julija 1936 med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije na mestnem poglavarstvu v Mariboru, Rotovški trg. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovaue po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932. Kavcija v iznosu 5% od uradno proračunjenih vsot se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski, in sicer v vrednotah, ki jih sprejema mestna blagajna. Kavcija se mora vložiti do 10. ure dne 1. julija 1936. Ponudbe naj se predložijo v obliki v % izraženega popusta na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo v pisarni gradbenega nadzorstva na licu gradnje, počenši z 22. VI. 1936. Podpredsednik: Žebot Franjo 1. r. Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da jo lokal v Wollovi ulici št. 10 končno rcnovirau in smo začeli z redno prodajo svečar-skih in medičarskih izdelkov, h kateri smo pritegnili še posebni oddelek za slaščice ter vabimo prijazno 'za cenjeni poset OROSLAV DOLENC WOLFOVA ULICA ŠT. 10 Zapustil me je za vedno moj iskreno ljubljeni soprog, gospod IVAN KALAN poštni zvaničnik v pokoju dne 19. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21, junija 1936 ob štirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Dunaj, dne 20. junija 1936. Žalujoča soproga Vilheimina in ostalo sorodstvo. Zahvala Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki so mi ob težki izgubi mojega predobrega soproga in zlatega ateka, gospoda Pavleta Košenina s tolažilnimi besedami lajšali žalost, ki so spominu predragega pokojnika poklonili prekrasne vence in cvetje in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Kačarju za njegovo požrtvovalnost in naporen trud, da bi rešil življenje predragega. Končno bodi iskrena hvala prečastiti duhovščini in pevskemu zboru Moste za v srce segajoče žalostinke. Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba v sredo ob sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 21. junija 1936. Žalujoča soproga z otročiči in ostalimi sorodniki. Za premnoge dokaze iskrenega sožalja ob smrti našega nepozabnega očeta, tasta, brata in strica, gospoda Matije Pograjca zasebnika se prisrčno zahvaljujemo za poklonjene vence in cvetje, kakor tudi za vsa pismena in ustmena sožalja. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini in požrtvovalni gasilski četi na Brezovici, zdravniku dr. Pucu na Dobrovi, in vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem tisočera hvala in Bog povrnil Sveta maša zndušnica se bo darovala v soboto, dne 27. junija 1936 v farni cerkvi na Brezovici. Brezovica pri Ljubljani, Zagorje ob Savi, Rimske Toplice, dne 21. junija 1936. Žalujoče rodbine: P o gr a j o c, Kolarič, Brega r. Umetnik NA SVOJEM KLAVIRJU iSče pravi ton rt svoje glasbeno delo, Iako morete tudi Vi, ma-dame, iz »zoretv birvanih rdefil za obraz od Bourjois Izbrali pri svojem dobavitelju ono nijanso rdecila za obraz, ki VaSi lepoti najbolje pristoja. Nikar k ne zanašajte samo na poljuhno izberot S pomočjo vzorcev barv od Bourjois Vam je omogočeno, da takoj pri nakupu izberete ono rdečilo. ki najbolje odgovarja VaSemu obrazu. Fard pasteh od Bourjois so ročno delani, sterilizirani v pari in ostanejo na topita trajno mehki ln puhasti do končne porabe in nikdar na otrde. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Zorart Jošt vljudno naznanja, da se je preselil iz Žalca v Celje, kjer ordinira v Raziagovi ulici št. 3 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, II. nadstr., proda na ponovni pismeni dražbi dne 24. junija 1936 Iz svojih gozdov: 1. Straža pri Novem mestu 2240 plm bukove 1130 plm Iglaste hlodovine na panju; 2. Kočevje 13.080 plm bukove, 16.037 plm Igla ste hlodovine ln 11.000 prm bukovih drv, vse na panju. Pogoje, tiskovino ln pojasnila dajo gornja uprava v Ljubljani ln upravi v Straži in Kočevju Izžrebane številke dobrodelne loterije prostovoljne gasilske čete na Kokrici z dne 14. junija 1936: 2883, 854, 4559, 4052, 1677, 4245, 4106, 4338, 352, 5688, 595, 1153, 6794, 5842, 1603, 855, 1120, 5185, 3024, 2796, 2402, 1630, 30, 1330, 2770, 1763, 154, 6543, 4053, 5321, 6006, 305, 917, 510, 585, 3660, 3291, 1883, 1762, 982, 1511, 3437, 5390, 1663, 5141, 834, 638, 1198, 5676, 61, 885, 6817, 2683, 4234, 5796, 4651, 4860, 2412, 1628, 3230, 1990, 356, 4064, 815, 2446, 5308, 581, 390, 2463, 874, 1304, 6697, 4455, 3124, 4625, 5700, 4574, 5465, 2873, 1177, 1285, 5302, 6454, 1450, 428, 6102, 2431, 5734, 5984, 6789. 250, 1418, 2265, 5819, 1544, 357, 3131, 4158, 5008, 2656, 1348, 3564, 359, 5577, 949, 5597, 2547, 387, 3323, 5204, 2763, 3534, 290, 6176, 246, 5428, 6341, 5500, 2106, 3449, 3106, 3336, 3178, 2905, 3583, 2541, 4805, 1913, 2718, 1144, 3880, 2464, 3615, 5061, 5093. 5021, 2519, 6249, 5056, 5956, 2261, 2418 5312, 3837 6229, 1122 1526, 5070, 4863, 2564 4162, 1183, 2920, 2494 6565, 1497, 5248, 3128 Lastniki izžrebanih srečk se opozarjajo, da dvignejo dobitke do 14. julija, sicer zapadejo v korist gasilski četi na Kokrici. Prostovoljna gasilska četa na Kokrici. Posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah razprodaja večjo količino ca. 150 hI pristnega belega haloškega vina lanskega letnika po ugodni dnevni ceni. Vino se nahaja v kleti ob okrajni cesti ter se lahko naklada iz kleti na avto. Kdor želi res pristno, žlahtno in dobro haloško kapljico, naj se potrudi k Sv. Barbari v Haloze ter se oglasi pri tajniku Krajnc Jože-tu. Umrla nam je po kratkem trpljenju mirno in boguvdano naša ljubljena mati, stara mati, teta, svakinja in tašča, gospa Terezija Cotman snažilka pri žel. direkciji Pogreb bo v nedeljo, dne 21. junija 1936 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo blagopokojnico v molitev. Ljubljana, dne 20. junija 1936. Žalujoči ostali. Mobiloil dokazuje svojo nedosegljivo kvaliteto! Neverjetno, forsirano preizkuševanje odpornostii 16.000 km poskusne vožnje v 38 dneh Jz snega In leda v tropsko vročino ... Tisoče kilometrov po močvirjih brez cest. . . ...po prašnih, kam en i tih cestah v planinah ... s povprečno brzino, približno 55 km na uro. Deset automobilov, mazanih izključno z novim Mobiloil-om se je udeležilo te fantastične poskusne vožnje iz severne Kanade v južni Meksiko. Po končani vožnji so motorje demontirali. Rezultat je vse presenetil: nobenih znakov obrabe, nobenih zgorelih ali zalepljenih delov motorja, nikakih usedlin ali katrana. Praktično — sploh nobenih izgorkov. In razlog za to vse ? Novi Mobiloil ne vsebuje nikakih sestavin, ki ne mažejo, pa so škodljive. Odstranitev teh je zdaj v tehniki uresničena. Iz rezultatov poskusne vožnje po 16.000 km : Levo: Bat iz litega železa enega automobilov, ki so se udeležili te vožnie. Vsi batni obroči so čisti in se prosto gibljejo v utorih. V utorih za olje in v izvrtinah ni izgorkov e Desno : po 16.000 km je bilo sito za olje popolnoma čisto. Sicer pa se sito v teku ene sezone pri povsem normalnem pogonu znatno zamaši z usedlinami. novi Moliiloil » » i ''14-- I izdelan po postopku »Clearosol" •4 ti m. .b . »a .©5 ia »■ti ®jf 1 ilužbodobe Prodajalka mlada, začetnica, izučena trgovine s steklom in porcelanom, ali mešano ali galanterijske trgovine, se sprejme v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati upravi »Slovenca« pod »Steklo« št. 8845. (b) Pomočnike, vajenca, vajenko za sedlarstvo in torbar-stvo ozir. usnjeno galanterijo sprejmem. Pomočnik mlajši, vajen tudi aktovk in tapetništva. Vajenec in vajenka imata oskrbo pri mojstru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca«. (b) 1 14-16 letno deklico krepko, poštenih staršev — sprejmom takoj za vsa hišna delu. — ModveSSek Frane posest. Zg. Gameljno, p. St. Vid nad Ljubljano. Zastopnika za Ljubljano iSče zavarovalna družba s pavšalom in provizijo. Ponudbe je poslati »Interrcklam«, Zagreb, Masarykova 28, pod : »Zastopnik K-3700«. Zastopnike ta prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd., iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b) Topilca svinca za topitev svinca Išče za takojšen nastop Zagrebška delniška tovarna papirja. (b) Perfektno kuharico Bprejmem za julij ln avgust. Ponudbe z zahtevkom plače na: Jože Tavčar, gostilna, Poljane nad škofjo Loko. (b) Sobarico ebvladajočo slovenski in nemški jezik, ki mora znati tudi likati in šivati, .lšfie oskrbništvo Dornavp.. p. Moškanjcl. (b) Mlado dekle sprejmem k otrokom. — Prednost Imajo, ki znajo šivati. Ponudbe na Kari Koželj, Tržič. (b) Mlajšo moške moč trgovsko Izobraženo, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zmožno vseh pisarniških del, vestno in zanesljivo, iščemo za takoj. Prosilci, ki so zmožni tudi srbo-hrvat-skega jezika, imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Vesten uradnik« št. 8930. (b) Rabim prodajalko za delikatesno trgovino. Takojšnji nastop, z znanjem nemščine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 8953. (b) Služkinjo vajeno samostojne kuhe ter vseh hišnih del, iščem za večjo trgov, hišo na deželi za takoj. Naslov v upravi Slov. št. 8983. (b Prodajalko z znanjem nemščine in po možnosti s kavcijo -išče boljša trafika. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trafikantlnja 8960«. b Mizarja za modele sposobnega, neoženjenega, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo plače je poslati na ing. Ljublč, Hrvatski Leskovac. (b) Dobro kuharico ki je služila pri boljših rodbinah, z dolgoletnimi spričevali iščemo za Ljubljano, poloti za deželo, kjer je tudi več gostov. Ponudbe pod : »Samostojna kuharica« na upravo Slovenca št. 9000. (b) dobi tisti, kateri mi pro-skrbi službo šoferja k oseb-nomu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbo na upravo »Slovonca« pod »Nagrada« 9082. (a) V svrho zaščite in kontrole autorskih pravic se Iščejo zastopniki v mestih dravske banovine, kjer je sedež sreskih načel stev. - Tozadevne ponudbe je poslati upravi Slovenca pod »Ljubljana 29« št. 9034. (b) Čevljarskega pomočnika z oskrbo sprejme Sedej Al., Vič, "Tržaška 26. (b Perfektna sobarica ki je izučena šivilja, se takoj sprejme. - Ponudbe pod šifro »Zvesta« 9063 upravi Slovenca. (b) Vzgojiteljico iščemo za dve deklici od 5 in 12 let - z znanjem nemščine In po možnosti francoščine, kakor tudi z dovršenim kurzom za nego otrok. Osebe z večletnimi priporočili imajo prednost. Ponudbe s sliko ln referencami je poslati na Propagando, Beograd, poStnl predal 409 pod »568«. (b) cefir, krep in delen od Din 65 — navadne perilne od Din 24"— platnene in svilene od it 110— iz krepdešina, etamina „ 70 — damska športna krila od u 55.— dirndl za deklice . . ,, 55 — trpežna hlačna krila od ii 120 — štajerske hlačke, fine . „ 35 — športne cefir bluze od ii 44 — suknjiči za dečke . . „ 70 — letne trike bluze od . ii 28 — rips oblekce za dečke „ 45 — jutranje halje od . . ii 80- cvirncajg hlačke . . . „ 20"- dirndl obleke od . . . ii 80 — igralni predpasniki od „ 10 — pisarniške klot halje . v 85 — baržun oblekce za dečke „ 70 - kopalne frotir plašče . ii 190- dežne pelerince od . „ 65 - Lastni izdelki. Kroji kot izdelava prvovrstna! — Oglejte si blago in Solicitatorja iščem! Potrebna večletna praksa, samostalna nemška daktilo-grafija in perfektno znanje srbščine. Advokat dr. Ve-koslav Kisovee, Beograd, Kralja MIlana 3. (b) Mladega pomočnika pravkar i7,učenega za pekarno, sprejme takoj slaščičarna in pekarna, Žužek, Škof ja Loka. (b) Služkinjo ki zna kuhati, vrt obdelovati — sprejmem. Ponudbe: Gospodarska pisarna, Ljubljana, šelenburgova ulica 7/1. nadstr. (b) Pošteno služkinjo katera zna dobro kuhati in vsa hišna dela opravljati, iščem. Naslov v upr »Slovenca« Maribor, št. 937. (b) Organist srednjih let dobi takoj službo. Mesečna plača 800 Din v gotovini. — Naslov v upravi Slovenca št. 8979. (b) Služba organista se odda v večjem trgu v lavantinski škofiji. Pogoji : dober pevovodja in kapelnik, pomoč v pisarni posojilnice. Dobi: prosto stanovanje, mesečno 800 Din, sicer po dogovoru. Nastop s 1. avgustom. -Prošnje je vložiti čimprej ali vsaj do 28. junija. b Naslov pove uprava Slov. pod štev. 8970. (b) Zdravo dekle z dežele, za vsa dela, vajeno kuhanja in vrtnega dela, In okrog 17 letno deklico, vajeno šivanja na stroj, sprejmem. Planine, Kranj - Skala, (b) Služkinjo pošteno, ki zna kuhati in likati ter opravljati vsa domača In tudi poljska dela, Iščem tia velepose-stvo pri Novem mestu. -Ponudbe upravi Slovenca pod »/.m 'ljiva in čista" Ctev. 8993. (b) Služkinjo za vse iščem! Hetzl, mlin, Košaki pri Mariboru. (b) Strojni mizarski pomočnik mlad (godbenik - tambu-rar), išče kakršnokoli namestitev. Za uslugo bi sodeloval pri godbi. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 8875. (a) Trgovska pomočnica vajena tudi šivanja in drugih hišnih del, išče zaposlitev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8901. (a) Krojač z obrtjo želi službo cerkventka v večjem prometnem kraju, event. sprejme tudi mesto hišnika. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8903. (a) Pisarniška moč z večletno prakso, vešča slovenske, nemške ln sr-bohrvatske koresponden ce, slov. in nemške stenografije in knjigovodstva, Išče primerno mesto za takojšen nastop. Ponudbe upravi »Slovem a pod »Korespondentka« 8919. Iščem mesto gospodinje za takoj k samostojnemu gospodu, lahko z malimi otroci. Sem srednjih let, vzorna gospodinja, vešča vsega dela, delavna, zanesljiva gospodinja. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8992. (a) Trgovski pomočnik mflad ln lepega vedanje, išče zaposlitve proti malenkostnemu honorarju. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod značko »Takojšen nastop« 9050. a 2000 Din Kuharica samostojna, vajena fine meščanske in dietično kuhe, tor vseh drugih gospodinjskih del — išče službo k boljši, manjši družini ali v župnišče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospodinja« 9096. (a) Vajenca za pekovsko obrt, pridnega in poštenega, Iščem. Zavodnik, parna pekarna v Šoštanju. (v) Vajenca sprejmem za ključavničarsko obrt. šetina Rok, Krekova ulica 4, Moste, Ljubljana. (v) Učenko za špec. trgovino sprejmem. Ponudbe upravi Slovenca pod : »Učenka št. 9025«. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Ivan Roje, Zg. Šiška 93, Ljubljana VII. Sprejmemo vajenca Bata prodajalna pnevmatike, Miklošičeva c. 40. v \umrn Izredno lepo tele 4 tedne staro, montafonske pasme, mati izborna mleka-rica, se zaradi pomanjkanja prostora v hlevu — proda. Hotel »Slon« Ljubljna. (j) Trisobno stanovanje se odda za avgust. Sv. Jakoba trg 8/1. Ogled vsak delavnik od 10.—12. ure. (č) IŠČEJO: Separirano sobo mirno, snažno, iščem s 1. julijem v vili. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8860. (s) Prazno sobo Išče uradnica za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Prazna soba« št. 8996. (s) Sobo z vso skrbo išče gospodična v bližini centruma. Ponudbe upravi pod šifro »Uradnica« štev. 9061. (s) ODDAJO: Opremljeno sobico poceni oddam. Naslov v upravi Slovenca št. 9030. Damsko in otroško konfekcijo za poletje cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka F. I. GORIC AR, Sv. Petra cesta št. 29 * p- cene v naših izložbah! Mizar išče dela; gre tudi poli-tirat na dom. Naslov v upravi Slov. št. 8999. a Službo hišnika ali sluge želi kavcije zmožen, srednjih let. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9099. (a) Dekle za vsa hišna dela za pomoč gospodinji — išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi Slovenca« Maribor, 941. (a) Dekle z meščansko šolo in z znanjem nekoliko nemščine, išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8924 Postrežnica mlada in močna, išče za-poslenja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8984. (a) Dekle vajeno kuhe, ljubiteljica otrok, zmožna slov. in nem. jezika, želi službo pri dobri obitelji. Ponudbe upravi Slovenca pod »Poštena« št. 8994. (a) Absolventka mešč. šole z odličnimi izpričevali, zdrava, poštena — želi vstopiti s 1. septembrom kot vajenka v kako večjo trgovino na deželi. Rada bi tudi pomagala v gospodinjstvu in imela priložnost nauiuti se nemščine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenka« št. 8852. (v) 16 letno dekle s 3 razr. mešč. šole želi kot učenka v trgovino h krščanski hiši, najraje na Dolenjsko ali Štajersko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8923. (v) Kovaškega vajenca z vso oskrbo pri mojstru sprejme švlgelj Franc — Goriče 22, p. Golnik, (v) Pekovskega vajenca kmetskih starSev sprejme Anton Smrekar - Mokro nog. (v) Stanoianja IŠČEJO: Opremljeno stanovanje dveh sob išče obitelj za en mesec v gozdnati, ne prašni legi. — Ponudbe: Zagreb, Gajeva 2/B, vrata 18. (č) ODDAJO: Trisobno stanovanje celo I. nadstropje, se s 1. julijem , odda na Dolenjski cesti št. 85 za 550 Din mesečno. Poizve se pri Jeršlnu, Rudnik 18. č Enosobno stanovanje oddam ugodno 1. julija. -Mestni trg 11-1, Ciglič. č Dvosobno stanovanje solnčno, s kabinetom, pri-tiklinami, oddam takoj na Kodeljevem. Naslov pove upr. Slovenca št. 9039. č Sobo s kuhinjo takoj oddam mirni stranki. Slapničarjeva ulica 7, Moste. (č) Sobo s kuhinjo in prltikllnaml oddani za julij. Mariborska 28. (č) Pritlično stanovanje 2 sobi in kuhinja, v bližini Sv. Jakoba, se takoj odda. Poizve se : Stari trg št. 5, v trgovini. (č) Trisobno stanovanje v srqdinl mesta se takoj odda. - Svetel, Sv. Petra cesta 13. (č) Trisobno stanovanje komfortno, popolnoma prenovljeno, sc odda takoj v I. nadstropju Lcpodvorska ulica 20. (č) Enosobno stanovanje oddam. »Julijana Rožna dolina c. 8,/23. (č) Stanovanje mebllrano sobo, kabinet, kuhinjo v sredini Ljubljane — oddam julijn v najem Ponudbe nn upravo Wln pod »Cotiuui UUlii. (<» Lepo prazno sobo parketirano in zračno po ugodni ceni takoj oddam. Medvedova c. 7. (s) Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam čez počitnice učitelju ali učiteljici. Naslov v upi-avi Slovenca št. 8986. (s) Lepo sobico oddam starejšemu gospodu, strogo separirano. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8975. (s) Opremljeno sobo separirano, sredi mesta — oddam za 250 din. Prečna uliea, št. 8. (s) Dve opremljeni sobi vezani ali posamezni — oddam takoj. Aleksandrova štev. 16, visoko pritličje desno. (s) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko« Dva gospoda ali dijaka sprojmem na stanovanje. — Kern, Celovška 43. (s) Nova hiša I z lokali, gostilno in trgovino, v lepem prometnem kraju Gorenjske, brez konkurenta, se da v najem. Potrebno nekaj gotovine. Poizve so : Prlm-skovo 89, pri Kranju, (n Gostilna blizu Maribora z velikimi gostilniškimi prostori in gospodarskim poslopjem, se takoj poceni proda z ali brez gospodarskega poslopja. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 929. (n) Enodružinsko vilo komfortno, vrt, plin, centralna kurjava, garaža, oddam v najem. Naslov v upravi št. 9021. (n) Delavnico in prazno strojnico oddam v najem za kakršnokoli obrt. Graben 10. Poizvedbe : Novi trg št. 2, Kamnik. (n) I Pohištvo I Rekord-spalnice orehova korenina, moderne, za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4500 Din, razprodaja Pohištvo Ma ienšek, Dravlje. (š) Prodam novo, lepo, mahagoni po-lltirano spalnico, nerabljeno, za 3900 Din. Vodovodna 39, Ljubljana, (š) Gospodična šivilja, čedne zunanjosti, s 16.000 Din, želi resnega znanja z dobrosrčnim gospodom od 35 do 45 let, najraje z drž. uslužbencem. Cenj. ponudbe upr. Slovenca pod »Treznost« štev. 8956. (ž) Trgovec s 500.000 Din premoženja išče v svrho ženitve razumno ženo s primernim kapitalom. Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo Slovenca pod »Mirni dom« št. 9007. Tajnost zajamčena. (ž) Gorsko letovišče Žiri Kdor želi dobrega zraka, tople naravne vode za kopanje in plavanje, višinskega sonca in blagodejne sence smrekovih gozdov, naj se potrudi na letovanje v Z i r 1. Dobre prometne avtobusne zveze ! Celodnevna oskrba ln soba 30 Din za osebo. -Zahtevajte prospekte! — Tujskoprometni .odsek 21-ri, Dravska banovina. (L IŠČEJO: Kmečki mlin na stalni vodi, vzamem v najem za več let takoj ali pozneje. Naslov pove uprava pod št. 9028. (m) ODDAJO: Dva pisarniška prostora oddamo za takoj. Vpra šati : »Tesla«, Dalmatinova 10. (n) Dvostanovanjsko hišo blizu postaje Homec, takoj oddam. Franc Rode, Nožice, p. Radomlje, (n) Kavarna staroznana, dobro vpelja na, novo renovirana, f-potrebnim inventarjem, v večjem industrijskem mestu savske banovine, s petsobnim stanovanjem, v enonndstropnl hiši, se odda 1. julija ali avgusta proti enoletni pogodbi Iu odgovarjajoči kavciji v najem ali se proda. Po nudbe upravi »Slov. uud št. 8932. (n) Letoviščarjem se priporoča gostilna Jože Tavčar, Poljane nad škof jo Loko. Lepe sobe. Dobra hrana. Hrana in sta novanje 32 Din dnevno. Letoviščarjem, izletnikom se priporoča gostilna pri Mačku. Dobra hrana in stanovanja — 30—32 Din dnevno. — Poljane nad škofjo Loko. (L) Letovišče in kopališče pri Levčevih na Mlrkah št. 2, pošta Vrhnika. Celodnevna prvovrstna oskrba 30 Din. (L) Letovišče štiri meblirane sobe, kuhinjo, jedilnico, salon, kopališče — odda za sezono graščina na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Graščina«. (L) Letoviščarji! Orlda se na deželi lepo opremljeno stanovanje 2 sob s kuhinjo. 4 postelje, letoviščarjem za dobo 2 mesecev ali manj. Tekoča voda za kopanje v neposredni bližini. Naslov se izve v upravi »Slovita" pod št. 8935. (L) Za počitnice oddam eno ali dve opremljeni sobi v Podbrezjah pri Podnartu. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 8488. (L) Za letovišče oddam sobe! Sončna lega, pripravno za kopanje. — Lavtižar, Verje, Medvode. (L) Sezonsko stanovanje v Savinjski dolini, štlrl-sobno, s kuhinjo, novo, sončno — odda gostilna štancer, Vransko. (L) Letovišče z naravnim kopališčem, čolni, v Poljanski dolini. Pension 30 Din. - Milan Poljanšek, Selo-Zirl. L Letoviščarji! V Kamniku se odda lepa soba z 2 ali 3 posteljami; lahko tudi s kuhinjo. Cena ugodna. Pojasnila daje lastnica: Herbersteino-va 2-III, Ljubljana. L Denar Posojila vezana na štednjo ln več letno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti Banka in štediona d. d. Krapinske Toplice Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 500.000 Din gotovine deloma v knjižicah Mestne hranilnice iščem takoj na I. mesto za posestvo, tovarno itd. Ponudbe na ogl. oddelek Slovenca pod »Popolna sigurnost« štev. 9047. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18. Poravnave plaianja dolgov posredovanje Kreditov In gotovine tudi na vloge m vredn pa-•irie). naloZbe HapHnla, zaščitne ureditve, davčne na, lovedi in vrb druge IrgovsKo '»spodarshe posle izvede ln rvednISha mnenj« oddaja konceatlonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, ■esta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7 Hranilno vlogo Hranilnice in posojilnice Makoie takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Makoie 100.000 Din« štev. 8957. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja dn Jemlje do preklica v ra čun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, LJuiJ ske posojilnice. Vaše terjatve pri hranilnicah in posojli nlcah vnovčujem hitro In pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno in priložit* znamke. — Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka ull ca 12, telefon 38-10 (d) Iščem družabnico s kapitalom do 15.000. Ponudbe upravi »Slov., pod »Dober zaslužek« 9086. (d) Pristopim k podjetju s primernim kapitalom Ponudbe pod »Sodelu J« št. 8959 na oglas Slovenca v Ljubljani. d Posojila na vložne Knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana Krekov trg 10 Obavlja vse denar, posle vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planlnšek, agent, bančnih poslov, LJubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40. najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 2 Din v znamkah. Orgle s štirimi registri in pedalom, harmonij in pianino — poceni naprodaj. J. Brandl, Maribor, Strossmajerjeva 5. Izdelovalnica harmonik Izdelujem Tango harmonike, hromatične in diato-nične. Sprejemajo se vsa popravila. ,anc Drag0 Ljubljana, Sv. Petra c. 55 I Airtomofor Ugodna prilika! I Motorno kolo znamke »Motosacoche«, 600 kub., OHV, generalno popravljen, nova pnevmatika, model lanskega leta, radi bolezni takoj naprodaj. Vprašati upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 8937. (f) Šestsedežen avto znamke OM, odprt, generalno popravljen in na novo ličan, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8928. (f) Elektromotor za trofazni tok 380/220 W 10 KS, zamenjam za močnejšega 12—15 KS z obračanjem 1450 v minuti. Pllarna I. Figar, Ljubljana, Vošnjalcova 6. (f) Kupim lažje motor, kolo Ponudbe z opisom in ceno na upravo »Slovenca« pod »Gotovina 9033«. (f) Elektromotor kupim 8 do 10 PS za izmenični tok 380/220 W 50 Period s stikalom ln zaganjačem 1000 obratov. — Ponudbe upravi Slovenca pod Industrija 2000, Ljubljana. Tovorni avto prodam tritonski. Informacije v garaži Bleivveisova št. 52. (f) Motorno kolo angloške znamke 500 ccm, OHV, v odličnem stanju, prodam za 8500, Ogleda se v garaži Stupica. (f) Avto (Lancia) za gasilska društva, 5ost-sedežni — se takoj poceni proda. Polzi, Ob bregu 23, Maribor. (f) Motorno kolo znamke »Diamant«, 2.2 HP, v najboljšem stanju malo vožen, davek plačan — prodam za gotovino aH vsaj za j polovico, ostalo pa s hranil. 1 knjižico Kmetski Hranilni in posojilni dom. Naslov: I. O. Sv Petra cesta 40, j pritličje, desno. (1) Posestva Groben oglas r "Stanem a« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico ([a. Tristanov. novo hišo Ljubljana-Kodeljevo, ob glavni cesti, prodam. Na slov se izve pri Potočnik Mariji, Ljubljana, Mau rarjeva ulica 23. (p) Hiša vlsokoprltlična, 2000 m1 zemljišča, naprodaj v No vem mestu za 150.000 dl harjev. — Pojasnila daje Adamič, Ljubljana, Go sposvetska 8/II. (p) Rodovitno posestvo S oralov, s slikovito okolico in krasnim razgledom, v bližini Maribora, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 925. (P) Halo! V Ljubljani kupim njivo ali vrt 150—200 m'. Plačam takoj v gotovini. Prekupčevalci izključeni. Po nudbo upravi »Slovenca« pod »Cenena zemlja« št. 8828. (P) Trgovska hiša nekdaj last firme M. Robič v Središču, ob prometni glavni cesti — se ugodno proda alt odda v najem. Poleg trgovskih lokalov prostorna skladišča, hlevi, petsobno stanovanje, lep vrt, sado-nosnlk, njive, skupno tri orale. Poizvedbe pri »Posojilnici Narodni dom Maribor«. (P) Enonadstropna vila z lepim vrtom, pol orala, se proti gotovini ugodno proda v trgu Sv. Trojica, Slov. gorice. Vpraša naj so pri: K. Jurjovlč, Sla-tina-Radencl. (p) Stavbne parcele naprodaj ob cesti na Brdo. Cena 18 Din za m1. Naslov v _u£ravl »Slovenca« pod ' St:r8920. (P) gostilno in trgovino, v večjem kraju blizu Domžal, ugodno naprodaj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 8910. (p) Parcela 609 nr naprodaj. Lepa lega, ne daleč od bežigrajske šole, vodovod ln elektrika. Informacijo pri: Marlnšek, Baragova ulica 12. (p) Proda se vila v bližini Celja (lep razgled) z gradbenim mate-rijalom za 80.000 Din -tudi stavbne parcele. Si-monovič, Zagreb, Bautov-čak 63. (P) Posestvo v industrijskem kraju, obstoječe iz dveh hiš, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov naprodaj za 140.000 Din. V hiši jo dobro vpeljana gostilna, trgovina ln trafika. Elektrika, vodovod. Pojasnila daje E. Forte, Kotredež, Zagorje. (p) Enodružinska hiša 7, lepim vrtom na periferiji Ljubljane poceni naprodaj. Poizve se: Cesta v Mestni log 79, Trnovo Kolezija. (p) Dve stanovanjski hiši v Mariboru ugodno naprodaj, tudi proti knjižicam. Informacije pod : »Meljska cesta« štev. 8966 upravi »Slovenca«. (p) Tovarniški objekti blizu Maribora, v dobrem stanju, z lastnim Industrijskim tirom, ugodno naprodaj tudi proti knjižicam. - Pojasnila pod: »Tovarna« na upr. »Slovenca« v Mariboru. (1) Hiša v Ljubljani Tržaška cesta štev. 41, 8 prizidkom delavnic, gosp. poslopjem in vrtom, se bo prodajala na izvršni dražbi pri sroskem sodišču v LJubljani, soba št. 16, v petek, dne 26. junija t. 1. ob 9 dopoldne. Centlna vrednost 386.989 Din 60 par, najmanjši ponudek 193.494 Din 80 par. Draž-benl pogoji so na vpogled pri sreskem sodišču v Ljubljani v spisu V 1 5090/35, ln notarju Hafnerju v Ljubljani. (p) Stavbne parcele naprodaj po 10 Din kva dratnl meter. - Naslov v upravi Slov. št. 8535. Posestvo z enodružinsko hišo na prodaj. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 8821 Stavbne parcele v bližini nove bežigraj sko šole prodam. Naslov v upravi Slov. št. 9037. Prodam parcelo 10 minut od postaje Medno. Poizve se: Bačnlk, Spod. Plrniče 6. (p) Petstanovanjska hiša z lepim vrtom naprodaj v Ljubljani. Naslov pove uprava Slov. št. 9024. Vila na Mirju štiristanovanjska, komfort na, 5 let stara, se ugodno proda. Potrebna gotovina Din 270.000. Izredna prilika! Ponudbe na upravo »Slov.s pod »Dobro obrostujoča« 9084. (p) Varna naložba denarja se Vam nudi z nakupom hišo sredi Ljubljano. Do piso upravi »Slovonca« pod »Donosna stavba« St. 9070. (p) Dvostanovanjsko hišo z vrtom, blizu vode in že lezniško postaje — zaradi selitve prodam. Naslov \ upravi »Slovenca« pod št 9095. (p) Prodam enonadstrop. hišo ob glavni ccsti nasproti kolodvora Videm—KrSko. Informacije pri Joško Vahčič, Videm—Krško. (p) Nova hiša vrt, njiva prometna točka, pripravna za obrt -*- napro daj. Aleksandrova cesta 101 Pobrežje, Maribor. (p) Mesarija. Mesnica, klavnica, ledenica, malo stanovanje, eno uro izven Maribora — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, št. 942. (p) Pouk UčilišSe Kova?, Maribor. Gosposka 46. Počitniški tečaji za nemščino, strojepisje, knjigovodstvo Itd Začetek v juliju. Začetek 10 mesečnih trg. tečajev v septembru. (u) Učiteljica sprejme dve dijakinji z vso oskr bo, z nemško, francosko in italijansko konverza cljo. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 8985. (u) Obvestilo S tem obveščam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih delal kdorkoli na moj račun. -Lavrlh Ant., gostilničar, Celovška c. 70. (o) Majhna črna psička se je izgubila. Odda naj se proti nagradi Šelenburgova ul. 4/II nadstr. (r) Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana, šelenburgova ulica 7-1. Za Informacijo priložiti 12 Din v znamkah. r Radio-aparate zamenjam za bukova drva. Jelen, elektrotehnično podjetje, Polzela. (r) Informacije, inkaso hitro Izvršuje: Informacijski zavod. Ljubljana -Šelenburgova ul. 7-1. (r) Davčne zadeve pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd. : Davčna poslovalnica, Ljubljana - šelenburgova ulica 7-1. (r) Zidava stavb! Stavbno podjetje daje ugodno nadzorstvo s koncesijo. načrte, proračune. Vabi se družabnik s primarnim kapitalom pod »Ugodnost« št. 8886 upravi »Slovenca«. (r) 100 Din nagrade Jam tistomu, ki mi pomaga priti do moškega kolesa — tablica 47054. Hajko Šporn, Jeiica. (r) Intervencije v vseh zadevah pri vseh oblastvlh ln ministrstvih izvršuje hitro in uspeš no: Gospodarsko - pravna pisarna, Ljubljana, Se lenburgova ul. 7-1. (r) Obrt Plise, entel, ažur, gumbe gumbnice, monograme — Izvrši takoj Matek & Ml keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. žepni robci, plenice, ročna dela. (t) Električne inštalacije za luč, moč, signale ln vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikov trg št. l Telef. 27-04. Kateri stavbenik ml sezida hišo na hranilno knjižice, deloma za gotovino. Ponudbe upravi Slovenca pod »Vlsoko-prltlična« št. 8989. (t) Kupimo Smretve cepanice in oblance kupujemo stalno večjo množino. Najnižje ponudbe z navedbo količino ln najnižje cene, z navedbo nakladalne postaje poslati upravi »Slo-vcnca« pod št. 8820. (k) Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15. Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar Ciubliana, Miklošičeva 14 Kupim vsakovrstno SE lat O, srebrne krone in in zlatnike po zvlSanlh cenah. Za popravila se priporočam. F. Čuden Prešernova ulica 1. Višnje in črne češnje kupuje po dnevni ceni »MARGO«, Aleksandrova costa 63, Maribor. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih oenaD CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri Albin AdamU & Co. Ljubljana. Igriška ulica 3 (za dramskim gledališčem) Šivalni stroj ženski, pečeni naprodaj. — ženski, poceni naprodaj. — Mlekarno dobro vpeljano, v centru Ljubljane — prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod Mlokarna« št. 9087. (1) l ncv Kolesa kromirana in poniklana, nemški fabrikat, po never-jotno nizkih cenah, dobite ^ no v Novi trgovini, Tyr-36. (1) Izredna prilika za počitnice Tvrdka Itbcrf, Prešernova ul. 5 poleg drogerije GregorlC prodaja po izredno znižanih cenah raznovrstne najboljše sandale in čevlje posameznih ostalih parov znamk DALLY, TIT-TOP i. dr. vsled prese-litve v lastne prostore v isli ulici poleg frančiškanskega samostana. Ne zamudile ugodne prilike Oglejte si cene v izložbi poleg (lro-gerile GregorlC Novo! Novo! F. M. Willam DasLebenPlarias der rauftcr lesu 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102"— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani 1 Damsko kolo rabljeno — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9091. (k) Med cvetlični, dobro blago, kupujemo. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3 Šivalni stroj pogrozljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi Stopa, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa 36. (1) Birmanske ure zlatnino in srobrnino nudi najcenojše — Ivan Paklž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. M ALI NOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — Be dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. Plccoli, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. CviCch pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v LJubljani. I Mlinarji, trgovci, peki, kmetovalci! Novost patent Irus mlini meljejo, šrolajo vsa žitna zrnja v moko in gris v vsaki finosli. Potrenben prostor za obrat 4X4 m. Irus kavni mlini. Čistilnice za žita (Schellmaschi-ne) Irus Werke, Nemčija; zastopstvo za Jugoslavijo Štefan Turnšek, p. predal 86. Ljubljana. „SlovenCeva" podružnico LJubljana, Turševa cesta (palača Poštni dom) Za pomlad Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve IDirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta št. 1. Čevlji vseh vrst posebno letnih se dobe zopet najcenejše v znani najboljši kvaliteti v prodajalni čevljev preje pri PoUaku, Dunajska cesta št. 23, sedaj „TRlU!ir Kolodvorska ulica 11. Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 Zo vKimavflnie sadja so najboljši Weckovi kozarci dobite jih pri Josip Jagodic Celje Glavni trg Gubčeva ul. Naprodaj zaradi modernizacije razna dobro ohranjena kavarniška oprema: klopi, ogledala, lesena lamberlja. podstavki miz, svetila, linoloj itd. Grand hotel »UNION« V Ljubljani Za jugoslovanski patent št. 7217 od 1. II. 1930 na : ..Ovratnik" (Hragen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2 Naznanilo! P. t. občinstvu javljamo, da smo poleg tapetniških izdelkov uvedli tudi pohištvo, in sicer: Spalnice 1700 Din, kuhinje 750 Din dalje, otomane 430 Din, modroce 180 Din, couche 1300 Din dalje. V zalogi imamo zložljive postelje, mreže pe-resnice itd. Naročila izvršujemo po lastnih in danih načrtih solidno in po konkurenčnih cenah. Tvrdka F. Sajovic, Stari trg 6 Ali že veste, da smo za Slomšekove praznike vsem vrstam manufakturnega blaga znatno znižali cene ? H. GajSek, Maribor, Glavni trg 1 Manufakturna trgovina Izredna prilika 1 Zaradi popolne liprainttv« skladišča odprodajam poleg drugih lelesnlnsklh predmetov po roatno nlljlh cenah i Dvorezna llčnlke • Doppel. hobel od