VAŽNEJŠI SKLEPI — Na prejšnjem zasedanju delavskega sveta je bilo ugotovljeno, da za obračun akorda uslužbencev niso postavljena prava merila. Delavski svet naroča upravi podjetja, da najde popolnejše normative časa in kalkulacijske osnovne za obračunavanje dela v akordu uslužbencev. Prav tako naroča pristojni službi, da sproti kontrolira normative, na podlagi katerih posamezniki obračunavajo delo v akordu. — Na podlagi želja nekaterih članov kolektiva, ki stanujejo v stanovanjih last Ingrada, da so pripravljeni ta stanovanja odkupiti, je delavski svet imenoval komisijo v sestavu: Pograjc Ciril, Lah Oton, Jankovič Drago in Cevnik Franjo, z nalogo, da pregleda in oceni vsa Ingradova stanovanja. Rezultat ocenitve pa naj komisija dostavi delavskemu svetu. 'Kkmiisija je na tem zasedanju delavskega sveta poročala o dosedanjem delu in prišla do naslednjih ugotovitev: Podjetje ima pravico prodati občanom posamezna stanovanja na javni dražbi. Izklicna cena mora bitk najmanj 2/3 prometne vrednosti. V kolikor bi se stanovanje prodalo izpod pravkar navedene 2/3 prometne vrednosti, ima pravico družbeno politična skupnost — občina po svojem pravobranilcu vložiti tožbo za razveljavitev pogodbe. Da bi se ugotovila prometna vrednost stanovanj, je stanovanja oceniti in jim določiti prometno vrednost po zapriseženem sodnem cenilcu. Pogoji za nakup stanovanj na javni dražbi naj bi bili za člane kolektiva naslednji: — ob sklenitvi pogodbe mora plačati najmanj 10% odkupnine; — ostali del kupnine 90 % plača v obrokih v roku 30 let skupno z 2 % obrestmi, aktivni udeleženci NOV in člani ZB 1 — Kupec je dolžan plačati prometni davek v smislu Temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter odloku o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic, kakor tnidi stroške prenosa kupljene nepremičnine in vknjižile zastavne pravice. Komisija je pri pregledu ugotovila, da ima podjeije naslednje število stanovanj, ki bi prišla v poštev za prodajo: — 16 stanovanjski blok v Celju, Otok 13 — 4 dvosobna, 11 enosobnih; — 5 stanovanjski blok na Ljubljanski cesti — 4 dvosob., 1 enosobno. — Sestorček na Ljubljanski cesti — 1 dvosobno stanovanje in 4 garsonjere. — Stanovanjski blok v Kocbekovi ulici — 8 dvosobnih stanovanj, 1 enosobno stanovanje in 2 garsonieri. — Blok v Vodnikovi ulici — 2 dvosobna stanovanja in 6 enosobnih stanovanj. — Stanovanjski blok v Riharjevi ulici — 6 dvosobnih stanovanj. 2. rednega zasedanja delavskega sveta z dne 15, 10. 1965 Stanovanjski blok Šaranovičeva — 6 dvosobnih stanovanj in ena soba. — Montažni blik JU-I — 1 trosobno stanovanje. Montažni blok JU-2 — 1 trosobno stanovanje. Montanži blok JU-4 — 2 trosobna stanovanja. Montažni blok JU-5 — I trosobno in 1 enosobno stanovanje. — Montažni blok JU-7 — 22 dvosobnih stanovanj, 6 dvo in polsobnih stanovanj in 2 enosobna stanovanja. — Provizorij št. 1 na Dečkovi cesti — 3 dvosobna in eno enosobno stanovanje. — Provizorij št. 2 na Dečkovi cesti — 4 dvosobna stanovanja. — Provizorij št. 3 na Dečkovi cesti — 5 dvosobnih stanovanj in ena soba. — Stanovanjski provizorij na Gomilskem — 7 trosobnih in 2 dvosobna stanovanja. Torej skupno: 12 — trosobnih stanovanj 67 — dvosobnih stanovanj 6 — dvo in pol sobnih stanovanj 24 — enosobnih stanovanj 6 — garsonjer, 2 — sobi. — Pri obračunu proizvodnje za mesec avgust se je pokazala razlika med obračunom proizvodnje, ki prikazuje ugodno sliko gospodarjenja v podjetju in med finančnimi podatki, ki prikazujejo popolnoma drugo sliko, ki je precej zaskrbljujoča. Te vzroke je potrebno raziskati, toda to ni mogoče storiti pred periodičnem obračunom. Po izdelavi periodičnega obračuna bo potrebno primerjati knjiženja elementov kot so: razmejitev stroškov, investicijsko vzdrževanje OS, razmejevanje pripravljalnih del in ugotavljanje nedovršene proizvodnje. Delavski svet naroča gospodarski komisiji, da o prednjem razpravlja in ugotovi vzroke zn nastalo razliko. — Dalj časa se je delavski svet zadržal pri poročilu o predvidenih delih do konca leta 1965 in za loto 1966. Tu je poudaril, da bomo morali biti pri delu resni in si prizadevati, da bomo vsa prevzeta dela opravili kvalitetno in spoštovali pogodbene roke. Nemoten potek dela na prevzetih objektih pa je v veliki meri odvisen od živahnejšega prelivanja delavcev med sektorji. To vprašanje je bilo že tudi predmet Obravnave na seji strokovnega sveta. — Komisija za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovne dolžnosti je predložila delavskemu svetu nredlog za izključitev iz delovne skupnosti: 1. Križan Vinka — iz sektorja Medlog, 2. Triglav Vinka — skladiščnika na glavnem skladišču. (Nadaljevanje na 2. strani) 29. NOVEMBER - VELIK PRAZNIK ZA VSE NARODE NAŠE DOMOVINE Dvajset let je minilo, kur so morali klavrno zapustiti našo zemljo okupatorji, ki so nas hoteli podjarmiti, nam vzeti svobodo, nas potujčiti. Ni jim uspelo, pa čeprav niso izbirali sredstev za djosego svojega nizkotnega cilja. Dvajset let je minilo, kar živimo v svobodi, združeni z ostalimi jugoslovanskimi narodi v socialistični republiki Jugoslaviji. Dvajset let in več pa je tudi minilo, kar ni med nami mož, žena, mater in otrok, ki so s svojimi dragocenimi življenji plačali krvav davek za našo svobodo ... ... Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti... ... Ne mi, ne naši zanamci ne smemo pozabiti na žrtve, na ugasla življenja ... V soboto, 27. novembra ob 16. uri bo na dvorišču SKs| Starega piskra otvoritev stalnih razstavnih prostorov, ki bodo posvečeni izključno 374 talcem. Na dvorišču, kjer ^ so nemški nacisti ustrelili slovenske rodoljube, bo velik |ìÌt| relief (delo akad. kiparja Petra Cedeta iz Ljubljane) dolg 8 in visok skoraj 2 metra, na katerem bodo upodobljeni značilni dogodki, ki so vezani na grozodejstva v Starem pisì piskru. Na zidu poleg reliefa bo še v bron odlit faksimile wÈ pisma talcev Acmana iz Šmihela nad Mozirjem, na desni jSp bo vgrajenih 374 granitnih ploščic z imeni talcev. Razen aig dvorišča bo stalno odprta tudi posebna soba, v kateri bo-do zbrani vsi dokumenti o streljanju talcev v celjskem ^ Starem piskru. Vhod v razstavni prostor v Starem piskru bo s Trga vp V. kongresa poleg cerkve. Prvo streljanje talcev v Starem piskru je bilo 4. sepali tembra 1941 leta (10 oseb), naslednja pa so bila: 23. ju- ||| nija 1942 — 62 oseb, 7. julija 1942 — 37 oseb, 22. julija 1942 — 100 oseb, 30. julija 1962 — 70 oseb ter zadnje 15. avgusta 1942 — 95 (Oseb. Med ustreljenimi talci je bilo 49 deklet in žena. K temu pa lahko dodamo še 100 obešenih talcev v flfp Stranicah pri Frankolovem ter 18 streljanj v drugih kra-pl! jih celjskega območja. Po vsem tem je skupno število talcev na celjskem območju 597. Na vsem Štajerskem pa |f^ je okupator ustrelil 1590 talcev. gp V soboto, 27. novembra pa bo ob 18. uri osrednja pro- fil slava dneva republike v gledališču. Razstava v Starem piskru i | P I É g | I I I ... Svobodni smo, živimo v svobodni domovini. Zn njen pro-cvit moramo delati prav vsi z zavestjo, da delamo zase na svoji in naši zemlji... ... Draga žena, otroke lepo vzgajaj in naj ne pozabijo na mene. Ni se vam treba sramovati, da sem tako končal. Tako končam z mislijo na Vas vse in na to za kar umiram ... ... Jaz bi raje zate in za druge živel, pa tudi umreti se ne bojim. Vzgajaj otroka, da bo vreden spomina svojega očeta in vseh, ki jih je povezala usoda ... S takimi in podobnimi besedami so se poslavljali od svojih dragih ljudje — talci, ki so jim zaradi njihove zavesti pretrgali nit življenja okupatorji. / Mnogo je bilo žrtev. Samo na slovenskem Štajerskem so usmrtili v letih 1941—1945 1590 talcev (1508 mož in 82 žena). Spomin na žrtve naj ostane vedno svež in svetal, posebno pa še na praznik svobodne domovine, zn katero so žrtvovali svoja mlada in idealov polna življenja. V trajen spomin 374 talcem (med njimi je bilo 49 žena), ki so jih usmrtili v celjskem Starem piskru bo za praznik republike otvoritev stalne razstave. Počastimo padle žrtve z obiskom razstave, izkažimo pa jim hvaležnost za darovana življenja tudi z delom in zavestjo, da njihove žrtve niso bile zaman. VAŽNEJŠI SKLEPI DS (Nadaljevanje s 1. strani) Obtoženi Križan Vinko, član delovne skupnosti GIP »Ingrad« Celje je kriv, da se je dne 24. 9. 1965 v dopoldanskem času brez odobritve nadrejenega, odstranil iz delovnega mesta in med rednim delovnim časom odšel v gostilno Culk, kjer se je opil in se v vinjenem stanju vrnil na delo. Nadalje je kriv, da ni nadziral delo v obratu betonskih elementov in s tem dopustil, da sidra niso bila zasidrana v betonsko železo oziroma v jekleno mrežo. Posledica tega je bila, da se je dne 23. 9. 1965 sidro izdrlo iz betonske plošče, ta pa se je z dvigala zrušila na tla. S tem je ogrozil varnost in življenje delavcev in povzročil še neugotovljeno škodo. Komisija se je prepričala, da gre za hujšo kršitev delovne dolžnosti in da to ni prvi primer pijančevanja Križan Vinka, saj je ugotovljeno, da je bil že predhodno zaradi pijančevanja kaznovan z odločbo od 23. 12. 1964. Na osnovi ugotovljenega komisija sprejema predlog, da v smislu 52. točke sklepov DS za urejanje delovnih razmerij pri GIP »Ingrad« Celje delavski svet glasuje o izključitvi iz članstva v delovni skupnosti GIP »Ingrad« obtoženega Križan Vinka. Križan Vinko je bil vabljen na sejo delavskega sveta in se vabilu ni odzval, zato je delavski svet glasoval v njegovi odsotnosti. Delavski svet je po vsestranski obrazložitvi in prečitanju vseh listin v postopku, po tajnem glasovanju sklenil z večino glasov članov delavskega sveta — od 35 članov je bilo navzočih 24 — in je glasovalo za izkliučitev 21 članov, proti izključitvi pa 3 člani delavskega sveta. Obloženi Triglav Vinko, član delovne skupnosti GIP »Ingrad« Celje je kriv. da je v letih od 1962 pa vse do avgusta 1965 v namenu, da si pridobi protipravno premožen'sko korist na škodo» družbenega premoženja GIP »Ingrad« prodajal razni gradbeni material raznim strankam in tudi posojal material last GIP »Ingrad« ter sprejel denar v skupni vrednosti 212.715 din. Ta denar si je prisvojil in porabil za sebe. S tem je hnie krš!l svojo delovno dolžnost in storil tudi kaznivo dejanje, o čemer pristojni organi že vodijo postopek. Nadalje je kriv, da je povzročil v glavnem skladišču. za katerega te bil odgovoren skladiščnik, manjko v znesku do 962.265 din, vse na škodo GIP »Ingrad«. Komisi ja smatra, da ima tako huda kršitev delovne dolžnosti za posledico najhujšo kazen zaradi kršitve delovne dolžnosti in predlaga v smislu 52. točke sklepov DS za urejanje delovnih razmerij pri GIP »Ingrad« Celje, da DS glasuje o izključitvi iz članstva delovne skupnosti GIP »Ingrad« — Triglav Vinka. DS je po vsestranski obrazložitvi in prečitanju vseh listin v postopku po tajnem glasovanju sklenil z večino glasov članov DS — od 35 članov je bilo navzočih 25 — in je glasovalo za izključitev 5 članov, proti izključitvi pa 20 članov DS. — Delavskemu svetu je bilo prečitano poročilo o delu kadrovske komisije. Poročilo je vsebovalo naslednje: — dodelitev novih šteipendij. Za štipendiranje na TSš' so bile dodeljene 3 štipendije, na Ekonomski srednji šoli v Celju 1 štipendija, na delovodski šoli v Ljubljani 2 štipendiji. — Spremembe in dopolnitve pravilnika o štipendiranju: Člen 19 c pravilnika naj se v celoti spremeni in se spremenjen glasi: »Višina osnovnega dela redne štipendije iz člena 18 se določi v pogodbi o štipendiranju in lahko znaša največ za: 1. Podiplomski študij ali strokovna din izpopolnitev do 30.000 2. študij na visokih šolah J. in II letnik 17.000 III. in IV. letnik 19.000 3. Šolanje na srednjih šolah, strokovnih in njim enakih šolah I. in II. letnik 9.000 III. in IV. letnik 11.000 Člen 24. pravilnika se spremeni in spremenjen glasi: »Višina variabilnega dela štipendije znaša za: 1. Povprečno oceno vseh opravljenih izpitov, ki predstavljajo pogoj za vpis v naslednji semester ali v višji letnik na fakultetah in višjih šolah: Ob I. semestru odnosno polletju din a) pri uspehu odlično 48.000 b) pri uspehu prav dobro 36.000 c) pri uspehu dobro 30.000 Ob naslednjem semestru odnosno koncu šolskega leta din a) pri uspehu odlično 48.000 b) pri uspehu prav dobro 36.000 c) pri uspehu dobro 30.000 2. Povprečno dosežen uspeh v srednjih strokovnih šolah in njih enakih šolah: din Ob prvem polletiu za dosežen uspeh al pri uspehu odlično 27.000 b) pri uspehu prav dobro 20.000 c) pri uspehu dobro 13.000 Ob koncu šolskega leta a) pri uspehu odlično 27.000 b) pri uspehu prav dobro 20.000 c) pri uspehu dobro 13.000 Sprememba pravilnika velja od 1. 10. 1965 dalje. Poleg tega je poročilo zajemalo še rešitev raznih prošenj in ostala kadrovska vprašanja, katere je komisija reševala. Pod točko razno je delavski svet sprejel še naslednje važnejše sklepe: — Na podlagi prošnje Občinske skupščine Celje je delavski svet odobril odstop obveznic, za vpisano ljudsko posojilo Skopju v znesku 4.100.000 din. Ta sredstva so namenjena za gradnjo prepotrebne šole v Štorah, za katero pa občinska skupščina nima dovolj sredstev. — Še vedno se dogaja, da nekateri člani kolektiva samovoljno zapuščajo podjetje. Delavski svet naroča upravi podjetja, da se drži začasnih sklepov in zahteva od vseh, ki so ali bodo samovoljno zapustili podjetje, plačilo odškodnine. — Podjetje je pričelo z individualno gradnjo stanovanj za člane kolektiva potom izobraževalnega centra, in sicer do III. faze, vključno z izdelavo fasade. Limit posojila do te faze znaša do zneska 4,000.000 din za dobo 30 let. Eventiuelno prekoračenje tega zneska bo moral interesent plačati sam. — Delavski svet je potrdil dopolnjeno in prečiščeno besedilo določil za izplačevanje posrednega učinka v naslednji obliki: I. Cilj: z udeležbo organizatorjev proizvodnje na posrednem učinku produktivnih delavcev, vzpodbuditi delavce na ključnih organizatorskih delovnih mestih k boljši in racionalnejši organizaciji tehnološkega procosa in racionalnemu koriščenju razpoložljivega delovnega časa — kar je osnovni pogoj za izboljšanje delovnega učinka neposrednih proizvajalcev (doseganje akorda). Ta oblika OD se smatra kot gibljivi del osnovnega OD upravičenca, izplačuje se v breme režije določene enote in ločeno neodvisno od gibljivega dela OD za finančni rezultat. II. Udeležena delovna mesta — delovodje, mojstri* gradben! skladiščniki (z odločbo) (neposredno na svojih objektih oziroma obratih) : — vodje objektov, šefi gradbišč, tehnični vodje obrtnih sektorjev (povprečje vseh objektov oz. obratov sektorja) ; — mojstri servisnih obratov, tj. mehaničnega, strojnega, elektro in obdelovalnega servisa (povprečje vseh sektorjev gradbene dejavnosti) ; — osebje SIP, tj. tehnični vodja mehanizacije, vodja SIP. kontrolor mehanizacije in skladiščnik SIP (povprečje vseh sektorjev gradbene dejavnosti; — tehnično vodstvo podjetja, tj. glavni direktor in direktor tehnične službe (povprečje vseh sektorjev podjetja). Opomba: Kot vodja objekta se smatra inženir ali tehnik, ki vodi objekt operativno (ne le administrativno oziroma obračunsko). III. Način obračuna Osnova za izračun zneska, ki pripada posameznemu upravičenem, je kumulativna stopnja storilnosti, dosežena na njegovem delovnem področju. Osnova se ugotovi tako, da se primerja a) znesek OD, izračunan na podlagi porabljenih efektivnih ur (brez izostankov) in b) znesek OD, obračunan za izplačilo z vključenim preseganjem norme. Iz razmerja teh dveh osnov izračunamo koeficient stoidlnosti, ki ga nato še korigiramo z odstotkom oddanih del v akordu, povečanem za režijo investitorja. (Pri tem se režija investitorja poveča za 10%). Upravičencu pripada gibljivi del za učinek, izračunan s korigiranim odstotkom od njegovega OD po obračunski postavki. IV. Roki za obračun Obrazec sestavi vodja objekta (v obratih tehnični vodja sektorja) do 12. v mesecu za pretekli mesec in ga odda šefu sektorja. Ta ga pregleda in odobri ter vse obračune skupno z rekapitulacijo sektorja dostavi do 22. v mesecu oddelku za kontrolo pri upravi podjetja. Ta oddelek kontrolira pravilnost in upravičenost obračunov, nepravilnosti odpravi ter korigirane in s podpisom potrjene dostavi knjigovodstvu OD do 30. v mesecu. Obračuni dostavljeni po teh rokih se ne upoštevajo za izplačilo v dotičnem mesecu! ' V. Izplačilo Izplačilo se izvrši v 45 dneh po preteku obračunanega meseca. Knjigovodstvo OD ni upravičeno sprejemati obračune oziroma naloge za izplačilo neposredno od sektorjev, niti jih ne sme upoštevati v plačilni listi brez predhodne odobritve oddelka za kontrolo. Obračun je komulativen. Morebitni preveč obračunani oziroma izplačani zneski prejšnjih mesecev se smatrajo kot odbitna postavka (tudi od osnovnega osebnega dohodka). V, T 'ečletna opazovanja kažejo, da je zadnje tromesečje vsakega leta za izvršitev proizvodnih nalog zelo važno in da se v tem obdobju navadno nadoknadi zamujeno iz preteklih mesecev. Letošnja situacija v Ingradu je spričo restrikcijskih ukrepov v investicijski potrošnji znatno slabša kot pred letom dni. Plan, ki je bil postavljen v začetku leta z realizacijo 6,460.000/m din je bil v 3/4 leta izvršen ca. 4,000.000/m (62,5 %) namesto 4,700.000/m din po planski dinamiki (73,5 %). Redukcija plana na 5,200.000 din je sicer izboljšala dal investitorju TET in se čim bolj približal realizaciji 550 milijonov din/IV. kvartal. Sektor Štore—Cinkarna: bo skrbel za izvršitev svojih obvez v Pivovarni Laško in v Cinkarni Celje do postavljenih rokov, v Štorah pa bo opravil čim več del na gradnji šole in vsa dela, ki jih dovoljujejo finačna sredstva investitorja na gradnji Železarne Štore II. Sektor Slov. Konjice: bo ob pomanjkanju drugih del osredotočil vse kapacitete v Ptuju in opravil vsa možna dela, da bo zlasti nadoknadil doslej neizvrše- Gradbene naloge za zadnje tromesečje pokazatelje o izvršitvi plana (77 %) ni pa rešila vprašanja sorazmernega znižanja režijskih stroškov. Slednji sedaj znašajo skoraj 882 milijonov din na_ leto in bj morali biti glede na reducirani plan znižani za ca. 157 milijonov din. To znižanje pa kljub ukrepom ni bilo doseženo in bo verjetno vsaj 70 milijonov din porabljenih več kot dovoljuje ustvarjena realizacija. Po oceni oziroma planski dinamiki lahko pričakujemo v zadnjih 3 mesecih izvršitev še ca. 26 % letnega plana (oktober — 12 %, november 9 % in december 5 %) t. j. 5,200.00 X 26/100 = 1,330.000 din, kar bi zneslo skupaj z izvršenim planom v devetih mesecih 5.285.000 din letne realizacije — plan bi bil neznatno prekoračen. Glede na prejšnje ugotovitve pa bi bilo zaže-Ijeno, da bi planska predvidevanja prekoračili in čim bolj popravili odnos splošnih sto-škov napram ostalim stroškom. Dne 26. 10. je strokovni svet podjetja sprejel obveze za realizacijo v zadnjem četrtletju t. 1. v višini 1,500.000 din torej več kot predvideva plan, pa čeprav so odgovorni vodje EE predlagali svoje možnosti z veliko previdnostjo. Računamo torej, da bo letna realizacija dosegla vsaj 5,500.000 din s čimer bi bila prvotna planska pričakovanja izpolnjena 86% po reduciranem planu pa 103%. Doslej se nam je posrečilo režijske stroške znižati za ca. 10%. V kolikor bomo to stanje obdržali in zvišali realizacijo vsaj do 5.500.000/m din potem bomo do konca leta primanjkljaj na režiji podjetja pokrili in pri tem lahko računamo celo na par milijonov dinarjev prihranka. Gornje ugotovitve nam jasno narekujejo kaj moramo storiti v zadnjih mesecih tega poslovnega leta, da bomo uspešno zaključili naše poslovanje. Še nadalje moramo varčevati pri režijskih izdatkih, zaostriti odnose do vseh tistih, ki ravnajo po starem in se nočejo vključiti v ukrepe, katere terja gospodarska reforma ter vsestransko skrbeti, da se bodo splošni stroški podjetja odločno zniževali. Možnosti, ki nam jih nudi tržišče, moramo izkoristi do kraja, najmanj kar moramo storiti pa je to, da bomo dosledno izpolnjevali obveznosti do investitorjev, katere smo sprejeli s podpisom gradbenih pogodb. Ovire, ki stopajo na pot postavljenim nalogam moramo odklanjati s skupnimi močmi, slabosti pa v nobenem primeru ne smemo skrivati eden pred drugim — ampak jim napovedati odločen in odkrit boj. Največje breme bo seveda ob tem naloženo ekonomskim enotam, ki izvajajo največje objekte šektor Ljubljana: bo skušal v zadnjem tromesečju leta 1965 izpolniti čimveč obljub, ki jih je ne obveze. V kolikor se bodo odprla dela na novi šoli v Konjicah, bo gledal, da kljub zimi izvrši vsa dela v temeljih in kleteh. Sektor Žalec: bo z vsemi silami skušal izpolniti dela na žagi Nazarje v rokih, katere je investitor postavil v skladu s planiranimi morebitnimi deli, novogradnje tovarne Aero v Celju pa bo na prvem objektu čimpre-je končal — saj je rok že zamujen — na drugem objektu pa bo skušal izkoristiti vse ugodne dneve in opravil čim večjo realizacijo. Sektor Medlog: bo moral vskla-diti svoje delo z obvezami, ki jih je ob prodaji stanovanj s pogodbami prevzelo naše podjetje in bo zlasti skrbel za dokončanje 90 stanovanj na Otoku III, za zaključna dela preko zime v obeh stolpnicah na Otoku II in za montažo Ju-64 ter stolpnice na Otoku III tudi preko zime. Prav tako bo skrbel za grobo dograditev montažnih vrstnih hii MVHi in MVHa na Hudinji, čim bo na razpolago potrebna dokumentacija. Prav tako bo poskrbel za izdelavo zadostnih zalog montažnih elementov za gradnje v letu 1966, kakor tudi za primerno proizvodnjo votlakov in cevi na zalogo. Sektor Celje: bo moral do roka izvršiti vsa stanovanja, ki jih gradi za trg (Vrunčeva, šestorčki) za ostale pa bo moral organizirati dokončanje gradbenih faz (Avto Celje, indiv. gradnja) in dokler še traja ugodno vreme organizirati zimsko delo kjerkoli je to mogoče (Kersnikova ulica, Študijska knjižnica, zapori in ev. nova dela, kakor so samopostrežna trgovina, OF dom in slično). Sektorja zaključnih del in centralnih obratov imata od vseh najbolj enakomerno proizvodnjo. Li dve EE bosta morali predvsem pregledati svoje gradbene obveze in jih nemudoma izpolniti, da ne bi ovirali gradbenih sektorjev pri izpolnjevanju njihovih del. Posebej bodo morali Centralni obrati pristopiti k sistematičnim pregledom strojne opreme jn avtoparka. ugotoviti potrebna popravila in organizirati ista tako pravočasno, da bodo do nove sezone opravljena. Med najvažnejše naloge štejemo tudi delo skladiščne službe, ki bo morala znižati zaloge materiala vsaj za 15%, v poslovanje z inventarjem pa vnesti red. ki ga močno pogrešamo. Marsikdo bo po prečitanju tega članka ugotovil, da »to ni nič novega«, da to že vse vemo. Kljub temu pa bi želel poudariti eno — če ne bi napravili drugega kot vestno izpolnjevali prevzete obveznosti in če bi se — seveda — »svojih nalog neprestano zavedali, vso mlačnost v odnosu do njih pa opustili, potem bi lahko takoj računali vsaj z normalnim gospodarskim razvojem podjetja. Vital Mlejnik, dipl. gr. ing. Periodični obračun za prvih 9 mesecev 1965 Novi gospodarski ukrepi in s tem v zvezi restrikcije pri investicijah so tudi v preteklih letih, posebno pa v letu 1962, povzročili gradbenim podjetjem precej težav. Posledica gospodarske reforme je tudi letos omejitev investicijskih vlaganj, ki je v znatni meri znižala obseg proizvodnje v gradbeništvu. Zato je bil plan proizvodnje (eksterna realizacija) za prvih devet mesecev 1965 dosežen le v znesku din 3.522,952.138 ali 57.94%. Skupna proizvodnja v letu 1964 pa je bila v istem obdobju dosežena za 88.39 %. Na višino celotnega dohodka (tj. plačana realizacija in drugi dohodki) vpliva stanje terjatev v začetku leta odnosno na koncu obračunskega obdobja. Kakor je razvidno iz primerjalne tabele celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka, je vrednost proizvodnje (eksterne realizacije) lotos nižja za 569 milijonov, dočim je celotni dohodek v primerjavi za isto obdobje v letu 1964 za 301 milijon višji (vpliv terjatev). Obračun celotnega dohodka ter razdelitev dohodka od 1. 1. do 30. 9. 1965. v 000 din Zap. št. ELEMENTI Doseženo v letu 1964 1965" 00 -14 O -O 1. Realizacija storitev in gotovih proizvodov po izdanih fakturah iz pred. leta s saldom 4.468,166 4.490,876 101 a) saldo 1. 1. 375,788 967,924 258 b) proizvodnja do 30. 9. 4.092,378 3.522,952 86 2. Terjatve od kupcev 30. 9. 1,165.506 916.883 79 3. Plačana realizacija (1—2) 3.302,660 3.573.993 108 4. Drugi dohodki 6,461 36,259 561 5. Celotni dohodek (3 + 4) 3.309,121 3.610,252 109 6. Porabljena sredstva (narodni dohodek) 1.813,797 2.056,253 113 7. Neto produkt (5—6) 1.495,324 1.553,999 104 8. Obresti in drugi stroški 239,020 259,891 109 (delež skupnosti in podjetja) 9. Vsega v breme celotnega dohodka (6 + 8) 2.052,817 2.316,144 113 10. Dohodek (5 — 9) 1.256,304 1.294,108 103 11. Prispevek iz dohodka odstopljen za poslovni sklad podjetja 105,844 61,002 58 12. Prispevek iz dohodka za federacijo 82.601 65,174 79 13. Čisti dohodek (10 —/11 + 12/) 1.067,859 1.167,932 109 14. Del čistega dohodka za OD in neindividualizirane izdatke 939,715 1.118,593 119 15. Ostanek čistega dohodka za sklade (13—14) 128,144 49,339 38 16. Dohodek znižan za del prispevka iz dohodka za federacijo (10—42) 17. Del dohodka za osebne dohodke (zap. št. 14) 18. Ostanek za sklade (11 + 15 ali 16 — 17 ali 19 + 20 + 21) 19. Za poslovni sklad (zap. št. 11) 20. Za rez. sklad podjetja, skupne rezerve in prispevek za obnovo Skonia 21. Sklad skupne porabe in poslovni sklad 1,228,934 1.118,593 110.341 61,002 18.434 30.905 Osebni dohodki: (bruto-bruto) - 1964 1965 v 000 din 1. V nedovršeni proizvodnji 1. 1. in v fakturirani, toda še neplačani realizaciji 101,073 273.602 2. Vkalkulirani OD od 1. 1. do 30. 9. 1.066.373 1.165.225 3. VSEGA (1+2) 1.167,446 1.438.827 4. V nedovršeni proizvodnji 30. 9. 11,587 17,856 5. V realiziranih (fakturiranih) storitvah (3 — 4) 30. 9. 1.155,859 1.420,971 6. V plačani realizaciji 30. 9. 823,959 1.111,978 7. V neplačani realizaciji 30. 9. 331,900 308,993 Osebni dohodki 30. 9. % 1964 % 1965 po času (delavci in uslužbenci z vsemi os. dohodki) 45 478,034 56 650,866 po učinku 55 584,263 44 511,394 skupaj (brez zunanjih sodelavcev) 1,062,297 100 1.162,260 Na podlagi števila delovnih ur (zap. št. 73 obrazca POB-2) 3.025,769 in a) vkalkuliranih osebnih dohodkov (k. 460) din 1.162,260.489 znaša povprečni mesečni neto osebni dohodek din 45.200; b) vkalkuliranih osebnih dohodkov z neindividualiziranimi ter ostalimi izplačili v breme OD (1.162,260,489 + 6,614.380 = 1.168,874.869) je mesečni neto osebni dohodek din 45.600 Povprečni mesečni neto osebni dohodek je v prvih devetih mesecih 1964 znašal din 39.936 (1962 din 24.752 in 1963 din 28.635). Osnovna sredstva so se v prvih devetih mesecih 1965 povečala za din 84,315.313, zmanjšala pa so se po nabavni vrednosti za din 20,645.191 in po sedanji (knjižni) vrednosti za din 3,298.281. Zaradi splošnega pomanjkanja obratnih sredstev, je DS sklenil, da se še nadalje omeji nabava novih osnovnih sredstev iz poslovnega sklada podjetja. Financiranje nabavljenih osnovnih sredstev se je vršilo delno 'iz amortizacije, v prvi vrsti iz dela amortizacije, ki ne pripada poslovnemu skladu, delno pa iz 50% odstopljenega dela prispevka iz dohodka. Amortizacija se je povečala na podlagi Zakona o dopolnitvah zakona o stopnjah amortizacije (Ur. lilst SFRJ, št. 22/64). Kamioni so v prvih devetih mesecih t. 1. prevozili 468.178 km, spodnja meja prevoženih kilometrov pa znaša v devetih mesecih 345.000 km, od razlike sc je obračunala akontacija amortizacije po povečani stopnji. Na Otoku II v Celju jo potrebna še komunalna ureditev Ker znaša povečanje prevoženih kilometrov 35,70%, se je tudi amortizacija povečala za ustrezen odstotek ali din 5,740.378. V primerjavi s prvimi devetimi meseci 1964 leta pa se je amortizacija povečala za din 7,229.000, obresti od poslovnega sklada pa za din 3.907.000. Obvezni rezervni sklad znaša din 43,940.627, ker je bil znižan za din 13,540.000 kot posojilo za obnovo Skopja, delno pa je bil porabljen tudi za nepokrite razlike pri sedanji vrednosti nekaterih razhodovanih in prodanih osnovnih sredstvih. Letos ta sklad vsak mesec črpamo za kritje izplačil osebnih dohodkov zaradi pomanjkanja denarja na žiro računu. Ker je zaradi splošnega pomanjkanja obratnih sredstev stalno ogroženo 100 % izplačilo osebnih dohodkov, bi bilo primerno, da bi se rezervni sklad še nadalje povečaval vsaj do 100 milijonov dinarjev. Jasno pa je, da je pri delitvi dohodka potrebno upoštevati tudi vse ostale obveznosti podjetja, ki so v tem letu znižane, delno zaradi zmanjšanje realizacije, delno pa tudi zaradi povečanih poslovnih stroškov. Sklad skupne porabe je bil črpan za odplačilo anuitet, gradnjo stanovanj, dokončno odplačilo počitniškega doma v Crikvenici, nabavo obratnih osnovnih sredstev (oprema, hladilniki itd.), za popravila počitniškega doma. delavsko menzo in kolesarnico, 15% posojilo SRS, dotacije družbenim organizacijam, regres za počitniški dom, kazen podjetja itd. Sklad se je povečal za sredstva po ZR 1964, za vrednost prodanega počitniškega doma v Piranu, nakazila za opremo zobne ambulante, anuitete zadružnikov, najemnine itd. Skupna sredstva sklada formirana do 30. 9. 1964 188,092.473 izplačila do 30. 9. 1965 175,962.818 Saldo 30.9. 1965 din 12,129.655 Vsa sredstva so po odobrenem programu za leto 1965 razdeljena. Po zaključnem računu za leto 1965 bo treba zagotoviti sredstva sklada skupne porabe za že obvezne izdatke kot so: 1. anuitete za odplačilo kreditov družbenega standarda din 9,800.000 2. doplačilo stanovanj v bloku VII na Otoku II, ker stanovanjski sklad občinske skupščine Celje ni odobril dovolj udeležbe iz sklada, k prodajni ceni teh stanovanj 10,000.000 3. razni izdatki in dotacije 5,000.000 4. skupaj 25,000.000 5. Udeležba sklada za gradnjo individualnih hiš, ki se mora upoštevati pri delitvi dohodka po delavskem svetu na osebne dohodke in sklade podjetja. V letu 1966 je predvideno povečanje sklada skupne porabe tudi za 4% stanovanjskega sklada, vendar še ni dokončnih predpisov glede samega formiranja sklada in črpanja sredstev za subvencijo najemnin. Modernizacija železokrivske delavnice Eetos spomladi je podjetje pri »SKIP-ovih« obratih nabavilo stroj za napenjanje betonskega železa. Ta posel so v železokriv-skem obratu opravljali železokriv-ci z zamudnim odvijanjem kolobarjev beton, železa vzdolž odvi-jalne, odnosno napenjalne proge in kar je bistveno pri tem poslu, žl železo napenjali le ročno s pomočjo vitlja. Že pri lažjih profilih napenianie železa ni bilo povolj-no. pri težiih profilih pa na ročni način ni bila dosežena določena stopnói nanetosti, kar je, z ozirom na tak način, popolnoma razumljivo. Po nabavi napenialnega stroia je podietie na dvorišču sektoria centralnih obratov odredilo vzdolž ograie na južni strani prostor za žerjavno progo in postavilo obe postaii, v katerih se transport železa kot napenjanje samo opravlja stroino. Pri tem je pomemben prihranek na času in na materialu. ki je pri količinah, ki ga skrivi naš ze'ezokrivski obrat, res ve'ik, tembolj še z ozirom na velike zmogljivosti stroja. Zelezokrivci to novost vsekakor pozdravliaio, niihova želia pa je, da bi se območie napenialne proge sčasoma v celoti pokrilo v skupen objekt, kjer bodo zavarovani pred prepihom, dežjem in pred sončno prioeko. Iz objavljenih slik je razvidna napenjalna proga z obema postajama, detajl strojnice in klasičen način napenjanja železa s pomočjo ročnega vitlja. S tem se bližamo sklepu CDS, po katerem naj se nevtralizirajo vsi tisti obrati, ki služijo več gradbenim sektorjem in med katere štejemo tudi železokrivski obrat, ki je svojo dejavnost razširil domala že na vse sektorje podjetja. L S. Star železokrivski obrat — na-penjalnica na klasičen način z ročnim vitljem Važnejši sklepi 6. redne seje Upravni odbor je obravnaval in potrdil periodični obračun v obliki kot je podan v posebni prilogi zapisnika. Pri obravnavi obračuna proizvodnje za mesec september je upravni odbor razpravljal o posameznih delih obračuna kot npr. o izvršitvi plana lastne proizvodnje. tržni in interni rezultati posameznih ekonomskih enot, formiranje in koriščenje izravnalnega sklada, kritje režije. Podobno je obravnaval tudi razliko med rezultatom in periodičnem obračunu in obračunom proizvodnje. IO. XI. 1965 Glede tega naroča upravni odbor sektorjem m gospodarsko računski službi, da dovršijo primerjavo knjiženj v obratovnih knjigovodstvih in v finančnem knjigovodstvu, in sicer za realizacijo kot tudi za stroške — vse to pa pred pričetkom sestave obračuna proizvodnje za mesec oktober. V oktobrskem obračunu mora biti izkazano pravilno stanje in rezultat vsklajen. V razpravi je bil sprejet sklep, da se v podjetju uvede stalno zasledovanje gibanja cen in njihov vpliv na bruto produkt. To mora biti v bodoče stalna oblika dela, da bo možno zasledovati dejansko gibanje produktivnosti in ekonomičnosti. Takoj je pristopiti k uvedbi reorganizacije v sistemu obračuna in fakturiranja pri avtoparku in strojnem, parku, da bi bilo možno novi poenostavljeni način začeti izvajati s 1. januarjem 1966. Ob pregledu izravnalnega sklada je upravni odbor ugotovil, da so obrati kljub nenormalno visokemu rezultatu uveljavili tudi pretirano visoke zahtevke iz izravnalnega sklada. Pri vseh obratih, posebno pa v obratih Medlog, je pregledati normative in uvesti dosleden obračun. Obenem s tem je izvršiti tudi rebalans normativov za montažno gradnjo. Ob obravnavi o izravnalnem skladu je upravni odbor sprejel tudi sklep, da je potrebno posvetiti več pažnje kontroli obračuna, posebno pa še pravilnosti razkontacij za posamezne objekte, kar naj redno ugotavlja arbitražna komisija in analitska služba. Upravni odbor je razpravljal o gibanju storilnosti, o izplačevanju akorda in o obračunu posrednega učinka za organizatorje proizvodnje. Ugotovljeno je, da nekateri sektorji kljub pravočasnemu navodilu in opozorilu niso dostavili podatkov in jim tudi posredni učinek ni bil obračunan oz. izplačan. Upravni odbor je sklenil, da se tem sektorjem v naslednjih mesecih ta mesec upošteva kot neuspešen in vključi v kumulativni rezultat. V bodoče je treba take primere poslovne nediscipline obravnavati na komisiji za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovne dolžnosti. —0— Upravni odbor je obravnaval in potrdil predlog uprave podjetja za spremembe, ki jih je treba izvesti v poslovniku v zvezi z reorganizacijo priprave dela na tehnično komercialo in tehnični biro kot sledi: Dela, ki jih prevzema tehnični biro 1. Naloge konstrukcijskega odseka, ki so določene v poslovniku. 2. Naloge odseka za organizacijo gradbišč, ki so določene v poslovniku. 3. Naloge plansko evidenčnega odseka, ki so določene v poslovniku. Dela, ki nastanejo oz. jih na novo prevzame tehnična komerciala. 1. Kalkulacijski odsek. 2. Odsek za oddajo obrtnih del. 5. Odsek za tehnični obračun. 4. Odsek za prodajo stanovanj in urejanje zemljišč. Naloge vseh zgoraj navedenih odsekov so v poslovniku točno precizirane, razen odseka za prodajo stanovanj in urejanje zemljišč. Z nalogami tega odseka bo potrebno dopolniti še poslovnik. Statistika naj se priključi biroju iz razloga, ker oseba, ki zaseda to delovno mestd ni popolnoma zaposlena pri tem delu. Lahko se po potrebi vključi v geo-metersko delo oz. pomaga pri izdelavi izvlečkov in planov. V kalkulacijskem odseku se naj predvidi tehnični administrator, ki bo vesten in zanesljiv za množenje in seštevanje analiz ter predračunov. Delo tehnične komerciale bo torej naslednje: Kalkulacijski odsek: — izdelava predkalkulacij. — izdelava analiz. — izdelava predračunov, — izdelava internih predračunov, — izdelava in zasledovanje cen materialov, Odsek za obrtna dela: razpis ponudb, zbiranje in kontrola ponudb, — sestava predračuna, — sklepanje pogodb z obrtniki, — koordinacija s sektorji zaključnih del, — evidenca oddanih del po lastnih obratih, Odsek za tehnično kontrolo: — evidenca tehnične dokumentacije, — kontrola gradbenih knjig, — kontrola situacij, — tehnični pregledi, — kolavdacije, — superkolavdacije, — popravila za teh. pregledi, — pokalkulacije. Referent za prodajo stanovanj in urejanje mestnih zemljišč: — prodaja stanovanj, — priprava pogodb, — spremljanje tržišča in potreb po stanovanjih, — odločba o ožji lokaciji, — dovoljenje za graditev, — sodelovanje. predlog za organizacijsko strukturo in zasedbo delovnih mesit v tehničnem biroju je naslednji: ORGANIZACIJA SLUŽBE: Šef biroja A: Projektiranje: ing. arhitekt Delo: — za tržišče, — lastne investicije, — variant, rešitve, — tretje osebe. B: Organ, gradbišč: gradb. ing. Delo: — sheme gradbišč, — oprema gradbišč, — HTV gradbišč, — operativni plani , — izvlečki materiala, — izvlečki delovne sile, — statistika, C: Ocena projektov: gradb. ing. Delo: — popravki, — dopolnitve, — variante rešitve, — predaja dok. operativi, — kontrola izmer, D: Stud. mat. in konstrukcij: gradb. ing. Delo: — novi materiali, — nove konstrukcije, — nadzor nad kvaliteto, — laboratorij, — s odel. ZRMK-GC, — interni standardi, T- tehnična knjižnica, E: Administracija: Administrativna srednja šola Delo: — administracija, — obračuni OD, — računi. F: Kopiranje kvalifikacija Delo: — kopiranje, — formatiziranje, — kompletiranje. Projektivni odelek bo vršil prvenstveno projektiranje objektov za gradnjo za trg, za projektiranje tistim investitorjem, ki nam dela oddajo, opravljal bo študije, v kolikor pa kapacitete ostanejo, lahko prevzema dela za tuje naročnike. Oddelka za itehnično komercialo in tehnični biro bosta pričela delovati s 1. 12. 1965. Nove licitacije — Pri licitaciji osnovne šole Majšperk je bilo naše podjetje najcenejše, toda dela kljub temu nismo dobili. — Pri licitaciji gradnje otroškega vrtca Otok so sodelovali 4 licitanti. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Remont Celje, katero je dela tudi dobilo. — Dela na gradnji šole Majde Vrhovnikove je dobil Gradis, čeprav je bilo naše podjetje najcenejši ponudnik. — Gradnjo garaž v Ljubljani je dobilo GP Grosuplje. — Gradnjo četvorčka v Vojniku je dobila Gradnja Žalec kot najugodnejši ponudnik. — Pri licitaciji za gradnjo ko-lektorja v Ljubljani je bilo naše podjetje najcenejši ponudnik. Investitor ni sprejel variante, katero je naše podjetje predlagalo in je ponovno razpisal licitacijo. — Za gradnjo glavnega objekta TE v Trbovljah je bilo naše podjetje najugodnejši ponudnik in nam je investitor zaradi tega oddal dela v vrednosti 739 milijonov dinarjev. — Gradnjo objekta 9+8 stanovanj. bloka Nazarje je dobilo naše podjetje — pogodba je v podpisu. (Nadaljevanje na 5. strani) 9 mesečni obračun STANJE IN GIBANJE OBRATNIH SREDSTEV OD 1. JANUARJA DO 30. SEPTEMBRA 1965. • v 000 din Indeks VIRI 1. 1. 1965 30. 9. 1965 2:1 1. a) krediti za trajna obrtna sredstva 146,843 140,350 96 b) krediti za občasna obratna sredstva 309,307 154,766 50 — KB Celje do 2. 10. 1965 180,000 40,000 22 — srednjeročni krediti za trg 129,307 114,766 89 c) poslovni sklad — za obratna sredstva 260,035 239,759 92 Skupaj (a—c) 716,185 534,875 75 1. Upniki 147,895 351,171 257 3. Avansi 297,962 601.842 202 4. Vsega (1—3) 1.162,042 1.487,888 128 5. Vezava: a) kupci 966,694 916,883 95 b) denarna sredstva 106,775 130,067 122 c) zaloge materiala 483,685 660,929 137 d) nedokončana proizvodnja in polizdelk: i 94,833 167,795 177 e) pripravljalna dela 116,777 139,730 120 6. Skupaj (a—e) 7. Razlika (6—4) 1.768,764 2.015,404 114 606,722 527,516 87 Povprečna obratna sredstva (obr. POB-2, zap. št. 87) znašajo 670,010.772. Pri izračunu povprečnega zneska so upoštevani viri obratnih sredstev od zap. št. 1 a) do 1 c) tega stanja. Indeksi stanja obratnih sredstev kažejo, da so se zlasti dolgoročni viri obratnih sredstev v prvih devetih mesecih 1965 zelo zmanjšali, stanje upnikov pa znatno povečalo. Večino problemov obratnih sredstev smo že obravnavali v 6—7 številki našega Glasila. Na podlagi nekaterih ukrepov kreditne politike še ne moremo pričakovati, da se bo položaj gradbeništva v doglednem času preveč izboljšal, ker se finančna sredstva poslovnih bank ne bodo povečala z novo emisijo denarja. Pritisk tržišča prihaja vedno bolj do izraza in zahteva, da se najde rešitev za financiranje gradnje stanovanj za trg. Ta odprta vprašanja zahtevajo rešitev samo na dva načina. Ali zagotoviti finančna sredstva za planiran obseg stanovanjske izgradnje ali pa znižati obseg graditve in se prilagoditi samo stvarni situaciji na tržišču, kar v bistvu pravzaprav zahteva gospodarska reforma. Ostane pa nerešeno vprašanje, kako v taki situaciji planirati proizvodnjo, prilagoditi režijo na zmanjšan obseg del itd. Ker je obračanje finančnih sredstev veliki meri odvisno tudi od pravočasno zaključenih kolavdacij. je potrebno poudariti, da se kolavdacija še vedno zavlačuje preko zakonitih rokov in s tem v zvezi tudi plačevanje končnih obračunskih situacij. Res je že čas, da se rešijo in razčistijo stare terjatve, ki so posledica še raznih sprememb projektov ali celo zavlačevanj od strani dolžnikov. Zaloge materiala in drobnega inventarja so se v primerjavi z letom 1964 povečale za nadaljnjih 36,6%. Povečanje zalog je delno zaradi višjih cen, delno pa tudi zaradi večjih zalog nekaterih materialov. Nabavni službi materiala povzroča precej težav, ker ne dobiva dovolj točnih podatkov o potrebah in rokih nabave posameznih materialov. Nujno je, da omenjene probleme tako rešujemo, da po možnosti tudi nabava materiala pomaga pri doseganju optimalne vezave obratnih sredstev. Dne 30. 6. 1965 je bila izvršena delna inventura materiala ter primerjane zaloge posameznih materialov. Popis zalog materiala je bil izvršen tudi 25. 7. 1965 zaradi ugotavljanja razlik v cenah materiala in pa obračuna prometnega davka. Pozitivno razliko v ceni. dosežemo s prodajno ceno, bomo vložili v poslovni sklad in jo uporabljali kot povečana trajna obratna sredstva. Kontrolo materalno skladiščnega poslovanja naj bi obravnaval poseben članek. Pri tem je treba omeniti izredno inventuro v glavnem skladišču dne 51. 8. t. L, ki je bila izvršena zaradi ugotovitve kriminala v glavnem sladišču. Primerna osvetlitev takih negativnih pojavov bo prav gotovo pripomogla, da se vse nepravilnosti, zlasti pa kraja in izkoriščanje službenega položaja že v kali zatre. V zvezi z uvedbo prometnega davka je treba še posebej opozoriti na določila zakona o tarifi zveznega prometnega davka zlasti glede porabe reprodukcijskega materiala in pa na kazenske posledice gospodarskega prestopka po tem zakonu. Končno še to, da je upravni odbor podjetja že ponovno razpravljal o prodaji lastnih proizvodov (za kar je podjetje registrirano) in je jasno opozoril, da je vsaka prodaja nabavljenega materiala od strani podjetja posameznim članom kolektiva po zakonu zabranjena. Produktivnost dela, ki je izkazana na podlagi dosežene proizvodnje. celotnega dohodka in neto produkta na delavca v obrazcu POB-2, dokazuje, da je bila povečana v primerjavi z letom 1964, pa čeprav se upošteva tudi delni porast cen, kakor tudi visok znesek teriatev od kupcev odnosno neplačana realizaciza 30. 9. 1965. Na pozitivne rezultate kažeta tudi rentabilnost in ekonomičnost (če se upoštevajo visoke terjatve). Povečanje plačane realizacije odnosno celotnega dohodka bi še bolj poudarilo uspešno poslovanje podjetja. Kulovec Stane upravnega odbora — V teku so razgovori za pričetek gradnje šole Slov. Konjice. Gradnjo te šole je dobilo naše podjetje in je bil pričetek preložen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Predvidene so še naslednje licitacije: — Samopostrežna trgovina na Dečkovi cesti in na Otoku III; — 2 X 20 stanovanjski stolpič Polzela; — 12 stanovanjski blok Laško s samopostrežno trgovino; — kanalizacija Vevče; — Glavna proizvodna hala Aera v Celju. G1POSS je uspel z licitacijo izgradnje Soseske S-6 in smo dobili povabilo za sklepanje pogodb. Pri tej gradnji odpade na naše podjetje ca. (KM) milijonov din za dobo dveh let. Predsednik upravnega odbora je informiral prisotne, da bo verjetno oddana G1POSS zazidava Kosez v Ljubljani. Občinska skupščina Vič Rudnik je dala svoj pristanek, pripravlja pa se tudi ostala dokumentacija. Predvideva se, da investitorji v bodoče ne bodo oddajali del potom licitacij, temveč direktno izvajalcem. Zato bomo morali navezati poslovne stike z investitorji, biti z njimi v dobrih odnosih in zagotoviti pri njih zaupanje s kvalitetnim delom in z izpolnjevanjem pogodbenih rokov. Upravni odbor je imenoval centralno popisno komisijo^ v naslednjem sestavu: Predsednik — Skubic Drago, vodja oddelka za tehnični obračun; član — Grabner Rafko, vodja oddelka za družbeni standard; član — Pograjc Ciril, vodja oddelka lastnih investicij; član — Markušek Avgust, kontrolor materialnega poslovanja; član — Penič Jože, v. d. vodja nabavnega oddelka. Upravni odbor je nadalje imenoval skupno 68 popisnih komisij. Centralna popisna komisija prične z delom takoj, komisija za ocenitev osnovnih sredstev in ostale popisne komisije pa po razporedu, ki ga bo izdelala centralna popisna komisija. Pod točko »razno« je upravni odbor sprejel naslednje sklepe: — Upravni odbor je imenoval komisijo, ki bo pregledovala in reševala dospele prošnje in pritožbe naslovljene na upravni odbor. — ing. Kuzman Vinko, zaposlen kot statik v projektivnem oddelku prosi, da mu UO dovoli pričetek že odobrene gradnje lastne hiše do III. faze. Gradnjo mu je odobril delavski svet na seji dne 14. 4. 1965. UO je prošnji ugodil in sklenil da bo podjetje zgradilo ing. Kuzman Vinku hišo do 111. faze pod istimi pogoji, kot veljajo za ostale člane kolektiva. — Jeraša Pavla, zaposlena na sektorju Štore prosi, da ji upravni odbor odobri gradnjo hiše do III. faze. UO prošnji ni mogel ugoditi, ker je za letošnje leto sklad že razdeljen (sklep DS od 14. 4. 1965 za 20 enodružinskih hišic). Poleg tega pa je bil imenovani leta 1961 že odobren kredit za gradnjo hiše v višini 400.000 din. — Postavljeno je bilo vprašanje zakaj se pričetek gradnje individualnih hiš na Hudinji za člane kolektiva tako zavlačuje. Na to vprašanje je glavni direktor pojasnil, da si podjetje prizadeva, da bi čimprej pričeli s to gradnjo, vendar nam to o-nemogočajo okoliščine, zaradi katerih Stanovanjska zadruga DOM še ni sklenila pogodbe s Komunalnim skladom občine za plačilo komunalnega prispevka ter se kljub večkratnim urgencam zadeva ne premakne iz mrtve točke. Podjetje vrši nadaljnji pritisk na Občinsko skupščino za izdajo gradbenega dovoljenja. — Predsednik upravnega odbora je seznanil navzoče s poročilom o gibanju boleznin in nezgod, ki ga je sestavila HTV služba v podjetju. (Glej članek v Glasilu št. 9/65). - Upravni odbor je obravnaval in potrdil predlog uprave podjteja. da prevzame posle vršilca dolžnosti šefa nabavnega oddelka tov. Penič Jože — dosedanji nabavni referent. — Da bi čimbolj izkoristili še zadnje lepe dni v mesecu novembru je upravni odbor sklenil, da ta mesec ne bo proste sobote in se prenese prosti dan na konec leta ter se priključi novoletnim praznikom. Prav tako se priključi novoletnim praznikom prosta sobota v mesecu decembru. — Člani kolektiva, ki stanujejo v delavskem naselju, so izrazili željo, do bi se v večji mori hranili v naši menzi, če bi jim podjetje kreditiralo hrano in jim dajalo bloke vnaprej. Abonentom bi podjetje odtegovalo za hrano ob izplačilu osebnih dohodkov. Upravni odbor se je strinjal s takšnim načinom plačila hrane in naroča, da podjetje kreditira hrano, toda le v višini zasluženih osebnih dohodkov abonentov. — V letošnjem letu je več vajencev razdrlo učno pogodbo in odšlo iz podjetja. Zato je upravni odbor sprejel sklep, da naj podjetje izterja od vsakega vajenca, oziroma njegovih staršev, ki bo razdrl učno pogodbo, vse stroške, ki jih je podjetje imelo z njim. — Upravni odbor naroča avto-parku, da se naj naši šoferji ne poslužujejo ceste skozi vas Go-milsko, ampak naj vse prevoze opravljajo po obvozni cesti. Ta ukrep je potreben zaradi tega, ker je novoasfaltirano cestišče skozi vas Gomilsko tako ozko, da je nemogoče srečevanje dveh kamionov. Obstoja tudi nevarnost, da bi kamioni pri sre-čavanju z drugim vozili poškodovali rob cestišča. Nova klavnica v Celju — delo kolektiva sektorja Celje NEZGODE V MESECIH AVGUST, SEPTEMBER IN OKTOBER 1965 V omenjenih treh mesecih smo zabeležili porast nezgod pri delu, vendar je tak porast le na nekaterih sektorjih. Če razčlenimo nezgode, so le-te potekale takole: Vajenec Hadeljan Ivan se je opekel na ožarjeni cevi, ker ni uporabljal zaščitnih rokavic (sektor C. Ó.); tesarju Simič Branku je pri žaganju spodrsnilo in si je ob žagi poškodoval roko (sektor Cinkarna); tesar Kovač Ratko si je s sekiro pri poravnavanju vijaka poškodoval roko (sektor Žalec) : cementninar Lazar Stjepan si je pri žaganju na cirkularki poškodoval roko (sektor Medlog); mizar Kolar Jože si je pri trganju letev poškodoval z dletom roko (sektor Zaklj. del.); delavec Janoševič Vladimir je stopil na desko z žebljem in si poškodoval nogo (sektor Žalec) ; dela-cu Merjemiič Mu jotu se je izmaknil ploh, vsled česar je padel in si poškodoval roko (sektor Cinkarna); delavec Ban Antun si je pri zlaganju plohov poškodoval roko (sektor Celje); tesar Klinc Leopold je zdrsnil, ko je iz deske odstranjeval žebelj in se urezal v roko (sektor Cinkarna); tesarju Ofenitavšek Jožetu je sodelavec Špes s cevnim odrom poškodoval roko (sektor Slov. Konjice); tovariš Leskovar Vid se je poškodoval, ko je z mopedom zavozil v kup gramoza (sektor Slov. POJASNILO NESREČ IN O GIBANJU BOLEZNIN V članku o gibanju nesreč in boleznin pri delu v času od t. 1. 1965 do 31. 7. 1965, objavljenem v glasilu št. 10 so nezgode in boleznine, navedene v številkah in procentih na prvi pogled pri nekaterih sektorjih precejšnje. Da ne bi bilo napačnih, tendencioz- DOPISUJTE v svoje glasilo! nih ali zlonamernih tolmačenj pojasnjujemo, da se po obstoječih določilih vštevajo med nezgode: vsi vbodi, praske, odrgnine, lažji padci in zvini kakor tudi nezgode v prometu, na poti na delo in z dela. Število teh je precejšnje, vendar na njih znižanje podjetje ne more vplivati. Te ugotovitve veljajo predvsem za sektor Ljubljana, posebno če upoštevamo resnost nesreč, ki je ravno na tem, sektorju majhna in je v razpredelnici izgubljenih delovnih dni šele v drugi polovici razpredelnice. Isto velja za resnost boleznin, kjer je sektor Ljubljana šele predzadnji, z zelo nizkim procentom (4,3). Pojasnilo v tem smislu velja enako pri presoji številk za sektor Slov. Konjice. Pri podatkih in številkah za direkcijo, menze, naselja in vajence oddelka za izobraževanje pa pojasnjujemo, da je tu zaposlenih največ žensk. Po obstoječih določilih so v številkah zajeti porodniški dopusti in izostanki v zvezi z materinstvom ter bi navedene številke po odbitju teh dni odpadle najmanj za polovico. Zato tudi teh številk ne smemo posploševati in napačno tolmačiti. Uredništvo glasila je hotelo to pojasnilo dodati že k poročilu v prejšnji številki, da bi ne bilo napačnih tolmačenj, žal pa je bila številka glasila že dotiska-na. HTV služba Konjice); delavcu Duh Ivanu je pri izkopu jaška padel na nogo iz višine 1 m večji kamen in mu poškodoval nogo (sektor Slov. se je pri prekladanju zrušila opeka in mu poškodovala nogo (Oddelek za izobraževanje); delavec Gajevič Maša se je poškodoval pri delu. vendar prijava ni čitljiva (sektor Ljubljana); delavcu Mustafič Šerifu je sodelavec vrgel betonsko železo na nogo in mu jo poškodoval (sektor Ljubljana); delavcu PiMč Osmanu je zdrsnila in mu poškodovala nogo na žerjav nepravilno navezana črpalka (sektor Ljubljana); delavcu Vračevič Radovanu je pri nepravilnem nakladanju soda z nafto, le-ta po-škodaval nogo (sektor Ljubljana) ; delavcu Duh Ivanu je pri izkopu padel na nogo kamen in mu jo poškodoval (sektor Ljubljana); delavec Illupič Ivan seje poškodoval pri padcu s kolesom ob odhodu z dela (sektor Cinkarna); ključavničar Žohar Franc si je poškodoval oko pri varjenju, ker ni imel zaščitenih oči (sektor C. O.); vajenec Štumf Jakob se je poškodoval pri de-montaži blatnika avtomobila z vrezom v roko (sektor C. O.); ključavničar Sivka Karel si je pri popravilu betonskega mešalca poškodoval desno nogo, ker mu je padlo nanjo železo (sektor C. O.); tesar Knapič Vid si je pri vožnji samokolnice zvil gleženj noge (sektor Celje); zidar Kajba Stanko si je pri prenašanju plohov poškodoval roko (sektor Celje); žagar Slemenšek Karel se je poškodoval v prometni nesreči tako, da se je zaletel v drugega mopedista (sektor Zakl. del.); delavcu Videc Vojekoslavu so se pri razkladanju cementa iz kamiona vdrle na noge vreče cementa in mu poškodovale noge (sektor Štore); cementninar Elero Viktor si je poškodoval koleno noge pri neprevidnem nakladanju mont. elementov (sektor Medlog); zidarju llarinski Vinku je pri podiranju lovilnega odra spodrsnilo, nakar je padel in poškodoval roko in nogo (sektor Cinkarna); vajenec Keblič Darko je prenašal pločevino brez rokavic, plošča je zdrsnila in mu prerezala ustnico (sektor C. O.) : delavec Čav-rak Peter je razkladal betonsko železo težkega profila. Ker je delal brez rokavic, si je poškodoval prste na roki (sektor Ljubljana); delavec Duh Ivan si je poškodoval nogo vsled tega, ker je pomagal pri nepravilnem dviganju žerjavne tračnice (sektor Slov. Konjice); delavec Petrovič Poter si je poškodoval glavo z udarcem v cev cevnega odra, na mestu kjer ni prehoda (sektor Slov. Konjice); zidar Volarič Mijo si je z neprevidnim sekanjem opeke s kladivom poškodoval roko (sektor Žalec); strojnik Golob Drago je nepravilno nasajal kramp, pri čemer si je s kladivom poškodoval roko (sektor Slov. Konjice); delovodja Klančnik Franc se je z mopedom pri odhodu z dela poškodoval v prometni nesreči (sektor Žalec); zidar Bezenšek Jože je padel v globino cevnega odru in se poškodoval. ker so se pričeli rušiti nepravilno postavljeni odri (sektor Celje). Če od 36 navadenih nezgod z daljšim zdravljenjem — lažji primeri niso našteti —- zberemo nezgode po sektorjih, dobimo naslednje podatke: Sektor 1 jubljana. 6 poškodovancev. Sektor Slov. Konjice. 6 poškodovancev. Sektor Cinkarna. 5 poškodovancev. Sektor Celje, 5 poškodovancev, Sektor C. O. 5 poškodovancev, Sektor Žalec, 4 poškodovanci, Sektor Medlog, 2 poškodovanca, Sektor Zak. dela, 2 poškodovanca. Sektor Štore, 1 poškodovanec, Seštevek izgubljenih delovnih dni za omenjeno razdobje kaže, da je bilo. izgubljenih 1532 de-lovn:h dni, odnosno 12.256 delov, nih ur. Vsekakor pa je obsodbe vreden poskus delavca, ki je hotel nezgodo z mopedom, ki jo je zakrivil sam. prikazati kot padec po stopnicah. Porast nezgod se ne ujema s skleni samoupravnih organov podjetja, ko so le-ti v sklepe za prehod na skrajšan delovnik in v sklene ukrepov ob gospodarski reformi, vnesli postavko zniževanja nezgod pri delu in obolenj. Dolžnost slehernega od nas je, da sprejete sklepe izvajamo v prid gospodarnosti podjetja, posebno še ob sedanjih okoliščinah. HTV služba ZIMSKO DELO Izvajanje nevarne rekonstrukcije w v Železarni Slore Tudi letos se moremo ob nastopu zimskih mesecev poglobiti v problematiko zaposlitve naših gradbincev, zaposlenih po posameznih sektorjih in jih smotrno razporediti na primerna delovna mesta. Konce meseca oktobra je strokovni svet obravnaval problematiko zaposlitve v zimskih mesecih ter je na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene med investitorji in našim, podjetjem ugotavljal, na katerih objektih se bodo lahko dela preko zime odvijala do začetka nove gradbene sezone. Prav gotovo je predpogoj, da se bodo dela lahko izvrševala, ta da bo značaj gradbenih in obrtniških del dovoljeval delo tudi ob slabših vremenskih in temperaturnih prilikah, ali pa da se bodo za določena dela, pri katerih ima podjetje interes, da se opravljajo, taki pogoji ustvarili. Provizorno zapiranje še nedovršenih objektov, bodisi stanovanjskih ali drugih, na katerih bo nato omogočeno dela na grobih instalacijskih delih, izvrševanje določenih obrtniških in opečnih elementov, pripravljanje opažnih elementov, bodisi za znane naloge ali pa za zalogo. Zaposlitev tesarjev v teh mesecih sploh ne bi smela predstavljati problema. Pomislimo samo na kupe že uporabljenega lesa po gradbiščih, pa tudi v glavnem skladišču, ki se morajo prav sedaj, pred pričetkom zime hitro sortirati in zavarovati, da ne bodo postali plen neštetih ognjišč, kar je skorajda že v navadi po naših gradbiščih. Potrebno bo opraviti popravila in pregled vsega drobnega orodja ter gradbiščnega inventarja, popravila vseh naših začasnih objektov in prostorov, ki služijo kot pripravljalna dela gradbiščem — gradbiščnih garderobnih in jedilnih prostorov, ki so ponekod skrajno zanemarjeni, kot tudi provizornih sanitarnih prostorov. Ta dela predstavljajo pravzaprav skupno nalogo vseh naših gradbenih in ostalih sektorjev. Omogočila bodo zaposlitev določenemu švevilu delavcev in s tem dvakratno koristila kolektivu: osebni dohodek za taka dela bo pravilno naložen in pokazalo se bo, da je organizacija dela v kolektivu pravilna. Hkrati pa se bo ligodno spremenil zunanji izgled naših gradbišč. Poglejmo, kakšni so izgledi za zimsko delo po gradbiščih naših sektorjev, pri zaključnih delih in v centralnih obratih. Pred tem naj omenim, da je podetje že stopilo v stik z vsemi glavnimi industrijskimi podjetji na območju naše gradbene dejavnosti, kot na primer: cinkarno, tovarno emajlirane posode, železarno Štore, tovarno Konus iz Konjic, papirnico Vevče — Ljubljana, tovarno kovanega orodja Zreče in še z drugimi, ter jim je ponudil naše usluge za morebitna zimska vzdrževalna dela. Cene teh uslug so formirane brez vsakega zaslužka. Tako bi bili naši delavci zaposleni tudi v mrtvi sezoni. Kakšen bo odziv na našo ponudbo, bomo šele videli, računamo pa, da bo nekaj naročil. Po posameznih sektorjih pa so izgledi za delo preko zime takšni: na sektorju Ljubljana se bo glavno zimsko delo, v kolikor pač vremenske prilike ne bodo popolnoma nemogoče, odvijalo na objektu bodoče TE II Trbovlje. Iz izkušenj namreč vem, da je v Trbovljah znantno manj snežnih padavin kot v ostalih krajih Slovenije in da tudi ni nikdar tako nizkih temperatur kot drugod. Hudo oviro pa bi utegnil predstavljati močan veter, ki piha po dolini Save. Zaradi tega bo verjetno dostikrat prišlo do zastojev pri delu z žerjavom. Na 20 stanovanjskem stolpiču v Ljubljani se bodo lahko izvajala groba instalacijska dela. V kolikor pa nam bo uspelo urediti potrebne predpriprave za pričetek dela na področju Krima, bo tudi tukaj možno zaposliti delavce za pripravljalna dela. Sektor Žalec — Delavce bo mogoče zaposliti na gradbišču LIN Nazarje in na objektu glavne obratne kale za AERO Celje. Tovarni nogavic Polzela smo ponudili izgradnjo 2 stanovanjskih stolpičev Ob prehudih zimskih pogojih bi bilo možno izvrševati dela na kletnem izkopu ter betonirati temelje in stene. V kolikor pa to delo ne bomo dobili, bo za sektor Žalec precejšen problem. zaposliti vso delovno silo. Sektor Celje Na tem sektorju smo nekatere objekte odprli šele v letošnji pozni jeseni, vendar bo dela ob ugodnih pogojih mogoče opravljati. Predvsem so to: stanovanjski dvojčki, samopostrežna restavracija. individualne stanovanjske hiše na Golovcu in hala za Avto Celje. Pri ostalih objektih, kot so stolpič v Vrunčevi in Kersnikovi ulici, stanovanjski šestorčki na Otoku 3, pa so dela v taki fazi, da bo le malo zaposlitve, saj bodo nekateri izdelani in oddani že v novembru in decembru. na ostalih pa so v glavnem le še obrtniki. Izgloda, da bo potrebno tudi za ta sektor najti nekaj delovnih mest preko zime — kot že rečeno — v industriji celjskega območju. Sektor Cinkarna — Štore Pri obeh investitorjih, železarni Štore in Cinkarni v Celju, je obseg prevzetih del takšen, da teče tudi v prihodnje leto. Torej bo možna zaposlitev na obeh gradbiščih, seveda pa bo odvisna od vremenskih razmer v letošnji zimi. Objekt sladarne v Laškem pa bo v glavnem do konca leta končan, saj je predvideno poskusno obratovanje že ob dnevu republike. Sektor Medlog Lahko trdimo, da bo na tem sektorju najmanj skrbi glede zaposlitve preko zimskih mesecev, kajti sektor razpolaga z zaprtimi halami, ki so, kolikor je mogoče, ogrevane, da se v njih lahko opraVlja vsako delo. Vemo tudi, da moramo preko zime pripraviti precejšnje število montažnih elementov za mantažne hiš tipa JU-M in montažne stoplnice. Služili bodo za nadaljevanje del na Otoku III in 111/b v letu 1966. Prav tako ima obrat zaposlitev pri izdelovanju betonskih izdelkov in cevi, ki so zelo iskani artikli pri naših potrošnikih. Za ta sektor bo zelo važno, da bo preskrbljen s cemeniom, ki je trenutno zelo deficitirani gradbeni material. Sektor Medlog bo imel skupno s sektorjem OO zaposlitev na vzdrževalnih delih gramoznice v Levcu in na Frankolovem. Sektor Konjice Delna zaposlitev bo možna na perutninski farmi v Ptuju, ki je vsa pod streho. 'Na področju Slovenskih Konjic pričakujemo, da bomo začeli graditi novo šolo, za kar je podjetje svoj čas že dalo ponudbo in je bilo preko licitacije izbrano kot najugodnejši ponudnik, vendar se je pričetek del začasno odložil zaradi nejasne finančne dokumentacije. V kolikor se bo to delo res začelo, bodo na sektorju Konjice delavci imeli dovolj dela v zimskih mesecih, sicer pa bodo nastopile težave glede redne zaposlitve vseh delavcev. Sektor zaključnih del Težko bo za zaposlitev delavcev pleskarskega in tesarskega obrata. Ostali obrati bodo več ali manj redno opravljali delo. Za obrat žaga zima ne bo predstavljala nobene ovire. Obstaja pa bojazen, da bo primanjkovalo lesa, zaradi česar bo moral obrat začasno prenehati z deli. V kolikor bo do tega prišlo, bo potrebno na tem obratu izvršiti remont. Glede tesarjev so vsakoletne izkušnje pokazale, da zelo padi odhajajo domov. Za soboslikarje bo potrebno poiskati zaposlitev v zakurjenih prostorih, da bodo pleskali sobe v naših’ samskih domovih, v naših gradbiščnih upravah itd. Sektor GO Z gotovostjo lahko trdim, da na tem sektorju ne bo nobenih večjih problemov glede zaposlitve zaradi naslednjih razlogov: mehanizacija, ključavničarski in elektro obrat bodo imeli polno zaposlitev na remontu naše gradbene mehanizacije in na voznem parku. Ostali obrati pa imajo še naročila gradbene operative. Nujno je potrebno, da sektor centralih obratov, določneje obrat mehanizacije, že sedaj izdela načrt, ki bo določal, kateri stroji so potrebni popravila in po katerem vrstnem redu se bodo popravljali. S tem se bomo izognili popravljanju strojev ob za-čteku nove sezone, torej drugače, kakor je bilo v navadi doslej. Tudi v primeru, da bi bila zelo ugodna zima in da bi stroji lahko obratovali, moramo tiste stroje, ki so potrebni delnega ali generalnega popravila, odvzeti proizvodnji in jih dati v popravilo. Tehnični direktor Cmak ing. Henrik Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je rekonstrukcija žerjav-nih prog pri elektroplavžu železarne Štore predstavljala trd oreh za investitorja samega, še bolj pa za izvajalca, zato se je odlašala iz leta v leto. Končno se je to ozko grlo proizvodnje zamašilo in, če dodamo še stanje starih prog za mostne žerjave, odlašanje ni bilo več možno. Kot staremu, stalnemu povojnemu izvajalcu investicijskih del Železarne v Štorah je nam pripadla naloga opraviti rekonstrukcijo obeh omenjenih žer-javnih prog. V ilustracijo navajamo v kratkih obrisih delovne pogoje in potek rekonstrukcije: Prepadna globina obeh žerjav-nih prog dosega na več mestih tudi do 20 mtr. Pod žerjavi so silosi rude, razne strojne naprave, stroji, železniški tiri pa vodijo pod žerjavnimi progami vse do silosov. Žerjavne proge so obdane z napajalnimi elektrovodniki za pogon žerjavov pa tudi mnogo ostale elektroinstalacije poteka v območju prog. Napetost vodnikov je 500 voltov. Delovišče je silno zaprašeno še zaradi pražar-ne in mlinov rude, ki stoje v sklopu objekta, skratka, same potencirane nevarnosti padcev in poškodb. Dejstvo, da je plavž in objekt silosov terjal doslej že štiri smrtne žrtve, je narekovalo uvedbo dodatnih varovanj in poostrenih varnostnih ukrepov. Postavljanje lovilnih odrov vzdolž^ žerjavnih prog je bilo praktično neizvedljivo, oba skrajna nosilca prog pa sta predstavljala zaradi male širine — izpod Im — zaradi izredno utesnjenega manipulativnega delovnega prostora, še poseben problem. Dela naj bi se odvijala takole: Ekipa ključavničarjev železarne in naših iz C. O. bi morale demontirati obstoječo progo, vložne plošče, nosilce trolejev in tračnice. Zidarske skupine bi nato izsekale staro betonsko ležišče in še dalje nastavek novega betonskega ležišča v nosilec prog. Ključavničarji bi morali nato na sedanja sidrna železa tračnic navariti podaljške, jih skriviti in spojiti z novo armaturo, podaljšati in pripogniti notsilce trolejev, v armaturo vstaviti nove sidrne vijake tračnic, odnosno z železo-krivci pripraviti in namestiti armaturo za novo ležišče žerjavne proge. Tesarksa skupina bi morala pred tem na izredno ozkem, nezavarovanem in utesnjenem prostoru s pomočjo podaljšanega lesenega odra napraviti opaže nove progovne podlage, zidarji pa bi nato zabetonirali temelje ležišč nove žerjavne proge. Sidrni vijaki, bi se s pomočjo šablone vbetonirali, spojeni z armaturo, pri čemer pa je bila po projektu »Litostroj« dopustna toleranca največ do 2 mm, upoštevaje, da so proge dolge 110 m. Poleg izredne preciznosti del, se je zahtevala tudi kvaliteta, rok dovršitve pa je bil postavljen tako kratek, da je bilo potrebno uvesti delo podnevi in ponoči. Po razpaženju ležišč proge, bi ključavničarji montirali tračnice žerjavnih prog, za njimi pa bi pričeli monterji »Litostroja« z montažo dveh novih mostnih žerjavov. Vsled izredne preciznosti rekonstrukcije smo morali za sodelovanje povabiti tudi geometre Zavoda za nanredek gospodarstva iz Celja. Če upoštevamo, da se je na taki, povsem nezavarovani višini in na tako utesnjenem prostoru gibalo tolikšno število naših in tujih delavcev, si lahko predstavljamo, pred kakšno dilemo je bil postavljen tehnični kader gradbišča štore, tembolj, ker so bili delavci vezani na stalne premike pri transportiranju in odstranjevanju materiala izsekanega betona ter pri transportu armature, opažev in betona za novo ležišče proge. Vodstvo gradbišča, odnosno sektorja, je za izvajanje varstvenih ukrepov aranžiralo vrsto posvetov, na katerih so se najprej precizirali vnaprej vsi potrebni ukrepi, razdelile so se dolžnosti in naloge posameznih operativcev, poleg strokovnega dela še naloge varstva, posebej za dnevna in posebej za nočna dela. Za izvajanje tega dela je bila določena in nabavljena vsa potrebna oprema in vsa osebna zaščitna sredstva: pasovi, čelade, rokavice, karabinerji, lestve, potrebna odranja odjemalnih mest pri dvigalih in za vstope na za-padnem koncu objekta. Na delovišču so bile montirane jeklene in konopljene vrvi za navezova-Komjice); vajencu Štrlek Ivanu nje zaposlenih. Za ta dela so bili od zaposlenih posebej izbrani le oni delavci, ki so vajeni del na višinah, ki nimajo vrtoglavice ali druge zdravstvene in telesne hibe in od teh še posebej oddvojeni oni, ki so opravljali dela na najnevarnejših obeh skrajnih progah. Ostali delavci pa so bili določeni za dela na tleh. Vsakokratni izmeni je bil pojasnjen način dela, nevarnosti na tej višini, dolžnosti čuvanja samega sebe. predvsem pa uporaba sredstev naveze in ostalih osebnih zaščitnih sredstev, način trnnsportiranja materiala izključno s podajanjem na najkrajše pasove, da se onemogoči hoja in odvezovanie, skratka vse, kar bi utegnilo volivati na potek izvajanja, na padce in poškodbe pri izvajanju teh nevarnih del. O sestanku in poučitvi so vodeni zapisniki in seznami, katere so podoisali vsi, na tem objektu zaposleni delavci in ves tehnični kader gradbišča. Tak sestanek je bil tudi z obema izmenama ključavničarjev iz C. O. V teku izvajanja del je bila na gradbišču uvedena stalna navzočnost in kontrola tehničnega vodstva gradbišča tako, da je eden od dveh v vsaki izmeni prisotnih delovodij z izkušnjami vodil še poseben nadzor za dejansko izvajanje varstva in naveze. Nočnim izmenam so bila nudena topla okrepčila. Delo je steklo skoraj tako, kakor je bilo vnaprej določeno in po postonku, ki ie že predhodno orvsnn. Razne maniše težave, teh ni bdo malo, smo takoj sproti reševali. Napetost in živčnost vseh je popuščala, ko so se dela postopoma bližala h kraju. Danes lahko trdimo, da je kolektiv gradbišča štore to nalogo opravil ne samo v roku, kvalitetno in v zadovoljstvo investitorja, temveč načrtno, ob sodelovanju celega kolektiva gradbišča in sektorja, brez padcev, brez poškodb in nezgod. Vodstvo gradbišča je poskrbelo prav za vse, da se ne bi hazardiralo z življenji delavcev, zaposlenih na tej nevarni rekonstrukciji. Vsem izvajalcem te rekonstrukcije v Železarni Štore izrekamo vse priznanje in pohvalo. Ostalim članom kolektiva GIP »Ingrad« naj ta primer služi za vzgled in posnemanje. HTV služba Seminar za tehnično varstvo v Zagrebu V dneh 15. in 16. 9. 1965 je republiški sekretariat za delo SR Hrvatske organiziral seminar iz področja tehničnega varstva pri delu. Prvi dan seminarja so vodilne osebe zveznih in republiških sekretariatov za delo in inšpektoratov dela tolmačili praktično izvajanje novega temeljnega zakona o varstvu pri delu. V času, ko čakamo na sprejetje zveznih predpisov k temeljnemu zakonu o varstvu, na sprejetje republiškega zakona in predpisov s področja varstva, ko je nastal nekak vacuum, pozabljajo podjetja na določila temeljnega zakona, kj bi se morala že izvajati, vse pa čaka na končno formulacijo in sprejetje zakonodajnih aktov iz teca področja. Predvsem, je potrebno poudariti naslednje: 1. Vse gospodarske organizacije, zavodi in ustanove, predvsem proiektantske organizacije j" z»: vodi ki' so oristonili k izdelavi inveš+ipliških ro-oiektov v času po izidu temeljnega zakona o varstvu pri delu t. j-J*0 5. aprilu 1965. morajo trdno računati z dejstvom bo treba vse projekte vskladiti z določili I. poglavja in členi: l*. 15, 16, 17 in 18 temeljnega zakona o varstvu pri pri tem pa upoštevati, da bodo določene naloge s tega podroc.ia opravljali posebni znanstveni in strokovni zavodi, t. j. revizijo proiektov. izdajo gradbenih dovoljenj itd. 2. S členi 19. 20 in 21 temelj-nega zakona o varstvu pri delu so obvezani izdelovalci strojev, nanrav in delovnih priprav le-te izdelati tako. da v varstvenem pogledu odgovarjajo celoti in do take mere pogojem zakona, da lahko strokovni zavod zanje izda atest t. j. dokument o uporabno obratovalnem dovoljenju. To določilo se nanaša tudi na izdelke v lastnih delavnicah podjetja, ki morajo biti pred uporabo prav tako atestirani. Zato je mirno zanje pred izdelavo napraviti vso potrebno dokumentacijo. ki ,se mora predložiti strokovnemu zavodu v svrho atestiran ia. V nasprotnem, slučaju je trdno računati na ustavitev obratovanja neatestiranih strojev, naprav in priprav in na sankcije po določilih istega zakona. Naše podjetje to že tangi ra. Stroie in naprave, za katere pristojne inšpekcije v času po izidu temeiinega zakona o varstvu, ki ie ukinil določilo in člen 53 zakona o delovnih razmerjih, niso izdale obratovalnega dovoljenja. je treba opremiti tako, da so kvalitetno zaščiteni, da ie obratovanje z njimi popolnoma varno, kar naj opravi posebna komisija delovne organizacije. 3. Določila, ki veljajo za dvigala, dvigalne naprave in žerjave ostanejo sicer še v veljavi, vendar pa se zaradi neskladja prejšnjih pravilnikov in predpisov iz tega področja z zakonom o 'far“ stvu pri delil, pripravlja predlog ustreznih sprememb. 4. Pred zakonodajnim odborom zvezne ljudske skupščine je že v obravnavi osnutek in predlog novega temeljnega zakona o investicijski izgradnji. Novitete in značilnosti tega predloga so bile objavljene v radiu in dnevnem tisku. 5. Pred istim organom je predlog zveznega predpisa o tehničnem varstvu pri delu v gradbeništvu, kar nas še posebej zadeva. S sprejetjem novih predpisov iz tega področja je računati na zaostren kurz pri izvajanju varstva pri delu v gratUieništvu. Glavni sodelavec osnutka zveznega predpisa o varstvu pri delu v gradbeništvu je priznan strokovnjak s tega področja tovariš Ludovik Kavs, dipl. gradb. ing. in predstojnik oddelka višje sole za tehnično varstvo. 6. Interni akti o varstvu pri delu so naslednja važna naloga gospodarskih organizacij. Samoup- ravni organi podjetij morajo do prav in delavcev, vse to pa zopet g _____: 1.. t n/"./. ^ j * i TJ ».o »r ! 1 r» ! Ir Ir» ir lrr\ric+ Ir :> T n 1 i c+ r»ir ir n M H r 5. aprila 1966 sprejeti Pravilnik le o tehničnem varstvu pri delu. ki naj vsebuje skupaj ali pa ločeno tudi določila o nabavi in koriščenju osebnih in drugih zaščitnih sredstev. Obstoja pa bojazen, da bo moči ta osnutek pravilnika kompletirati z določenimi težavami ali pa v izredno kratkem roku, kajti do sedaj ni izšel še nobeden od napovedanih predpisov tako v zveznem, kot v republiškem merilu, odnosno ni sprejet niti republiški zakon o varstvu pri delu. Drugi dan seminarja je potekal v organizaciji istega organa, vendar v aranžmaju ministarstva za delo ZDA, ki je tudi del razstave in eksponate na zagrebškem velesejmu posvetilo varstvu pri delu. Predavanja so imeli štirje pro^-minentni strokovnjaki s tega področja v ZDA, med njimi tudi načelnik oddelka za tehnično varstvo pri ministrstvu za delo ZDA, g. prof. ing. dr. John Waits. Način podajanja je bil zelo nazoren in prepričljiv. Snov sama je bila v mnogočem noviteta za nas udeležence, saj se njihov sistem varstvene preventive dokaj razlikuje od našega iz več razlogov. Omenim le nekatere: — Kapitalistična družbena ureditev prisiljuje tovarnarje, tru-ste, kompanije in podjetja v izvajanje teh ukrejpov: . korist kapitalistov, vendar z najmodernejšimi prijemi, sredstvi in materiali. Na seminarju so predavatelji prikazali vrsto filmov iz prakse in vsakdanjega življenja ob uporabi varstvenih sredstev, tudi mnogo primerov opuščanja varstvenih ukrepov, posledice takega odnosa in nazadnje sodno prakso za te primere. Prikazana so nam npr. raznovrstna zaščitna očala, izdelana iz posebne snovi, katerih stekla in okvirje ni mogoče razbiti, ki se ne rosijo in ne ovirajo uporabnika pri delu. Na vrsti razne obutve smo imeli priliko videti razna fina jeklena ojačala za zaščito prstov, gležnjev, goleni in kolen in ta še za raznovrstne dejavnosti: za vodna dela, gradbeništvo, za metalurgijo, elektroindustrijo, rudarstvo itd. Interesanten je bil prikaz pomagal in sredstev za dela na višinah, strehah in daljnovodih, kjer se uporabljajo prevozni teleskopski odri na hidravlični sistem, z dviganjem na poljubno višino in na katerih so mesta zaposlenih absolutno varovana. Tudi teleskopske hidravlične lestve s košarami za delavce so eno sodobnih pomagal. Taka sredstva so namenjena predvsem za izvajanje zaključnih obrtnih del na zgradbah za rekonstrukcije istih in podobno. Posebna izolirana dvigala po ..Sii epoShd°lS£dko™.ts oseb in strojev ter izpadi proiz- delih na električnih daljnovodin vodnje silno visoki; b) ker so tovarnarjem varstveni strokovnjaki sindikatov bolj nevarni kakor državna inšpekcija; c) dejavnost varstva ima v Ameriki tradicijo; d) mentaliteta in struktura ter stopnja izobraženosti prebivalstva je drugačna od naše; e) brezposelnost je gonilni stimulator, da zaposleni uporabljajo sredstva zaščite, da čuvajo sami sebe in sodelavce; f) pogoji zdravljenja ter bolo-vanja ter stroški zelo bremene posameznike, kajti njihov sistem socialnega in rednega zavarovanja se niti primerjati ne more z našim, ki je najnaprednejši. — Skupek gornjih ugotovitev nas ponovno privede pred dejstvo, da se vse odvija skozi prizmo dolarja. To pa poleg ostalih faktorjev v končnem obračunu proizvodnje pomeni konkurenčnost na tržišču, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja in v tem skupu komponenta varstva igra vidno vlogo, ki pa je po našem splošnem naziranju potisnjena v ozadje. — Tuili sredstva zaščite so v ZDA panoga, ki je razvita do optimalnih m/ej, upoštevajoč najnovejše izsledke znanosti iz tega področja in, ki se uporabljajo tako na strojih in napravah, kakor tudi kot osebna zaščita zaposlenih. — Zavedati se moramo, da kapitalisti v ZDA ne izvajajjo npr. montažo raznih klimatskih naprav, ventilacijo prostorov, pravilno razsvetljevanje, urejanje mikroklime in končno razdeljevanja osebnih zaščitnih sredstev iz nekakih socialno človeških nagibov do zaposlenih, temveč s ciljem, doseči skrajno mejo storilnosti zaposlenih, ob čim manjšem riziku stroškov poškodb, obolenj jn izpada proizvodnje. Upoštevati moramo dejstvo, da se delni remonti v tovarnah, montaže na daljnovodih itd., opravljajo med obratovanjem in vedno pod napetostjo toka teh naprav, kajti vsak izpad produkcije je za kapitalista lahko usoden. — Ena bistvenih komponent za izvajanje zaščite je cena stroj — človek. Vsi našteti faktorji so narekovali ustanavljanje znanstvenih institucij, zavodov in ustanov, ki intenzivno proučujejo izključno zaščito strojev, na- zemljo, pri naftnih delih in podobno. Sredstva in pomagala so izpopolnjena, serijsko tipska in vsa montažna. Predavatelj je pojasnil, da časniki v Evropi občasno objavljajo slike, ko posamezniki lebde med nebom in zemljo pri opravljanju določenih opravil. Take objave imajo pečat novinarske senzacionalnosti, v kolikor pa so taki primeri dejansko bili, pa gre za lov posameznikov za tvegane drzne rekorde, senzacije in iz nagibov, katerim ozadje je samo lov za denarjem. Izredno nizek odstotek poškodb pri delu v vseh vejah dejavnosti, resnost in pogostost istih, je v ZDA v najnižjem odstotku v svetovnem merilu ter prepričljivo dokazuje stopnjo razvitosti službe varstva pri delu v ZDA. Tudi če te navedbe vzamemo z določeno rezervo in jih apliciramo na naše pogoje in razmere so odstopanja le minimalna. V posebnem poglavju so predavatelji obširno obdelali področje nevarnosti električnega toka, ki je zadnja leta kot akuten pojav nastopil vsepovsod po svetu. Sestavek, čas in prostor ne dopuščata daljše razlage, v kratkih obrisih pa omenjam najvažnejše: — Elektnoosebje je poleg svoje strokovnosti do skrajnih meja opremljeno z raznimi sredstvi osebne zaščite, s kopico orodja in pripomočkov za dela pod napetostjo, tako, da so možnosti direktnih dotikov in udarci toka omejeni na absolutni minimum. — Elektrovodniki so dimenzionirani v vsakem primeru na stopnjo avtomatskih varoval, izklopil in varnostnih stikal posa- Prikazan je praktičen primer učinka električnega toka na živali z razlago istih posledic na človeku. Podatek, da je meja med 80 do 100 miliamperov skrajno nevarna cona za človeka je bil eksperimentalno dokazan, ob istočasni ugotovitvi, da ta moč komaj poganja manjšo električno uro. Pri taki jakosti prične razpad substanc, celic in mikroorganizmov malih možgan že po treh minutah spoja človeka s 'tokom in s tem posledice: smrt, ohromelost, bebavost, stalna delanezmožnost itd. Taka jakost toka je za srce najbolj kritična v momentu napolnitve srčnih prekatov s krvjo t. i. v fazi včrpavanja. Po dveh minutah preneha delovanje srčne mišice in nastopi visokofrekvenčno drhtenje, katerega je nujno takoj po prekinitvi toka ustaviti z derezonator-sko napravo in nato šele pričeti z umetnim dihanjem ali dajanjem kisika. Eden od glavnih in pogostih vzrokov nesreč z električnim tokom je podcenjevanje nevarnosti in učinka toka pri električarjih. pri ostalih prebivalcih pa poleg gornjega še neznanje delovanja toka. Predavatelji so podali tudi snov s področja nevarnosti statične elektrike, ki je često vzrok eksplozijam in požarom, ter snov in načine protiukrepov. Končno je bilo objasnjeno, da je v ZDA na šolah vseh stopenj pouk .iz področja varstva obvezen, da pa v vseh panogah gospodarstva smejo biti nastavljene na odgovornih vodilnih mestih od mojstrov dalje le one osebe, ki Pogled na Otok TI iz bencinske črpalke na Ljubljanski cesti in in električnih napravah. Zaščita m pomagala pri rudarskih, podzemskih, podvodnih delih, kakor pri delih s plini ali materiali z jedrskim žarčenjem je poglavje o katerem tu ne bi razpravljali. Stopnja opravljanja mehaniziranih del je skrajno razvita, tako da obstoja manuelno delo res samo tam, kjer še ne obstoja tovrstna mehanizacija. Mehanizacija, stroji in postrojenja pa so avtomatizirana tako, da ljudje ponekod opravljajo samo še kontrolno funkcijo. Stroji, nekateri že tudi v gradbeništvu, so opremljeni s fotocelicami, elektronskimi in drugimi izklopnimi avtomati, ki izključijo delovanje stroja, ali delo stroja, čim pride človek s katerim koli delom telesa v nevarno območje. Zelo zanimiv je prikaz filma o izvajanju varstva pri gradnji konstrukcij nebotičnikov, ogromnih in visokih tovarniških hal, pri gradnji jezov, tovarn pod meznih tokovodnikov, tako, da je preobremenjevanje nemogoče, kar je za ZDA, ki uporablja napetost 110 voltov še bolj občutno in zavidajo evropski sistem 220/ 380 V. Izolacijski materiali vseh vodnikov, orodja, naprav in priprav so izdelki moderne tehnike, dimenzionirani na stopnjo upornosti. ki se dozdeva Evropejcem pretirana. — Zaščitna ozemljenja so izpopolnjena na mejo najnovejših izsledkov znanstvenih institucij in so bile kot poseben zakon v lanskem letu izdana v izvajanje za celotno področje ZDA. — Obrt in industrija prehaja na obvezno uvajanje in uporabo ročnih električnih orodij, strojev, naprav in priprav na pogon 6, 12. 24 ali 48 voltov, od katerih so že mnoge opremljene z nkomu-latorji in baterijami, nameščenimi v ročniih ali najutsreznejšem delu stroja. narja Sanie so opravile državni izpit iz področja varstva. Predavatelji so pokazali tudi vrsto hib v njihovem sistemu na področju varstva pri delu, hoteč tem opozoriti udeležence semina izpopolnitev in izbolj-tudi v odnosu na našo prakso in prilike. Predavatelj g. prof. ing. dr. John Waits, ki obiskuje že nekaj let našo državo, prilično dobro pozna našo zakonodajo iz področja varstva pri delu in jo uvršča v eno naprednejših v svetu. Povedal pa je, da je izvajanje le-te v praksi pri nas in vzgoja ljudi na tem področju proces, ki bi moral hitreje in doslednje napredovati. V vsakem primeru je bil seminar v 7n3 © 24 m 25 36 © © 27 © 28 29 30 31 32 33 © 34 (g 35 © 36 © 37 38 @ 39 40 41 OD 42 43 m 44 45 | 46 © 47 (D 48 49 50 (U 51 m 53 53 r r 1 VODORAVNO: 1. in 6. gradbeni material, 12. tuje žensko ime, 13. del risbe, 14. železarna v Sloveniji. 15. del imena prve slovenske filmske igralke, 16. francoski pisatelj (1840— 1902) — naturalist, 18. pijan, 19. kravica, 20. naš smučarski reprezentant, 22. ime slovenske nes-nice Škerljeve, 23. predlog, 24. tovarna čevljev v Mariboru, 25. začetnici našega umrlega revolucionarja, 27. znan roman Gorkija, 28. evropska država, 32. orodje, 35. veliko pristanišče v Arabiji, 36. vzklik, 37. popust pri ceni, 39. povratni zaimek, 40. komunistična partija Italije, 42. starogrški bog glasbe, 44. veznik, 45. uporaba, 47. del gledališča, 48. ljubkovalno žensko ime, 49. drugo seno, 51. začetnici slovenskega narodnega heroja, 52. dan v tednu, 53. spajkanje, 54. reka v Srbiji. NAVPIČNO: 1. obmejni uslužbenec, 2. slaba ocena, 3. orožje, 4. grška črka, 5. kot 23 vodoravno, 6. vrsta temelja, 7., 18. in 20. črka abecede, 8. moško ime, 9. kolik, 10. plemenita kovina bele barve, pripravlja se skupaj s platino, 11. sorodnica, 13. deli teles, 16. del morja, ki sega v kopno, 17. arabski žrebec, 20. železniška postaja na relaciji Celje—T.jubljana, 21. največja rafinerija nafte na svetu, 24. svetovno znana jugoslovanska folklorna skupina, 26. del hiše; 27. primorska rečenica, 29. kraj v Savinjski dolini, 30. veznik, 31. kontinent, 33. vas pri Celju, 34. delovni pribor, 38. moško ime, 39. poljsko delo, 40. streha, 41. vrsta cigaret, 43. največja reka v Italiji, 44. teža embalaže, 46. rimski pozdrav, 48. zbor, 50. nemški predlog, 52. kazalni zaimek.