Glasilo krajevne skupnosti Kog
Srečno, zdravo in zadovoljno 2010!
št. 66 6.1.2010
MLADOPOROČENCI V LETU 2009
VALENTINA SABOL IN SAŠO PRAPOTNIK
»Oktobra leta 2000 se je začelo novo študijsko leto. To je bil čas, ko sva se prvič srečala v Mariboru v hiši, kjer sva, ne vedoč drug za drugega, najela sobo, ki je bila najin dom v času študija. Dnevi spoznavanja so hitro minevali in kaj kmalu sva spoznala, da naju veže nekaj več kot zgolj prijateljstvo. Ob koncu študija sva se zaposlila v Mariboru in se odločila, da si ustvariva skupni dom. V začetku letošnjega leta pa sva rekla, daje to pravo leto, da okronava najino ljubezen s poroko. 23. maja 2009 je bil najin poročni dan. Le nekaj mesecev kasneje pa sva dobila najlepše darilo najine ljubezni - hčerko Evo. Sedaj smo družina v pravem pomenu besede in smo presrečni...«
SABINA ZADRAVEC IN SREČKO STRELEC
»Svojo najdražjo osebo Sabino sem spoznal pred približno petnajstimi leti pri svojem bratu Mirku v Jastrebcih. Že ko sem jo prvič videl, mi je bila všeč, zato sem velikokrat pomislil nanjo. Za božič leta 1999 sem se opogumil in ji napisal prvo pismo. In tako se je vse skupaj začelo. Najprej sva si dopisovala, ker sem takrat služil vojaški rok. Nato sva se začela videvati in bolje spoznavati. Čutila sva, da sva ustvarjena drug za drugega. Ustvarila sva si skupni dom na moji domačiji v Strelcih. Temu je sledilo rojstvo najine hčerke Melanije, ki je prišla na svet leta 2004; in že smo bili trije. Midva sva svojo ljubezen potrdila tudi tako, da sva se odločila za poroko. Tako je 23. maja 2009 Sabina postala moja žena. Zdaj smo vesela družina, skupaj uživamo in se veselimo vsakega novega dne.«
1
DIANA VIDOVIČ IN MITJA LIST
»Osemnajstega julija, leta gospodovega 2009, sva se v cerkvi Sv. Bolfenka na Kogu poročila Mitja List, rojen 6. februarja 1981 in Diana Vidovič, rojena 27. decembra 1986. Mitja, ki je po poklicu elektrotehnik in Diana -gradbeni tehnik, sva v letu 2008 zaplula v gostinske vode, kjer se še vedno učiva in na Vitanu odprla Okrepčevalnico List. Oba prihajava iz Ptuja, vendar sva se skupaj odločila, da si ustvariva skromen in topel dom v	Vodrancih	29.
22. oktobra 2009 je najin dom napolnil otroški jok in smeh, saj se nama je rodila željena in ljubljena hčerka Lea.«
ROBERTA NOVAK IN DANIJEL NOVAK
Roberta Novak iz Gomile pri Kogu in Danijel Novak iz Pertoče sta se poročila leta 2006 v Beltincih.
Skupen dom sta si ustvarila v Dokležovju. Tam se jima je v letu 2009 rodil sin Kevin.
2
ANTONOVANJE 2010
Sv. Anton Puščavnik je na Kogu zelo čaščen svetnik, predvsem s strani kmečkega prebivalstva. Ni potrebno posebej razlagati, zakaj so prošnje k njemu po varovanju živine tako goreče. V ospredju čaščenja in žegna izstopa še zlasti prošnja za varstvo prašičev in prašičereje. Antonovo, kot poznamo praznik skozi dolga leta tu v našem domačem kraju, je bilo dostikrat tudi mejnik znotraj kogovske cerkve. V spominu starejših sta dva za kogovsko cerkev zelo pomembna dogodka, ki sta se dogajala prav na Antonovo: leta 1959 je bil blagoslov obnovljene ki je bila med fronto močno poškodovana. Ta dan bi lahko šteli za drugo rojstvo kogovske cerkve. Obnovljena cerkev je v iztekajočem letu praznovala svojega Abrahama. Večja pomladitev in končanje del ob tej pomladitvi pa je bila prav tako blagoslovnjena na Antonovo leta 1983.
Veliko dela in darov je bilo vloženo v to našo skupno zgradbo in duhovno središče, naša kogovska cerkev je eden izmed redkih draguljev, ki jih predstavljamo gostom in popotnikom skozi naše kraje. Lahko smo veseli, daje skozi dolga leta postajala in postala naša cerkev tudi romarska cerkev. Na Antonovo, ob našem največjem farnem prazniku, kogovska cerkev in ljudje, ki živimo z njo, na stežaj odpremo vrata romarjem iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Prihajajo romarji iz sosednjih župnij. V današnji ureditvi Cerkve na Slovenskem se lahko pohvalimo, da imamo romarsko cerkev, v kateri gostimo romarje iz najmanj dveh sosednjih škofij. Zraven romarjev iz domače dekanije prihajajo romarji iz sosednje ljutomerske dekanije in štrigovske župnije. Vsako leto nas presenetijo tudi gostujoči duhovniki, pridigarji od drugod, ki v svojih pridigah posebno pozorno prikažejo pogled na življenje in delo našega farnega svetnika, kje lahko pri njem iščemo vzor in vzpodbude za naš vsakdanjik. Razkrijejo nam, zakaj je za romarje in popotnike sv. Anton tako pomemben, da jih tudi sneg in mraz ne ustavita na poti k antonovemu žegnanju Sv. Anton tako na Kogu združuje, kar poskuša človek na tak ali drugačen način z vidnimi ali nevidnimi mejami ločiti. Antonovo je dan, ko lahko kogovska cerkev in vsi verni in neverni domačini pokažemo našo pregovorno odprto dušo in srce in našo znamenito gostoljubnost.
Letošnje praznovanje, ki ga v imenu celotne KS Kog pripravlja poseben odbor za pripravo Antonovanja, bo potekalo več dni. Zvrstilo se bo nekaj novih prireditev, kijih do sedaj nismo poznali. Dosti teh prireditev bo povezanih s prašičjerejo, prašičkom, zvestim spremljevalcem našega farnega patrona. Prvič se bomo lahko pohvalili, da prirejamo ocenjevanje in pokušino čurk. Bogata kulinarična izkušnja bo tako prvič predstavljena širšemu slovenskemu in svetovnemu občinstvu, kajti ob tej pokušini bo Kog gostil največje in najbolj priznane prašičjerejce iz celotne Slovenije. Imeli bomo priložnost, da se srečamo in poklepetamo z najbolj priznanimi slovenskimi kmetovalci. Izkušnje pri delu od drugod nam bodo lahko še kako v pomoč, ne smemo pa zanemariti tudi možnosti novih poznanstev in združevanj, ki v sodobnem svetu pridejo še kako prav.
Antonovo praznovanje bo namenjeno tudi otrokom. Celotno petkovo popoldne bo čas zanje. Na voljo bo otroški program in razstava risb in fotografij, ki so nam jih poslali tudi otroci in mladostniki iz širšega prleškega področja. Podružnična šola na Kogu bo kljub svoji majhnosti tudi tokrat stičišče otroškega smeha in veselja.
Letos bo izpeljano posebno, 10. jubilejno Antonovo kegljanje. Že nekaj let so bili keglji le veliko veselje domačih upokojencev, skozi leta jim je uspelo privabiti v kogovsko dvorano tudi mlajše ekipe in Antonovo kegljanje že nekaj časa več nima prizvoka upokojenskega srečanja. Pravo tekmovanje z veliko navijanja in pokali, ki na veselje domačinov dostikrat ostajajo kar v domačih rokah. Tudi letos nas domače ekipe vabijo, da jim pridemo pomagat in jih vzpodbujat.
Če bo predpraznični sobotni dan minil v vročem tekmovalnem duhu, pa se bo večer nagnil v noč ob toplih zvokih kogovskih orgel. Lahko smo ponosni nanje. Dosti večje in bogatejše
3
cerkve ne premorejo takega dragulja, kot ga imamo na Kogu. Vrata cerkve so na stežaj odprta vsem, da pridejo poslušat orgelski koncert in se potopijo v glasbene sanje priznanih umetnikov, ki nam bodo pripravili koncert.
Nedelja, tokrat prava Antonova nedelja, kajti letos imamo posebno srečo, da Antonovo praznujemo prav na gospodov dan. Cerkev in trg pred cerkvijo bosta spet polna domačih in tujih romarjev. Sprejmimo jih tako, kot to vedno znamo: s toplo besedo in prijetnim pozdravom. Po domače, po kogovsko. Skupaj se bomo lahko ustavili tudi ob stojnicah, pa ne samo ta dan, vse dni ob prireditvah Antonovanja na Kogu.
Ko bo v nedeljo tudi Antonov zvon odpel opoldansko pesem, nas čaka majhno presenečenje na trgu pred cerkvijo. Mladci se bodo v narodnih nošah zavrteli v taktu šotiša in šamarjenke in se poveselil ob godu naše svetnika. Pridružimo se jim, mogoče se mlajši naučijo kaj novega od starejših plesalcev.
Naj nam te dni ne bo nerodno poiskati v omarah kakšne starejše narodne noše. Naj nam ne bo nerodno spet po dolgem času pripeti "šurca" in na glavo povezniti klobuka, poiskati stare "janjke" in "furtufa". Naj nam ne bo nerodno priti k Antonovem žegnanju s konjsko vprego, mogoče celo sanmi, če sploh kaj takega še v naših krajih najdemo. Predstavimo se svetu in romarjem taki, kot nas radi pridejo pogledat: dobrodušni, odkritosrčni in predvsem prijetni sogovorniki.
Sv. Anton, naj poje ti zvon, varuj živino nam, polje in dom... Tako nam poje Antonov zvon, pojmo mi z njim na Antonovo in vse dni v prihodnjem letu.
PROGRAM PRIREDITEV
Sobota, 9.1.2010 ob 17:00, telovadnica OŠ Kog
-	čurkarijada s pokušino
-	Antonov kviz
-podelitev licenc za leto 2010 vzrejnim središčem, osemenjevalnim središčem, razmnoževalnim farmam in priznanj vzorčnim kmetijam ter pripustnim postajam
-	družabno srečanje
Petek, 15.1.2010 ob 17:00, telovadnica OŠ Kog
-	(že prej - popoldan) razširjena seja območne enote KGZ Ptuj
-	odprtje razstave risb in fotografij s področja reje prašičev
-	otroški program "Pujska Pepka"
Sobota, 16.1.2010 ob 9:00, krajevna dvorana na Kogu
-jubilejno 10. Antonovo kegljanje
Sobota, 16.1.2010 ob 18:30, cerkev sv. Bolfenka na Kogu
-	orgelski koncert
Nedelja, 17.1.2010 ob 10:00, cerkev sv. Bolfenka na Kogu
-	sv. maša z Antonovim žegnanjem
Nedelja, 17.1.2010 ob 12:05, trg pred cerkvijo sv. Bolfenka na Kogu
-	zaplešimo šotiš in šamarjanko ob godu sv. Antona
-	predstavitev kluba Styer z možnostjo panoramskih voženj
Vse dni prireditev bo na stojnicah v centru Koga ponudba domače prleške kulinarike
Ivo Škrlec
4
NARAVA OPRAVLJA SVOJE POSLANSTVO! KAJ PA VI?
Vsak človek je obdarjen z določenimi posebnimi darovi, talenti. Še prav posebej pa VI! In kaj je vaše poslanstvo? Odgovor na to pomembno vprašanje morate poiskati. V svoje dobro. Samo ljudje, ki v življenju opravljajo svoje poslanstvo, živijo v resnični radosti in izobilju vsega, kar si želijo in kar potrebujejo. Verjemite, živet ste prišli, da bi imeli vsega v izobilju. Narava vam želi podariti vse, kar si želite. Najprej pa od vas pričakuje zaupanje. Brez kančka dvoma morate verjeti, da se vaše želje lahko izpolnijo in da ste vredni tega, kar si želite.
Ljudje smo sestavni del narave. In popolnoma vse, kar se HHM^Lr
nahaja v naravi, opravlja svoje poslanstvo. Drevesa nam	|
dajejo les in senco, cvetlice nas razveseljujejo s svojo lepoto, BHlIiUnHHHlIliaHMIl
ptički podarjajo nebeške simfonije...Poglejte vinsko trto, ki prav za vas ustvarja posebno
vino. Tudi ona ima posebne sposobnosti. S svojimi koreninami prejema iz tal potrebne
sestavine, jih prenese po svojem telesu na ustrezna mesta in
iz teh sestavin nastane nekaj novega. Da bi lahko ustvarila
žlahtno tekočino, najprej ustvari vse, kar je za to potrebno.
Odpre svoja očesa, iz teh ustvari mlade poganjke z listi, ki se	*	?
nastavljajo soncu, od katerega prejemajo neizčipen vir energije. To energijo spretno spreminjajo v novo obliko... Skratka, trta opravlja svoje poslanstvo. Z neskončnim zaupanjem. Enostavno ve, da bo posijalo sonce, verjame, da bo prišla pomlad, da bo padel dež, ki pomeni življenje... Njeno zaupanje enostavno nima meja.
In prav tako lahkotno in brez naporov ustvarja človek, ki je odkril svoje poslanstvo. Ki s svojimi posebnimi darovi pomaga soljudem. Delo, ki ga opravlja mu pomeni radost in zadovoljstvo. Ker dela z veseljem, je delo kvalitetno opravljeno, zato tudi uspeh ne izostane. Z velikim zaupanjem sprejema izzive, ki mu jih zastavlja življenje, saj ve, da je v varnih vodah, ker enostavno obvlada in ljubi svoje delo.
In vi? Je to, kar v življenju počnete res tisto pravo za vas? Delate z veseljem? Uživate? Položite roko na srce in bodite iskreni s sabo. Resnično iskreni. Če je vaš odgovor DA, ste najsrečnejši človek na svetu. Če pa je odgovor ne.. .Verjemite, vi ste najpomembnejša oseba v vašem življenju. Preveč dragoceni ste, da bi vas delo, ki ga ne marate, zamorilo. Globoko v sebi nosite ogromno moč in energijo. In če dodate vero vase, zdravo vztrajnost, potrpežljivost in hvaležnost za tisto, kar že imate, lahko dosežete resnično vse, kar si vaš um lahko zamisli.
5
Verjemite, najbližja pot do resničnega izobilja in radosti vodi skozi vaše poslanstvo. Poiščite svoje darove in uživajte v svojem delu. Nikoli ni prepozno!
Foto: Sonja Kamplet-Rotar	Zvonko Pukšič
NOVOLETNO VOŠČILO
Vsem krajankam in krajanom, ter vsem, ki prebirate Kogovske novice, želim v imenu sveta KS in v svojem, USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN ZDRAVO leto 2010.
Predsednik sveta KS Zdravko Hlebec
PREGLED DELA SVETA KS V LETU 2009
Skupaj s člani sveta KS, županom, podžupanom in občinsko upravo nam v letu 2009 ni uspelo uresničiti vseh zastavljenih ciljev, uspeli pa smo:
-	dokončati gradnjo telovadnice na Kogu,
-	sanirati dva kilometra lokalne ceste Gomila-Kog,
-	urediti javno pot v Vodrancih,
-	sanirati javne poti po dveh neurjih,
redno vzdrževati javne poti: odtoke, grederiranje, jarke in gramoziranje,
-	pri pokopališču urediti tablo s pokopališkim redom, pripraviti predlog sanacije mrliške vežice.
Na sejah sveta smo obravnavali še vsa druga vprašanja povezana z delovanjem sveta in problematiko na področju krajevne skupnosti. Eden večjih programov, ki smo ga pripravili je program revitalizacije vaškega jedra Koga, Občini Ormož pa smo predlagali, da pripravi ustrezne projekte za revitalizacijo.
Opravljenih je bilo še vrsto drugih podrobnosti, ki ste jih lahko opazili ali pa tudi ne. Zahvaljujem se vsem, ki ste pri tem pomagali in želim, da se tudi drugo leto trudimo za lepši in bolj prijazen Kog.
Predsednik sveta KS Zdravko Hlebec
6
1. VZDRŽEVANJE JAVNIH POTI KS KOG
Vzdrževanje javnih poti v KS Kog je bilo zaradi neurij in obilice padavin v letu 2009 moteno, saj je bilo najprej potrebno odpravljati škodo, šele nato smo lahko izvajali redna vzdrževalna dela. Dela je izvajal Rajko Bukovec.
Vsa dela, ki smo jih opravili po vaseh so naslednja:				
vrsta dela	enota	kol.	cena	skupaj
GOMILA				
gramoziranje	m3	8	15,00	120,00
izkop jarka	m	110	1,30	143,00
čiščenje jarkov	m	571	1,20	685,20
grederiranje	m	4740	0,20	948,00
rezanje vej	m	260	1,00	260,00
rezanje bankine	m	222	0,80	177,60
sanacija bankin	m	1440	0,40	576,00
čiščenje cestišča	ur	7	25,00	175,00
izkop in odvoz plazeče zemlje	m3	90	5,00	450,00
pometanje ceste	ur	6	7,00	42,00
SKUPAJ:				3.313,80
DDV 20%				662,76
SKUPAJ:				3.976,56
KOG				
gramoziranje	m3	3	15,00	45,00
čiščenje jarkov	m	1292	1,20	1.550,40
grederiranje	m	2240	0,20	448,00
rezanje bankine	m	52	0,80	41,60
rezanje bankine	m	1500	0,80	1.200,00
pometanje ceste	ur	7	7,00	49,00
sanacija plaza	m	32	30,00	960,00
izkop jarka	m	50	1,30	65,00
delavec	ur	2	7,00	14,00
tovorni avto	ur	2	17,00	34,00
SKUPAJ:				4.314,00
DDV 20%				862,80
SKUPAJ:				5.176,80
LAČAVES				
čiščenje jarkov	m	411	1,20	493,20
čiščenje propusta	ur	4	25,00	100,00
rezanje vej '	m	441	1,00	441,00
rezanje bankine	m	126	0,80	100,80
pometanje ceste	ur	2	7,00	14,00
SKUPAJ:				1.149,00
DDV 20%				229,80
VSE SKUPAJ:				1.378,80
7
VITAN
čiščenje jarkov	m	430	1,20	516,00
grederiranje	m	2280	0,20	456,00
dosip bankin	m	182	0,80	145,60
rezanje bankine	m	446	0,80	356,80
SKUPAJ: 1.474,40 DDV 20% 294,88 SKUPAJ:_1.769,28
VODRANCI
gramoziranje	m3	7	15,00	105,00
čiščenje jarkov	m	510	1,20	612,00
grederiranje	m	2200	0,20	440,00
rezanje vej	m	422	1,00	422,00
rezanje bankine	m	1627	0,80	1.301,60
izkop jarka	m	53	1,30	68,90
delavec	ur	5	7,00	35,00
tovorni avto	ur	5	17,00	85,00
SKUPAJ:				2.844,50
DDV 20%				568,90
SKUPAJ:				3.413,40
JASTREBCI				
čiščenje jarkov	m	499	1,20	598,80
grederiranje	m	3820	0,20	764,00
rezanje vej	m	325	1,00	325,00
rezanje bankine	m	1084	0,80	867,20
čiščenje mulde	m	841	0,50	420,50
dosutje bankine	m	68	0,80	54,40
izkop jarka	m	127	1,30	165,10
betonske cevi	m	5	25,00	125,00
SKUPAJ:				3.320,00
DDV 20%				664,00
SKUPAJ:				3.984,00
Dela, ki jih ni bilo možno razvrstiti po vaseh				
košnja bankin	m	75000	0,03	2.250,00
JCB nakladalec	ur	2	25,00	50,00
gramoz - nabava	m3	16	12,00	192,00
KV delavec	ur	26	7,00	182,00
poltovorni avto	ur	12	17,00	204,00
zavarovanje cest				228,18
SKUPAJ:				3.106,18
DDV 20%				621,24
SKUPAJ:				3.727,42
VSE SKUPAJ:
23.426,26
8
2.	IZVEDBA PROGRAMA INVESTICIJSKEGA VZDRZEVANJA:
Nabava betonskih korit pred dvorano KS	504,36
Izgradnja nadomestne ceste v Vodrancih	2.223,24
Popravilo nekat. ceste Rozina	1.062,50
Popravilo kanalizacije Lačaves_1.059,60
4.849,70
3.	VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČA
Vzdrževanje pokopališča opravlja Dušan Prapotnik. Vsi stroški v letu 2009 do 30.11 so bili naslednji:
Čistilni material in storitve	610,00
Električna energija, voda in kom. stor.	224,00
Odvoz smeti	1.064,00
Ttekoče vzdrževanje pokopališča in vežice_6.107,00
8.005,00
4.	VZDRŽEVANJE ŠPORTNEGA IGRIŠČA
Tekoče vzdrževanje (košnja idr.)_515,00
KOG, dne 21.12.2009
Pripravil Franci Trstenjak
POROČILO O DELU PGD VITAN - KOG
Preteklo leto je bilo za gasilce precej razgibano. Po viharnem poletju, polnem dežja in toče, smo morali posredovati še pri gašenju požara. Sodelovali smo tudi s krajevno skupnostjo in turističnim društvom med dnevi turizma.
Ker nam je poletje tako ali drugače nagajalo in povzročalo škodo, smo morali nekajkrat posredovati pri odstranjevanju porušenega drevja in pri pokrivanju razkritih streh. V ta namen je občina gasilskim društvom priskrbela folijo, da bi jo ob razkritjih streh položili po ostrešjih in tako zaščitili hiše pred ponovnimi padavinami.
Posredovali smo tudi pri gašenju požara na Petkovi domačiji v Vodrancih. Ogenj je nastal v poznih večernih urah, okrog 22. ure. Zaradi liitrega aktiviranja in gašenja nam je uspelo ogenj pogasiti. Tako smo preprečili, da bi se razširil na stanovanjski del hiše. Po pogašenem ognju smo do jutra opravljali požarno stražo. Pri gašenju sta nam pomagali še društvi iz sosednje občine: PGD Središče in PGD Obrež. Žal moram ob tem dogodku povedati, da smo bili s strani operativnega centra oškodovani, saj so nas kot domače društvo aktivirali zadnje in tako v naši krajevni skupnosti sprožili pravo debato o neučinkovitosti domačih gasilcev. Kakorkoli že, najpomembneje je, daje bi ogenj pogašen in daje nastala le materialna škoda. Ko govorimo o sodelovanju s krajevno skupnostjo in turističnin društvom, ne moremo mimo rahlih nesoglasij, ki so nastala ob koncu leta zaradi redarstva. Pomen prostovoljnega gasilskega društva je prostovoljno delo, gasilstvo pa je služba, ki opravlja naloge reševanja in varovanja . Tako so zahtevki in želje nekaterih za nas težko sprejemljivi. Smo pač le skupina
9
prostovoljcev, ki radi pomagamo, zato upam, da bomo skupaj prišli do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse sodelujoče.
Pred nami je novo leto, zato Vam ob tej priložnosti želim sreče, veselja ter polno zadovoljstva v letu, ki prihaja.
Predsednik PGD Vitan - Kog Strman Andrej
REALIZIRANE IN PLANIRANE INVESTICIJE V OBDOBJU 2007- 2010 V KRAJEVNI SKUPNOSTI KOG
NAZIV PROJEKTA	2007	2008	2009	2010	SKUPAJ 2007-2010
Modernizacija JP št. 803-392 Ratek - Koščak (120m)	9.570	12.569			22.139
Modernizacija JP št. 803-561 Rodiga (280m)	13.300	17.544			30.844
Modernizacija JP št. 803-401 Gruškovje (500m)	19.992	26.559			46.551
Modernizacija JP na Gomili (Magdič) (550m)	2.476	194.678	4.635		201.789
Ureditev krajevnega središča na Kogu II. faza	46.921				46.921
Ureditev krajevnega središča na Kogu III. faza	31.372				31.372
Modernizacija JP št. 803-430 Lačaves - Brezovščak (500m)		60.037			60.037
Modernizacija JP št. 803-531 Jastrebci - Kog (l.OOOm)		141.919			141.919
Modernizacija JP št. 803-533 Jastrebci - Kog (hrvašaka meja) (170m)		8.745			8.745
Modernizacija LC 302-321 Vitan (833 m)			108.146		108.146
Preplastitev in razširitev LC 302-151 Kog - Gomila (2.100m)			237.513		237.513
Izgradnja telovadnice na Kogu	32.006	286.855	589.009		907.870
Izgradnja otroškega igrišča pri vrtcu na Kogu			16.484		16.484
Izgradja kanalizacije na Kogu			24.401		24.401
Preplastitev LC 302-151 Gomila - Vitan (500m)				37.700	37.700
Modernizacija JP 803-375 Gomila (Zabavnik) (114m)				21.400	21.400
Modernizacija JP 803-373 Gomila (Kotar) (150m)				17.320	17.320
Modernizacija JP 803-551 Kog (Bratuša) (206m)				23.950	23.950
Preplastitev dela LC 302-061 Središče -Vitan - Vuzmetinci (odsek Lačaves - Vitan) (450m)				32.070	32.070
Modernizacija JP 803-536in 803-535 Kog (pokopališče) (255m)				14.850	14.850
Modernizacija JP 803-471 Vitan (Juršič) (235m9				22.400	22.400
Dokončanje pločnika in ostale infrastrukture do C urina				116.600	116.600
Ureditev parkirišča pri pokopališču na Kogu				16.500	16.500
Idejni projekti za ureditev "Košarkine hiše"				3.500	3.500
Izgradnja stopnic na Kogu				3.200	3.200
SKUPAJ 155.637		748.906	980.188	309.490	2.194.221
Mirko Šerod
Vodja oddelka za finance občine Ormož
10
OB ABRAHAMU NOVA TELOVADNICA
»V času ko je naša šolska zgradba, ki jo radi poimenujemo »kogovska lepotica«, slavila Abrahama, je Kog dobil nov prelep objekt, telovadnico, ki pa je več kot objekt, namenjen samo športni vzgoji učencev in rekreaciji krajanov. Je tudi prostor namenjen druženju krajanov na raznih kulturnih in drugih srečanjih, lokalnim društvom pa omogoča organizacijo prireditev v večjem obsegu.
Zgodovina šolstva na Kogu je bogata in podrobno opisana. Bili so boljši in slabši časi, bilo je precej več otrok kot danes, a vedno je nekaj manjkalo.
Nikoli učenke in učenci niso imeli enakovrednih pogojev za pouk »fiskulture«, telovadbe, športne vzgoje, vedno se je improviziralo, pouk se je odvijal v nemogočih, celo za učence nevarnih pogojih. Prav tako krajani na Kogu niso imeli možnosti izvajati rekreativnih dejavnosti v zimskem času.
Nova telovadnica je pomemben mejnik v razvoju šolstva na Kogu, hkrati pa ima tudi širši pomen.
Z izgradnjo tega objekta se izenačujejo pogoji za izobraževanja naših otrok s pogoji drugih otrok po Sloveniji.
Prav tako pridobiva kraj Kog pomemben večnamenski objekt, v katerem se bodo lahko izvajale številne kulturne in športne prireditve, ki bodo bistveno izboljšale kvaliteto življenja v tem prelepem kotičku naše domovine.
Krajani Koga ste vedno samo dajali, nikoli pa niste dobili tega, kar je drugje že dolgo nekaj samoumevnega. Imeli boste možnost udejstvovanja v številnih rekreativnih dejavnostih, kar je pomembna pridobitev za kvaliteto življenja v tem obmejnem kraju. Danes se vsi vedno bolj zavedamo, da je zdravje vrednota, za katero se splača včasih tudi preznojiti. Seveda pa je ta dvorana tudi idealen objekt za poživitev kulturnega utripa na Kogu.«
To so besede, ki sem jih povedal na otvoritvi telovadnice, 18. septembra 2009. Veselili smo se objekta, a hkrati je bil prisoten strah, ali bo dovolj interesa za uporabo telovadnice, saj je za vsako novost potreben čas. Kljub temu, da je rekreativna dejavnost izrednega pomena za zdravje ljudi, se krajani do sedaj niste z njo ukvarjali organizirano. Izjema so bili športniki, ki so za svoje potrebe uporabljali telovadnico pri Miklavžu.
A zanimanje za uporabo telovadnice je preseglo vsa pričakovanja. Krajani Koga, Hermanec in ostalih vasi ste se organizirali v skupine, ki gojijo podobne interese na področju športa in napolnili telovadnico od srede do petka. Ravno danes, ko pišem ta prispevek, se je za izvajanje PILATESA prijavila še ena rekreativna skupina, ki bo izvajala aktivnost, namenjeno ženskam v torek in petek. Skupno številka kogovskih rekreativcev je zelo visoka, saj se v novi telovadnici organizirano rekreira 95 rekreativcev, ki so se v mesecu novembru 380-krat udeležili teh dejavnosti.
Prav tako se telovadnica izkorišča tudi v kulturne namene. V njej je gostovala v svetu izjemno cenjena folklorna skupina iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Dugega Rata pri Omišu. Verjamem, da bo takih prireditev še več.
Vse to priča, daje bila ideja o izgradnji tega objekta na Kogu popolnoma upravičena. Zakaj pa ne bi ljudje na podeželju imeli pravice do organizirane rekreacije, ki posledično vpliva tudi na izboljšanje zdravstvenega statusa posameznika.
Vse informacije o uporabi telovadnice lahko dobite v tajništvu OŠ Miklavž pri Ormožu (tel. št.: 02 741 63 50) ali pri ravnatelju. Na voljo je še nekaj prostih terminov, pohitite, ne bo vam žal.
POČUTILI SE BOSTE BOLJE.
Vlado Hebar, ravnatelj
11
NAŠA CERKEV SV. BOFENKA DOBIVA NOVO NOTRANJO PODOBO
Na tako imenovano bolfenško nedeljo smo v naši cerkvi blagoslovili nove pridobitve. Nov tabernakelj je nadomestil starega, po vojni sposojenega, ki je služil več kot pol stoletja.
Anbona in krstnega kamna kot takega, pa naša cerkev pol stoletja sploh ni imela. Te tri pomembne pridobitve smo s skupnim denarjem in ob pomoči Občine pridobili v iztekajočem se letu. Blagoslovil jih je mariborski nadškof Franc Kramberger.
Tabernakelj je za vernike najsvetejši prostor v vsaki cerkvi. Po navadi je to mesto najlepše okrašeno in najdragocenejše v vsej cerkvi. Tam so spravljene v pozlačenih posodah posvečene hostije. Tabernakelj, je izdelal pasar Marjan Kos iz Babincev. Na vratih tabernaklja je v sredini simbol-hostija Jezusa Kristusa, na vsaki strani je šest belih čepkov, kar simbolizira dvanajst apostolov. Na vrhu je podstavek, na katerem bo na dan češčenja postavljena monštranca z Najsvetejšim. Miza, na kateri je tabernakelj, je iz marmorja in je delo kamnoseka Ivana Ozmeca iz Ljutomera.
On je izdelal tudi anbon in krstni kamen ali krstilnik. Oboje je iz istega marmorja kot je miza pod tabernakljem in stebri svetnikov sv. Petra in Pavla. Ob anbonu berejo bralci berila in duhovniki Evangelije. Anbonu rečemo tudi drugače miza Božje besede. V načrtu je bil tudi dvig prezbiterija za eno stopnico, da bi se vse skupaj lepše videlo iz cerkve, a je žal bilo premalo denarja. Upamo, da bomo lahko kmalu naročili tudi oltar iz marmorja, da bo vse skupaj zaokrožena celota.
Pripravljen je že prekrasen načrt.
Milena Orešnik
12
»MA BIU SM V KOGU!«
Bilo je v Martinovem tednu letos, ko me je moj nekdanji učenec Mitja Novak poklical po telefonu, češ da so prejšnji večer udarili prav vročo slovnično debato na temo rabe predlogov v/na ob krajevnih imenih. Neki njihov kolega s Primorskega je namreč uporabil besedno zvezo, kot je zapisana zgoraj, nakar so »domorodci« zastrigli z ušesi, planili po njem, ga složno potolkli, nakar se je ob novih primerih in mladem vinu odprlo hvaležno polje za dva tabora. Prosil me je, naj povem svoje mnenje o teh vprašanjih. Podobne težave glede rabe predlogov je opazila tudi urednica pričujočih Novic, a ona predvsem v zvezi z Gomilo (uradno Gomila pri Kogu). In spet je pozvonil telefon.
Ta vprašanja so bila aktualna ves čas mojega službovanja na šoli pri Miklavžu. Vsako generacijo učencev sem skušal seznaniti s pravili in postopki, kako jih ustrezno reševati. Sčasoma se marsikaj pozabi, pa se ne bi neka obskurna pravila! Torej na kratko ponovimo lekcijo:
Temeljno pravilo rabe predlogov v/na/pri ob krajevnih lastnih imenih je, da je pravilno tako, kot govori večina prebivalcev tistega kraja. Za domačine torej ne more biti sporno v/na Kog, ker hodite s Koga in se vračate na Kog. Če komu pošljete razglednico Koga, boste z njo poslali »pozdrave s Koga«; če pa napišete »pozdrave iz Koga«, se avtomatsko pridružite taboru našega Primorca, ki je prišel v Kog in bi poslal razglednico iz Koga. Podobno je z Vitanom - ena sama raba.
Gomila je že bolj sporna, saj se imenu kraja pridruži še močan občutek, da gre za hrib, vzpetino (praslovansko mogyla). Tako se začneta mešati pojma vas/naselje in grič/hrib. Hodimo torej samo na Boč/Pohorje/Triglav - brez težav, ker na vrhu ni naselja s tem imenom. Prebivalci Gomile/Jeruzalema, v novejšem času pa tudi Kajžarja/Vinskega Vrha, pa rabijo predloga neustaljeno, kar je zaznal za prvi dve naselji že leksikon Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena (Ljubljana 1985). Mešano rabo za drugi dve naselji sem opazil pri šolarjih in na terenu že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se torej pojavi neustaljenost rabe v/na, sprejmemo avtorsko obliko. Pri tem pa od govorca ali pisca pričakujemo/zahtevamo doslednost. Kot lektor lahko to doslednost uveljavljam npr. tudi za celoten zbornik besedil, seveda v dogovoru z avtorji.
Raba v/na bi lahko bila odvisna tudi od vrste besedila oziroma sobesedila. V besedilu, ki govori o pohodništvu, mirne duše lahko rečemo, da smo se udeležili pohoda na Jeruzalem, saj je bil cilj, povzpeti se na ta lepi grič in si npr. ogledati okolico z razglednega stolpa. Podobno je še s Temnarjem in Križajnščakom, s Strmcem pa sploh ni težav, ker gori razen enega vikenda ni naselja.
K neustaljeni rabi po svoje prispevajo tudi razni formularji, na katerih imamo v naslovu ali datumu predvideni najpogosteje samo možnosti v/na. Tako moramo tisti, ki smo doma pri Miklavžu, izbrati napačno obliko; namesto da bi stanovali pri Miklavžu in se odselili od Miklavža, nas prisilijo, da izberemo v in iz. Lahko seveda protestno popravimo formular, a koliko jih je, ki bi to naredili?
V jeziku ni nič dokončnega. To je, rečeno s prispodobo, podedovan lonec z jedjo, ki ji dodajamo vedno nove sestavine in začimbe. Včasih v njem zabrbota, pljuskne čez rob in poškropi koga, ki mu je še mar za to, kakšna bo slovenska jezikovna enolončnica. Hvale in posnemanja vredna skrb! Zato vsakih nekaj let potrebujemo osvežitve jezikovnih priročnikov
13
in prilagoditve pravil glede na stanje jezikovne rabe. Naj sklenem z mnenjem mojega profesorja Franceta Tomšiča: »Jezik je en fajn gospod, za katerega točno vemo, kod je hodil, na vemo pa, kam gre.«
Ciril Vnuk
KDOR POJE, ZLO NE MISLI
Pred dobrima dvema letoma se je porodila misel o ustanovitvi skupine ljudskih pevcev s Koga. Po kratkem pogovoru ob blagoslovu Zadravčevega križa smo se čez nekaj dni prvič srečali na vajah.
Takrat smo prišle Anica Petek, Nevenka Zganec, Zlatka Kelemina, Slavica Podgorelec in naša pevovodkinja Darja Žganec. Kar hitro smo se naučile nekaj pesmi in že so sledili prvi nastopi. Ker pa je Darji primanjkovalo časa, nas je zapustila in po kratkem premoru je vajeti vodje naše skupine prevzela Anica Petek. Pridružil se nam je tudi basist Zvonko Petek. Anica je svoje delo vzela zelo resno. Nenehno išče nove pesmi in obiskuje izobraževalne seminarje.
Prepevamo ljudske pesmi, ki pripovedujejo življenjske zgodbe od rojstva do smrti, opevajo ljubezen, poroko in druge dogodke predvsem iz kmečkega življenja. Verjamemo, da vaja dela mojstra, zato se vsak teden dobivamo na vajah pri Anici doma. Tam je vedno zelo zanimivo. Po odpetih starih pesmi se učimo nove, med prepevanjem pa se včasih pogovarjamo do poznih večernih ur. Imamo že zelo obsežen seznam naučenih pesmi, s katerimi se radi predstavimo na nastopih. Pojemo povsod, kamor smo povabljeni. Tako smo doslej nastopali v najrazličnejših krajih od Podlehnika, Desternika, Podgorcev, Obreža, Ljutomera, do seveda domačega Koga. Zraven lepih glasov pa svoje gotovo doda tudi lep in urejen videz; zato smo si s pomočjo kulturnega društva sešili obleke.
Da nam ne bi bilo treba vedno znova razlagati, kdo smo in od kod smo, iščemo za našo skupino ime. Mogoče bo to kdaj Vrtnica ali kaj drugega.
Želimo, da bi še dolgo prepevali v medsebojnem razumevanju in naj nas še naprej druži pristno domače ljudsko petje.
Vsem krajanom Koga želimo veliko zdravja in uspehov v letu 2010!
Vaši ljudski pevci s Koga Zapisala Slavica Podgorelec
14
TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO KOG
Turistično društvo Kog je na zboru članov TD Kog, ki je bil 20. 3.2009 v prostorih turistične kmetije Balažic v Gomili, dalo pobudo o pripojitvi Kulturnega društva Jože Kerenčič Kog k Turističnemu društvu Kog. Kulturno društvo Jože Kerenčič je na svojem zboru članov 7.4.2009 potrdilo sklep o pripojitvi k TD Kog. Novo društvo se tako imenuje Turistično in kulturno društvo Kog.
Kaj je vodilo obe društvi k temu dejanju? Glavni razlog je ta, da so dejansko v obeh društvih delovali eni in isti ljudje in daje za delo voljnih ljudi čedalje manj in smo tako pri vseh večjih projektih drug drugemu pomagali. Spremeniti smo morali statut društva v členih, ki določajo ime društva, dejavnost in druga področja, ki jih je potrebno uskladiti z zakonom. V program društva smo zapisali, da želimo na Kogu čim več kulturnih dogodkov.
Tako smo v tem jesenskem delu že izvedli literarni večer z Manco Košir, gostili smo folklorno skupino KUD Dalmacija Dugi Rat iz okolice Omiša, 27. decembra smo pripravili prireditev ob Spominskem dnevu KS Kog. Sodelovali bomo v programu Martino vanj a na Kogu v mesecu januarju, ki bo letos imel kar nekaj novih vsebin. V mesecu februarju načrtujemo gostovanje dramske skupine. Ker pa so se z novo telovadnico odprle tudi druge možnosti za organizacijo različnih glasbeno-pevskih nastopov, bomo tudi to skušali realizirati. Prav tako pa želimo sodelovati pri organizaciji in izvedbi prireditev, ki jih bosta organizirala šola in vrtec.
Želimo si, da bi se v našem kraju ustanovile nove skupine, da bi kulturno delo res ponovno zaživelo; mladi in malo manj mladi naj pokažejo svoje skrite talente. Morda je ravno sedaj ta novi čas priložnost, da se spremenijo vrednote v življenju.
Če nam bo to uspelo, potem se ni bati, da bi tudi vse naslednje prireditve v letu 2010, predvsem osrednja turistična prireditev v avgustu, uspele v vsej svoji bogati turistični in kulturni ponudbi na Kogu.
Predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog Anica Pevec
LITERARNI VEČER Z MANCO KOŠIR IN IFIGENIJO SIMONOVIČ NA KOGU
15
Na lep petkov večer, 30. oktobra 2009, smo bili na Kogu priča literarnemu večeru, polnem energije, nasmejanih obrazov ter zanimivih življenjskih zgodb in naukov, ki sta jih gostji, Manca in Ifigenija, z veseljem delili z nami. "Reci življenju DA." Tako odgovarja tudi Manca Košir, pisateljica, novinarka, kolumnista,... njene aktivnosti pa so trenutno posvečene HOSPIC-u, kjer pomaga z vzpodbujanjem zbiranja sredstev za ustanovitev HOSPIC-ove hiše za pomoč neozdravljivo bolnih. Povedano natančneje, hiše za organizirano, vsem dostopno, uvedbo paliativne oskrbe. Ne postavlja si več sama novih ciljev, ampak sledi odločitvam, ki
ji jih nosi življenje. Tako je pred kratkim spet rekla JA, sledila navdihu in odpotovala v Indijo. Pravi, da je domača naloga vseh ljudi po petdesetem letu starosti, da potujejo vase. Še vedno rada potuje po svetu, ampak pravi, daje že v tistih letih, ko raje potuje navznoter.
Ifigenija Simonovič, avtorica zbirke esejev Konci in kraj ¿(nagrajene z Rožančevo nagrado), se nam je predstavila kot "vesela" vdova. Po moževi smrti, ki je tudi razlog za povratek iz Londona v rodno Slovenijo, je rabila kar nekaj časa, da se je ponovno začela smejati. Ob prvem nasmehu v javnosti jo je postalo hudo sram, nato pa je sčasoma spoznala, da ljubezni do moža ne bo izdala s smehom. Pravi, daje pobiranje del poti, zato se ne boji težav, saj so lete del življenja. Navdušena je nad deli Vitomila Zupana, zato je vztrajno, več let zapored, obiskovala knjižnico in prepisovala pesmi, ki jih je Vitomil sedem let pisal v zaporu. Pesmi so bile v majhnih zvezkih, napisane z ročno izdelanim čopičem, pomočenim v kavo, kri... Tako bomo po zaslugi Ifigenije, Vitomila Zupana poznali tudi po poeziji, ki je izšla v več zbirkah in katere izvod je Ifigenija z veseljem podarila tudi kogovski knjižnici.
Manca in Ifigenija sta nam med pogovorom zaupali, da je glavni "krivec" za njun obisk na
Kogu ambasador smeha, kot Manca rada imenuje Zvonka Pukšiča. Oba z Manco sta tudi
zvesta sodelavca Ventilatorja besed (www.ventilatorbesed.com), elektronske revije za kulturo
in izobraževanje, kije del Zavoda za kulturo in izobraževanje VR iz Ljubljane.
Navzoče sta pozdravila Anica Pevec, predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog, ki
je prireditev organiziralo in Tonček Luskovič, ki je izdal knjigo o Kogu in jo podaril
Koširjevi.
Pogovor je spretno vodila Alenka Curin Janžekovič. Miklavževski oktet, pianistka Darja Zganec Horvat in solistka Andreja Kline pa so večer popestrili z izborom pesmi, ki je dodal čarobnost in orosil oči. Ravnodušni nista ostali niti gostji, ki sta pri zadnji pesmi pristopili in sprva sramežljivo, nato pa kar pogumno zapeli z oktetom.
Večer nam je vsem prisotnim ostal v zelo lepem spominu, gostji pa sta sporočili, da se zagotovo še kdaj vrneta, ker je tukaj "energija zelo mila in čista".
Orešnik Urška
ŽIVLJENJE V KOGOVSKEM VRTCU
V letošnjem letuje v vrtec na Kogu vključenih 18 otrok, starih od 1,5 do 6 let. Zaposlene smo tri vzgojiteljice: Slavica Horvat, Mateja Rakuša in Milena Kosec.
Dan, ki ga preživimo v vrtcu, je poln igre, gibanja, plesa, risanja, petja in preživljanja časa v gibanju. S pohodi in izleti v naše naravno okolje, s spoznavanjem običajev in ljudi, spodbujamo otroke k varovanju okolja in k EKO obnašanju, saj je domače okolje v vseh svojih razsežnostih in naravnih danostih zelo bogato. Naravno okolje nam ponuja neskončne možnosti, v kateri se lahko otroci skozi igro marsikaj naučijo in pridobijo. Ponuja naravne materiale, ki jih uporabljamo kot dekoracijo za ustvarjanje raznih izdelkov, za igranje... Do novih spoznanj, pa nam pomagajo tudi zunanji sodelavci. Tako nas je obiskala biologinja in predsednica RK OE Ormož, Maja Botulin Vaupotič. Obiskali smo biokmetijo ZEL, kjer smo videli veliko vloženih živil in otipali repo, ki jo drugače poznajo iz pravljice o Debeli repi. Vedno smo zelo veseli, ko obiščemo vrtnarijo in zeliščarstvo Dušana in Anice Prapotnik, kjer opazujemo različne rože, spoznavamo njihove barve, velikost, vonj in si vsak vsaj eno posadimo. V zeliščnem vrtu spoznavamo zelišča, ugotavljamo, katero lepše diši, kako se
16
sušijo, na koncu pa spijemo zeliščni čaj in se okrepčamo s »smokiji«..., da lažje premagamo pot nazaj na Kog.
V mesecu požarne varnosti smo se posvetili dejavnostim in vsebinam, ki so povezane z nevarnostjo požara in drugimi naravnimi nesrečami. Obiskali smo gasilski dom na Vitanu, kjer so otroci z zanimanjem prisluhnili gasilcem - Mateju, Francu, Borutu in Darji. Spoznali smo gasilsko opremo, najbolj pa smo bili navdušeni nad gasilskim avtom, s katerim smo se popeljali tudi nazaj v vrtec.
S policistom Kristjanom Dogšo smo šli na sprehod, kjer je otroke opozarjal na nevarnosti in pravilno hojo na cesti.
Z lovcem Bojanom Čurinom bomo v nahrbtnikih odnesli koruzo v krmišče za srne, fazane in zajčke. Skrbimo za svoje zdravje, jemo zdravo hrano, ki jo pripravimo skupaj z vodjo prehrane Ivanko Jurgec iz VIZ Ormož. Obiskuje nas tudi zobna asistentka Pavla, s katero skupaj skrbimo za naše zobke. Medicinska sestra Marjana pa nas je naučila, kako pravilno brišemo noske, kam kašljamo in kako si pravilno umijemo roke.
Za dobrobit naših otrok sodelujemo s starši, ki nam pomagajo kuhati, narediti okraske, zaigrati igrico....
Za otroke je bil december čas velikih treh mož, čas pričakovanj, želja, daril in veselja. Narisali smo svoje želje in jih odnesli na pošto. Radi bi, da bi se otrokom izpolnile vse želje; če pa to ne šlo, pa tudi otroci razumejo, da je na svetu veliko otrok, ki pričakujejo darila in da se bo dobri mož zelo potrudil in za vsakega izbral najprimernejše.
Pa vesele, pravljične, tople in nasmejane praznike vam želimo otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kog.
Slavica Horvat
Na sliki so: Jonas Kumer, Gašper Volaj, Teo Prapotnik, Luka Orešnik, Gregor Vičar, Manja Medved, Žan Medved, Eva Rakuša., Tay Špendija, Rene Čurin, Gal Slokan, Ana Arnuga, Tim Prapotnik, Marisa Žinko, Nika Anušek, Klara Anušek, Žan Slokan. Manjka Timotej Zorjan. Vzgojiteljici: Mateja Rakuša in Stanka Horvat.
17
POZNAMO NAŠE OSNOVNOŠOLCE?
Sedijo: Luka, Rudi, Žiga in Kevin
Stojijo: Anja, Klemen, Žiga, Rene, Lara, Rebeka in Jure
1.	razred:
Anja
Gregorinčič, Klemen Cimerman, Žiga Novak, Kevin Salajster, Rudi Zadravec,
2.	razred: M. Rene Petek, Lara Petrovič, Rebeka Curin, Jure Lukman, Žiga Borko, Luka Pere
Učiteljici: Sabina Bombek Milena Orešnik
--------- - " ' • -------- * ' ^ —- ---
Novak, Janez Lukman, Luka Puklavec, Marko Arnuga, Vanesa Caf, Karin Zemljič
Razredničarka: Nevenka Jambriško
4. razred: Aneja Bohinec, Amalija Ozmec, Ana Luci, Maja Vizjak, Jaka Pere, Aleš Žganj ar, Tadej Skrjanec
Razredničarka: Nevenka Jambriško
5. razred:
Tamara Bezjak, Anja Strelec, Sara Vizjak, Domen Cimerman, Peter Orešnik, Erik Petek, Aljaž Borko, Matjaž Stampar ;
Razredničarka: Simona Gregorec
ŠPORTNO DRUŠTVO NE MIRUJE
Spoštovani bralci in bralke Novic, leto 2009 je za nami in s tem nas spet čaka poročilo o delovanju Športnega društva Kog v minulem letu.
Najprej se ustavimo pri številkah. Trenutno nas je aktivnih 51 članov. Seveda so vsi člani mlajše generacije, zato ob tej priložnosti vabim vse krajane in krajanke, da se nam pridružite. Kot sami veste, smo v našem kraju dobili lep športen objekt za zimsko vadbo. Tako imamo na razpolago več terminov
kot smo jih imeli v lanskem letu v športni dvorani pri Miklavžu. Naša osrednja športna panoga ostaja še vedno predvsem mali nogomet. Tako naši člani trenirajo vsak petek zvečer po tri ure. Želeli bi, da se bi se v teh prostorih odvijalo še več aktivnostih, zato vas vabimo, da se nam oglasite z vašimi predlogi in željami. Na razpolago je tudi še nekaj prostih terminov.. Kar se tiče dosežkov naših članov društva, je bilo leto 2009 zelo uspešno. V sezoni 2008/2009 smo se udeležili zimske lige v Ljutomeru. Glede na to, da smo bili tam prvič, je doseženo drugo mesto nedvomno izjemen dosežek. Tudi poletna liga se je končala s 3. mestom naše
19
ekipe. Zdaj se odvija zimska liga, ki se je letos izjemoma udeležujemo kar v dveh krajih in sicer v Ormožu in ponovno v Ljutomeru. Trenutno stanje na lestvici nam kaže dobro.
Poleti smo v času dnevov turizma zelo uspešno izvedli nočni turnir v malem nogometu. Naslednji dan smo pomagali pri izvedbi kolesarjenja po »Šiponovi poti«. Udeležencev je bilo kar nekaj in vse se je lepo izteklo.
Za leto 2010 pa upam, da bomo uspešno dokončali načrtovano izgradnjo brunarice ob igrišču. Zato naprošam vse krajane, ki bi nam na kakršnikoli način želeli pomagati, da se obrnejo na člane društva, ki so jim najbližji.
Za konec pa želim vsem našim članom in članicam ŠD Kog, kot tudi vsem krajanom KS Kog obilo uspehov v letu 2010.
Predsednik ŠD Kog Kresnik Sašo
URNIK VADBE V TELOVADNICI NA KOGU
Torek - 18.00-19.00-pilates
Sreda - 18.30-20.00 - ŠD Kog
Četrtek - 18.00-19.30 - odrasle ženske 19.30-21.00 - odrasli moški
Petek - 17.00-19.00 - Gasilsko društvo Hermanci 18.00-19.00 - pilates (mala športna dvorana) 19.00-22.00-ŠD Kog
Vabljeni vsi krajani in krajanke.
LOVSKA DRUŽINA KOG
Leto je ponovno naokoli, potegnili smo črto pod računom in pogledali nazaj in uporabili izkušnje za naprej. Naše bralce zagotovo zanima, kako je sedaj z Lovsko družino Kog. Kot vam je verjetno že znano, je bila podeljena koncesija za lovišče Kog-Vinski vrhovi, Lovski družini Vinski vrhovi. Člani slednje so imeli pri izbiri prednost, saj so imeli večji del članstva, ki stanuje na območju lovišča in večji del članstva, ki je lastnik zemljišča. Pogodba z MKGP in LD Vinski vrhovi je bila podpisana v avgustu 2009.
V skladu z dogovorom pred podelitvijo koncesije, smo se člani LD Kog včlanili v LD Vinski vrhovi in smo sedaj člani obeh LD. Kogovska lovska družina ostaja naprej in deluje kot društvo, torej brez lovišča. Premoženje je ohranila in bo z njim gospodarila še naprej. V letu 2010 bomo spremenili naša pravila, pri čemer bomo razširili svojo dejavnost na različne notranje sekcije kot so:
-	strelstvo: zračna puška, malokalibrska puška, lokostrelstvo, povečanje aktivnosti nad ukrepi za ohranjanje narave,
-	tesneje bomo sodelovali z ostalimi društvi in s tem promovirali naš kraj.
Glede na vsebino novih pravil bomo v vse naše sekcije vključevali mlado in staro. Objekte, ki so v naši lasti, bomo vzdrževali naprej tako, da bomo lovski dom na Kogu pričeli enako oddajati v uporabo našim občanom za različne prireditve, kakor tudi vrtno uto ob ribniku,. Na
20
Rizmanovem bomo dokončali objekt, kjer bomo izvajali različne aktivnosti. Uredili bomo ribnik, kjer bo možno izvajati ribolov, ne bo pa izostala tudi vsakoletna strelska tekma na glinaste golobe.
Ne glede na vse navedeno velja povedati, da se sedaj občani za škodo in vse ostale aktivnosti obračajo na upravljavko lovišča, torej LD Vinski vrhovi.
Člani LD Kog vsem bralcem želimo vse dobro v 2010 in jih vabim še naprej k tvornemu sodelovanju.
mag. Srečko F. Krope starešina
IVO MOJZER NA KOGU
Legendarni slovenski pevec in glasbenik je izdal dvojno zgoščenko Moje najlepše.
Ker je po rodu Vitančan, ni naključje, da se je odločil svoj najnovejši glasbeni projekt
predstaviti na posebni tiskovni konferenci 27. novembra 2009 na Kogu.
Med številnimi povabljenimi so bili tudi znani glasbeniki in novinarji. Izvedeli smo marsikaj
o njegovi glasbeni poti: od nastopov v znanih glasbenih skupinah kot so Kameleoni in
Indeksi, do nastopov v Afriki, Nemčiji in nekdanji Sovjetski zvezi. Njegova pesem Polnočni
kavboj je doživela velik uspeh in po njej ga še danes vsi poznamo. Temu sta sledili Slovenska
popevka in sodelovanje s skupino Pepel in kri. Skupaj z njo je leta 1975 nastopil na
evrovizijskem festivalu v Stockholmu z pesmijo Dan ljubezni.
Posnel je veliko pesmi, ki so postale uspešnice: Deček z ulice, Ti si rekla sonce, Ko si davi se zbudila in še mnoge druge, ki se nahajajo na novem dvojnem albumu. Sam pravi, da je vanj vložil vso svojo življenjsko energijo in znanje, ki si ga je pridobil z več kot 35-letnim prepevanjem. Vsi, ki Iva že več let poznamo in tudi tisti, ki so ga na Kogu prvič spoznali, smo se prepričali, da je Ivo velika legenda slovenske zabavne glasbe, odličen glasbenik, pevec, v prvi vrsti pa čudovit človek. Dogodek se je odvijal v prenovljenih kletnih prostorih Apartmaja Kog. Prostor je namenjen gostom apartmaja, prav tako pa lahko služi tudi kot razstaviščni, turistično-informacijski in degustacijski center, namenjen je raznim oblikam druženja, likovnim, glasbenim in scenskim dogodkom.
Milan Pevec
Ivo Mojzer, Ivo Umek, Mateja Prapotnik in Milan Pevec (foto Sašo Knez)
21
Legenda
Je hribček on kupil, je trsje sadil, je gorica rodila, si klet je zgradil. 1 Med sodi kraljuje, ob vinu modruje, je vino res dobro, kaj z njim naj storim, ga svetu razkažem, na razstave in sejme hitim. So ocene visoke, medalje, pohvale dobi in z njimi si dom okrasi.
Bi vse res on imel,
Pri hiši so vinsko kraljico dobili in Stankovo osemdesetletnico slavili. Vse lepo in dobro, kar človek lahko dobi, ves narod na Kogu to njemu želi.
če lahko bi Bogu zahvalo zapel. Za pravnuke on svoje zdaj skrbi, v kleti na skrivaj pa penino goji.
Ob delu, trpljenju so tekla mu leta, mu hčerka za pomoč prignala je zeta. Za gorice in vino vsi zdaj živijo pa tudi kmalu že vnuka dobijo. Ker zdaj on pomoč je dobil, je zeta in vnuka o vinu učil.
Mogoče mali mu zborček bo veselo zapel da na Kogu vinski je starček živel.
Marta Vnuk
Ime domačega kraja ponesel je v svet, turisti zdaj vedo, kje je Čurinova klet, vsakdo zdaj ve, kje Kog naš stoji, kjer Stanko Curinov z družino živi.
Ko se delo v goricah konča, naš Stanko se na slavje na Brdo poda, kot ambasador vinski se priznanja razveseli, saj iz rok predsednika Janeza on ga dobi.
Društvo upokojencev ima prav gotovo najštevilčnejše članstvo med društvi v našem kraju, saj šteje kar 165 članov. Njihova številčnost in pripravljenost za delo botrujeta različnim aktivnostim, ki potekajo skozi vse leto.
Na športnem področju so aktivne tri skupine kegljačev: dve ženski in ena moška. Pohvalijo se lahko s številnimi uspehi na domačem terenu in drugod. Ubrano petje njihovega zbora, ki ga že nekaj časa uspešno vodi Aleksandra Kelemina, pa ne manjka na skoraj nobeni prireditvi v našem kraju. Tako so 25. junija, ob 15-letnici njihovega delovanja, na Kogu gostili številne zbore in glasbene skupine od blizu in daleč. Organizacijske niti tega odmevnega kulturnega dogodka je imela v rokah predsednica zbora gospa Anica Petek.
Sredi septembra so se na poučnem izletu v Dobrovniku seznanili z zahtevno vzgojo orhidej, zatem pa so se ustavili še v Termah Mala Nedelja.
Vsakoletno prireditev, namenjeno starejšim občanom KS Kog, so pripravili 13. novembra. Letos so jo popestrili z zanimivim krstom mošta, s katerim so se predstavili Kunštni Prleki. Obiskali so tudi Kogovčane, ki stanujejo v Domu starejših občanov v Ormožu.
Leto 2009 je prineslo tudi spremembe v vodstvu društva. Že marca so na občnem zboru izvolili tajnico društva gospo Anico Petek in blagajnika, gospoda Janeza Veselka.
LETOS 30 LET DU ZARJA KOG
22
Zdaj se pripravljajo na Antonovo kegljanje, prav tako pa že razmišljajo o praznovanju 30-letnice svojega društva, ki bo v letu 2010. Kot pravi predsednik društva gospod Milan Gašparič, nameravajo ob tej priložnosti izdati tudi poseben bilten.
Ob začetku leta pa želijo vsem krajanom in krajankam srečo, predvsem pa zdravje v letu, ki je pred nami.
Slavica Munda
PILATES - VADBA ZA VSE GENERACIJE TUDI NA KOGU
Po prazničnem času polnem razvajanj in ležernosti nas ponavadi preseneti nov delovni začetek leta, ki spet odbrzi v svojem tempu. Zato si privoščimo blagodejno vadbo, ki nas bo sprostila po vsakodnevnih naporih in nas istočasno napolnila z energijo za nove izzive. Izkoristimo zadnje zimske mesece in okrepimo ter pripravimo telo, da presenetimo pomlad in jo pričakajmo vitalni in polni nove energije brez nepotrebne prve znanilke pomladi - utrujenosti.
V sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož, se bo v prvem delovnem tednu januarja 2010 začela vadba pilatesa tudi na Kogu. Za zanimivo vadbo bom poskrbela domačinka Orešnik Urška, ki sem dostopna tudi za vse dodatne informacije in prijave na e-mail: ursi.oresnik@gmail.com ali gsm. št: 041/981-792.
Vadba bo potekala 2-krat tedensko, predvidoma ob torkih in petkih, od 18.00 do 19.00 ure. Lepo vabljeni vsi ljubitelji rekreacije, dobrega počutja in odlične energije.
Kaj je pilates?
Pilates je celostna in blaga telesna vadba, ki nosi poudarek na težje dostopnih, manjših in ibkejših mišicah. Te pripomorejo k pravilni in zdravi telesni drži, krepitvi kardiovaskularnega sistema, izboljšani telesni pripravljenosti in koordinaciji, ter bolj poudarjenemu samozavedanju.
Trening vključuje vaje za moč, raztezanje in dihanje. Metoda pilates deluje iz notranjosti telesa proti mišicam na površju in se sistematično ukvarja predvsem z manjšimi mišičnimi skupinami, ki so pri klasičnem treningu premalo ali celo napačno obremenjene. Poseben sistem dihanja poudarja napetost v globokih trebušnih mišicah, ki okrepljene razbremenijo spodnje hrbtne mišice in delujejo preventivno pred poškodbami in bolečinami v spodnjem delu hrbta. Pilates zato pogosto priporočajo fizioterapevti in ortopedi po vsem svetu. Vaje so zasnovane tako, da pomagajo posamezniku razviti uravnotežen mišično-skeletni sistem, močne, gibčne mišice celega telesa, boljšo držo in optimalno fizično in duševno počutje. S pilatesom pridobimo lepo oblikovane in ravno prav poudarjene mišice. Vadba je priljubljena po vsem svetu saj redna vadba telo okrepi že v zelo kratkem času. Če vaje delamo dosledno, postane telo skladno in prožno. Pilates se pogosto označuje tudi kot "miselna vaja" saj vaje delajo tudi možgani, ki opravljajo nadzor nad natančnimi, skladnimi, prožnimi gibi in pravilnim dihanjem. Telesne gibe spremljata naravno potekajoče dihanje in zavest, ki posredujeta občutek harmonije. Pilates je tako celovito povezan z vzhodnjaškimi tehnikami meditacije in gibanja. Komu je namenjen pilates?
Pilates je namenjen vsem starostnim skupinam. Moški in ženske s povsem različnimi telesnimi sposobnostmi in motivacijo so navdušeni nad preprostimi vajami, ki jih je mogoče delati kjerkoli, poleg tega pa v resnici tudi delujejo.
23
Pilates je tako primeren za vse starosti in stopnje treniranosti in ga uporabljamo kot učinkovito metodo celostnega treninga, preventivne vadbe ali kot obliko rehabilitacije po zvinih, mišičnih poškodbah... Prilagojena oblika pilates vadbe je učinkovita in varna tudi med nosečnostjo in po porodu.
Veselim se srečanja z Vami.	Urška Orešnik
STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG - 2009
Pripravili smo nekaj statističnih podatkov, ki veljajo za območje Krajevne skupnosti Kog. Vsi navedeni podatki veljajo za obdobje od 01.01.2009 do 17.12.2009
KRAJANI KS KOG PO SPOLU IN NASELJIH
? ? ?
Naselje	ženske	moški	skupaj
Gomila pri Kogu	82	85	167
Jastrebci	81	86	168
Kog	115	137	252
Lačaves	63	74	137
Vitan	50	45	95
Vodranci	84	65	149
SKUPAJ:	476	492	968
ROJENI V LETU 2009 NA OBMOČJU MO KOG
1.	BORKO	Vid	roj. 07.01.2009	Kog	79
2.	PERC	Zan	22.01.2009	Jastrebci	54 A
3.	PLOHL	David	18.01.2009	Vodranci	21
4.	STRELEC	Klara	20.02.2009	Vitan	27 A
5.	MLINARIC Matjaž		09.03.2009	Jastrebci	69
6.	ŠTRMAN	Pia	11.06.2009	Gomila	6
7.	ZOREČ	Hana	11.07.2009	Gomila	11
8.	KUMER	Nik	29.08.2009	Kog	48 A
9.	LIST	Lea	22.10.2009	Vodranci	29
UMRLI V LETU 2009 NA OBMOČJU MO				KOG (do 31.12.2009)	
1.	KRALJ	Marija	Gomila pri Kogu 36		
2.	STAMP AR Milan		Kog	104	
3.	PLAZL	Frančišek	Kog	79	
4.	VNUK	Milan	Vodranci	48	
5.	HANŽELIČ Marija		Vodranci	41	
6.	KOŠCAK	Ivanka	Kog	101	
7.	ČEH	Jožef	Kog	59	
8.	RODIGA	Terezija	Kog	56	
9.	VUCAJNK Aleksander		Vodranci	41	
24
10. JEREBIC Marija	Gomila pri Kogu	48
11. ŠKRLEC Ivan	Kog	44
12. MAJCEN Franc	Vodranci	43
13. JEREBIC Marija	Kog	4
14. PERGAR Vladimir	Kog	78
15. MEŠKO Maks	Jastrebci	10
16. ZABAVNIK Ljudmila	Vodranci	33
17. TRAJBAR Cvetka	Lačaves	29
18. VNUK Peter	Jastrebci	12
PRIJAVE STALNEGA PREBIVALIŠČA
V	letu 2009 je stalno prebivališče prijavilo v KS Kog iz drugih KS, občin ali tujine 12 oseb:
-	5 žensk in 7 moških
PRIJAVE ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
V	letu 2009 se je na območje KS Kog začasno prijavilo 23 oseb:
-	12 žensk in 11 moških
KRAJANI, KI SO V LETU 2009 ŽE DOPOLNILI 70 LET:
Naselje	ženske	moški	skupaj
Gomila pri Kogu	9	3	12
Jastrebci	17	4	21
Kog	21	6	27
Lačaves	11	10	21
Vitan	6	1	7
Vodranci	19	8	27
SKUPAJ:	83	32	115
Najstarejša krajana Krajevne skupnosti Kog sta:
1.	ZABAVNIK NEŽA, Vodranci 19, roj. 29.12.1914, kije dopolnila 95 let.
2.	LUSKO VIČ MATIJA, Lačaves 17, roj. 11.02.1921, kije dopolnil 88 let.
Vodja KU Kog Zdenka Golob
ZAHVALA
Petega septembra 2009 nama je pogorelo gospodarsko poslopje ob domačiji v Vodrancih. Zato bi se želela zahvaliti vsem gasilcem, ki so pomagali gasiti požar. Zahvalila bi se rada tudi vsem krajankam in krajanom KS Kog za denarno pomoč in članom sveta KS Kog. Obenem gre zahvala tudi vsem sosedom, ki so nama pomagali pri obnovitvenih delih.
Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Angela In Zlatko Petek
25
BELA LISA NA KOGU
Prenos informacij je osnova sodobnega poslovanja. In danes skoraj ni prenosa informacije brez interneta. Smernice v svetu kažejo celo v smer, da bo le-ta postal slej ko prej edini vir informacije. Žal se bodo (če se že niso) uresničile Orwellove napovedi in Veliki brat že trka na naša vrata. A mimo njega ne moremo. Odgovor na predvsem filozofsko vprašanje, ali je internet (Veliki brat) dober ali ne, prepuščam vam. Marsikatera tehnološka rešitev pa ne more mimo njega in slej ko prej bo v vseh hišah. Samo pomislimo: LCD in plazma TV-ji, ki rabijo za prenos digitalnega signala digitalne kodirnike... Seveda bo tisto ta pravo (füll HD) šele takrat, ko bo ta hišni ikonostas priklopljen na hiter internet. IP telefonija bo zamenjala klasičen analogni telefon. Končno. Ali pa tudi ne, odkar dobivamo mobilno telefonijo ob pralnih praških kot nekoč vinilne plošče. Sicer pa resni komunikacijski kanali tako ali tako potekajo preko Skype, AIM, Google Talk in podobnih omrežij. Facebook in virtualni svet. Ne poznamo tega? Vprašajte otroke in vnuke, vam bodo razložili. In če sedaj ne morejo živeti brez tega, kaj menite, ali bodo čez 10 let lahko? Kaj že rabimo za vse to? Internet, Velikega brata. Lahko bi našteval v nedogled.. Dam raje bolj otipljiv primer: plačilo položnice neposredno v banki (primer NLB) vas stane 1,80 eur. To je v starem denarju nekaj več kot 400 SIT (!!! oz. dva takratna bureka ali slabo malico). To je provizija ne glede na količino zneska na položnici. Predvidevam, da so položnice na PTT okencu oz njihovo plačilo cenejše, težko pa verjamem, da pridejo pod 80 centov ( dve kepici sladoleda v SIT časih). Sam težko ocenim, ker sem informatiziran in položnice plačujem preko elektronske banke, kjer mi za plačilo zaračunajo 33 centov. Sicer še vedno preveč, ker to provizijo težko upravičijo, verjamem pa, da imajo zaposleno vrsto strokovnjakov, ki to znajo. Torej me plačevanje položnice s pomočjo Velikega brata stane v isti banki skoraj 1,5 eur manj. Pomnožim to z 10 položnic, pa sem na 15 eur privarčevanega denarja. Vsi podjetniki vemo, da je mesečno plačilo 10 položnic smešno majhna cifra. Inernet mi pomaga varčevati. Pa dajmo primer iz sveta telefonskih pogovorov.. Ne, ne bom dal. Potrebno je samo odpreti oči in videli boste, da je Veliki brat tukaj in daje težko in včasih tudi nesmiselno iti mimo njega. Ni nemogoče, nas pa lahko skrivanje pred njim veliko stane.
Da lahko Veliki brat pride v našo hišo, potrebujemo seveda tehnološko sodobno internetno povezavo. Nič drugega kot to. In prav zaradi te internet povezave tole pisanje. Občina Ormož gradi širokopasovno informacijsko omrežje, informacijsko avtocesto. O tem govorijo povsod, to je ena izmed večjih investicij občine. Veliko informacij na to temo imata zagotovo naša svetnika v občinskem svetu. Nekaj sem jih dobil tudi sam od naše predstavnice. Bil sem jih zelo vesel, a odgovora na vprašanje, kje natanko v tem projektu je Kog, nisem dobil. Z drugim predstavnikom nisem stopil v stik. Želel bi si dolgoročen strateški plan kraja, kjer bi enkrat postavili ob stran kilometre asfaltne ceste in v ospredje postavili kakšen drug merljiv parameter, recimo število nočitev turistov, pridobljenih kWh iz obnovljivih virov energije ali pa recimo število plačanih bančnih nalogov iz naših krajev preko interneta... Občinski svetniki torej podpirajo (ali pa tudi ne, tega nisem spremljal) izgradnjo širokopasovnega informacijskega sistema. Glede na to, da je bil eden izmed vodilnih motivov projekta tudi pridobitev nepovratnih sredstev za celotno investicijo, je podpora projektu zelo dobrodošla! Sam jo podpiram, kdorkoli že od poslancev je dvignil roko v mojem imenu. K izgradnji pa je seveda (dolgoročno strateško gledano bi vsaj moralo biti tako) veliko prispevalo pokritje belih lis v občini, kjer gospodinjstva nimajo nikakršnih oz. slabe možnosti za priklop na širokopasovno omrežje. Za tiste, ki malce govorimo v informacijskem jeziku torej tista gospodinjstva, ki nimajo možnosti priklopa na internet nad 3,5 Mb prenosa informacij v eno smer (laično: nimajo možnosti priklopa računalnika, televizije in telefona na isti internetni
26
račun). Vse lepo in prav, za čim širši kanal in za prenos čim večjega števila podatkov smo vedno, še posebno tisti, ki na optiki doma (izven občine Ormož) že delamo nekaj časa. Pokritje belih lis nam bo v celotni občini omogočilo, da bo vsako gospodinjstvo dobilo možnost priklopa interneta takih hitrosti, ki se jih ne sramujejo niti čez lužo.
Vse to sem po pogovorih in branju literature razumel. Investicija oz. gradnja variante B komunikacijskega omrežja, ki bo temeljilo na optičnih povezavah, se bo končala leta 2010 (2011). Investitor in lastnik omrežja bo dovolil, da bo na omrežju gostovalo nekaj konkurenčnih ponudnikov interneta, predvsem nas bodo tukaj bombardirali Telekom, Amis in T2, tudi nekaj možnosti bo, da se kdo opogumi in naredi konkurenco tem velikim kar sredi Ormoža ali Središča. Zakaj pa konec koncev ne? Infrastruktura je. Sicer je vprašanje, ali je bila izbira B variante res optimalna glede na trende v svetu, kjer lahko potegnemo več (pustimo hitrost ob strani, govorim o vsebini) iz brezžičnega širokopasovnega omrežja, kar je ponujala varianta A, a je to stvar strokovne debate in trenutno tudi kakšnega vaškega preroka. Varianta B je izbrana in se gradi. V Ormožu, pri Tomažu in v Središču. NE pa na Kogu??? Razlog lahko preberemo v predinvesticijski zasnovi in je zelo, zelo preprost:
Iz slike je moč razbrati, da so največje možnosti dostopa do širokopasovnega priključka v okolici lokacij, kjer se nahajajo oprema ponudnika storitev dostopa do širokopasovnega priključka. V glavnem so to telefonske centrale, ki so večinoma locirane v središčih občin oz. krajevnih skupnosti. Na celotnem področju krajevnih skupnosti Miklavž, Kog in dela Občine Središče ob Dravi naj bi imelo možnost dostopa širokopasovnega priključka 100 % gospodinjstev. Znano je tudi, da je na teh področjih zgrajena kabelska kanalizacija.
O tem, ali to pomeni, da ima dejansko vsako gospodinjstvo možnost dostopa do širokopasovnega priključka in kakšna vrste in kakovosti so telekomunikacijski vodi oz. kolikšne so najvišje možne hitrosti prenosa podatkov oz. pasovne širine, ni podatka.
(Ormož, maj 2009, Predinvesticijska zasnova - Izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž)
Kot lahko iz izseka te zasnove razberem, Kog NI v območju belih lis, prav nasprotno, smo v območju 100% pokritosti. Kar je super in čemur sploh ne morem oporekati, ker je to res. Do vsake hiše je zgrajen telefonski, tudi kabelski priključek. Centrale in pa omrežje kabelske TV
27
nam omogočajo tenutno to, da bi (načeloma) lahko v naše domove pritekal signal vsaj v eno smer 4 Mb po telefonski oz 54Mb po kabelski liniji. Spet laično povedano: imamo možnost na to infrastrukturo priklopiti zadovoljiv internet, TV in seveda telefonijo. To že vse deluje na Kogu in smo lahko presrečni in hvaležni, da imamo Velikega brata v hiši..
.. no, jaz ga nimam. In se bojim, da bom po tem spisu tudi malo težje prišel do njega. Telefon že deset let dela, na škatlo kabelske televizije (na srečo ista škatla., bo prišla prav, ko bomo nekoč dajali optiko v njo) smo pazili in je neoskrunjena. Priklop na širokopasovni informacijski kanal imam po tleh in končno naj bi bil kanček naložb iz davkov, ki jih plačuje moja informacijska (!) firma že nekaj let v občino, preko te infrastrukture povrnjen. A ni čisto tako. Internetnega priključka ne morem dobiti. ??? Moj zastopnik v občinskem svetu bi rekel, daje to gotovo zaradi "moje politične preteklosti, barve las ali pa številke čevljev", mogoče bi omenil zraven še "število obiska maš" (premalo, ker nisem uslišan glede priklopa interneta). Odgovor in krivec pa ni to. Odgovor je precej preprost: lastnik infrastrukture na Kogu (govorim tukaj o telefonski in kabelski) je Telekom. Ponudnik TV kabelskih storitev je Teleing. Slednji bi mi lahko ponudil internet preko kabelskega omrežja (kar govorim zase, velja za celotno vas), a žal ni lastnik infrastrukture in teh storitev na Kogu ne ponuja. Preglejte cenik storitev pri njih, cena za zelo hiter dostop je pogojno sprejemljiva. Klic na Amis, ki ponuja internet tudi v našem kraju, na telefonski infrastrukturi sicer omogoča priklop, a nimajo prostih mest (karkoli bi to zanje naj pomenilo pri 100% pokritosti), enako mi odgovorijo tudi na Siolu - Telekomu. O trojčkih, dvojčkih in osmerčkih lahko sanjam oz. so jih Telekomove ptice odnesle v južno Afriko, prostih na Kogu (spet: 100% pokritost) ni. Tudi če bi imeli linijo prosto, vem, da spodobno storitev preko ADSL-a bogato zaračunajo (sorodna zgodba, kot jo najdemo v prejšnjih provizijah). So pa lastniki kabelskega omrežja, zelo sodobnega, ki na Kogu omogoča obojestranski pretok informacij poleg klasičnega TV signala. Vendar storitve kabelskega interneta ne ponujajo in je več ne bodo. Dolgoročno strateško gledano razumem zakaj... Drugih ponudnikov interneta na naši širokopasovni liniji s 100% pokritostjo ni.
Internet torej na Kogu imamo. Pardon, širokopasovno infrastrukturo na Kogu imamo. To vem. To sem vedel pred gradnjo optike v občini Ormož in sem tega bil zelo vesel. Priznam, da sem se včasih tudi pohvalil, ker imam na hiši tam nekje Bogu za hrbtom (kot mislijo nekateri) že širokopasovni priključek na internet. Cesto imam, a Veliki brat se bo težko pripeljal v mojo (in marsikatero kogovsko) hišo po tej cesti, ker očitno nima avta.. Ponudnik(i) internetnih storitev očitno niso poskrbeli tudi za resnično 100% pokritost in še bolj očitno je na Kogu informacijska bela lisa.
Tako bom te dni ob bivanju na Kogu davke in prispevke preko elektronskega bančništva spet plačal s pomočjo GPRS (ja ja, 3G, UMTS, je tudi šele v Središču ob Dravi) mobilnega omrežja. Pa na podstešje moram zlesti, da mi mobilni telefon ulovi slovenski signal. Storitev preko na Kogu zelo močnih hrvaških, madžarskih in avstrijskih signalov me bo drugače lahko precej stala.. O tej tematiki pa kdaj drugič..
Preko optike (20M/20M) sem po širokopasovni povezavi iz Ljubljane v Vodrance (ja, tudi tam jo imamo) prispevek Slavici (lM/512k) za precej nižjo mesečno naročnino interneta, kot jo ima ona, poslal po elektronski pošti.
Ivan Škrlec
28
NOVICE - GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Naslovnica: Foto Sonja Kamplet - Rotar Na sliki: Tjaša Rudolf in Klavdija Srša
"NOVICE" so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog, dne 1.12.1978. Prva številka je izšla 5.12.1978. Odgovorna urednica: Slavica Munda
Uredniški odbor: Katja Čurin, Andrej Pokrivač, Milena Orešnik, Danica Zoreč in Irena Žibrek.
Naklada: 320 izvodov