Jubilej jiig©sl©¥eeskega učenjaka
V Mubliani. dnt 3 februarja 1927
Leto tli
Štev 5
Vsi narodi kaj radi kažejo na svoje učenjake, na svoje znanstvenike in s tem poudarjajo svojo kulturo. Mi Jugosloveni "pa smo se žal mnogo premalo brigali za take stvari in če smo se, Pa so že prišli nam neprijazni nad nami vladajoči in zanetili prepir, ki je navadno zakril in razblinil slavo naših velikih mož, katerih nam ni manjkalo, toda so ostali navadno celo našemu narodu nepoznani ali pa smo mislili bogve odkod so, čeprav so bili večkrat naši najožji rojaki. Med take spada naš jugoslovenski učenjak dr. Gorjano-vič - Kramberger, univer. profesor v Zagrebu, ki praznuje na Svečnico 701etnico rojstva in 501etnico svojega velikega delovanja. Svet ga pozna, slave ga svetovni učenjaki, toda malo jih ie, ki vedo odkod je in katerega naroda sin.
Omenjeni učenjak se je proslavil s študiranjem okostja krapinskega pračloveka. Dr. Gorjanovič ali sam, ali opozorjen po drugih, je našel pred leti V znani veliki podzemski jami v bližini Krapirie na Hrvaškem 10 človeških1 okostij in siber pomešanih z ostanki jamskega medveda in nosoroga, to je prastarih, pred nešteto tisočletij, pred vesoljnim potopom živečih živali. Učenjak je jel na podlagi ugotovitev nekaterih
starejših učenjakov ta okostja raziskovati in v zvezi s poleg najdenimi predmeti spoznal kosti pračloveka, nazvanega Nean-dertalca. To drugo ime izvira od prvih najdišč pra-člov.eških ostankov, katera so izkopali leta 1856. v Ne-andrtalu pri Dusseldorfu v Nemčiji. Po prvi najdbi so nastali med svetovnimi učenjaki tudi prepiri, posebno radi tega, ker so posvetni, neodvisni možje dokazovali, na kako nizki stopnji razuma je bil človek pred tisočletji in da je bil zelo podoben opicam. Proti temu se je seveda uprla posebno močno rimsko - katoliška duhovščina, češ da to ni res da se to ne sklada s sv. pismom; trdili so nasprotno, da je Bog človeka takega ustvaril, kakor je danes in da je laž, da bi svet že tako dolgo obstojal. Da so pa pri množici, pri preprostem ljudstvu lažje zmagovali, so proglasili učenjake kot nevernike, ki globoko žalijo ves človeški rod s tem, da trdijo, da človek izvira iz opice, kar učenjaki niso trdili. Raziskovalec profesor Gorjanovič pa je z odkritjem krapinskega pračloveka ponovno potrdil, da je človeški rod že zelo star, kar dokazujejo njegove kosti, najdene med kostmi živali, ki so živele v pravekih. Nadalje pa se po obliki kosti in lobanje da sklepati
Vhod v jamo pri Krapinl, kje so našli okostje pračloveka.
zunanjost in duševnost pračloveka. Kosti so zelo močne, to kaže, da je bil močan, in močni zobje, da se je gotovo mnogo hranil tudi s sirovim mesom; lobanja pa priča o malih možganih, torej tudi .0 nizkem razumu pračloveka. Nekaj ostankov kosti, najdenih v Kra-pinski jami, je bilo ožganih; iz tega se da sklepati, da so bili ljudje takrat Ijudožrci, da so jedli človeško mesto. Ostanki kosti pričajo o dveh raznih vrstah ljudi, o slabejših in jačjih. Jačji so ubijali slabše, jih pekli, odtod ožgane kosti in tudi dokaz, da je krapinski človek
že poznal ogenj. Orožje in orodje pračloveka je bilo iz trdega kamenja ali pa leseno.
S takimi dokazi, kakor jih je doprinesel profesor dr. Gorjanovič, se gotovo ne odreka stvarstva Bogu in ne spreminja sv. pisma, pač pa se veliko stvari na podlagi človeškega razuma drugače tolmači, kakor tisti, ljudje, ki so nasprotni človeškemu prostemu razmiš-ljevanju. Okostja krapinskega pračloveka so shranjena v zagrebškem muzeju in jih hodijo ogledovat ih študirat učenjaki iz raznih delov sveta.
Dr. Gorjanovič - Kramberger, ki si je poleg omenjenega študija pridobil ,š,e, nebroj drugih velikih zaslug pri njegovem neutrudljivem raziskovanju, bo slavil torej izredno važni jubilej, na kar smo lahko ponosni vsi jugolosven. državljani. Pri tej priliki bo svečano odkritje spominske plošče v muzeju v Demetrovi ulici, slavljencu bodo pa poklonili spominsko knjigo s podpisi svetovnih učenjakov najrazličnejših narodnosti. ■ , Kakor iz navedenega raz-vidimo, je na svetu šc mnogo prikritega, kar nam bo pri odkritju služilo v pojasnilo današnjih nejasnosti, glede stvarstva, starosti . človeka in obstoja sveta. Veliko važnih predmetov je skritih v raznih podzemelj-
skih jamah, kjer so bivali naši pradedje, predno so pričeli sami graditi svoja domovja. Jamska društva, ki raziskujejo naravne podzemeljske prostornine, imajo, kakor razvidno, zelo važno nalogo in naša dolžnost je, da jih tudi podpiramo. Nadalje pa je mnogo zanimivih prodmetov skritih, odnosno pokopanih v velikih močvirjih, kjer je živel človek tudi že v prastarih dobah, ko si je postavljal prve koče in sicer na močnih visokih hrastovih kolih. Take kraje so si radi tega izbirali, ker so se čutili mnogo bolj varne pred sovražnimi napadi, kakor pa na suhi zemlji. Živeli so seveda tudi od divjačine in rib, ki jih je bilo takrat še v obilici.
Tekmovalci in sodniki v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije minulo nedeljo v Ljubljani. Zmagovalci so dokazali, da za ostalih »vetom ne zaostajamo tudi v tem starem športu, ki ga pozna pri nas vsak otrok, posebno pa prebivalci ob naših krasnih jezerih.
Dr. Dragotin Gorjanovič-Kramberger, sve-tovnoznani učenjak, profesor vseučilišča in ravnatelj muzeja v Zagrebu, slavi 70 letnico svojega rojstva in 50 letnico znanstvenega delovanja. Njegov oče je iz Zavrha v Slov. goricah.
Desno:
Inženjer Stanko Blou-dek, državni prvak v umetnem drsanju, znani smučar in turist, je tudi letalec, ki je izumil posebno praktično letalo.
Levo:
Slušatelji ljubljanske univerze, ki jim je letos na praznik sv. Save kralj pode-M1 nagrade za odličen n&predek. Spodaj od leve na desno: pravnik Ciril Mi-kuž, pravnik Josip Mihelak, modroslovec Alfonz Gspan in Bogomir Pregelj. Zgoraj od leve na desno: pravnik Tone Zupančič, tehnik Anton Kuhelj, bogo-slovec Janez Hladnik in Ivan Martelanc. Skoro vsi odlikovanci so sinovi
kmečkih staršev
Gasilci v Domanjšov-cili v Prekmurju s
svojim načelnikom Karlom Vezenem. Kakor vidimo, je z easil-skimi društvi Prek-murje prav dobo preskrbljeno.
Levo:
Gojenci mornarske šote v Bakru prec Sfingo in piramido v Egiptu.
Desno:
Najvišja stavba na svetu, ki se gradi v Novem Jorku v Ameriki, bo imela 110 nadstropij.
Drevored dateljnovih palm v Aieksandriji z gojenci naše rnof-
Ve šole
Levo:
»Vila Velebita« šolska ladja naše šole za izobrazbo trgovskih mornarskih častnikov v Bakru, ki so z njo gojenci letos napravili podučno popotovanje po Sredozemskem mor ju. V ozadju pristanišče Aleksandrije, največje Inke v Egiptu ob izlivu reke Nil.
Spodaj:
Cerkev sv. Marije v Dubrovniku, najlepšem in najslavnejšem mestu ob naši Adriji. To Akropola, starodavni mramornati grad nad Atenami, prestohco stare in nove svobodoljubno slovan-	Grčije, ob obisku gojencev bakarske mornarske šole.
sko mesto je stoletja
tekmovalo z italijan- ___________________________________
skimi Benetkami.
Ledena jama na Češkem, kjer se globoko pod zemljo nikdar ne staja led, da se ljudje tudi o sv. Jakobu lahko drsajo. Tudi v nekaterih jamah po Dolenjskem in Notranjskem imamo večen led.
Levo:
Pogreb cesarice Šarlote, ki je zapustila 120 milijonov frankov premoženja. Od tega premoženja pa niso nikdar nič imeli oni Slovenci ki so se šli iza slavohlepnega Maksimilijana v Mehiko borit, bili tam pobiti, ali pa so morali po svoji vrnitvi z lajno beračiti po domovini.
Kraljevski grad pri Bruslju, glavnem mestu Belgije, kjer je umrla bivša
cesarica Šarlota.
Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa in mehikan-ski cesar, ki so ga svobodoljubni Mehikanci 1. 1867. ustrelili. Ker ga niti cesarja Franc Jožef in Napoleon. III., niti usmiljeni frapež niso hoteli rešiti, je njegova žena Šarlota še pred njegovo smrt jo zblaznela 'm šele pred nekaj dnevi umrla.
Desno:
Japonke kot sprevodniki električne železnice. Na sliki vidimo, kako sprevodnik poučuje mlade Japonke o
poslovanju z voznimi listki. Tudi pri nas smo imeli ženske sprevodnike v svetovni vojni, ki so dokazale da lahko nadomestujejo moške.
Svetovni prvaki letalcev. Zgoraj na levi je najboljši francoski letalec, poleg njega pa angleški, pod njima sta pa Španec in Belgijec. Upajmo, da tudi naši vrli letalci dosežejo take uspehe.
Levo: