Marc 1930 Poitnlna plačana v gotovini. Leto XXVII. Štev. B Odmeu iz Rfrike Katoliški mesečnik 8 slikami v prospeh afriških misijonov S prilogo .Klaverjev koledar" Izdaja: Družba sv. Petra lUaverja Ljubljana „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 10 Din, 7 L, 60 am. cts., 2"50 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 9"20 L, 80 am. cts., 3*10 Š. — Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova nI. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, »Claverianum". =™___ T VSEBINA: Šolsko vprašanje v Swazilandiji. r- Avto v misijonskih deželah. - Kobilice v Vzh. Afriki. — Polom, kot da je trčilo sto vlakov. Verski pogum in pogumna vdanost katehistova. -Kakšno veselje napravi poSiljatev ljubih dobrotnikov. — Dar vdove. — Sužnost v Qkawangi. — Uslišane molitve. MILIM DOBROTNIKOM, ki so tako velikodušno prispevali za uboge stradajoče v Afriki, se tem potom vsem skupaj m vsakemu posebej najprisrineje zahvaljujemo! Tisočkrat Bog plačaj vsak dinar! in sv. Anton Padov. naj Vam pomaga v vseh Vaših potrebah! Izkaz darov bomo objavili v prihodnji številki. VSE LJUBE DOBROTNIKE. kateri nam pošiljajo za sv. maše, ki naj bi se brale v misijonih, lepo prosimo, da ne po$l)e|o pod 30 Din, ker sicer ni misijonom nobena milošCina, pač pa napravlja mnogim misijonarjem še skrbi. — Tudi prosimo, dn pišete, v kateri namen naj se opravi sv. maša: za žive nli za mrtve in koliko sv. maš naj se opravi. Nekateri nam pošljejo tako nizke štipendije, da bi Jih poslali le s težkim srcem misijonarjem, ker bi jim s tem ne storili nobene podpore, pač pa le skrbi, kako si bodo s tem denarjem oskrbeli vse potrebno za sv. mašo. Zahvale z darovi so dospele: V čast presvetemu Srcu Jezusovemu in Mnrijinemu, Materi B. dobrega Sveta, sv. Jožefu, sv. Antonu, Škofu Slomšku In Mariji Tereziji Led6chowski in drugim patronom. Sirote iz Adis-Abeba v Soli Šolsko vprašanje v Swazilandiji. PiSe P.Konstantin, servit Sv. Jožef-a misijona v Bremers-dcrp-u, (Južna Afrika). Srčna hvala za dar, ki mi ga obetate poslati: 20 izvodov „Short Catechism of Church History" (Kratek obris cerkvene zgodovine). V višjih šolskih razredih nam bo knjiga vrlo dobro služila. Zdaj naj pa izpregovorim nekoliko o našili šolah, ki bi jih lahko imenoval jedro in središče apostolskega delovanja. V vsej prefekturi v Swazilandiji jih je 50, učencev pa nad tisoč. V začetku preteklega leta smo imeli samo 5 šol, ki so bile odvisne od tukajšnjega misijona sv. Jožefa; učencev 100, Zdaj jih je že 14 s 300 zamorčki. Zadnja, ki smo jo ustanovili, je »Kegina coeli", 50 km južno od sv. Jožefa. Vprašal bo kdo: Čemu toliko šol za tako malo otrok? Za to je več razlogov. Mnogo zamorcev je še svojeglavnih in se boje šole. Potem: zamorci bivajo raztreseno okrog; in velike razdalje zahtevajo več središč. In naposled: ako bi mi ne ustanavljali sol, bi jih pa protestanti. Na raznih krajih so že poskušali protestanti, da bi nas pregnali; tako v inisijonu Presv. Srca, v Sv. Peregrinu in Regina coeli. Na drugih krajih so pa prav pred pragom naših šol sezidali svoje, da bi zamorčke iztrgali iz naročja sv. Cerkve. II. 1930. - 5.000. Ali bodo to dosegli? Bomo videli. Ako se nam posreči, da obdržimo svoje šole in na tej višini in v dobrem stanju, naj protestanti vabijo in straše kolikor jim drago; njih prizadevenja se bodo izmaiičila. Ako pa ne bomo imeli denarja za plačevanje učiteljev in za primerna poslopja, nas bodo protestanti gotovo prekosili. Potem bomo prisiljeni mi, da se umaknemo, kar bi bila neizmera škoda, ker so te začetne šole res seme naših kristjanov. Zamorci so se že navadili pošiljati svoje otroke v naše šole. Vsako nedeljo pridejo poslušat tudi odrasli, ki se uče z otroci vred molitev in sv. pesmi. Iz teh šol sejemo nove ideje in nova prepričanja. Iz njih bo izšlo novo življenje, ker bodo pagani tukaj stalno in tiho pili roso božje milosti, ki jih bo nekega dne prerodila v kristjane. Potem upamo, da bo tam, kjer danes še stoji borna koča, stala lepa hiša za učitelja in katehista. Tu sem bodo kristjani radi zahajali in polagoma bodo okrog teh središč zrastle hišice va-ščanov z božjo njivo v središču: torej res prave krščanske vasi. Toda žal, se daleč smo od tega zaželjenega cilja. Saj le s trudom in težavo plačujemo svoje učitelje; za šole pa nam služijo male koče, postavljene iz lat in slame ter z blatom ometane. Trikrat sem že to leto moral odbiti ljudem prošnjo, ki so želeli novih šol, ker nisem imel niti dovolj sredstev, da bi obdržal že obstoječe. Kaj pa je biia posledica tega? Protestanti so se naselili kot zmagovalci tam, kjer je bil katoliški misijonar že mnogo duš pridobil za Kristusa. Kakšna bridkost se seli v naše duše, ko vidimo svojo nezmožnost, da bi si mogli preskrbeti materi-jalnih dobrin v dosego nadnaravnih in ker se nam vedno v obraz reži prazna denarnica. Avto v misijonskih deželah. Zadnjič je prejelo uredništvo „Odmeva" pismo nekega misijonskega prijatelja, da naj ga odda nekemu misijonarju. V pismu piše, da naj misijonarja opozorimo, da je nevarno voziti se z motorjem in da si lahko človek zlomi vrat; zato da je bolje, da si preskrbi avto. — Seveda — je pripomnil — avto stane zelo mnogo in treba si je preskrbeti tudi šoferja; vsled česar je zopet bolje imeti motorno kolo. Kaj naj odgovori misijonar na ta dobrohotni, a nekoliko nejasni nasvet? Pritrdil bo obojemu in rekel: »Motorno kolo ni le nevarno, ampak pri dolgi vožnji tudi zelo utrudljivo, zato se ga misijonar poslužuje le iz ljubezni do Boga, da more v kratkem času obiskati več misijonov in na več krajih učiti Evangelij. Ker je že motor tako drag, kako naj si upa misliti na avto? . . . Potreboval bi ga pa zelo, že zato, ker mnogo mirneje vozi in more seboj vzeti še katehista ali mašnega strežnika in še drugih predmetov, ki jih potrebuje na postajah, kamor se pelje. Vsak apostolski vikar in prefekt bi pravzaprav moral imeti avto, ki bi bil na razpolago ne le njemu, ampak vsem njegovim misijonarjem. Vsled pomanjkanja sredstev pa za sedaj še ni misliti na to. Zato mora marsikak postaran misijonski škof peš prehoditi dolga pota na svojih službenih obiskih. Zakaj vse to pišemo? Ker je to, kar smo povedali, lep dokaz za apostolsko vnemo misijonarja, pa ne za našo vnemo, to se pravi: za nas katoličane, ki nas je toliko na svetu. Zato pa upamo, da bo z božjo pomočjo zgornji nasvet komu dal pobudo, da se odloči za pogumno in velikodušno darilo . . . Ali bi ne bila čast za marsikako župnijo, kongrega-cijo, zavod, da bi omislil avto za kakega apostolskega vikarja ali pretekta? Koristi in sad takega dela bi bil silno velik. Meslo da bi misijonar hodil 4 dni peš ali 2 dni z vozom, bi mogel v par urah priti na svoje mesto, in mesto da bi na enem kraju delil sv. zakramente, bi jih mogel na štirih, petih, desetih. Kako bi s tem rastla čast božja in se množilo izveličanje duš! Kako često služi v civiliziranih deželah avto grehu! Ali nas ne bo priganjala ljubezen do Boga, da mu zadostujemo tudi v tej smeri!? Premnogo afriških misijonarjev prosi za motorna kolesa, kolesa in avto. Zložimo v ta namen dar ali napravimo zbirko v krogu svojih znancev! Pojdimo na delo! Preskrbimo misijonarjem takorekoč peroti; pospešimo .jim korake pri oznanjevanju Evangelija — ljubi Bog nam bo zato tudi dal perotnice, ki nas bodo visoko dvigale, že sedaj v življenju nad vse zemeljsko, vso večnost pa nas bodo držale v večnih višavah blizu Boga Odrešenika, ki je ljubil duše tako, da je zanje prelil svojo dragoceno kri! Opomba uredništva. Ker so že večkrat velikodušni misijonski prijatelji hoteli darovati lastno kolo, motor ali avto, naj tu takoj pripomnimo, da bi pošiljatev in carina izredno mnogo stala; zato bi se ne izplačalo pošiljati v tako daljavo. Celo kolesa in motorje priznanih tvrdk, ki so v dobrem stanju, ni mogoče vselej spraviti na misijonska mesta. Treba se je ozirati na krajevno okolico (kamenite ceste, gorati kraji, puščave), na to, če bo mogoče dobiti nadomestnih delov v dotični državi itd. Zato so darovi v denarju v ta namen bolj primerni. Kobilice v Vzh. Afriki. Misijonska sestra Ferdinanda piše o tem iz Nyeri Družbi sv. Petra Klaverja: „Pomanjkanje dežja, zlasti pa tropi kobilic, ki so se vsuli preko vse okolice, so povzročili slabo letino in potem lakoto. Živila so silno draga in vlada je prepovedala vsak izvoz; zato se žito ne sme prodajati na trgu. Obenem si prizadeva kako bi, če ne zatrla, vsaj zmanjšala neznansko število kobilic. Pripode se kakor oblak nad okolico in kjer se spuste ua tla, tam je potem vse uničeno. Le golo grmovje in prazne drevesne veje štrle v zrak. Žalosten pogled, podobno kot v Evropi v pozni jeseni. Ubogi paganski zamorci se v nesreči zatekajo k ma-likom in žrtvujejo že itak pičlo čredo, meneč, da bo to odvrnilo kobilčjo nevarnost. Vsled vročine in pomanjkanja hrane se tuintam pojavlja kuga, ki zahteva obilno človeških žrtev. Tudi izmed naših kristjanov so se mnogi preselili iz te solzne doline v srečnejšo večnost. Le malo jih ozdravi po tej zavratni bolezni. Dve vrsti kuge sta: bule in pljučna kuga; zlasti zadnja je nevarna, ker le malokdo ozdravi po njej. Polom, kot da je trčilo sto vlakov. P. Spinello, niis']onar Cunsolate (Bihawana). Še mi je v spominu mučen vtis, ki sem ga imel pred dvema letoma, ko sem bral v ,, Odmevu" poročilo apostolskega prefekta iz Korhoge ... Sedaj jo pa naš misijon v Hihawana doživel enako katastrofo, le da v manjšem obsegu. Ljubka cerkvica, ki smo jo postavili s takim trudom in stroški, pri čemer nas je podpirala Družba sv. Petra Klaverja, je že 14 dni v razvalinah. Svečnica je bila za našo versko občino silno lep in svečan praznik. Bilo je ob koncu duhovnih vaj in dve sestri sta napravili večne zaobljube ter se obvezali za katoliški apostolat za vse življenje. Tisto popoldne bi moral biti v cerkvi blagoslov in je bilo na oltarju že vse pripravljeno v ta namen. Sestre so vse srečne pričakovale, kdaj se prične pobožnost, Od c'klona porušena cerkev. mi patri tudi. Nebo, lodariš podobo za v kot izbe, da zvečer molijo pred njo. Kadar mlada mati prinese olroka h krstu, pričakuje seveda tudi kako darilo: svetinjo ali čepico, za kar se zahvali tiho, a solznih oči. Cez nekaj časa pride do besed in potem povabi tudi druge, da so zahvaljujejo v njenem imenu. Kakšno plačilo bodo prejeli tisti, ki z darovi omogočijo, da se more zamorcem napraviti tako veselje! Kakšno obleko bo nekoč dal Jezus tistim, ki ga preskrbijo sedaj z mašno obleko. Koliko blagih duš si je pritrgalo pri jedi in pijači, da so zbrale skupaj tako lepe darove; niso ljubile le v besedi ampak v dejanju. Njih tolažba bodi: „Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!" Zagotavljamo Vas, ljuba gospa grofica, da bomo vedno molili za Vas in drage dobrotnike, ker ste pripomogli z darovi k širjenju vere. Drugo naj Vam povrne ljubi Bog! Darovi za misijone se vedno radi sprejemajo pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. 1. V neko podružnico Klaverjeve družbe je nedavno prišla gospa, silno žalostna in njena hčerka jo je sprem-ljevala. Gospa je razvila ginjena papirnat zavitek in vzela ven zlato uro z verižico. Rekla je: „To mi je drag spomin po mojem možu. Dobil je to uro kot priznanje za zvesto delo, ko je 25 let služil svojemu gospodarju. Po njegovi smrti je bila last mojega sina. Tudi ta je pred kratkim umrl. Ne bi rada videla, da pride ta spomin v tuje roke. Želim, da se zlato stopi in porabi za izdelavo ciborija." Pomožna misijonarka je bila ginjena in je obljubila, da bo povprašala na merodajnein mestu, če bo množina zlata zadostovala in koliko bo stala predelava. Čez nekaj dni je blaga dobrotnica zopet prišla in je zvedela, da namerava zlatar napraviti ciborij za 250 sv. hostij. To se ji je zdelo mnogo premalo. Rekla je: „Vedno se bere, da misijonarji potrebujejo velikih ciborijev. Jaz bi želela, da bi obsegal 1000 sv. hoslij. Zato bom dodala, kar še manjka." Koliko milosti bo ljubi Jezus podelil po teh sv. hostijah blagi dobrotnici in njenim umrlim sorodnikom! Dar vdove Sužnosl na Okawangi. Izpregovorimo besedo o suženjstvu. Govorim le o suženjstvu, kakršno je na Okawangi. Pred vsem prosim naklonjenega čitatelja, da ne misli na suženjske semnje, koder prodajajo te nesrečne ljudi. Tudi tukajšnji sužnji niso vklenjeni niti podnevi, niti ponoči. Sužnji hodijo prosto in neovirano okrog kakor drugi ljudje in tudi sicer ne nosijo nobenega znaka, ki bi jih izdajal za take. Ali pa ne uidejo? bo marsikdo začuden vprašal. Ne, bilo bi jim težko uteči, da tudi ujeli bi jih lahko. Lastnik pobeglega sužnja je v kratkem času obveščen, kje da se nahaja in napne vse sile, da ga dobi nazaj. Ne bi rad občutil tistih udarcev, ki jih je tak suženj potem deležen. Le strah zadržuje sužnje. Ta strah je tako velik, da se ne čutijo varne pred nasiljem svojih gospodarjev niti pod močnim varstvom angleške policije, ako bi se nanjo obrnili, da bi dobili svobodo. Kako torej more zamorec suženj postati? Odgovor: Na dva načina; po rojstvu ali po kakem dolgu, ki ga ne more plačati. Mnogo otrok se rodi kot sužnji, če je namreč mati bila sužnja. Če je samo oče suženj, potem so otroci prosti po tukajšnjem ljudskem naziranju, da so otroci samo materini in ne tudi očetovi. Suženj nima lastnine; vse kar slučajno zasluži mora dati svojemu gospodarju. Rojeni sužnji so nesrečna bitja. Že v zgodnji mladosti se navadijo na pomanjkanje, ki jih potem kot pošast spremlja skozi vse življenje. Ti otroci so vsled slabe hrane navadno suhi in slabotni. Ko nekoliko odrastejo, se naučijo izmed vseh razvad najprej krasti. Ako vsled slabe letine žito slabo obrodi, se izseli mnogo družin v bližnje gozdove ter živijo kakor bušmani od jagod in podobnih sadežev. V kratkem so grmi in gozdi v bližini vasi in njiv obrani, potem pa hajdi dalje v deželo bušmanov. Izprva je morda tako goz ;no življenje zanimivo, dokler namreč ni daleč do vode. Ko pa se bolj oddaljijo od rek in studencev in je hoja težavna, se boljši ljudje vrnejo domov in jim morajo njih sužnji nositi sadeže v košarah domov. Revnejši pa ostanejo v gozdu in se zadovoljijo z napol ali pa čisto smrdečo deževnico, ki jo sesajo po travnatih bilkah iz votlin gnjilih debel. Tam ostanejo dotlej, da jih pomlad kliče na poljsko delo domov. „Pomlad" se v Okawangi imenuje suha, vroča doba od septembra do začetka decembra. Ti meseci so ob lakoti najhujši; kajti kaj je v življenju hujšega kot delati, a ne imeti kaj jesti? Kar jim cesto služi za hrano, se ne da z besedami izraziti. Često naberejo koščice gozdnih sadežev, ki so že več mesecev ležale na gnoju, jih zdrobijo, postavijo za eno noč v vodo, da grdobijo „ven potegne" in jih drugo jutro povžijejo. Ta zmes sicer napolni lačni želodec, a nima ni-kake redilne moči. Če že torej otroci sploh ob taki slabi Bogata žena s svojimi sužnji-služabniki. letini mnogo trpe, kaj šele otroci sužnjev. Ti živijo skoro izključno le od koščic sadežev; kajti mati nikakor ne more znositi toliko skupaj, da bi bili od tega siti nje gospodarji in otroci. Taka žena dobi kvečjemu dva ali tri prgišča sadežev iz velikega polnega koša, ki ga je prinesla iz gozda domov. Potem pa naj gleda, kako bodo od tega siti ona in otroci. Navadno ti otroci nabero tudi koščice, ki so jih St. 3 njih gospodarji zmetali iz ust, ako jim jih ti velikodušno prepustijo. Kdo bi mogel pogledati te sestradane otroke brez sočutja in usmiljenja? Na tankih nožicah čepi neznansko debel trebuh, ki je napolnjen le z jedrci. Ker želodec te jedrce prebavi in izloči šele v 5 dneh, boš, dragi čitatelj, lahko razumel nasprotna čustva prenapolnjenega a vseeno lačnega želodca pri takem otroku. Tudi razumeš, zakaj potem taki otroci vedno stikajo pri svojem gospodarju ali pri sosedu, da bi dobili kaj jesti, kar jim donese najhujše kazni, često celo smrt. Zamorec nima srca in ne pozna usmiljenja s svojim trpečim sobratom. Otroke prostih staršev, ako so jih zasačili pri kraji, v najboljšem slučaju neusmiljeno pretepo ali jih pridrže takoj za sužnje. Ako se starši teh nesrečnih otrok obrnejo na poglavarja, jih ta nikdar ne zasliši, kajti ta gospod sam nima čistih rok. Vsako leto izgubi na ta način nekaj otrok svojo prostost. Lani sta vzeli dve lačni deklici od 15 do 16 let vsaka po eno bučo iz vrta nekega moža, ki je tudi sam bil suženj. Obe buči sta bili vredni kvečjemu 1'2 Din. Pa je naredil neusmiljeni suženj s tema dvema otrokoma prav tako, kakor njegov neusmiljeni drug v Evangeliju: ker otroka nista mogla plačati in starši tudi ne, je otroka še isti dan prodal za dve kravi. Kakor hitro sem to zvedel, sem šel takoj h poglavarju in sem zahteval po njegovem posredovanju, da izpuste otroka takoj, ker sicer bom ob prvi priliki slučaj javil angleški policiji. To je izdalo. Drugi dan sta deklici prišli v misijon in se mi zahvalili, da sem jima izposloval prostost. Pred nekaj leti sem nekemu gospodarju sužnjev ponudil kravo, da osvobodi neko družino Rezultat pogajanj je bil ta, da je zahteval dve kravi za vsakega člana družine. Seveda nesramne cene nisem zmogel. Drugi pot sem ponudil kravo, da bi izposloval prostost dečku 14 let. „Niti za 10 krav ga ne dam," je bil odgovor. Tako, dragi moji čitatelji, se godi otrokom v Okawangi. Porabil sem nekaj prostih in neprostih ur, da sem podal bralcem tega lista malo sliko o življenju zamorčkov. Zdaj pa prosim vsakega bralca, da mi moj trud poplača s tem: naj bo navzoč pri eni sv. maši ter prosi, da mi Bog dodeli milost, da morem biti vsem tukajšnjim zamorskim otrokom posrednik njih večnega izveličanja. Uslišane molitve na priprošnjo ustanoviteljice Klaverjeve družbe, grofice Marije Terezije Led6chowske. »Imeli smo zakrknjenega bolnika, ki ni hotel nič slišati o sv. veri in o tem, da bi se dal prevideti Kakor smo ga nagovarjali, vse je bilo zaman. Gosp. župnik je menil, da mož nima vere Drugi dan potem, ko ga je bil župnik obiskal, je pa bolnik že dovolil, da gredo po duhovnika. In res: ves skesan se je spovedal in prejel sv. popotnico; tretji dan pa je umrl ves udan v božjo voljo Sestra je bila položila svetinjo pokojne Terezije pod njegovo zglavje, ne da bi bilbolnik to vedel. Obljubili smo 50 Din za misijone in da stvar objavimo, ne da bi navedli ime in kraj." Gospod 1. V. se je bil zamotal v neko tožbo in vse je kazalo, da bo popolno na uničen. Mnogo advokatov mu je izjavilo, da je proces zanj izgubljen; le na pritisk toženca, ki je bil prepričan, da je pravica na njegovi strani, so zagovorniki sprejeli zadevo, a brez svoje odgovornosti Gospod V. se je obrnil v svojem obupnem položaju na ustanoviteljico Klaverjeve družbe in obljubil, da bo dal za misijone dar, ako se zadeva izteče srečno. In takoj je poslal S00 Din Pred sodbo je gosp V. branil svoje pravice in sam piše o tem: »Kot laik sem govoril tako st okovnjaSko in prepričevalno, da nič ne dvomim, da mi je višja sila vodila besedo tako gladko, da so nasprotniki kar onemeli .. .« In res, vse se je pri glavni razpravi obrnilo v korist gospoda V. Sam pi e dalje: -Moji nasprotniki so bili docela poraženi. . Res: sam Bog je govoril po ustih sodnika na priproSnjo blagopokojne grofice Marije 1'erezije . . Moje zaupanje do Vaše ustanoviteljice je brezmejno; saj je bilo nemogoče, da bi me po nedolžnem pripravili ob denar in imetje, ko sem bil vendar v dobri pravici in vesti. .. Moj nasprotnik mi ima izplačati 1.500 Din stroškov. Takoj ko znesek prejmem, ga bom poslal na Vaš naslov. Z današnjo pošto pošiljam 530 Din; to (e znesek, ki ga tirjajo moji zagovorniki. Obrnite ta znesek v čast Mariji Tereziji za misijone, kakor smatrate za najbolje . . . jaz bi rad povedal vsemu svetu, kakšne posebne pomoči sem bil deležen « 1- V. »50 Din za odkup poganskega otroka iz hvaležnosti za usli-šanje v neki zadevi, ki me je mučila težko 25 let. T. V. učiteljica. »V težki bolezni sem si naročila svetinjico grofice Marije Terezije Ledocl owske in takoj prvi dan se je obrnilo na bolje. Po nekaj dneh sem mogla že opravljati stanovska dela. Zdravnik je konstatiral bolezen na ledvicah in na jetrih Pošiljam obljubljeni dar, za enkrat 250 Din, za šolanje zamorskih duhovnikov.« K. R. »"o pripro^nji grofice Ledochowske je moja prijateljica ozdravela od trebušne bolezni brez operacije. Obljubila se n 10) ' in, ki jih prilagam.« Neimenovana, »Zahvaljujem se in pošiljam obljubljeni dar 30. Din v čast Mar. Terezi i Ledochowski za zadovoljivo zdravje moje ljube mamice. N. N. »Zahval|u|em se M. T. Ledochowski za dvakratno pomoč In darujem za misi one 10 Oin.« F J- »Nalprisrčneje se zahvaljujem grofici Mariji Tereziji Ledochowski, ker mi je pomagala v neki težki zadevi. Z devetdnevnico sem se obrnila do nje in obljubila objavo v »Odmevu« in dar 10 Din za uboge zamorčke, kar tudi sedaj izpolnju em. Priporočam se ji še nadalje da mi pomaga v vseh dušnih in telesnih nevarnostih.« M. Z. St. Jur pod Kunioin. »V zahvalo M Ter. Ledochowski 30 Din.« - N. N. Ljubljana. »Zahvaljujem se bIagopoko,ni grofici Mar. Ter. Ledochowski za zdravje in pošiljam tnal dar.« N. N. »Pošiljam v čast Mar. Tereziji 10 Din.« M. H. Loka. Priporočila : Priporočam se grofici Led6chowski za zdravje in pomoč v važnih zadevah. N. N. »Prosim Mar Ter. Ledochowsko za pomoC v neki težki družinski zadevi in darujem 50 Din za stradajoče v Afriki.« N. N »Pošiljam 20 Din za Afriške misijone in se zaupajoč priporočam za pomoč sv. Antonu in grof. Ter. Ledochowski v neki težki zadevi.« Fr. St. Opomba uredništva: V polnem soglasju z odloki Urbana Vili. izjavljamo, da vsako posamezno in vse skupai, kar je zgoraj rečeno o ..čudežnem" in podobnem, podvržemo brez pridržka razsodbi svete Cerkve. Oznake kakor „blažen" in „svet", v kolikor se nanašajo na umrle, o katerih čednostnem življenju sv. Cerkev še ni razsodila, nimajo namena, da bi na kak način prehitevale razsodbo apostolske stolice. Kratka misijonska poročila. Msgr. Hugs, pomožni škof v Zg. Kongo: „Za hripo je umrlo mnogo kristjanov v tem kraju. K sreči so bili vsi previdem s svetimi zakramenti; kar je duhovniku v veliko tolažbo. Pagani pa so bili pred smrtjo še krščeni." Msgr. Keiling, Cubango: »Včeraj sem preiel pismo od prednice v Oneondi, ki mi v njem piše o naših sestrah-domačinkah. Sedaj jih ji' 7 z obljubo, ;i novinke in 5 postulnntinj. Prednico skrbi, kako jih bo oblekla in preživila, kajti blagajna prefok-ture je čisto izpraznjena, odkar smo bili otvorih dve novi postaji. Zelo priporočam te dobre sestro v podporo blagim dobrotnikom Klavorjeve družbe." Msgr. Megsiug, apostolski vikar v Kiniberloy,2t>. aprila 1!)2!): „NaSa Sola za katohisto v Taungsu je v dobrih rokah, tako da bodo katohisti ros dobro izobraženi. Dozdaj so ie 4. Kden, ki je že dolgo prej hodil v Solo, jo sedaj nastavljen na neki zunanji postaji, kjer zelo dobro deluje. Kmalu bosta prišla še dva in potem v par tednih še zopet dva. Zal da nam manjka sredstev, da bi mogli sprejeti še več teh zvestih pomočnikov. Cesto zu-puste možje dobra mesta, da se posvetijo temu bogoljubnomu poklicu; kar je zlasti velika žrtev, ako imajo številno družino. No smemo pustiti, da bi ti dobri ljudje stradali, ker imajo velik vpliv na svojo rojake; moramo jih dobro plačati. Zato zo-pot prosim: podpirajte nas, da moremo vzdržati Sole za katehiste še v prihodnje." P. Laagel, Cubango v Angoli: „Že 20 let obdelujem v tem oddaljenem kraju vinograd