NOVIC
p
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cen« jím je s jioštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Neničiju, Bosno in druge eyrop.ske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urnclnik, naročnino tn oznnni]a
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
GoHpodarHke ntvari.
o šolskih vrtovih in njih povzdigi.
„áolHki vrt ima pre'epo in prevažno nalogo, uapeljevati mladino k redu in k varčnosti, letiieljugosijodarskeganniiredlia in veliko more uúitelj koristiti, alio vé a pravim pedaiçoskim raEmniom porabiti íolfiki ïrt tmli kot vzgojno uredstvo. Lep šolski vrt budi iiut zd vse, kar je lepo i. t. d,	„Vrtnarstvo."
Vsaka ljudska šola na deželi bodi lepa, snažna, okus kažoca stavba, ki bodi obdana od vrta, v katerem naj se izfrojiijejo sadna dreveaa, razna kuhinjska zelenjava, (ivetice i. t. d. ; na primernem prostoru naj se naliaja čebelnjak, utica. Vsa naprava kaži red, snago in zbnjaj čut do posnemanja. Nežna mladina naj z veseljem pričakuje Čas, ko bode smela prestopiti prag te liiše, v katerem bode dobivala prvi poduk in izgojo. Važno mesto zavzemaj pri^ tej ureditvi šolski vrt in njega oskrbovanje. — Ćemit ? — Šolaki vrt bodi mladini prva praktična vad niča, vzor in matica, kjer se pospešuj sadjarstvo, kjer naj se goji ne samo neobhodno potrebna, ampak tudi okusua, zdrava in priljubljena zelenjava v domačo porabo, kjer naj dobi cvetličarstvo svoj prostorček in kjer naj se krajevnim razmeram primerno negujejo i druge kmetijske panoge. Kdor prav pozna nase ljudstvo, vé, kako ie ono dovzetno in rado posnema, kar je videlo in se naučilo v mladosti in kako hrepeni po napredku, samo da ima žal premalo prilike in premajhna sredstva v to izvršitev. Kjer se šolski dečki v prav uravnanem in vo-jenem šolskem vrtu vadijo in v njem razna vrtnarska opravila izvršujejo, zbudi in vcepi se jim s tem veselje in ljubezen ne samo do sadjarstva, ampak do kmetijstva sploh. Kjer vidijo eolske deklice na vrtu rasti razno zelenjavo in cvetice in ne le zelje, solato, nageljčke in rožmarin, kjer one pomagajo oskrbovati, t. j, presajati, pleti in zalivati te rastline in kjer se jim najvažnejše pove, kako naj tem rastlinam strežejo, da bodo dobro uspevale, kaj rade se zavzamejo za to, da bodo i one enkrat z veseljem gojile na domačem vrtu zelenjavo in v oknih skrbele za cvetice v lonČkib. — Kako prijetno dé očesu in srcu, ko pride pomladanskega ali poletnega dne v naše vasi, pa vidi po oknili razne cvetice, neliotè si misli, kjer z unemo skrbijo in strežejo cveticam, tam prebiva gotovo dobrosrčno, prijazno in nravstveno čvrsto ljudstvo! — Čut in veselje osobito do sadjereje, zclenjadarstva in cvetličarstva je našemu narodu tako rekoč prirojeno, skrbimo, da ta naravni dar in zaklad, ki smo ga od Stvarnika
prijeli, ne zanemarjamo, ampak da ga negujemo iu da znamo iz njega pripraviti vir dohodkov. Prav mnogi kraji nasedomovine so za sadjarstvo kot nalašč ustvarjeni, pri vsaki domači hiši se ima lahko lepo obdelan domači vrt in v vsaki hiši se lahko gojć cvetice. — Če pa hočemo pri teh ugodnostili priti do korist douašajočih uspehov, pričnimo pri mladini. Mladina je za vse dobro in lepo najbolj dovzetna, ona je vsakemu napredku najbolj pristopna, nikacih Žrtev se ne ustraši in če tudi takoj ne vidimo sad našega truda, poèaksjmo, da bode mladina odrastla, da bode dobila sredstva v roke in videli^bodemo uspelie.
Čemu se pa potezamo sedaj v poznem jesenskem času za povzdigo aolskili vrtov, ko se vsa narava pripravlja k zimskemu -počitku iu vsa vrtnarska opravila mirujejo ? —■ Naša velezaslužna družba sv. Mohorja v Celovcu razposlala je ravnokar prepotrebno knjigo med nas slovenski narod „Domači vrtnar" v 7G.C58 iz-tisih. Ta poduk je postal našemu narodu na deželi neobhodno potreben. Dohodke in dobrote, ki si jih želimo iz vrtnarstva so postali živa potreba in ako hočemo, da nam bode rodila ta knjiga željeni namen ter da se bode pri nas vrtnarstvo trajno in korenito povzdignilo, začnimo pri mladini, Za samo teorijo pa mladina ni dovzetna in malo pristopna, ona hoče videti in poskusiti ter se na dejanskih izgledih prepričati. In teh naj jih vidi v najlepši obliki ravnona šolskih vrteli. Povzdignimo šolske vrte, da bodo ti to. Čemur so namenjeni in samo to, zaradi česar so se ustanovili. To pa dosežemo osobito s tem, če njih oskrbovanje Íii vzdrževanje tako zagotovimo in dejansko podpremo, kakor to zaslužijo in kakor to naravni razum narekuje. Kranjska je imela že 1. 1899 229 šolskih vrtov; za njih vzdrževanje in oskrbovanje je izdal deželni odbor G62 kron, tedaj za en vrt niti 3 krone povprečno ; koliko malo v tej zadevi storijo posamezni krajni Šolski sveti, se razvidi iz tega, ker pri obstoječih razmerah niso navezani na nikake stroške, ako puščajo dohodke oskrbo-vatelju. Na vseh ljudskih šolali se je pa v 1. 1899. vršil poduk v sadjarstvu v 1 9 5. šolah, poduk v kmetijstvu sploh še v 116. šolah in v 1 7 1. šolskih vrteh so imeli sadne drevesnice. Će k temu primerjamo, da se je v 1. 1898 izdalo nagrade za poduk v ženskih ročnih delih svoto 3600 kron, za obrtno nadaljevalne šole na Kranjskem v 1. 1900 samo od države 13.G0 0 kron in od deželnega odbora 6 5 8 0 K, ne glede na prispevke obrtne in trgovinske zbornice itd., tedaj vidimo, da se v primeru k temu za povzdigo šolskih vrtov na Kranjskem premalo stori,
da ae za oskrbovanje i» vzdrževanje nad 229 aolakili vrtov v obče ne dá veČ, kakor dotični prostor neae in da nima oskrbovatelj v obiie ničesar druzega od vrta, kolikor si pridobi na zelenjavi in kolikor drevesec proda. Na Kranjakcm ae peča — po zadnjem ljudskem štetju — 3r>8.783 (7r97(i) prebivalcev s kmetijstvom ; inijevno je, da izide iz Ijiidskili šol tri četrtine take mladine, ki se bode pozneje pečala s kmetijstvom in za to ogromno število je treba, da ae jej že tu položi temelj, veselje, zaupanje in zanimanje za svoj bodoči poklic. To je v interesu mladine same, v interesu starinev, občine, okraja, dežele in tudi države. Iz tega uzroka je pa želeti, da bi tudi vsi ti činitelji prispevali v pravi meri k dosegi tega smotra.
Šolski vrtovi naj dobijo toliko vsakoletne nagrade, oziroma podpore, da ne bode treba gledati oskrbo-vatelju na njega izkorisčenju v lasten namen in za pokritje izdanih stroškov, ampak da more šolsko mladino, ki mn pri tem pomaga, bodisi v blagu (drevesca, cvetice, semena) ali celo v denarju za njihov trud od-škodovati ter jih s tem pridobiti za nadaljno delo. Sadna drevesca, ki ae jih vsako leto odda iz teh drevesnic morejo se po potrebi in volji oskrbovateljem oddati brezplačno ali po prav nizki ceni, to je odvisno od krajevnih razmer.
V dosego tega namena je potrebno in je želeti, da bi vsak krajni šolski svet postavil sleherno leto v proračun za oskrbovanje* àolskega vrta primerni znesek; poleg tega pa, da bi država in dežela ustanovili primerno število premij, katere bi se se vsako leto razdelile med posebno vnete in uspehe imajoče g, učitelje, ki se pečajo z vrtnarstvom na šolskiii vrtčh. ÍjQ na tako osigurani podlagi je mogoče, da bi in da budo donašali šolski vrtovi vedno pravi uspeh. Kar se sedaj stori, zgodi se iz domoljubja in gorečnosti do šolske mladine ; ti dobri svojstvi našega narodnega učiteljstva morejo ae vzdržati in dejansko podpirati in v ta namen naj služijo te vrate. Dobili smo sedaj koristno in píítrebno knjigo „Domači vrtnar^', kojo naj aedaj v zimákem času vai z unemo prebirajo; bliža se 1. 1904 in naši krajni eolski sveti sestavljali bodo proračune za to leto, tedaj naj se v interesu šolske mladine spominjajo i šolskih vrtov, da bodo mogli ti v bodočnosti s pravo in večjo koristjo prispevati k zboljšanju temelja našega naroda — kmetijskemu stanu.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor je odgoden. S tem je vlada močno ustregla slovensko-nemski in liberalni večini. Zaradi obstrukcije naalli poslancev pač res deželni zbor ni bil delaven, a zakaj liberalci ne dopuste, da se razširi volivna pravica? V dobi svobode in napredka živimo, a svoboda in napredek nista samo za nekatere ljudi, marveč za cel narod in vse ljudstvo. Sicer se liberalec ne sme vcc imenovati liberalec, ker ni za svobodo vnet. Moravski dež. zbor je imenoval stalni odsek za prememljo in razširjenje volivne pravice, v štajerskem deželnem zboru se tudi niso protivili, da se razširi volivna praviea, samo pri nas je napredna stranka tako starokopitna. Natančneje kakor se to more zgoditi v
našem listu, pojasnili bodo naše domače razmere in dokazali opravičenost naših zahtev po večji volivni pravici razni govorniki na mnogobrojnih shodih, katere bo v kratkem sklicala naša stranka na raiinih krajih naše dežele,
Državni zbor se snide 17. t, m. Cehi so se zanj dobro pripravili. DoČim namreč vlada Nemcem ustreza na vse načine, jo je kaj malo skrb Celiov, kateri čedalje bolj čutijo, kako hrepené Nemci po nadvladi v naši državi. Da se ustavijo temu početju, zj edini I i so se MladoČehi, Staročehi in Češki agrarci k skupnemu postopanju. Slovenci se tako radi učimo od Cehov. Dobro: zakaj bi se tudi pri nas ne zgodilo? T'e čutijo, da jim Je sloga potrebna, od nas toliko mocněji Oehi, pa bi ne bila nam, katere Nemci po premišljenem načrtu uničujejo ali vsaj skušajo uničiti ? Kdo bi naštel vse krivice, ki se godé našemu narodu od Nemcev? Umetno so med nas zabili klin in nas razdvojili, ko so vrgli v ja^^nost pogubouoana liberalna načela. Večina naroda našega sprevidi, da zanj v liberalizmu ni rešitve, ker je liberalizem samopriden in samopašen, in zato hodi pod katoliško narodno zastavo. A nekateri se vendar ogrevajo za ta načela: žc vedó zakaj, mnogi pa tudi ne. In samo iz strankarskih ozirov ao se zavezali z Nemci, samo da naše delo preprečijo, ae bratijo s tistimi, ki so nam od nekdaj nasprotni, če ne sovražni. Sedaj ^je pač zadnji čas, da sprevidijo, kam vede njih pot. Oe nam res ni več mogoče zediniti se v načelih, naj bodo naši poslanci edini vsaj tedaj, kadar se gre za koristi celega naroda. — In edini ne samo na Dunaju proti vladi, kateri služiti nam tudi nič ne do-iiaia, marveč edini tudi doma. Treba le več krřtčan-skega duha, dulia nesebičnega samo zatajevanje, pa bo šlo. Ne iskati sebe, marveč koristi naroda ! Nasa stranka je k temu vedno pripravljena, treba je le dobre volje tudi naših nasprotnikov in ubranili se bomo navalu, sicer pa bo prej ali slej po nas. Zgled (.íehov naj nas vleče k prepotrebni slogi v obrambo narodnih pravic.
Na Ogrskem se je razburjenost polegla vsaj toliko, da se je dobil nov ministerski predsednik iti novi ministri. Grof Tisza je novi mož ; eni ga hvalijo kot moža železne roke, ki bo uredil razmere, drugi pa niso zadovoljni ž njim. Grof Tisza bo pač imel dovolj prilike pokazati svoje zmožnosti. A upanja ni posebnega, da bo mir, če tudi so Ogrom v marsičem ugodili, kajti Košut že zopet napoveduje novo ob^trukcijo in sicer za toliko časa, dokler ne bo Ogrska samostojna. To bo prej ali slej, a vsled kratkovidnosti našili državnikov se bo Ogrska prej ae znatno okrepila ita nase stroške.
Nemškega cesarja so operirali v glasilkih. Ni nič nevarnega, samo govoriti ne srae dalj časa.
Na Laškem eo dobili nove ministre. Komaj so bili imenovani, se je finančni minister ustrelil, ker so mu očitali, da ae je z denarjem umazal roke.
Na Balkanskem se vedno vre. Turški sultan vodi Avstrijo in [iusijo za noa z vednimi obljubami, katerih pa ne spolni. Holgarija in Srbija se ua tihem pripravljate na vojsko.
LISTEK.
V RIM!
3. marec 1903. iKotieu.)
Za deseto ur» je bil napovedan \lii}(l sv. Oćeta in shi-vesnu sv. lUHHa. A ura je že deset iu veé, a ni ga še. Muralo se je paž primeriti kaj iz van rednega, ker sicer je sveti Oče jnko [oéeii. Vea Mesk bogatih uniform, ki se vidijo iia prostoru za diploma ti čni zbor, me ne mika. Tudi slikovite staro-šegne oprave različnih papeževih vojakov si ogledam le po-vršao. Kuj je danes vse drugo razven sv. Očeta ! A ie ga ni. Vse je do skrajnosti napeto. Će se le kje pojavi kak šum , , , „že gie, že gre", ta klic se širi po velikanskih prostorih od slopa do slupa, od kapele do kapele, a liipoma preneha. Ni ga še! Tam pa lam se tudi sliši boltstno vsklik: je že komu slabo prišlo, a pomoć je hitro pri rokah, ker na 14. krajih ćakajo usmiljeni bratje in drugi strežniki tacih bolnikov,
Enajst, . .
Ah, vendar enkrat. Sulice in sablje se svetijo nad glavami, Slemi se ieskečejo kakor iskre iz tega morja Ijudij. — Krasne, junaške postave Švicarjev v svitlih oklepih stopajo počasi po baziliki sem. Njim aledi telesna straža papeževa, sami plemiči iz najstarejših pleinskih rodovin, v živo-rudeči opravi z zlatimi Čeladami. Potem pa dolga dolga vrsta škoiov, uadškofi^v, kardinalov ; kolika krasota barv, kako veličastni in častiti možje!
Kar zadoné izvanredno jasni in prijetni zvoki trobent, a le za hip, potem pa jih ne slišiš več! Nepregledne množice so kakor elektiizovane. Strastno-burni, viharni, vroči klici „evviva! evvival" pretresajo zrak. Srce trepeče radosti, solze mučijo lica, a iz grl neprestano in činidalje huje vre klic: „evviva! evviva!" In čim bližje k oltarju se pomika sprevod, lein bolj buči in naraiča grom in bobnenje in vihar in šum. A tega viharja nas ni strah, ta grom nas navduši, da začnemo tudi mi klicati svoj iskreni, živahni „živio", predno se zagledamo sť. Očetu. „Kvviva, živio, hoch, eljen, vive, hurrah" sa glasi neprestano in od vseh stranij in se spoji v en sam silovit, dolg, radosten klic: „Živel Leon XIII."
Glej ga, sedaj se bliža, sedi na zlatem stolu, katerega nosi na ramah šestnajst krepkih v ákrlat oblečenih mož, ki stopajo v kratkem, enakomernem koraku. To je oni, kateremu je veljala naša dolga pot, ta 93 letni starček je slavtjenec, ki je danes pied 25. leti sprejel na glavo najbolj častitljivo, a tudi najtežjo krono sveta, Leon XIII. je . . , „Živio, žiyio, živio !"
Ves bel kakor golobček sedi nekoliko sključen na prestolu, Iz belih, svilnatih oblačil pa se vzdiguje bela, koščena roka, ki neutrudno blagoslavlja verne, udane narode, jih blagoslavlja z veseljem in ljubeznijo, kar razodeva mili nasmeh krog ust in živi ogenj iz očij. Nepopisen je ta trenutek, nekaj velikanskega je, kar občutim, a izraziti ne morem. Ce rečem, da upliva name velikost, moĚ, Častitljivost, vzvišenost, milina, lepota, veličanstvo, bi nekako približno povedal. Marsikateri tega trenutku ne bo pozabil do zadnjega vzdiha, in Često bo ta ali oni, in ne samo jaz, gledal ta trenotek zopet v prijetnih sanjah.
Sv. Očeta ponesň k prestolu. A žal, da ga iz svojega prostora ne vidimo. Pogled na veliki oltar in duhovščino ob njem nam je prost, a sv. Očeta ne vidimo. Kardinal Langenieux je opravil sv. daritev. Pela sta dva zbora: moški in mešani. Petje je bilo res čantbno in mojstrsko je izvršil svojo nalogo kapelnik Perosi, mlad, a sloveč umetnik. Čudno se nam zdi spočetka petje brez orgelj, a to petje se že lahko posluSa brez orgelj! Veličasten trenutek je bil povzdigovanje. Petje umolkne. Častniki vele. poklekniti in vojaki ter množice pokleknejo — kolikor namreč možno v tej gnječi. Vse tiho in mirno. Kar se oglase lepo ubrano in svečano iz kupole visoko nad oltarjem .srebrne trobente.
Nekaj posebnega je bila zahvalna pesem po končani sveti maši. Eno vrstico je pel moški zbcr, drugo mešani, a tretjo ljudstvo. Peli so tisoči in tisoči, hitro in pravilno koralno. ~ Oe bo v nebesih samo toliko lepo kakor je bilo I>ri tej zahvalni pesmi, smo lahko veseli in popolnoma zado-
voljni. Zares, nepozabno mi je to petje celega naroda, pri nas pa je tako malo smisla za splošno petje v cerkyi, le malo kje )e najti prava vnema v tem oziru. Seveda bi se to ne doseglo v enem letu, tudi v dvtb ne, a doseglo bi se sčasoma gotovo. Pa pustimo to za danes.
Po sv. maši si) prinesli sv. Očeta pred oltar, koder se gre dol k grobu sv. Petra, imel je na glavi prekrasno tijaro. Komaj, komaj se je muirihi ljudstvo, da je mogel sv. Ol'b stoje na noailih podati sv. blagoslov. Zares čudnu, kako močan in prijeten glas je imel Leon XIII. v primeri s svojo starostjo. In ni se odzvenel zvok zadnjih besedii blago.slova že zopet zaori množica : „Živel papež kralj Leon XIII." In vihar se ni prej polegel, dokler se «i sv. Oče odmaknil našim očem.
Bilo je ura dve popoldan, ko smo po mnogem trudu prišli iz cerkve sv. Petra. Trg ves poln ljudstva in kočij. A se so vrele množice iz cerkve. Nebo se je zjasnilo, dežja ni bilo več. Molče smo sli domu. Bali smo se oskruniti spomin na najlepše ure življenja, katerih ima človek sicer tako malo.
--ÎÎ-
Tise se nam:
z Roba. Gospod urednik ! Pred vsem konštatiram, da mi je zadnjič „tiskovni škratelj" napravil več pomot, kt mu jih seveda z veseljem odpustim — samo stavek: V kraju pa, kjer imajo že posojilnico, izobraževalno društvo, zadrugo — tam je po mojeiu mnenju Ijndstvo že toliko utrjeno, da se sme (ne: ne sme) zidati „dom", popravimo „Dom", ki bi bil oživotvorjen v zmislu zadnjega dopisa bi gotovo uspeval, ker bi bilo v njem osredotočeno vse farno gibanje in živl)enje. Le poglejmo, kako dobro uspevajo oni gostilničarji, ki «i znajo v tem oziru pomagati. Slučajev, ki bi jih v tem oziru lahko tipoiabil, imam na izbero. Kapital se jmi množi, možje se ja-mejo tega zavedati in ljudstvo ee jim \klanja . . .! Zakaj (vidimo) imamo toliko gostiln in prodajalnic pod eno in isto streho? Ce kmet misli, da so mu taki lokali v korist, se zelo mtiti!! Občinski zastopi, ne dovoljujte prodajalničarjem gostilniškega obrta, a najmanj pa za žganje!!! Ljudstvo, spametuj se vendar že enkrat in ne voli županom može gosiilničai je, nevoli jih načelnikom, predsednikom teh aii onih društev! To je velika ljudska rana, ki »e mora izrezati ! ! Vsa čast posameznikom izmed gostilničarjev, a zato niso! Mož gostilničar te ne bode vprašal po kakšnem uradnem opravku si k njemu prišel, ampak koliko ga bova spila: literček, polovičko litra i. t. d V Vsaka najmanjša uradna reč te [iri takem županu navadno trikrat toliko stane, kakor bi te pri županu — možu, ki ni gostilničar.
In kaj naj nas učijo taki zgledi in skušnje?
1. Sknšajmo si osredotočiti vse farno življenje v „domn" in a, pa ne volimo može g<istilntčarje v raznovrstne korporacije. No, ker sem že ravno pri gostilniškem oijrtn, naj še tukaj navedem misli o „domu" in gostilni, ali naj ima „dom" gostilno ali ne? Zakaj neV Pripomnim pa, da takih ne, kakoršne so dandanes, ki imajo del socijalnega gorja na svoji vesti.
Gostilna v „domu" naj bi bila bolj jedilnica, kakor pivnica. Točilo naj bi se v nji tudi mleko, ker s tem. bi se ljudstvo ohranilo bolj zdravo in domaČe gospodarstvo bi dobilo velik zaslužek. Gostilna v „domu" naj bi točila zgolj domača naravna kranjska vina, a vsakovrstno žganje naj bi ne našlo mesta v nji! Brez brezalkoholnih pijač bi tudi ne smela biti! Nadalje naj bi se tudi v taki gostilni prodajalo sadje, naj si bi že bilo kuhano ali sveže. Vsaka sita k pitju bi morala v „domu" brezpogojno nehati !	F. S.
(Dnlje aledi.)
DomaČe veHti.
(Osebne vesti.) Praktični zdravnik g. Mat. Hočevar v Kostanjevici je imenovan j)krajnim zdravnikom v Mokronogu. — Definitivna učiteljica v St. Jerneju Fr. Tavčar se je odpovedala službi. Na njeno mesto je proviznrično imenovana gdč. Bogomila Glob o čni k. — Notar g. Aleksander H ud overil i k pride iz Kostanjevice v Ljubljano. Na njegovo mesto pride v Kostanjevico g. notar Matija Hafner iz Kadeft. — G, avskultat Davorin Zwitter ;e prestavljen iz Celja v
Nov« mesto. — Preč. g. Ferdinantl Zajec O. F. M. se je podal im Dunaj, da se pri slovitem cerkvenem slikarju Kast-iierjii temeljito izobrazi v slikarski unietiKisti.
(Poroéili so se;) G. Ljubivoj Sk er I j, c. kr. gim. profesor z g^spico Marijo Kovač, hčerkoc. kr. sodnega svetnika. — Gosp. Frančišek Perko, trgovec in posestnik s posestnico Nežo Jelene.
(Veselica.) Pevski zbor obrtne zadruge v Novem mestu priredi v nedeljo dne aU, t. m, veselico s petjem in ple.i(im v gostilni „pri slonu" v Novem mestu. Obširneje na vabilih.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu oktobru 1903 je 297 striink vložilo 102.897 K 10 h, 258 strank vzdignilo 150.333 K 49 li, torej manj vložilo 47,436 K 39 h, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih p<tsojil 24.300 K — h, 12 L menic se je eskomptovah) za 47.242 K — h. Stanje vlog 2,362.3^8 k 63 li. Denarni promet 575.353 K 72 li. Vseh strank liilo je 1021.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), l'egistr. zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca oktobra 1903 vseli prejemkov K 34,4B8'20, izdatkov K 31.469-63, tedaj prometa K 65.927-83. Vložilo je 67 strank K 19 491 90, dvignilo 54 strank K12.854'57. Posojil je bilo danih 13 strankam K 11.500-—, a vrnilo je 15 strank K 5023'—.
(V bolnišnico usmljenih bratov v Kan-diji pri Novem Mestu) se je sprejelo meseca oktobra 110 bolnikov, koncem septembra jih je ostalo 83, skupaj 192. Od teli jih je ozdravelo 87, zboljšalo 18, neozdravljena sta bila 2. Umrlo jih je 4, 2 vsled jetike, 1 vsled vnetja potrebuanic (že umirajoć priveden), 1 vsled zamotanja čreves (f.e umirajoč priveden). V oskrbovanju jih je ostalo 81. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2452.
(Verouk) na obrtno nadaljevalni šoli je predmet, pri katerem bi naši novomeški obrtniki lahko pokazali, v koliko jih je zarea skrb njim izročene mladine. Ees, ni obvezen predniet in se red iz verouka ne zapiše v spričevalo, a vendar je vodstvo Šole vse storilo, da bi bil verouk dobro in redno obiskovan. Pa kaj, če mojstri ne store skoro ničesar r Ob nedeljah popoliidne je lettis prihajalo troje učencev, samo enkrat jili je bilo pet; šolo pa obiskuje nad 60 vajencev! Ko bi mojstri v tem oziru malo bolj zares pritisnili nanje, bi malo manj tožili o njih nravni sprijenosti. Naj vendar vzame to stvaV v roko obrtna zadruga, ki je že sicer marsikaj uredila, in naj skrbi, da ho pouk reden.
(Olepševalno društvo.) Vkljub malemu številu udov, vkijub zelo mali članarini in vkljub rovanju nekaterih protivnikov, ki bi radi s slabimi dovtipi in neumestno kritiko mlado društvo v kali zatrli, je društvo za olepšavo Novega mesta in okolice nabralo vendar že precej znatno svoto za olepšavo, za mestna sprehajališča potrebne klopi in za olepševalna dela razuo priročno orodje nabavilo ter priredilo novo šetališče v senčnati bosti nad kolodvorsko cesto, pri kateri napravi je našlo blagohotno podporo kapiteljske gospode, zlasti mil, g, prosta; — ono v istini zasluži večje zanimanje, kakor se je javilo dozdaj. Da se isto,oživi, razpošilja odbor po 6italniškem slugi vabilo k pristopu, kateremu se bode gotovo vsak prijatelj Novega mesta radostno odzval.
(Volitev.) Dne 10. t. m. je bil izvoljen graščak g. I. Treo iz Malevasi predsednikom, in posestnik Alojzij Pavlin u Trebnjega kot njegov namestnik v odbor zdravstnega okrožja Trebnje.	d.
(Nesreča.) 19letni Matija Ovsec iz Dolža je 6, t, m. popoldne iia žagi v Gorjancih žagal. V odsotnosti njegovega preddelavca poskusil je sam pri okrožni žagi delati, a prišel je z desno roko preblizu nje in odrezala mu je vse štiri prste desne roke skoraj popolnoma proč, samo palec je ostal nepoškodovan.
(Iz Trebnjega) se nam poroča : Pretekli teden je bilo za letos končano delo v farni cerkvi v Trebnjem, ki se bo popolnoma prenovila znolraj in zunaj. Letos je prenovljen glavni de cerkve. Slikarsko delo je izvršil g. M. Koželj, in sicer vse „al fiesco". Natančneje naj delo presodijo strokovnjaki, ko bo dovršeno; to pa smemo reči, da bo vsak prijetno iznenađen, kdor bo stopil v cerkev. Cerkev je sedaj precej višja videti, ■vse bolj vitko in prijazno. Po stropu je naslikana ornamen-
tika, v srednji ladiji nad stebri so doprsne podobe sv. Jožefa, sv, Alojzija, sv, Cecilije in sv. Neže, nad krstnim kamnom pa krst Jezusov v Jordanu. Altarja je prenovil g. A. Čadež iz Dupelj v lesni barvi. Prihodnje leto pride na vrsto prezbiterij in zunanjščina.
(Ogenj,) Dne 2. t. m. dopoldne naredil je šestletni Leopold Kolene iz Sela pri Trebnjem ogenj pod kozolcem Franca Jakopič-a. Kmalo se je užgala streha kozoiea in zgorela. Druge dele kozolca so ljudje obvarovali, K sreči ni bilo nobenega vetra, drugače bi bila vsa vas v nevarnosti. Škoda znaša do 400 K. Će je bil kozolc zavarovan se ne ve, ker se njega lastnik v Ameriki nahaja. Deček je dobil vžigalice v kuhinji Fr, Rusa, kamor je »kozi okno zlezel. d.
(V Gor ici) otvoril je novo veliko trgovino y. i zgotovi jeni m I oblekami za gospode in gospe, kakor tudi za dečke in deklice Novomeščan g. Josip Medved.
(Izseljevanje v Ameriko) silno narašča, V mi-nolem letu je došlo v ameriške Združene države 921.315 naseljencev. Iz Avstrije jih je bilo 206.011 izseljencev.
(Vinski semenj), združen z brezplačno vinsko po-skušnjo, bo prihodnjo soboto in nedeljo, due 14. in 15, t, m., na vrtu g Gregoriča v Krškem. Semenj se vrši pri vsakem vremenu. Zanimanje za ta nov način prodaje je jako veliko in se bo odavalo prav veliko kranjskih in štajerskih vinogradnikov, Upamo, da pride tudi mnogo resnih kupcev, ker ravno pri tej priliki se bo lahko določila prava cena za vina iz raznih leg in krajev. Pripomnimo, daje letošnje vino prav dobro, ker so imeli posamezni mošti od Ifi—227o sladkorja in da bodo cene pozneje znatno poskočile, ker se je letos pridelalo povsod za polovico manj vina od lanskega leta. Točili odnosno, kupčije sklepali, bodo dotični producenti sami. Prostor je jako velik in zato se ni bati take gnječe kakor pri lanski vinski razstavi, ker ne bo nihče na gotov prostor navezan. Vstopnina prosta.
(Letošnja ugodnaln suha jesen) je kaj pripravna za prerigolanje starih vinorodnih nasadov in je želeti, da bi to ugodno priliko, dokler se natn ponuja, ne zamudili naši vinogradniki. Tudi imajo sedaj delavci Čas, da zamorejo to neobhodno potrebno delo izvršiti.
(Na kmetijski šoli na Grmu) dovršilo je dne 30. oktobra t. 1. 15 učencev-dvugoletnikov zavod, med temi štirje z odliko, ostali pa vai deloma z dobrim in nekateri z zadostnim uspehom. Od teh je bilo šest Kranjcev, štirje Štajerci in pet Piimoreev. — Na novo je vstopjlo dne 3. miv. t. 1. 23 učencev, in sicer: osem Kranjcev, 11 Štajercev, trije Primorci in en Korošec; zaradi bolezni starišev je kmalu izstopil en Štajerc. Učencev-prvoletnikov, ki^ so ustopili v IL letnik, je 12, in sicer Sest Kranjcev, pet Štajercev in en Primorec. Število vseh učencev znaša tedaj v začetku šolskega leta 35. Od teli nživa 12 deželne ustanove, namenjene za sinove kranjskih posestnikov, sedem Štajercem naklonile so južno-štajerske posojilnice iu okrajni odbori denarne podpore in nekateri učenci dobijo državne štipendije. Najbolj skrbijo na južnem Štajerskem, da si izgojijo mlad, strokoviijaško izšolan kmetijski sUn Ne le, da pošiljajo in podpirajo mladeniče, kateri gredo v vinarsko šolo v Maribor, kjer se povprečno nad 30 slovenskih učencev izgojuje, in v Griittenhof, kjer je tudi sleherno leto nad 20 do 25 učencev slovenske naroduosti, ampak tudi na kmetijsko Šolo na Grna prihaja Čedalje več mladeničev iz jnžne Štajenske, letos celo 16.
(Razglas,) Glasom i'azpisa c, kr. poljedelskega ministrstva z dne 31. oktobra 1903, št. 25.072, se bodo apondadi 1. 1904, oddajale řeznice (ključi) in korenjaki (bilfa) iz državnih zalog. Te trte se bodo oddajale manjšim posestnikom za ta,-rifoo ceno po 6 K za 1000 reznic in po 18 K za 1000 korenjakov. Vrhutega je plaćati še po 60 h oyojnih stroškov za vsak tisoč reznic ali korenjakov, kadar prejemnik ne prevzame trt naravnost nezavitih. Večji pomožnejši posestniki morejo, kadar ostane kaj trt, ne da bi se s tem prikrajšali manjši posestniki, dobiti trte po pridelovalni ceni in sicer: reztiice po 16 K, korenjake po 40 K za vsak tisoč trt. Brezplačno se oddajajo trte samo izjemoma v posebnega ozii'a vrednih primerih in samo manjšim posestnikom. Transportne stroške morajo v vseh slučajih plačati prejemniki. Prosivct za trte se morajo zglasiti do 1. decembra 1903 pri občinskem uradu
ter napovedati, kakšne vrate in koliko trt žele. Pozneje do-«l>file jinišnje se ne bodo jemale v poštev. Trte se oddajajo samo v ta namen, da se ž nj-mi zasajajo svoji vinofi^radi, zlasti vinogradi matićnjaki, in vsaka trgovina in vsako drugačno dobićkarsko ravnanje s trtami, prejetimi iz državnih zalog, se kar najostreje kaznuje. Konećno se omenja, da je zaloga trt korenjakov manjša nego ona trt rezaic in da se morejo tedaj trte odkazovati samo po i'azmerjti mnoî'^iue, ki je na razpolaganje. C, kr. deželna vlada za Kranjskt»,
(Tatinski hlapec.) V noči od druzega na tretjega tega mt-sca je 36letni Janez Bedenkoviè \i Novakovae, Hrovaško, posestniku Frane Straus-u iz Toplic, pri kateremu je služil za hlapca, dve srebrni uri z verižicami, ene Ćevlje in 6 K v gotovini ukradel, ter skupne škode 52 K iiôinil. Tudi svojo delavsko knjižico je odnesel in jo najbrž že proti svojemu domu popilial, kajti ves trud orožnikov ga zalotiti je bil do sedaj zamanj.	d.
(Španski sleparji.) Španski sleparji poéeli ao zopet lahkoverno ljudstvo v Avstriji z lažnjivimi pismi goljufati, da je kaki zaklad na njihovetn posestvu ali blizu bivališča zakopan. Marsikateri lalikovernež vsed«! se je tem sleparjem na limance in sicer tako, da jim je poslal za razodenje dotiĆnega kraja, kjer bi imel zaklad zakopan biti, večjo ali manjšo svoto denarja. Samoumevno pa potem ni bilo o teh sleparjih ne duha ne sluha. Da ae tacim^potepuliom pride na sled in jih zaloti, se sleherni, kateri bi iz Šfianije kako tako sleparsko pismo prejel v svojo korist poživlja, da dotično pismo kakor hitro mogoôe odda Dajbljižjeinu c. kr. okrajnemu gla7aratvu, katero bode vae potrebne daljne ukrenitve storilo v zalotitev dotičnih sleparjev.
C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
(Za IV. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 30. novembra t. 1. pri tukajSaem okrožnem sodišču izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Turmherr Fr., pos. v Travniku; Kljun Jakob, pos. in gost, v Ribnici i Briski Ant., pos. in gost, v Morovici; Langer Iv., pos. in pek v Radečah; Pavlin Al., pos, gost. in mesar v Trebnjem; Avkar Iv., pos. v TrebČivasi; Kump Iv., pos, v gost. v Koprivniku; Arko Iv., pos. v Kočevji ; Gregorič Fjanc, pos. in gost, v Krškem; Kožar St., gost in mesar v Črnomlju ; Majhin Iv., pos. in žup. v Črnem potoku; Marolt Joa., pos, in gost, v Leskovcu; Ivanetič J,, pos. in gost. v Metliki; Toinic Vinko, pos. in trg. v Trebnjem; Avman Viktor, pos. in trg, v Krškem; Zaje Joa., pos, v Biču; Zupančič Josip, pos. v SelišČu; Tnvses Miha, pos. in trg. na Hribu; Majcen A., pos. in gost. v Mokronogu; Petrovčič Jakob, trg. in pos. v Trebnjem; FlajsTg., pos. v Brezji; Majcen Ant., pos. v Polji; Slak Ivan, pos in trg. vDobrničah; Prijatelj Fr., pos. in trg. v Tržišči; Mišica Jos., pos. v Kočevji; Fux Fmainiel, pos. in trg, v Metliki; Setina Martin, pos., miz. in gost. v Jesenicah; Erjavc Iy., pos, v Križki vasi; Biirgar Iv,, poa. in usnjar v Ribnici; Prijatelj Iv., pos., trg. in gost. v Dvoru; Kajfež And., pos. in trg, v Banjiloki; Ganser Kari, računovodja v Kočevji ; Tomažin Al., pos, v Smedniku; Milek Mat,, pos. v Adlešičih; Penca Fr., pos, in usnjar v Mokronogu; Laurinšek Fr., pos. na Tižki gori. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Kastelic Milia, pos- in gost. v Žabji vasi; Majzelj Fr., post., go.st, in mesar v Beli cerkvi; Mogoltč Joa,, l)OS. in gost. v Rudolfiivem; Vintar Fr., poa, in trg. vHriišovci; Mehora Iv., pos, in pek v Rudolfovem; Rif«lj Ivan, posestnik vLešnicah; Borgant Šimon, trg. v Rudolfovem ; Dular Iv., pog. v Cegelnici ; Klemenčič Fr., pos. v Rudolfovem,
llii/Jie stvari.
* (Nekatera pravila za ohranitev živalskega zdravja.) 1.) Ne napajaj vroče in potue živine z mrzlo vodo ter je ne puščaj stati na prepihu ali v mrzlih hlevih. 2.) Na potn daj konjem vode, predno poženeš, a ne, kadar ustaviš. 3.) Napajaj domače živali 3 čisto, svežo, ne premrzlo, a tudi ne pretopio vodo. 4.) Ne napajaj pred krmljenjem. 5.) Krmi živino o natanko določenem času. 6.) Nikar ne pokladaj vele in sparjene detelje, dđ zabraniš hitro napenjanje in po-gubono.sno ujedanje. 7.) Imej samo toliko živine, kolikor jo moreš dobro prehraniti. 8.) Nikar živalske klaje hitro izpre-
minjati, temveč prehajaj polagoma od jedne krme k drugi, različni. 9.) Seno, o\es in rezanice so najboljša in najzdmvejša konjska piča; ostalo krmivo pa koujem manj ugaja ali jim celo škoduje. 10 ) Svinjam prija najbolj kuhana piča. 11,) Ne krmi krompirjevke (krompirjeve cime.) 12). Korenstvo ugaja molznim kravam in pitalnim govedom, dočim ne prija mladi ne-dorastli živini in konjem. 13,) Daj živini sem in tja nekoliko soli, 14.) Ne pokladaj izprijene klaje, predno je primerno ne pripraviš in njene škodljivosti ne pomanjšaš. 15 ) Solamura (= slana maka, ki se napravi pri nasoljsvanju svinskega meaa), je strup domačim živalim, 16.) Hlevi morajo biti sulti, zračni, zadosti svetli, primerno topli, dovolj visoki, dosti prostorni, proti izhodu obrněni in iznad okolišča malo povišani. 17.) Snetiyo žito je brejim samicam zelo nevarno, 18,) Samice je treba v drugi polovici brejasti točnejše krmiti. Jeden teden pred porodom pa s« naj pritrga nekoliko klaje. 19.) Puščanje krvi, izprijena in težko prebavna klaja in premrzla a]i smrdljiva voda so nevarne nosečim živalim. 20.) Snaženje, čohanje kože in umno gleštanje je polovica krmljenja in polovica zdravja. 21,) Za težka dela ne vprezaj konja pred dovršenim četrtim letom, 22.) Nikar koiij preobkladati, nikar delati z njimi do obnemoglosti — privošči jim potrebnega počivanja. 23.) Konjem ne ugaja večdnevno počivanje. 24.) Dolgo trajajoča in hitra vožnja je volom škodljiva. 25.) Ne vprezaj vola o pekoči vročini. 26,) Pitalna goveda imej v temnem hlevu ter jih krmi o natanko določenem času. 27 ) Prašiče moraš čedno držati, večkrat jim nastiljati ter jih opirati s hladno vodo (osobito v vročini), zakaj umno gleštani ščetinarji so bolj zdravi ter se hitreje debelé, kakor pa nečisti in umazani.
„Umna živinoreja."
Sluešilice.
(V šol i.) Učitelj učencu, ki je bil pobit na nosu. „Francek, kaj si si naredil na nosu V" Francek: „Ugriznil sem se." Učitelj: „Kako to, ker si pa manjši kakor nos." „Saj sem na stol stopil", se je odrezal u^enček.
(Sodnik in obtoženka,) „^Ste oiuoženi?" — „Ne." — „ZaroÈeui'Ž" — „Ne vem." — „Povejte vendar, kako da ne veste V" — „Glejte, g. sodnik, če ne dobim već ko pol leta, potem me vzame, če pa dobim več, je rekel, da mu je predolgo čakali; sedaj pa ne vem, kako naj rečem."
-i-)-
^ii7iiaiiila mestnega magistrata.
Seja občiuskegftoilliora v lín dol to vem sî ibié 31. okt. 1903. NavzoĚi; ř.uiiati: g, pl. Slailovif, Bvetovalui: gg, RjsiBUti, Uiiiek, Panser jnu,, odborniki: gg. Bruuer, Gaiidiui, Giistiii, HoÈevar, Kojiaí, Mogolić, Mramor, Dr, Poztiik, Skale, Smola, viriliii glas: g. O^oreutz, zapisnikar; tajnik Stukelj, — Goajiud župan kunštatira sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovatilja zapisnika današnje seje g. 1'auserja jnn, in gospoda llmekft ter preide k dnevnemu redu; 1. čitauje zadnjega sfjiiega zapisnika z diié 2. oktibra 1903 3t. 180Í), — Zapisnik se preûita ter odobri, — 2. Poročila županstva o uddaji dijaških Štipendij. Gospod i.npan prebere puruiilo u, kr. gimnazijskega ravnateljstva, katero je v neiuakeiii jeziku sestavtjino gledé podelitev štipendije in sicer; za Giseliiio UHtauovo in za cesar Fraiic-Josipovo jubilejsko nst.anuvo vsako letnili 100 K. — Sklene se Boglasno, da bb podeli GiBelina ustanova dijaku II. giin. razreda Alojziju Papeii iu oesar Frant-Josipova jubilejska ustanova pa dijaku 111, gini, razreda Karolu Turk. — G, Rusman predlaga, da se ravnateljstva o. kr. gimnazije naruúa, da dupisuje mestnemu županstvu slovenski. Tn predlog BC z odobravanje™ sogJaeiio potrdi. — 3. Poroíilo žnpanstva o določitvi prostora za novi vodnjak. Pt) daljši debati se sklene z veSino glasov, da se novi vodnjak pustavi na Flurijanski trg. — 4. PoroSilo policijskega odseka radi plačila stantuine od tukajšnjih liisnili posestnikov. Po daljSi debati ae sklene, da se ta točka odlyži oil daiiaSiijeça duevuega reda, — 6. SlučajmiBti, Policijski odsek poroĚa, da je Ignac Korituik kot atra/nik službo odpovedal a 1. novembrom t. 1. ter da se je z istim dnevom kot inestui stražnik jirovi-zoriino nastavil Ivan Robas. Poročilo se vzame iia znanje —Ker je dnevni red končan, gospod župau sejo zaključi.
Mestno županstvo v Rudolfovem naznanja, da so pro.inje za pudelitev «esar Frane-Josipove jubilejne ustanove vložiti do t. m. katero dobi 20 oseb jio 10 kroti. Pravico do ta nstanove imajo vai v meatu stamijoči reveži.	_
Mestno županstvo v Rudolfovem bode oddalo za leto 1904 mestne vožnje in bode v to svrho dné 21, t, m. od 10. do 11. ure dopoldne v mestui ]»isarni javna dražba pod sleileíimi pogoji: 1) Oddaja voženj velja za Ěas od 1. januarja do 31. decembra 1904, — 2) Za vožnjo potrebni čas se en dan poprej uapové, vendar ao morajo „loco-vožuje" tekom 12 iir izvršiti, aieer je županstvo opravičeno, vožnje na etroske podvzetnika v drugem kraju za napovedani čas, preskrbeti. — 3J Kupi áute morajo ravn>
t.Hko veliki biti, kakor taifiti zii ernriine ceste. ~ 4 Gleilé iftlftK«")« jjeekii ZB liilaijje iu ilnixe ěiítariiie zn nient»« ulice iu okrajue «este, se v okraju iittviiliia Sotariuska trufift 36 ci" vimikd. 1'26 cm ňirnka in 1 42 phi (Ikiliíft kut, miriiiatiia triiiçB, ki cfstiiu íHto in jiei-ek pa triiif" -7 mernikov držřía, zaliteKt, in mora jiodvzetnik viiak iii-iiiiaiijkliflj ijiivniiti. Kiiivzttuik iiiura |ire<l jiTiretlioiii zak^niija dali iotoiiiifiki) iruiri» urailuo izmeriti. — 5-1 Zn îsala^aiije peska je isti iz iluseiianjej;» pogaijSkega kaiiituilomft ilo-loče», meatuo župnustvíi vcinleir dovolju.ie jiodvzetiiikn, «ko i»ia taisti pri-iiiereii kamnolom na avujcHi posestvu, ila i-uie tudi iz iKtega «alsKtiti. — 6) Mestno žujmiistvo siahteva ud dražbenikuv 10%va(liji, oziroi»a kavcijo v euakem zuesku. — V) ťu »kk'jni in iiotniilu vse^a laUijauja se dobi [ilaĚilo jiri meBtm blaiçajui. — 8) Zaveze podvzetiiilia imajo na Kalitevanje ri(Btuei:a !iUiiB»MtvB tudi za njegove pravu« naslednike obiezuo moi. ~ ',)) Ta Kapiauik. za kfttereça iuia iindvzctiiik kolek« saui jitafat.i, uadome-etuje rravilno iiotfodho. in je tudi porok za prevzete dulžuosti z iije(çovu kavdju iu z njegovim preiuozt-jijem, — lOj ťri tem mm iirečiio opuuiui, da ima ta xiuanjřevalnR. draíAia saiuo za navadne potrebit':ine luesta veljavo, il] ni eveiitiielíio zidanje kake dni)?« stavbe v teui zapopndeno. — 11) Kraji za odlftRaiije se oil sluřaja do eluiaja dolofijo. — lí) Za to dražbu îe tadi 0 pravem lin.sa duSIe pismene lumudbe (oferti K|irejemaja, — 131 Mestno žnjmnstvo ima od mestnega odbora pravico, dosežene zuiaiijdevalue pontidlie potrditi, iieda bi l)ilo na Eadnjo ponudbo vezano. — 14) Pripomni ae, da v lej dražbi vožnje za sne« od|iel,)ftvati niso zapupadeiu'. ker si županstvo pridrži pravico, za te vožnje tudi druge voznike preskrbeti.
Tudi se bode ieti dau oddala od^ronska priprt),'a in odKOuekft hrana na 1. li)04 za kar bode javna dražba od 11. do 12. ure dopoldne v aientni pisarni.
Umrli so:
5. novembra; Fram^iška Gspp pl Tamerbnrg, posestniua, Št, 185, uirtvoud, 79 let.
vdova
Darovi za dijaško kuiiinjo v Novem mestu.
Velei. g. župnik Jakob 1'uTent» 4 meruiko p-šemoe; g. S. Bergaut 1 mernik fižola; ni ruopeška župiiiia 2 velika voza, krompirja, fižola in drugih živil, pa 6 K 80 li. Oospod Franc Zupauůiř, posestnik in gostilničar pri inirnopeškem kohilvoru, 10 K; dobrotniki iz \oveKa mesta iu Kauilije za meteo november 41) K; g. prof. H Skopal 10 K; g. pusejstnik M. liamor 10 K. — Sriuo zahvaljujem vse blage doilrotnike. Prav posebno pa iie izrekam sv('j[i zalivalo Mirnopečanom. ki i^o letos z oliiiimi darovi «elo pre-koitili fivoio dobrotljivost v prejšnjih letili, iti gospodu župniku, ki jo dal vse brezplaino v Novo me«to spraviti. D.ibri OČe nelieSki naj jim vmr jid-vrne tisuč.ero! lia bi dal H.ig še par tacih t'mâ, pa bi bila dijaSka kuliiuja z navadnimi Živili skoraj popolnoma preskrbljena.
Dr. Jos. Marinko,
Loterijske številke.
TRST. 31. oktnbm 50 39 29 67 9.
GRADEC, U. novetrilua 7 40 79 14 33,
Tržne cene dne 9. novembra 1903 v Rudolfovem.
Imenovanje	Ilektl. po		Imenovanje	llektl. po	
	K	1 h		K	h
Šenii;a......	13	_	Leôa......1	11	04
Iti........	la	30	Bob......	Ï0	40
	9	7G	Ajda......	9	7H
Oves......	Ů	8ň	.............	10	40
,lei;itteii.....	S)	7C	Suršofi......	12	m
Krompir.....	6	■Ud	Lau......	—	_ 1
Fiitol......	11	«4	.Jftji-ii pu (Î ill 40 viiiar^	ev.	
Urnli......	1:	04			
Zahvala.
(iloboko ganjena po mnogih dokazili sriuega soSutja *jb	smrti svoje preijnbljeue matere, visokoroilne gospe
Fniuťiske Giipp i»l. Tamerburg
katera ae je dne fi. novembra t. 1. preselila v boljšo veiinost, si štejem v dol/nost, za to, kakor tndi za muof{ošteviluu spremstvo rajne k zndnjenm poiíitku, posebno pa še inatiti kapit. dubovt3iíÍDÍ. ÍČ, gg. 00. frančiškanom imismiljeiiim bratom, spoštovanim damam iu p. ti. gospodom ter raešúanstva, izreíi tem potoni svojo najiskreuejšo zahvalo.
Rudolfovo, 10. novembra 1903.
Alojzija Gapp pl. Tamerburg
bii.
Preklic.
Podpisani preklićem s tem vse gfdo ^obrekovanje, kii-UiYú sem govuril zoper g<ispoda Ivana Rozmana iz Bisljina ter smatram ono za laž.
France Rupnik
(276)	iz Maltíga Kala št. 6.
ODO!
Ker se ob svojem tidhodu iz Novegn mesta nisetn mogel osebno od svojih prijateljt-v in znancev pusloviti, kliifin tem potom gromoviti
„Na zdar!*'
Jesenice 12. uov, 190a.	jgnac Koritnlk, redar.
Hazpis.
Podpisano diuitvo sprejme s \. januarjem 190-i v svojo službo enega poslovodjo in pet dacarjev.
Varňóine je položiti za poslovodjo 500 K, za dacarja pa po 200 K. Varščine — posamezne — društvo tudi jaliko oprosti. — Plače se doloćijo po dogovutu, Pi'ošnjc je vložiti do 30. novembra 1903 na podpisano društvo,
Vsprejemno prednost imajo isti prosilci, kateri ao se sedaj v taki službi ali ao pa že bili. In da se skažejo z dobrimi spričevali.
Vzajemno zakupno društvo na užitnino za sodni okrož Rnciolfovo, dne 31. oktobra 1903.
(305-2)	Načelništvo.
je zaradi preselitve pod pi'av ugodnimi pogoji naprodaj v Črnomlju na glavnem trgu na vogalu zraven poste, priprwvna za vsako trgovino. Tik hiáe ae bode delala nova državna cesta in nov Železen most. — Vse natanfneje pové
Davorin Frančič,
(274—1)	klobuČHr v No;eni mestu.
Ha prodaj
je obširno posestvo v Brunivasi št. 2 pri íř^j:" Mokronogu, osbtojeĆe iz gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda in Sij-' gfZdov, v katerih je do 1400 smrek različne velikosti. Več se izvé pri lastniku I51.J.' g. župniku v Šempetru pri Novem mestu. (278—1)
(279-1)
I
Trgovina
Alfonz Oblak-a Novomesto
priporoča svojo veliko zalogo za
Miklav/a in Božično drevo
kakor finih čokoladnih, fuudantnih in drugih bonbonov, fig, rožičev, pomeranč, okraskov za božično drevo, šoJskih potrebššin in lepih punčk.
Na razpolago so tudi raznovrstni likerji, šampanjec, cognac, fini Jamaica rum in čaj, in sploh velika zaloga špecerijskega in galanterijskega blaga.
I
Za
v Avstriji
koncesijo
vano
francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale Transatlantique"
Edina direlttna in najkrajša črta
poštnih brzoparnîkov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni
Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek.
Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okroina potovanja in prireditev romarskili vlakov, daje pojasnila in veijavne vozne iiste edina oblastveno potrjena potovalna piearna
- v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 -
Vtlizo znane gostilne „pri Figabirtu". (300-26)
»a
Strojarski ^^

pomočnik
kateri želi postati bogiit mojster, izve za sredstvo na pošti
V Žireh pri Idriji. _
Dve vedri práv dobrega, naturnega
zmešane in rezane kupujem na malo AJtjIlftKiy IflSt- ,11 veliko. Plaćam od zdaj mnogo višjo ceno. - ■ S tem opozarjam nabiralce las na moj naslov.
Ivan Svetec, brivec
(^72—1)	Iiu[lolfovo, Glavni trg (ufliproti lueatiie hiSe.)
Vec liišiie oprave
popolniinia mive se odda po jako znižani ceni == V Kandiji št. 2 pri Novem mestu. =
Prodajalna in gostilna
se odda v najem v Zgornji Straži s 1. januvarjem 1904-. — Za gostilno isće se za isti ćas tudi
natakar ali natakarica. "VS
Natanfineje pri g, Janez Vintarju v Straži (pri Novem mestu.)
želexne peci, omrežje za okna (gai ter) i. t. d. je v Sotťskem gi'adii pri Straži ceno na prodaj.	(260—a)
8 kožo 1 plil., bre/, kože 95 kr., brez kusti a kožo 1 glil. 10 kr., [ileCeta breJS kosti 90 kr., buIio meso 78 kr., slftniua 82. presiuevi jetiki 1 i;iil,, eoveji 1 gld. 30 kr., glavnina brez koflti 45 kr. Dimajeke Balkme 80 kr , prave, boijie I glil., ia Himke t ehl. ào kr , ugrtske 1 fçkl. 80 kr kil«, velka kliilusa ena 20 kr, — PošiljEi le dobro, tioíteiio blago od 5 kig. uajirej iiroti [lovzetju.
(iHS-7)	Janko Ev. Sire v Kranju
SL1Ï0ÏK
prav dobro in naravuo, ima na prodaj 3 do 4 hektolitre (251^3)
__Franc Kres
~ pošta Brusnic«,	Dolenjsko.
fXíT Na zahtevanje se pošlje tudi na pokus.
Imam naprodaj
SOO laefetQlitaroTT
črnega In belega vina lastnega pridell<a, nekaj rakije in istri-jan^kega rudetega brinja in namiznega olja. Vse solidno postavljeno na di'žavni kolodvor pj primerno nizki ceni.
Ivan Pujmann,
(258—2)	trgovtc in posestuik Dignano, Istra.
^ ' ' "	caC8)
se odda v najem s prvim decembrom, obsto eče s treii, oziroma
Štirih sob, kuhinje ih
V Drgančevi hiši v Kandiji.
edilne shrambe.
Slatančneje se izve (269-2)
ima na prodaj Janez Perko iz Pristave št. 6. župnija Podgrad pri Novem mestu.	(26i)-])
Izvrsten mošt
iz viniga vrha se odda v vetji in manjši množini v grajšCini Struga. Naslov na gospo pl. Fichtenau v Novem mestu. (257—2)
Uljudno naznanjam slavnemn občinstvu, da prodajam
domaČe kranjske klobase
in suho meso.
Vsako soboto dobijo se sveže mesene klobasice(BratwLÍrstelii), krvave in jeterne klobase. Spoštovanjem se pvjporo^je (276-1)	Pavel Haider v Kamliji
(gostilna pri Pintarju.)
I Vi^hW.,


Si
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
^ ^ mmmm


Ono je ïajamàeno čisto in brez isake škodljive primesi. Pere iavrfstno. Kdor lioce do!»iti zares jamĆeno pristna, ]perilu ueškoiiliÍTo milo, uaj pazi <lobro d« b» imel Tsak komail ime „SCHliJHT" iu varstveno znamko „JELEN«.	(Ib^-ô)
y	JIIHÎA yBHK JilJllJI^U JlUC	M ..
Dobiva se povsod!
Stanje vlog 31. dec. 1902 : čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša
^ ttrilika za atedeme- ^ Ï p^«""«* ^ i-
^ priiisa sa sieaenje. ^ | 33 ^^^^^^^^
Preje: Gradišče št. 1,
mM W'omo^d^mtMiojk
sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—
1
O
brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4- K 50 h na leto.
stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 li. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne du bi se (jbreatovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice ua razpolago. V Ljubljani, (iné l.januarija 1903.
_Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
(137—10)	' predsednik.	podpiedsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Liubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v MtidvoiiMh. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. ~ Karol Kauschegg, velepos. t Ljuliljani. — Matija Kolar, župnik jím L>. M. v Polju. — Ivan Kregar, naĎelnik oitr. botii, blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik „Ljnd. pos". — Karo! Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Odguvorni urednik Fr. Sal. Watil.
iKilftjatÊ^) in založnik Urban Horval.
TiBk J. Krajoc nasi.