NOVIC p Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cen« jím je s jioštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Neničiju, Bosno in druge eyrop.ske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urnclnik, naročnino tn oznnni]a tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GoHpodarHke ntvari. o šolskih vrtovih in njih povzdigi. „áolHki vrt ima pre'epo in prevažno nalogo, uapeljevati mladino k redu in k varčnosti, letiieljugosijodarskeganniiredlia in veliko more uúitelj koristiti, alio vé a pravim pedaiçoskim raEmniom porabiti íolfiki ïrt tmli kot vzgojno uredstvo. Lep šolski vrt budi iiut zd vse, kar je lepo i. t. d, „Vrtnarstvo." Vsaka ljudska šola na deželi bodi lepa, snažna, okus kažoca stavba, ki bodi obdana od vrta, v katerem naj se izfrojiijejo sadna dreveaa, razna kuhinjska zelenjava, (ivetice i. t. d. ; na primernem prostoru naj se naliaja čebelnjak, utica. Vsa naprava kaži red, snago in zbnjaj čut do posnemanja. Nežna mladina naj z veseljem pričakuje Čas, ko bode smela prestopiti prag te liiše, v katerem bode dobivala prvi poduk in izgojo. Važno mesto zavzemaj pri^ tej ureditvi šolski vrt in njega oskrbovanje. — Ćemit ? — Šolaki vrt bodi mladini prva praktična vad niča, vzor in matica, kjer se pospešuj sadjarstvo, kjer naj se goji ne samo neobhodno potrebna, ampak tudi okusua, zdrava in priljubljena zelenjava v domačo porabo, kjer naj dobi cvetličarstvo svoj prostorček in kjer naj se krajevnim razmeram primerno negujejo i druge kmetijske panoge. Kdor prav pozna nase ljudstvo, vé, kako ie ono dovzetno in rado posnema, kar je videlo in se naučilo v mladosti in kako hrepeni po napredku, samo da ima žal premalo prilike in premajhna sredstva v to izvršitev. Kjer se šolski dečki v prav uravnanem in vo-jenem šolskem vrtu vadijo in v njem razna vrtnarska opravila izvršujejo, zbudi in vcepi se jim s tem veselje in ljubezen ne samo do sadjarstva, ampak do kmetijstva sploh. Kjer vidijo eolske deklice na vrtu rasti razno zelenjavo in cvetice in ne le zelje, solato, nageljčke in rožmarin, kjer one pomagajo oskrbovati, t. j, presajati, pleti in zalivati te rastline in kjer se jim najvažnejše pove, kako naj tem rastlinam strežejo, da bodo dobro uspevale, kaj rade se zavzamejo za to, da bodo i one enkrat z veseljem gojile na domačem vrtu zelenjavo in v oknih skrbele za cvetice v lonČkib. — Kako prijetno dé očesu in srcu, ko pride pomladanskega ali poletnega dne v naše vasi, pa vidi po oknili razne cvetice, neliotè si misli, kjer z unemo skrbijo in strežejo cveticam, tam prebiva gotovo dobrosrčno, prijazno in nravstveno čvrsto ljudstvo! — Čut in veselje osobito do sadjereje, zclenjadarstva in cvetličarstva je našemu narodu tako rekoč prirojeno, skrbimo, da ta naravni dar in zaklad, ki smo ga od Stvarnika prijeli, ne zanemarjamo, ampak da ga negujemo iu da znamo iz njega pripraviti vir dohodkov. Prav mnogi kraji nasedomovine so za sadjarstvo kot nalašč ustvarjeni, pri vsaki domači hiši se ima lahko lepo obdelan domači vrt in v vsaki hiši se lahko gojć cvetice. — Če pa hočemo pri teh ugodnostili priti do korist douašajočih uspehov, pričnimo pri mladini. Mladina je za vse dobro in lepo najbolj dovzetna, ona je vsakemu napredku najbolj pristopna, nikacih Žrtev se ne ustraši in če tudi takoj ne vidimo sad našega truda, poèaksjmo, da bode mladina odrastla, da bode dobila sredstva v roke in videli^bodemo uspelie. Čemu se pa potezamo sedaj v poznem jesenskem času za povzdigo aolskili vrtov, ko se vsa narava pripravlja k zimskemu -počitku iu vsa vrtnarska opravila mirujejo ? —■ Naša velezaslužna družba sv. Mohorja v Celovcu razposlala je ravnokar prepotrebno knjigo med nas slovenski narod „Domači vrtnar" v 7G.C58 iz-tisih. Ta poduk je postal našemu narodu na deželi neobhodno potreben. Dohodke in dobrote, ki si jih želimo iz vrtnarstva so postali živa potreba in ako hočemo, da nam bode rodila ta knjiga željeni namen ter da se bode pri nas vrtnarstvo trajno in korenito povzdignilo, začnimo pri mladini, Za samo teorijo pa mladina ni dovzetna in malo pristopna, ona hoče videti in poskusiti ter se na dejanskih izgledih prepričati. In teh naj jih vidi v najlepši obliki ravnona šolskih vrteli. Povzdignimo šolske vrte, da bodo ti to. Čemur so namenjeni in samo to, zaradi česar so se ustanovili. To pa dosežemo osobito s tem, če njih oskrbovanje Íii vzdrževanje tako zagotovimo in dejansko podpremo, kakor to zaslužijo in kakor to naravni razum narekuje. Kranjska je imela že 1. 1899 229 šolskih vrtov; za njih vzdrževanje in oskrbovanje je izdal deželni odbor G62 kron, tedaj za en vrt niti 3 krone povprečno ; koliko malo v tej zadevi storijo posamezni krajni Šolski sveti, se razvidi iz tega, ker pri obstoječih razmerah niso navezani na nikake stroške, ako puščajo dohodke oskrbo-vatelju. Na vseh ljudskih šolali se je pa v 1. 1899. vršil poduk v sadjarstvu v 1 9 5. šolah, poduk v kmetijstvu sploh še v 116. šolah in v 1 7 1. šolskih vrteh so imeli sadne drevesnice. Će k temu primerjamo, da se je v 1. 1898 izdalo nagrade za poduk v ženskih ročnih delih svoto 3600 kron, za obrtno nadaljevalne šole na Kranjskem v 1. 1900 samo od države 13.G0 0 kron in od deželnega odbora 6 5 8 0 K, ne glede na prispevke obrtne in trgovinske zbornice itd., tedaj vidimo, da se v primeru k temu za povzdigo šolskih vrtov na Kranjskem premalo stori, da ae za oskrbovanje i» vzdrževanje nad 229 aolakili vrtov v obče ne dá veČ, kakor dotični prostor neae in da nima oskrbovatelj v obiie ničesar druzega od vrta, kolikor si pridobi na zelenjavi in kolikor drevesec proda. Na Kranjakcm ae peča — po zadnjem ljudskem štetju — 3r>8.783 (7r97(i) prebivalcev s kmetijstvom ; inijevno je, da izide iz Ijiidskili šol tri četrtine take mladine, ki se bode pozneje pečala s kmetijstvom in za to ogromno število je treba, da ae jej že tu položi temelj, veselje, zaupanje in zanimanje za svoj bodoči poklic. To je v interesu mladine same, v interesu starinev, občine, okraja, dežele in tudi države. Iz tega uzroka je pa želeti, da bi tudi vsi ti činitelji prispevali v pravi meri k dosegi tega smotra. Šolski vrtovi naj dobijo toliko vsakoletne nagrade, oziroma podpore, da ne bode treba gledati oskrbo-vatelju na njega izkorisčenju v lasten namen in za pokritje izdanih stroškov, ampak da more šolsko mladino, ki mn pri tem pomaga, bodisi v blagu (drevesca, cvetice, semena) ali celo v denarju za njihov trud od-škodovati ter jih s tem pridobiti za nadaljno delo. Sadna drevesca, ki ae jih vsako leto odda iz teh drevesnic morejo se po potrebi in volji oskrbovateljem oddati brezplačno ali po prav nizki ceni, to je odvisno od krajevnih razmer. V dosego tega namena je potrebno in je želeti, da bi vsak krajni šolski svet postavil sleherno leto v proračun za oskrbovanje* àolskega vrta primerni znesek; poleg tega pa, da bi država in dežela ustanovili primerno število premij, katere bi se se vsako leto razdelile med posebno vnete in uspehe imajoče g, učitelje, ki se pečajo z vrtnarstvom na šolskiii vrtčh. ÍjQ na tako osigurani podlagi je mogoče, da bi in da budo donašali šolski vrtovi vedno pravi uspeh. Kar se sedaj stori, zgodi se iz domoljubja in gorečnosti do šolske mladine ; ti dobri svojstvi našega narodnega učiteljstva morejo ae vzdržati in dejansko podpirati in v ta namen naj služijo te vrate. Dobili smo sedaj koristno in píítrebno knjigo „Domači vrtnar^', kojo naj aedaj v zimákem času vai z unemo prebirajo; bliža se 1. 1904 in naši krajni eolski sveti sestavljali bodo proračune za to leto, tedaj naj se v interesu šolske mladine spominjajo i šolskih vrtov, da bodo mogli ti v bodočnosti s pravo in večjo koristjo prispevati k zboljšanju temelja našega naroda — kmetijskemu stanu. Politični pregled. Kranjski deželni zbor je odgoden. S tem je vlada močno ustregla slovensko-nemski in liberalni večini. Zaradi obstrukcije naalli poslancev pač res deželni zbor ni bil delaven, a zakaj liberalci ne dopuste, da se razširi volivna pravica? V dobi svobode in napredka živimo, a svoboda in napredek nista samo za nekatere ljudi, marveč za cel narod in vse ljudstvo. Sicer se liberalec ne sme vcc imenovati liberalec, ker ni za svobodo vnet. Moravski dež. zbor je imenoval stalni odsek za prememljo in razširjenje volivne pravice, v štajerskem deželnem zboru se tudi niso protivili, da se razširi volivna praviea, samo pri nas je napredna stranka tako starokopitna. Natančneje kakor se to more zgoditi v našem listu, pojasnili bodo naše domače razmere in dokazali opravičenost naših zahtev po večji volivni pravici razni govorniki na mnogobrojnih shodih, katere bo v kratkem sklicala naša stranka na raiinih krajih naše dežele, Državni zbor se snide 17. t, m. Cehi so se zanj dobro pripravili. DoČim namreč vlada Nemcem ustreza na vse načine, jo je kaj malo skrb Celiov, kateri čedalje bolj čutijo, kako hrepené Nemci po nadvladi v naši državi. Da se ustavijo temu početju, zj edini I i so se MladoČehi, Staročehi in Češki agrarci k skupnemu postopanju. Slovenci se tako radi učimo od Cehov. Dobro: zakaj bi se tudi pri nas ne zgodilo? T'e čutijo, da jim Je sloga potrebna, od nas toliko mocněji Oehi, pa bi ne bila nam, katere Nemci po premišljenem načrtu uničujejo ali vsaj skušajo uničiti ? Kdo bi naštel vse krivice, ki se godé našemu narodu od Nemcev? Umetno so med nas zabili klin in nas razdvojili, ko so vrgli v ja^^nost pogubouoana liberalna načela. Večina naroda našega sprevidi, da zanj v liberalizmu ni rešitve, ker je liberalizem samopriden in samopašen, in zato hodi pod katoliško narodno zastavo. A nekateri se vendar ogrevajo za ta načela: žc vedó zakaj, mnogi pa tudi ne. In samo iz strankarskih ozirov ao se zavezali z Nemci, samo da naše delo preprečijo, ae bratijo s tistimi, ki so nam od nekdaj nasprotni, če ne sovražni. Sedaj ^je pač zadnji čas, da sprevidijo, kam vede njih pot. Oe nam res ni več mogoče zediniti se v načelih, naj bodo naši poslanci edini vsaj tedaj, kadar se gre za koristi celega naroda. — In edini ne samo na Dunaju proti vladi, kateri služiti nam tudi nič ne do-iiaia, marveč edini tudi doma. Treba le več krřtčan-skega duha, dulia nesebičnega samo zatajevanje, pa bo šlo. Ne iskati sebe, marveč koristi naroda ! Nasa stranka je k temu vedno pripravljena, treba je le dobre volje tudi naših nasprotnikov in ubranili se bomo navalu, sicer pa bo prej ali slej po nas. Zgled (.íehov naj nas vleče k prepotrebni slogi v obrambo narodnih pravic. Na Ogrskem se je razburjenost polegla vsaj toliko, da se je dobil nov ministerski predsednik iti novi ministri. Grof Tisza je novi mož ; eni ga hvalijo kot moža železne roke, ki bo uredil razmere, drugi pa niso zadovoljni ž njim. Grof Tisza bo pač imel dovolj prilike pokazati svoje zmožnosti. A upanja ni posebnega, da bo mir, če tudi so Ogrom v marsičem ugodili, kajti Košut že zopet napoveduje novo ob^trukcijo in sicer za toliko časa, dokler ne bo Ogrska samostojna. To bo prej ali slej, a vsled kratkovidnosti našili državnikov se bo Ogrska prej ae znatno okrepila ita nase stroške. Nemškega cesarja so operirali v glasilkih. Ni nič nevarnega, samo govoriti ne srae dalj časa. Na Laškem eo dobili nove ministre. Komaj so bili imenovani, se je finančni minister ustrelil, ker so mu očitali, da ae je z denarjem umazal roke. Na Balkanskem se vedno vre. Turški sultan vodi Avstrijo in [iusijo za noa z vednimi obljubami, katerih pa ne spolni. Holgarija in Srbija se ua tihem pripravljate na vojsko. LISTEK. V RIM! 3. marec 1903. iKotieu.) Za deseto ur» je bil napovedan \lii}(l sv. Oćeta in shi-vesnu sv. lUHHa. A ura je že deset iu veé, a ni ga še. Muralo se je paž primeriti kaj iz van rednega, ker sicer je sveti Oče jnko [oéeii. Vea Mesk bogatih uniform, ki se vidijo iia prostoru za diploma ti čni zbor, me ne mika. Tudi slikovite staro-šegne oprave različnih papeževih vojakov si ogledam le po-vršao. Kuj je danes vse drugo razven sv. Očeta ! A ie ga ni. Vse je do skrajnosti napeto. Će se le kje pojavi kak šum , , , „že gie, že gre", ta klic se širi po velikanskih prostorih od slopa do slupa, od kapele do kapele, a liipoma preneha. Ni ga še! Tam pa lam se tudi sliši boltstno vsklik: je že komu slabo prišlo, a pomoć je hitro pri rokah, ker na 14. krajih ćakajo usmiljeni bratje in drugi strežniki tacih bolnikov, Enajst, . . Ah, vendar enkrat. Sulice in sablje se svetijo nad glavami, Slemi se ieskečejo kakor iskre iz tega morja Ijudij. — Krasne, junaške postave Švicarjev v svitlih oklepih stopajo počasi po baziliki sem. Njim aledi telesna straža papeževa, sami plemiči iz najstarejših pleinskih rodovin, v živo-rudeči opravi z zlatimi Čeladami. Potem pa dolga dolga vrsta škoiov, uadškofi^v, kardinalov ; kolika krasota barv, kako veličastni in častiti možje! Kar zadoné izvanredno jasni in prijetni zvoki trobent, a le za hip, potem pa jih ne slišiš več! Nepregledne množice so kakor elektiizovane. Strastno-burni, viharni, vroči klici „evviva! evvival" pretresajo zrak. Srce trepeče radosti, solze mučijo lica, a iz grl neprestano in činidalje huje vre klic: „evviva! evviva!" In čim bližje k oltarju se pomika sprevod, lein bolj buči in naraiča grom in bobnenje in vihar in šum. A tega viharja nas ni strah, ta grom nas navduši, da začnemo tudi mi klicati svoj iskreni, živahni „živio", predno se zagledamo sť. Očetu. „Kvviva, živio, hoch, eljen, vive, hurrah" sa glasi neprestano in od vseh stranij in se spoji v en sam silovit, dolg, radosten klic: „Živel Leon XIII." Glej ga, sedaj se bliža, sedi na zlatem stolu, katerega nosi na ramah šestnajst krepkih v ákrlat oblečenih mož, ki stopajo v kratkem, enakomernem koraku. To je oni, kateremu je veljala naša dolga pot, ta 93 letni starček je slavtjenec, ki je danes pied 25. leti sprejel na glavo najbolj častitljivo, a tudi najtežjo krono sveta, Leon XIII. je . . , „Živio, žiyio, živio !" Ves bel kakor golobček sedi nekoliko sključen na prestolu, Iz belih, svilnatih oblačil pa se vzdiguje bela, koščena roka, ki neutrudno blagoslavlja verne, udane narode, jih blagoslavlja z veseljem in ljubeznijo, kar razodeva mili nasmeh krog ust in živi ogenj iz očij. Nepopisen je ta trenutek, nekaj velikanskega je, kar občutim, a izraziti ne morem. Ce rečem, da upliva name velikost, moĚ, Častitljivost, vzvišenost, milina, lepota, veličanstvo, bi nekako približno povedal. Marsikateri tega trenutku ne bo pozabil do zadnjega vzdiha, in Često bo ta ali oni, in ne samo jaz, gledal ta trenotek zopet v prijetnih sanjah. Sv. Očeta ponesň k prestolu. A žal, da ga iz svojega prostora ne vidimo. Pogled na veliki oltar in duhovščino ob njem nam je prost, a sv. Očeta ne vidimo. Kardinal Langenieux je opravil sv. daritev. Pela sta dva zbora: moški in mešani. Petje je bilo res čantbno in mojstrsko je izvršil svojo nalogo kapelnik Perosi, mlad, a sloveč umetnik. Čudno se nam zdi spočetka petje brez orgelj, a to petje se že lahko posluSa brez orgelj! Veličasten trenutek je bil povzdigovanje. Petje umolkne. Častniki vele. poklekniti in vojaki ter množice pokleknejo — kolikor namreč možno v tej gnječi. Vse tiho in mirno. Kar se oglase lepo ubrano in svečano iz kupole visoko nad oltarjem .srebrne trobente. Nekaj posebnega je bila zahvalna pesem po končani sveti maši. Eno vrstico je pel moški zbcr, drugo mešani, a tretjo ljudstvo. Peli so tisoči in tisoči, hitro in pravilno koralno. ~ Oe bo v nebesih samo toliko lepo kakor je bilo I>ri tej zahvalni pesmi, smo lahko veseli in popolnoma zado- voljni. Zares, nepozabno mi je to petje celega naroda, pri nas pa je tako malo smisla za splošno petje v cerkyi, le malo kje )e najti prava vnema v tem oziru. Seveda bi se to ne doseglo v enem letu, tudi v dvtb ne, a doseglo bi se sčasoma gotovo. Pa pustimo to za danes. Po sv. maši si) prinesli sv. Očeta pred oltar, koder se gre dol k grobu sv. Petra, imel je na glavi prekrasno tijaro. Komaj, komaj se je muirihi ljudstvo, da je mogel sv. Ol'b stoje na noailih podati sv. blagoslov. Zares čudnu, kako močan in prijeten glas je imel Leon XIII. v primeri s svojo starostjo. In ni se odzvenel zvok zadnjih besedii blago.slova že zopet zaori množica : „Živel papež kralj Leon XIII." In vihar se ni prej polegel, dokler se «i sv. Oče odmaknil našim očem. Bilo je ura dve popoldan, ko smo po mnogem trudu prišli iz cerkve sv. Petra. Trg ves poln ljudstva in kočij. A se so vrele množice iz cerkve. Nebo se je zjasnilo, dežja ni bilo več. Molče smo sli domu. Bali smo se oskruniti spomin na najlepše ure življenja, katerih ima človek sicer tako malo. --ÎÎ- Tise se nam: z Roba. Gospod urednik ! Pred vsem konštatiram, da mi je zadnjič „tiskovni škratelj" napravil več pomot, kt mu jih seveda z veseljem odpustim — samo stavek: V kraju pa, kjer imajo že posojilnico, izobraževalno društvo, zadrugo — tam je po mojeiu mnenju Ijndstvo že toliko utrjeno, da se sme (ne: ne sme) zidati „dom", popravimo „Dom", ki bi bil oživotvorjen v zmislu zadnjega dopisa bi gotovo uspeval, ker bi bilo v njem osredotočeno vse farno gibanje in živl)enje. Le poglejmo, kako dobro uspevajo oni gostilničarji, ki «i znajo v tem oziru pomagati. Slučajev, ki bi jih v tem oziru lahko tipoiabil, imam na izbero. Kapital se jmi množi, možje se ja-mejo tega zavedati in ljudstvo ee jim \klanja . . .! Zakaj (vidimo) imamo toliko gostiln in prodajalnic pod eno in isto streho? Ce kmet misli, da so mu taki lokali v korist, se zelo mtiti!! Občinski zastopi, ne dovoljujte prodajalničarjem gostilniškega obrta, a najmanj pa za žganje!!! Ljudstvo, spametuj se vendar že enkrat in ne voli županom može gosiilničai je, nevoli jih načelnikom, predsednikom teh aii onih društev! To je velika ljudska rana, ki »e mora izrezati ! ! Vsa čast posameznikom izmed gostilničarjev, a zato niso! Mož gostilničar te ne bode vprašal po kakšnem uradnem opravku si k njemu prišel, ampak koliko ga bova spila: literček, polovičko litra i. t. d V Vsaka najmanjša uradna reč te [iri takem županu navadno trikrat toliko stane, kakor bi te pri županu — možu, ki ni gostilničar. In kaj naj nas učijo taki zgledi in skušnje? 1. Sknšajmo si osredotočiti vse farno življenje v „domn" in a, pa ne volimo može gfile jinišnje se ne bodo jemale v poštev. Trte se oddajajo samo v ta namen, da se ž nj-mi zasajajo svoji vinofi^radi, zlasti vinogradi matićnjaki, in vsaka trgovina in vsako drugačno dobićkarsko ravnanje s trtami, prejetimi iz državnih zalog, se kar najostreje kaznuje. Konećno se omenja, da je zaloga trt korenjakov manjša nego ona trt rezaic in da se morejo tedaj trte odkazovati samo po i'azmerjti mnoî'^iue, ki je na razpolaganje. C, kr. deželna vlada za Kranjskt», (Tatinski hlapec.) V noči od druzega na tretjega tega mt-sca je 36letni Janez Bedenkoviè \i Novakovae, Hrovaško, posestniku Frane Straus-u iz Toplic, pri kateremu je služil za hlapca, dve srebrni uri z verižicami, ene Ćevlje in 6 K v gotovini ukradel, ter skupne škode 52 K iiôinil. Tudi svojo delavsko knjižico je odnesel in jo najbrž že proti svojemu domu popilial, kajti ves trud orožnikov ga zalotiti je bil do sedaj zamanj. d. (Španski sleparji.) Španski sleparji poéeli ao zopet lahkoverno ljudstvo v Avstriji z lažnjivimi pismi goljufati, da je kaki zaklad na njihovetn posestvu ali blizu bivališča zakopan. Marsikateri lalikovernež vsed«! se je tem sleparjem na limance in sicer tako, da jim je poslal za razodenje dotiĆnega kraja, kjer bi imel zaklad zakopan biti, večjo ali manjšo svoto denarja. Samoumevno pa potem ni bilo o teh sleparjih ne duha ne sluha. Da ae tacim^potepuliom pride na sled in jih zaloti, se sleherni, kateri bi iz Šfianije kako tako sleparsko pismo prejel v svojo korist poživlja, da dotično pismo kakor hitro mogoôe odda Dajbljižjeinu c. kr. okrajnemu gla7aratvu, katero bode vae potrebne daljne ukrenitve storilo v zalotitev dotičnih sleparjev. C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. (Za IV. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 30. novembra t. 1. pri tukajSaem okrožnem sodišču izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Turmherr Fr., pos. v Travniku; Kljun Jakob, pos. in gost, v Ribnici i Briski Ant., pos. in gost, v Morovici; Langer Iv., pos. in pek v Radečah; Pavlin Al., pos, gost. in mesar v Trebnjem; Avkar Iv., pos. v TrebČivasi; Kump Iv., pos, v gost. v Koprivniku; Arko Iv., pos. v Kočevji ; Gregorič Fjanc, pos. in gost, v Krškem; Kožar St., gost in mesar v Črnomlju ; Majhin Iv., pos. in žup. v Črnem potoku; Marolt Joa., pos, in gost, v Leskovcu; Ivanetič J,, pos. in gost. v Metliki; Toinic Vinko, pos. in trg. v Trebnjem; Avman Viktor, pos. in trg, v Krškem; Zaje Joa., pos, v Biču; Zupančič Josip, pos. v SelišČu; Tnvses Miha, pos. in trg. na Hribu; Majcen A., pos. in gost. v Mokronogu; Petrovčič Jakob, trg. in pos. v Trebnjem; FlajsTg., pos. v Brezji; Majcen Ant., pos. v Polji; Slak Ivan, pos in trg. vDobrničah; Prijatelj Fr., pos. in trg. v Tržišči; Mišica Jos., pos. v Kočevji; Fux Fmainiel, pos. in trg, v Metliki; Setina Martin, pos., miz. in gost. v Jesenicah; Erjavc Iy., pos, v Križki vasi; Biirgar Iv,, poa. in usnjar v Ribnici; Prijatelj Iv., pos., trg. in gost. v Dvoru; Kajfež And., pos. in trg, v Banjiloki; Ganser Kari, računovodja v Kočevji ; Tomažin Al., pos, v Smedniku; Milek Mat,, pos. v Adlešičih; Penca Fr., pos, in usnjar v Mokronogu; Laurinšek Fr., pos. na Tižki gori. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Kastelic Milia, pos- in gost. v Žabji vasi; Majzelj Fr., post., go.st, in mesar v Beli cerkvi; Mogoltč Joa,, l)OS. in gost. v Rudolfiivem; Vintar Fr., poa, in trg. vHriišovci; Mehora Iv., pos, in pek v Rudolfovem; Rif«lj Ivan, posestnik vLešnicah; Borgant Šimon, trg. v Rudolfovem ; Dular Iv., pog. v Cegelnici ; Klemenčič Fr., pos. v Rudolfovem, llii/Jie stvari. * (Nekatera pravila za ohranitev živalskega zdravja.) 1.) Ne napajaj vroče in potue živine z mrzlo vodo ter je ne puščaj stati na prepihu ali v mrzlih hlevih. 2.) Na potn daj konjem vode, predno poženeš, a ne, kadar ustaviš. 3.) Napajaj domače živali 3 čisto, svežo, ne premrzlo, a tudi ne pretopio vodo. 4.) Ne napajaj pred krmljenjem. 5.) Krmi živino o natanko določenem času. 6.) Nikar ne pokladaj vele in sparjene detelje, dđ zabraniš hitro napenjanje in po-gubono.sno ujedanje. 7.) Imej samo toliko živine, kolikor jo moreš dobro prehraniti. 8.) Nikar živalske klaje hitro izpre- minjati, temveč prehajaj polagoma od jedne krme k drugi, različni. 9.) Seno, o\es in rezanice so najboljša in najzdmvejša konjska piča; ostalo krmivo pa koujem manj ugaja ali jim celo škoduje. 10 ) Svinjam prija najbolj kuhana piča. 11,) Ne krmi krompirjevke (krompirjeve cime.) 12). Korenstvo ugaja molznim kravam in pitalnim govedom, dočim ne prija mladi ne-dorastli živini in konjem. 13,) Daj živini sem in tja nekoliko soli, 14.) Ne pokladaj izprijene klaje, predno je primerno ne pripraviš in njene škodljivosti ne pomanjšaš. 15 ) Solamura (= slana maka, ki se napravi pri nasoljsvanju svinskega meaa), je strup domačim živalim, 16.) Hlevi morajo biti sulti, zračni, zadosti svetli, primerno topli, dovolj visoki, dosti prostorni, proti izhodu obrněni in iznad okolišča malo povišani. 17.) Snetiyo žito je brejim samicam zelo nevarno, 18,) Samice je treba v drugi polovici brejasti točnejše krmiti. Jeden teden pred porodom pa s« naj pritrga nekoliko klaje. 19.) Puščanje krvi, izprijena in težko prebavna klaja in premrzla a]i smrdljiva voda so nevarne nosečim živalim. 20.) Snaženje, čohanje kože in umno gleštanje je polovica krmljenja in polovica zdravja. 21,) Za težka dela ne vprezaj konja pred dovršenim četrtim letom, 22.) Nikar koiij preobkladati, nikar delati z njimi do obnemoglosti — privošči jim potrebnega počivanja. 23.) Konjem ne ugaja večdnevno počivanje. 24.) Dolgo trajajoča in hitra vožnja je volom škodljiva. 25.) Ne vprezaj vola o pekoči vročini. 26,) Pitalna goveda imej v temnem hlevu ter jih krmi o natanko določenem času. 27 ) Prašiče moraš čedno držati, večkrat jim nastiljati ter jih opirati s hladno vodo (osobito v vročini), zakaj umno gleštani ščetinarji so bolj zdravi ter se hitreje debelé, kakor pa nečisti in umazani. „Umna živinoreja." Sluešilice. (V šol i.) Učitelj učencu, ki je bil pobit na nosu. „Francek, kaj si si naredil na nosu V" Francek: „Ugriznil sem se." Učitelj: „Kako to, ker si pa manjši kakor nos." „Saj sem na stol stopil", se je odrezal u^enček. (Sodnik in obtoženka,) „^Ste oiuoženi?" — „Ne." — „ZaroÈeui'Ž" — „Ne vem." — „Povejte vendar, kako da ne veste V" — „Glejte, g. sodnik, če ne dobim već ko pol leta, potem me vzame, če pa dobim več, je rekel, da mu je predolgo čakali; sedaj pa ne vem, kako naj rečem." -i-)- ^ii7iiaiiila mestnega magistrata. Seja občiuskegftoilliora v lín dol to vem sî ibié 31. okt. 1903. NavzoĚi; ř.uiiati: g, pl. Slailovif, Bvetovalui: gg, RjsiBUti, Uiiiek, Panser jnu,, odborniki: gg. Bruuer, Gaiidiui, Giistiii, HoÈevar, Kojiaí, Mogolić, Mramor, Dr, Poztiik, Skale, Smola, viriliii glas: g. O^oreutz, zapisnikar; tajnik Stukelj, — Goajiud župan kunštatira sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovatilja zapisnika današnje seje g. 1'auserja jnn, in gospoda llmekft ter preide k dnevnemu redu; 1. čitauje zadnjega sfjiiega zapisnika z diié 2. oktibra 1903 3t. 180Í), — Zapisnik se preûita ter odobri, — 2. Poročila županstva o uddaji dijaških Štipendij. Gospod i.npan prebere puruiilo u, kr. gimnazijskega ravnateljstva, katero je v neiuakeiii jeziku sestavtjino gledé podelitev štipendije in sicer; za Giseliiio UHtauovo in za cesar Fraiic-Josipovo jubilejsko nst.anuvo vsako letnili 100 K. — Sklene se Boglasno, da bb podeli GiBelina ustanova dijaku II. giin. razreda Alojziju Papeii iu oesar Frant-Josipova jubilejska ustanova pa dijaku 111, gini, razreda Karolu Turk. — G, Rusman predlaga, da se ravnateljstva o. kr. gimnazije naruúa, da dupisuje mestnemu županstvu slovenski. Tn predlog BC z odobravanje™ sogJaeiio potrdi. — 3. Poroíilo žnpanstva o določitvi prostora za novi vodnjak. Pt) daljši debati se sklene z veSino glasov, da se novi vodnjak pustavi na Flurijanski trg. — 4. PoroSilo policijskega odseka radi plačila stantuine od tukajšnjih liisnili posestnikov. Po daljSi debati ae sklene, da se ta točka odlyži oil daiiaSiijeça duevuega reda, — 6. SlučajmiBti, Policijski odsek poroĚa, da je Ignac Korituik kot atra/nik službo odpovedal a 1. novembrom t. 1. ter da se je z istim dnevom kot inestui stražnik jirovi-zoriino nastavil Ivan Robas. Poročilo se vzame iia znanje —Ker je dnevni red končan, gospod župau sejo zaključi. Mestno županstvo v Rudolfovem naznanja, da so pro.inje za pudelitev «esar Frane-Josipove jubilejne ustanove vložiti do t. m. katero dobi 20 oseb jio 10 kroti. Pravico do ta nstanove imajo vai v meatu stamijoči reveži. _ Mestno županstvo v Rudolfovem bode oddalo za leto 1904 mestne vožnje in bode v to svrho dné 21, t, m. od 10. do 11. ure dopoldne v mestui ]»isarni javna dražba pod sleileíimi pogoji: 1) Oddaja voženj velja za Ěas od 1. januarja do 31. decembra 1904, — 2) Za vožnjo potrebni čas se en dan poprej uapové, vendar ao morajo „loco-vožuje" tekom 12 iir izvršiti, aieer je županstvo opravičeno, vožnje na etroske podvzetnika v drugem kraju za napovedani čas, preskrbeti. — 3J Kupi áute morajo ravn> t.Hko veliki biti, kakor taifiti zii ernriine ceste. ~ 4 Gleilé iftlftK«")« jjeekii ZB liilaijje iu ilnixe ěiítariiie zn nient»« ulice iu okrajue «este, se v okraju iittviiliia Sotariuska trufift 36 ci" vimikd. 1'26 cm ňirnka in 1 42 phi (Ikiliíft kut, miriiiatiia triiiçB, ki cfstiiu íHto in jiei-ek pa triiif" -7 mernikov držřía, zaliteKt, in mora jiodvzetnik viiak iii-iiiiaiijkliflj ijiivniiti. Kiiivzttuik iiiura |ire. M. v Polju. — Ivan Kregar, naĎelnik oitr. botii, blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik „Ljnd. pos". — Karo! Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Odguvorni urednik Fr. Sal. Watil. iKilftjatÊ^) in založnik Urban Horval. TiBk J. Krajoc nasi.