PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 293 (9599)
TRST, sobota, 18. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Z GLASOVI POSLANCEV KD, KPI, PSI, PSDI IN PRI
V OSPREDJU JE BILO VPRAŠANJE JAVNEGA REDA
Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila osimski ratifikacijski zakon
Poslanci odobrili tudi resolucijo demokratičnih strank glede izvajanja sporazuma in preverjanja vseh aspektov gospodarskega sodelovanja, zunanji minister Forlani pa je v imenu vlade sprejel kot priporočilo resolucijo poslancev Lombardija (PSI) in Cuffara (KPI) o globalni zaščiti Slovencev v Italiji
(Od našega posebnega dopisnika)
R!M, 17. — Ob 21.15 je poslanska zbornica med ploskanjem prisotnih poslancev odobrila ratifikacijski zakon, ki pooblašča predsednika republike, da podpiše ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Prisotnih je bilo 452 poslancev. Za ratifikacijo se jih je izreklo 391, proti 57, medtem ko so se šttirje vzdržali. Kot je znano so za zakonski osnutek glasovali komunisti, socialisti socialdemokrati, republikanci in demokristjani. Javno so se proti ratifikaciji izrekli samo misovci in predstavnik «Lotta continua», medtem ko so se vzdržali poslanci skupine PDUP in liberalci. Radikalni poslanci pa so pred glasovanjem zapustili dvorano.
Sedaj bo moral o ratifikacijskem zakonu razpravljati in glasovati še senat.
Hkrati z ratifikacijskim zakonom so poslanci odobrili tudi resolucijo, ki so jo v imenu demokratičnih strank podpisali Piccoli (KD), Lombardi (PSI), Bandiera (PRI), Natta (KPI) in Preti (PSDI) in jo je v imenu vlade podprl tudi zunanji minister Forlani.
V resoluciji se omenjajo obveze vlade glede izvajanja sporazuma.
Tako je v resoluciji govor o preverjanju vseh aspektov gospodarskega sodelovanja v luči ekoloških, urbanističnih in tehničnih jamstev, poseben odstavek pa predstavlja obvéza o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine, ki jo vse demokratične stranke italijanskega parlamenta prvič svečano in enot-no proglašajo. V tem odstavku je namreč obveza vladi, naj «pripravi primerne inštrumente za zaščito popolne enakopravnosti, svobodne-
liiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiHiiiHM
Prvi korak
Prvo dejanje v ratifikacijskem postopku za potrditev osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je torej opravljeno. Poslanska zbornica je z veliko večino glasov demokratičnih strank sprejela vladni osnutek ratifikacijskega zakona v njegovi celoti in pred tem zavrnila vse amandmaje, katerih edini namen je bil preprečiti ratifikacijo sporazuma ali pa jo vsaj odložiti v nedogled. Še več! Poleg odobritve ratifikacijskega zakola kot celote je sprejela še resolucijo demokratičnih strank, ki govori o preverjanju vseh aspektov gospodarskega sodelovanja v luči ekoloških, urbanističnih in tehničnih jamstev, v posebnem odstavku pa o obvezi vlade glede globalne zaščite slovenske narodne jnanjžine, da «pripravi primerne inštrumente za zaščito popolne e-nakopravnosti, svobodnega razvo-ia in za globalno zaščito sloven-ske narodne manjšine v Furlaniji -Julijski krajini».
V potrdilo te obveze je zunanji minister Forlani v imenu vlade sprejel kot priporočilo še posebno resolucijo poslancev Lombardija (PSI) in Cuffara (KPI), v kateri se glede globalne zaščite omenja čl. 6 ustave, čl. 3 statuta dežele Furlanije - Julijske krajine ln Preambula k osimskemu sporazumu. Posebno pomembno je, da le v tej resoluciji poudarjeno, da s® globalna zaščita razširi na vse bi pokrajine, v katerih živimo Slovenci, to je razen na tržaško tudi na goriško in videmsko pokrajino.
Obveza za vlado iz teh dveh resoluciji je toliko pomembnejša, er sam ratifikacijski zakon o nas ne govori, sprejem obeh resolu-Cli in same izjave ministra Forla-niJa pa kažejo na to, da obstaja danes politična volja, da se vpra-enja naše narodnostne skupnosti začno globalno reševati.
Pravkar zaključeni postopek v Poslanski zbornici se bo po praznikih moral začeti še v senatu m končati v januarju ali najka-sneje v začetku februarja.
Ob tem je vsekakor treba z zadovoljstvom ugotoviti, da so se vsi antiosimski poskusi skrajne desnice, radikalcev in nekaterih posameznikov tako v parlamentu kot Pri nas izjalovili zaradi enotnosti demokratičnih sil, zaradi politične zrelosti in zaradi krepko zasidrane zavesti, da so dobro sosedstvo, mirno sožitje in vsestransko gospodarsko sodelovanje v današnjem svetu edine realistične o-snove za napredek človeštva in za svetovni mir.
Vsi se zavedamo, da bo realizacija zastavljenih ciljev zahtevala še veliko naporov, h katerim bomo morali prispevati tudi kot direktno zainteresirana narodnostna skupnost, toda prvi koraki so zastavljeni dobro in bolj obetajoče kot dotlej, (jk)
ga razvoja in globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini.
Minister Forlani je nadalje v imenu vlade sprejel kot priporočilo posebno resolucijo, ki sta jo pripravila in podpisala socialistični poslanec Riccardo Lombardi in komunist Antonino Cuffaro. V tej reso-
luliji so podrobno navedene točke potrebne globalne zaščite Slovencev, skladno s 6. členom ustave, 3. členom statuta dežele F - JK in preambule osimskemu sporazumu.
V resoluciji je še posebej izrecno poudarjeno, da pomeni globalna zaščita razširitev zaščite na vsa področja, kjer živijo Slovenci v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Resolucija navaja nato obvezo za u-redifev vprašanj svobodne uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, izpopolnitev slovenskega šolstva ter njegovo samostojnost, slovenske televizijske oddaje. Končno resolucija poudarja pomen u-resničenja razvoja slovenske manjšine in ustrezajoče gospodarske politike. V ta namen sta Cuffaro in Lombardi zahtevala od vlade, naj upošteva zakonske osnutke, ki že
V POVZETKU PO ZAKLJUČKU RAZPRAVI
Forlani: Italija bo jamčila najširšo zaščito manjšine
RIM, 17. — Razprava o ratifikaciji osimskega sporazuma se je zaključila v dopoldanskih urah z replikami večinskega poročevalca Natalija in govorom zunanjega ministra Forlani ja, ki je v imenu vlade priporočil parlamentu, naj odobri ratifikacijo osimskega sporazuma.
«Zavest skupnega interesa je dozorela v tolikšni meri,» je dejal Forlani, «da sta Jugoslavija in Italija postavili pred ozemeljske spore stalne koristi sodelovanja.» Nato se je skliceval na zagrenjenost, ki jo čutijo Italijani v tem trenutku, vendar je danes izraz «patriotizma» prav določanje dokončnih meja.
Strukture sodelovanja, ki jih u-stvarja sporazum, niso samo dvostranskega pomena, pač pa gredo v evropsko širino, na raven odnosov med EGS in Balkanom. Na splošno pa je Forlani povezal pomiritev na Jadranu s splošnimi interesi pomirje-vanja v Sredozemlju.
Prav zato, ker se osimski sporazum gradi na osnovi skupnega interesa, je nadaljeval Forlani, ni dvoma, da bomo lahko po prvih izkušnjah skupaj z Jugoslavijo preverili in morda tudi spremenili nekatere aspekte v okviru gospodarskega sodelovanja, če bo to v skupno in vzajemno korist.
Ekološka problematika je tudi sicer v ospredju celotnega sodelovanja med jadranskima sosedoma, je nadaljeval Forlani, ki je poudaril, da je sodelovanje krajevnih dejavnikov jamstvo v tem oziru.
Forlani je del svojega govora posvetil tudi vprašanjem slovenske manjšine v Italiji.
«Z dokončno potrditvijo meja,» je dejal, «določa osimski sporazum tudi prenehanje veljavnosti Londonske spomenice o soglasju in priloženega posebnega statuta, vendar je pojem celotne zaščite manjšin v nekdanjih conah A in B sprejet v 8. členu dogovora. Dejansko so bile v tržaški pokrajini uresničene z vrsto ukrepov.»
«Toda to ne zadostuje,» je nadaljeval Forlani in rekel: «Neglede na to ozemeljsko omejitev pa je v preambuli sporazuma sklicevanje na L talijanska in jugoslovanska ustavna načela o enakopravnosti manjšin, ki jih je treba prevesti v posebno normativo. V italijanski ustavi je to 6. člen, ki določa, da bo republika s posebnimi normami ščitila jezikovne manjšine.»
«V tem okviru,» je zaključil Forlani, «želim potrditi, da bo Italija zajamčila izvajanje najširše zaščite, popolne enakopravnosti in odpravo vsake diskriminacije glede na italijanske sodržavljane tudi v duhu listine OZN o človečanskih pravicah.» Dodal je še, da si pričakuje, da bo Jugoslavija storila isto.
V svojem govoru pa je poročevalec Natali na dolgo polemiziral z vsemi, ki so izrazili svoje nasprotovanje sporazumom in predvsem gospodarskemu delu. Še posebej se je zadržal ob vprašanju mešane industrijske proste cone, glede katere je izrecno poudaril, da so pogajalci preverili vse razpoložljive možnosti, čeprav so ekološki problemi povsod enaki. Dejansko se bosta morali sosedi s tem problemom spoprijeti. Že v pogajanjih je bilo določeno, da v industrijski, coni ni mesta (in ga ne bo) za umazano industrijo, ali za industrijo kemijskega ali prvinskega značaja. V glavnem je
zamišljeno, da bodo tod uredili skladišča za manipulacijo blaga in polizdelkov z jamstvi, ki jih nudi predvsem obstoj mešane komisije, ki bo bedela nad učinkovitostjo in koristnostjo pobud v coni.
Natali je predvsem poudaril, da osimski sporazum predstavlja tudi v tujini «model» reševanja dvostranskih problemov, ob katerem sta lahko Italija in Jugoslavija ponosni. Tudi Natali se je v svoji repliki na kratko dotaknil slovenske narodne manjšine in dejal, da ji je treba zagotoviti najširšo zaščito «vsaj na ravni Londonskega sporazuma».
Naj zaradi kronike omenimo, da se je jutranje zasedanje začelo z zaključnim govorom misovskega kolovodje Almiranteja, ki je ob začetku razprave grozil z obstrukcijo in večurnim posegom. Dejansko pa ni pokazal kdove kakšnega zanimanja za to problematiko in govoril vsega 45 minut. Rekord obstrukcije pripada torej radikalcu Pannelli, ki je govoril 3 ure. (st.s.)
ležijo v zbornici in predloži tudi svojega.
Razprava se je v popoldanskem delu zelo zavlekla zaradi obstruk-cionizma misovcev in nekaterih drugih skupin, ki so vložili celo vrsto popravkov. Po podrobni diskusiji o vsakem izmed popravkov so bili vsi zavrnjeni, kakor so bile zavrnjene skoraj vse predložene resolucije, v katerih se nekajkrat omenja odložitev ratifikacije ali ponovna pogajanja, za katera so se še posebej o-grevali radikalci.
Naj na koncu omenimo glasovalne izjave predstavnikov vseh strank. Za skupino DP sta govorila Pinto in Luciana Castellina. Prvi je rekel, da bo glasoval proti sporazumu, medtem ko je Castellina dejala, da ji je žal, ker ne more podpreti sporazuma zaradi njegovega gospodarskega dela in napovedala vzdržanje. Enako je napovedal liberalec Ma-lagodi, medtem ko je socialdemokrat Scovacricchi podčrtal, da je v tem primeru mogoče izbirati samo med «da» in «ne».
«Z osimskim sporazumom,» je dejal, «plačujemo naš zadnji dolg Jugoslaviji. Sedaj nam ostaja samo perspektiva prijateljskega sodelovanja.»
Socialist Achilli je izrazil upanje, da bo osimski sporazum odprl širše možnosti sodelovanja tudi med EGS in Jugoslavijo. V tem okviru bi se morala Italija še posebej zavzeti. Ko je govoril o perspektivah pomiritve na vzhodni meji, je Achilli izrazil upanje, da bo sedaj skrčeno število vojaštva na tej strani.
Komunist Segre je dejal, da je zadovoljen, ker se ob enotnosti demokratičnih sil končno začenja oblikovati nova italijanska zunanja politika. Osimski sporazum predstavlja možnost, ko lahko Italija, ki je nastala v odporništvu in socialistična neuvrščena Jugoslavija odigrata pomembno skupno vlogo pri spreminjanju evropskih odnosov.
Predstavnik KPI je nato ošvrknil Pannello in ga primerjal zanese-njaštvu D’Annunzia pred reško pustolovščino. To je tudi privedlo do incidentov med radikalci in komunist).
Demokristjan Piccoli je najprej izrecno navedel imena poslancev KD, ki so spregovorili v razpravi in s katerimi se strinja. Omenil je Marocca, Belcija, Cattenija in Natalija, ne pa Tombesija in Costamagno.
Rekel je, da se KD strinja s spo-
razumom, ker potrjuje mir s sosedi. Pri tem pa se je skliceval na «nujnost», češ da si mora Italija zagotoviti varne meje pred možnostjo, da bi na Krasu «nastala meja varšavskega pakta».
Piccoli je nato dejal, da čuti globoko zanimanje za vprašanja narodnih manjšin. «Italijani ne bomo nikoli zadihali duh Evrope, dokler ne bomo priznali enakopravnega dostojanstva vsem kulturam v okviru naših meja». Pri tem je Piccoli citiral zgled Južne Tirolske.
Po zadnjem izbruhu Giacinta Pan-nelle («Za osimskim sporazumom so multinacionalne družbe in NATO»), ki je izrazil prepričanje, da industrijske cone na Krasu ne želi nihče, niti italijanska vlada in zatorej je nikoli ne bodo ustvarili, je spregovoril republikanec Mammi. Ta je
spomnil poslance, da se je ob tem tako važnem zunanjepolitičnem vprašanju oblikovala trdna enotnost vseh demokratičnih sil.
«Navadno smo se največ kregali prav ob zunanji politiki. Danes ni tako. Spomnimo pa se, da je kriza v Italiji resna in take enotnosti potrebujemo tudi pri reševanju naših vskadanjih problemov.»
S temi besedami se je razprava končala. Parlament se bo sedaj vrnil k ostalim perečim vprašanjem, predvsem k problemom javnega reda.
Naj zaradi kronike čisto na koncu navedemo, da je iz površnih računov mogoče sklepati o številu «prostih strelcev» proti ratifikaciji. Teh je bilo približno 30, v glavnem v vrstah demokrščanske desnice.
STOJAN SPETIČ
Tajniki demokratičnih strank pri predsedniku Andreottiju
Nevarno stopnjevanje živčnosti med silami javne varnosti: kara-binjer po naključju sprožil brzostrelko in ranil dva tovariša
RIM. 17. — Rim, Milan, Brescia: prvi odgovor je tudi tokrat prišel iz občutenih ljudskih manifestacij kot dokaz trdne demokratične zavesti in odločnosti v boju. Danes pa so imele besedo tudi stranke in vlada. Na predlog socialističnega tajnika-Craxi-ja je Andreotti (spremljali so ga notranji minister Cossiga, pravosodni minister Bonifacio in šef protiteroristične policije Santillo) do pozne ure razpravljali s tajniki KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI o odgovoru, kj naj ga demokratične ustanove in vlada dajo na novi val atentatov. Medtem pa je tudi federacija CGIL, CISL in UIL zahtevala sestanek z Andreottijem, da bi «razpravljali o prispevku, ki ga nameravajo dati sindikalne sile, da bi pomagale silam javnega reda v obrambi demokracije in preprečevanju zločinov».
Srečanje s političnimi tajniki se je zaključilo z objavo uradnega poročila, medtem ko udeleženci sestanka niso hoteli dajati nobenih izjav. Poročilo navaja, da so vsi pri-
Jutri bo Primorski dnevnik izšel na 12. straneh s pestro vsebino.
.......................................
PODTAJNIK DflRIPfl ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA SENATORJEV
Stopnjevanje nasilja v državi močno odjeknilo v parlamentu
Preiskava o četrtkovem atentatu v Brescii v polnem teku Zdravstveno stanje podčastnika Laia še vedno izredno hudo
RIM, 17. — Podtajnik za notranje zadeve Darida je v senatu odgovarjal na vprašanja, ki so jih razne politične skupine naslovile na vlado v zvezi z atentatom v Brescii. Dejal je, da je val nasilja, ki je prizadel v zadnjih treh dneh Italijo, povzročil ogorčenje in gnus pri vseh Italijanih. Izrazil je obsodbo tega blaznega zločinskega načrta, katerega namen je prizadeti italijansko družbo in njene demokratične ustanove. Toda samo obtožba in obžalovanje javnega mnenja parlamenta in vlade ni več dovolj. Darida je dejal, da je minister za notranje zadeve Cossiga že sinoči v Milanu zbral o-krog sebe organe, ki odgovarjajo za javni red ter predstavnike družbenih in političnih sil, to pa ne zato da bi uprizorili jalovo solidarnostno manifestacijo, temveč da bi uskla-
dili pobude v zvezi s preiskavo.
V imenu komunistične skupine je Giglia Tedesco rekla, da se danes ponovno postavlja vprašanje enotnosti in sodelovanja vseh demokratičnih sil za ohranitev javnega reda. Napovedani sestanek med predsednikom vlade in tajniki demokratičnih strank, je dejala komunistična senatorka, je obveza za obnovitev antifašistične enotnosti vseh demokratičnih sil v Italiji.
Demokratična vest Italije je po njenem mnenju tako močna, da lahko popolnoma osami provokatorje in tiste, ki se skrivajo za njimi in ki so napovedali vojno demokraciji.
Demokristjan De Zan je dejal, da ustrezajo izjave predstavnika vlade resnosti časa. Čeprav še ni mogoče razkrinkati teroristov je jasno, da so vsa nasilna dejanja istega izvora,
NEPRIČAKOVAN ZAKLJUČEK ZASEDANJA V DOHI
Razkol v OPEČ: dvojna cena nafte
Saudska Arabija in emirati bodo zvišali ceno le za pet odstotkov, druge države pa za deset in julija še za nadaljnjih pet odstotkov
DOHA, 17. — Zasedanje OPEČ v Dohi se je zaključilo z nepričakovanim razkolom med državami proizvajalkami petroleja in z uvedbo dvojnega tržišča oziroma dvojne cene surove nafte. Saudova Arabija in Združeni arabski emirati so namreč sklenili, da bodo podražitev o-mejili na pet odstotkov, ostalih 11 držav članic OPEČ pa je sprejelo sklep o 10-odstotni podražitvi in o
nadaljnji 5-odstotni podražitvi, ki bo stopila v veljavo čez šest mesecev.
Zasedanje predstavnikov OPEČ se je zaključilo danes zjutraj po mrzličnih pogajanjih. Predstavnik Sau-dove Arabije Jamam je včeraj odšel v domovino po nova navodila, nato pa se je vrnil v Doho odločen, da vztraja pri zahtevi o čim bolj omejeni podražitvi, češ da bi v nasprotnem primeru zahodno gospo-
darstvo utrpelo preveliko škodo in bi se znašlo celo na robu popolnega poloma. S Saudovo Arabijo so še potegnili emirati, medtem ko so na drugi strani prepričali iranske predstavnike, da omilijo svoje zahteve. Tako so se tudi ostale države med sabo dogovorile in sprejele kompromis o postopni podražitvi, najprej za deset in nato še za pet odstotkov.
Nepričakovani zaključek zaseda-
V tržaškem Avditoriju se je včeraj začela 1. deželna konferenca o državnih udeležbah v Furlaniji - Julijski krajini. Na posvetu, ki se ga udeležuje tudi pristojni minister Bisaglia, obravnavajo vprašanja, povezana z delovanjem državnih družb in podjetij v naših krajih, zlasti kar zadeve skupne napore za obnovo potresnih območij
nja v Katarju odpira vrsto vprašanj v zvezi s posledicami, ki jih bo ta dvojna podražitev imela tako na sam OPEČ kot na zahodno gospodarstvo. Glede prvega vprašanja je sam predstavnik Saudove Arabije Jamani dejal, da so govorice o razkroju OPEČ le «pobožne želje». V preteklosti, je nadaljeval, so se ministri sestajali in določali ceno tudi našega petroleja, mi smo pa na to pristajali. Toda sedaj hočejo podražiti surovo nafto na način, ki bi bil po naše škodljiv za svetovno gospodarstvo. Zato — je zaključil Jamani — so oni sedaj sklenili za svojo nafto, mi pa za svojo.
Posledice za države uvoznice petroleja seveda prav gotovo ne bodo ugodne, vendar po vsej verjetnosti niti ne katastrofalne. Najhujše bodo posledice za tiste države, kot sta Italija in Velika Britanija, katerih plačilne bilance so še posebno neuravnovešene. Podražitev pomeni za vse zahodne države večje izdatke, ki pa so bili že zdavnaj predvideni in torej ne bodo prinesli prevelikih pretresov za državne proračune. Poleg tega pa bo to seveda lahko pospešilo inflacijo ter privedlo do podražitve tudi drugih vrst blaga.
Kar se tiče Italije pa je ministrski predsednik Andreotti dejal, da je do podražitve prišlo v zelo delikatnem trenutku, še posebno z vidika plačilne bilance. Bolj kot kdajkoli prej bo treba sedaj okrepiti naš izvoz, je še dejal predsednik vlade. Predstavnik Petrolejske unije v Rimu pa je opozoril na težave, ki bodo nastale pri določanju cene glede na dvojno tržišče, kar bi utegnilo tudi povzročiti neravnovesja na svetovnih tržiščih, (tm)
čeprav se je treba pri tem vprašati ali je zadnji atentat povezan s prejšnjimi in pomeni v bistvu ustrahovanje pred skorajšnjimi procesi ali pa gre samo za način, kako ustvariti panični strah.
Za socialiste je spregovoril senator Signori, ki je uvodoma dejal, da se javnost sprašuje, alj je demokratična država zmožna, da obrani u-stanove, ki so nastale po odporništvu. Policija pa odločno zahteva, da ji dajo sredstva za učinkovito borbo proti terorizmu. Singori je poudaril, da je treba sedaj preiti h konkretnim dejanjem ter sprejeti ukrepe, da bi zavrnili napad na demokratične ustanove.
Kar zadeva preiskave v zvezi z včerajšnjim atentatom v Brescii kaže, da policija išče minibus fiat 238, s katerega naj bi stopili trije atentatorji. Po pričevanju očividcev naj bi šlo za tri mlade moške približne starosti 26 - 28 let. Najprej so šli v bližnje javno stranišče, kjer so najbrž prižgali zažigalno vrvico, nato so postavili torbo, iz katere se je že kadilo, k prodajalni časopisov. Kaže, da je šlo za približno 700 g smodnika, ki so ga atentatorji dali v 5-litrski parni lonec, kar je učinek eksplozije še okrepilo. Sreča, da so torbo nekoliko oddaljili, ker bi namreč, če bi eksplodirala tam, kamor so jo postavili atentatorji, povzročila pravi pokol, saj je prav tam avtobusna postaja. Jakost eksplozije je bila takšna, da je razneslo granitno ploščo na pločniku in skoraj popolnoma razdejalo prodajalno časopisov.
Zdravstveno stanje karabinjerskega podčastnika Giovannija Laia se je nekoliko izboljšalo, čeprav je po operaciji, med katero so mu odstranili del jeter, črevesja in vranice, še vedno v smrtni nevarnosti. Medtem so ugotovili, da je šolska torba, ki so jo našli včeraj v bližini kraja, kjer je prišlo do eksplozije, last 12-letne-ga Giorgia Graziolija, ki je v atentatu bil lažje ranjen.
Ob robu današnje preiskave naj povemo, da je preiskovalni sodnik Vino v zvezi s preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia ter o smrti fašista Silvia Ferrari ja izdal dve zaporni povelji, ki zadevata neonacista Er-rnanna Buzzi ja, zaprtega v zaporu v Veroni ter Fernanda Ferrarija, ki je v zaporu v Parmi.
šotni obsodili stopnjevanje kriminalnih dejanj ter potrdili solidarnost z žrtvami in zaupanje v delo sil javnega reda in da je nato vlada podala informacijo o splošnem položaju javnega reda in o specifičnih dogodkih v zvezi s krvavimi Epizodami v Rimu, Milanu in Brescii. Poročilo se nadaljuje, da so na sestanku «obravnavali probleme preventivne, varnostne in pravosodne akcije v skupni zavesti, da je treba krepiti napore za obrambo demokratičnega reda, za za jamčenje nedotakljivosti državljanov, za krepitev demokratičnih ustanov z zglednim in pravočasnim apliciranjem zakonov, z odločnim prizadevanjem vseh državnih oblasti in ob solidarni podpori državljanov».
«Ob zaključku sestanka — je še rečeno v poročilu — so se dogovorili o nujnosti, da se tudi parlament loti skupka problemov v zvezi z bojem proti prevratništvu in nasilju.»
V teku današnjega sestanka je Berlinguer dejal, da obstaja natančen načrt terorističnih in zločinskih dejanj, katerih krivci, je dejal komunistični tajnik, za kakršno koli krinko se skrivajo, so sovražniki delavcev in demokracije: proti tem je treba konkretno in takoj poseči.
Craxi je govoril o «varnostni mreži», ki jo je treba ustanoviti in v ta namen izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva.» Pri tem je treba poseči energično, odločno, vendar u-mirjeno, da bi preprečili, da bi se javnost zbegala.
Pred sestankom je socialistično tajništvo imelo krajšo sejo, na kateri so razpravljali o pomanjkljivosti sedanjega političnega položaja ter ponovno predlagali vlado nacionalne enotnosti. V teku sinočnjega sestanka je minister za notranje zadeve Cossiga govoril o sestankih, ki jih je te dni imel s predstavniki policije ter napovedal «posebna navodila za sile javnega reda, ki so odvisne od notranjega ministrstva» in za katere sam sprejema vso moralno odgovornost, še prej kot politično in ustavno.
Vzdušje v Rimu je vsekakor še vedno zelo napeto. Še zlasti med policijo: poleg opravičenega ogorčenja pa se začenjajo kazati znamenja nevarne živčnosti. «Nezgoda», v katero je bil danes zjutraj vpleten pretor Infelisi, zgovorno priča o tej živčnosti. Trije karabinjerji, ki so jih dodelili sodniku kot osebno stražo in ki so ga čakali v avtu, pred njegovim stanovanjem so opazili, da se bliža renault, s katerim so se vozili štirje mladeniči. Eden od karabinjerjev, tako so povedali, ko so kasneje skušali obrazložiti dogodek, se je u-strašil, je zgrabil brzostrelko in po naključju ranil oba tovariša. Lov za «atentatorji» se je takoj začel (štiri mladeniče so priprli, zaslišali in potem logično takoj spustili), šele na tu je karabinjer, potem ko je premostil začetni šok, sam pojasnil, da ni streljal nihče drug kot on sam.
CÀNDIDA CURZI
Generalna skupščina OZN obsoja teror v Čilu
NEW YORK, 17. - Generalna skupščina OZN je s 95 glasovi odobrila resolucijo, ki poziva čilske o-blasti, naj ponovno zagotovijo spoštovanje človečanskih pravic v Čilu ter osnovne svoboščine čilskemu prebivalstvu in naj napravijo konec metodi izkoriščanja izrednega stanja za teptanje teh pravic. V resoluciji se čilske oblasti obtožujejo tudi nenehnih in kričečih kršitev človekovih pravic, vštevši tu tudi mučenje.
Proti resoluciji je glasoval čilski predstavnik Huerta, pridružili pa so se mu še predstavniki Argentine, Bolivije, Brazilije, Kostarike, Dominikanske republike, Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve, Paname, Paragvaja in Urugvaja.
TOKIO, 17. — Japonski premier Ta-keo Miki je danes napovedal odstop svoje vlade, pa tudi umik s čela liberalnacionalne stranke, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila absolutno večino v parlamentu. Mikijev naslednik bo prav gotovo bivši minister za finance Fukuda.

^ s.
DEŽELNA KONFERENCA O DRŽAVNIH UDELEŽBAH
Izjemen položaj po potresu zahteva odločnejši nastop državnih podjetij
V prihodnjem petletju predvidene naložbe 412 milijard lir - Deželni organi zahtevajo stalen dialog z vodstvi državnih družb
V	Avditoriju se je včeraj začela 1. deželna konferenca o državnih u-deležbah, ki se bo nadaljevala še danes dopoldne. Razpravo vodi predsednik deželne vlade Comelli, prisotni pa so minister za državne u-deležbe Bisaglia s podtajnikom Ca-stellijem, predsednik IRI Petrilli, predsednik EFIM Jacoboni, predsednik ENI Sette, izredni komisar EGAM Niutta, predsednik EAGAT (ustanove za termalna podjetja) Porcellini, predsednik Fincantieri Basilico, predsednik Finsider Capanna, predsednik Finmare Paolicchi, predsednik Italstat Sutto, predsednik Società Autostrade Santucci in številne druge osebnosti iz notranjosti Italije in iz naše dežele.
Po uvodnem nagovoru predsednika Comellija, ki je opozoril na položaj v Furlaniji . Julijski krajini po potresu in postavil zahtevo po večji angažiranosti državnih udeležb za obnovo opustošenih območij in za splošen razvoj dežele, tudi v luči novega momenta, ki ga predstavlja o-simski sporazum, je s krajšim pozdravnim govorom nastopil župan Spaccini. Nato je sledilo glavno poročilo podpredsednika deželnega odbora Stopperja o vlogi podjetij z državno udeležbo v naših krajih.
Stopper je v svojem posegu zajel bistvo konference: najprej je prikazal razsežnosti državnih udeležb v naši deželi, nato je nanizal pričakovanja tukajšnjega prebivalstva za jjadaljnjo krepitev ustreznih dejavnosti, na koncu pa je opozoril na to, da predstavlja konferenca prvi neposreden stik deželne javnosti z najvišjimi predstavniki javnih gospodarskih organizacij v državi: temu stiku naj bi sledili še drugi, in sicer v rednih časovnih presledkih, in to na podlagi točno definiranih odnosov med državo, deželo in državnimi udeležbami.
Področje državnih udeležb je prisotno v naši deželi s 40 podjetji (pomorstvo, telekomunikacije, ru darstvo, gradbeništvo, RAI-TV, e-nergetika, itd.), v katerih je zaposlenih 21.300 ljudi. «Gostota» državnih podjetij v našj deželi je večja kakor v ostali Italiji, vendar je položaj v nekaterih enotah precej težaven (GMT. Italcantieri v Tržiču, Tržaški arzenal — Sv. Marko, Costruzioni Meccaniche Industriali, itd.)-. Stoper je ministru Bisagli prikazal nujnost, da se poleg novih naporov državnih udeležb za obnovo potresnih območij, napnejo vse sile tudi za pozdravitev omenjenih podjetij in za uresničitev nekaterih drugih pobud, tako zlasti avtoceste Kar-nija - Trbiž, povezave z bodočim metanovodom iz Sovjetske zveze, napovedane preosnove državnega ladjevja — pri čemer sta prizadeta zlasti Tržaški Lloyd in ladjedelnica Alto Adriatico v Miljah, pa tudi sama ladjedelnica v Tržiču — in gradnje razplinjevalne postaje v Tržiču. Na koncu se je Stopper zavzel za to, da bi državne udeležbe konkretno prevzele določene iniciative v sklopu bodoče industrijske cone na Krasu.
V	zvezi s tem zadnjim vprašanjem je minister Bisaglia zavzel čudno in neDričakovano stališče. Dejal je, da industrijska cona sicer nedvomno nudi nove možnosti zaposlitve na našem območju, državne družbe pa da imajo svoje pomisleke v zvezi z načinom, kako se bo cona lahko u-resničila. Ne bi namreč radi videli — je dejal — da bi olajšali zaposlovanje drugih in ne nas samih. To neposrečeno izjavo je poskusil omiliti med popoldansko razpravo, ko je imel za potrebno, da «bolje pojasni» svoje stališče do osimskega sporazuma. Glede tega vprašanja — je deial — se popolnoma strinjam z vlado, ki v teh urah razpravlja o ratifikaciji osimskih dokumentov. Prva dolžnost države je, da spoštuje prevzete obveznosti. Kar zadeva industrijsko cono na Krasu pa želim poudariti, da sporazum predvideva ustanovitev posebnih komisij, ki bodo sprotno sledile uresničevanju posameznih predlogov, ki jih vsebuje osimski sporazum.
Glede bodoče razvojne politike državnih udeležb v naši deželi, je minister dejal, da bodo državne družbe v prihodnjih petih letih naložile v naših krajih 412 milijard lir, in to predvsem na področjih mehanske in tekstilne industrije, me-tanovodskega omrežja in pomorstva. Predvidena je okrepitev ladjedelnice v Tržiču, usposobitev Tržaškega arzenala za proizvodnjo naprav za vrtanje pod morjem, preosnova GMT, razširitev železarne Italsi-der, speljava novih metanovodov, zlasti v smeri industrijskih con v naši deželi, ki še ne razpolagajo s tem gorivom, ter številne druge
pobude manjšega obsega. Kljub gospodarski krizi, ki je zajela državo in ki sili tudi državna podjetja, da krčijo svoje prvotne programe, bodo načrti za naložbe v Furlaniji -Julijski krajini prav zaradi izjemnega stanja, ki je nastalo po potresu, uresničeni v celoti, žal ne bo mogoče izvesti nekaterih pobud, ki so bile svoj čas predvidene — je zaključil minister — tako na primer ne bo mogoče zgraditi razplinjevalne postaje v Tržiču, pa tudi ne tovarne za proizvodnjo bakra v industrijski coni Ausa Corno. V nekaterih primerih pa bo treba nekoliko potrpeti: tako na primer glede gradnje avtoceste Karnija - Trbiž, saj je treba zanjo šele oddati ustrezna dela.
Nato so si na govorniškem odru sledili predsednik IRI Petrilli, ki je tudi zagotovil, da ne bo družba krčila svojih naložbenih programov v naši deželi, predsednik ENI Sette, ki je podrobneje obrazložil programe glede okrepitve metanizacije, predsednik FIM Jacoboni (EFIM ni še prisotna v Furlaniji - Julijski krajini, vendar bi se lahko pridružila pobudam na področjih gradbeništva in turizma), predstavnik EGAM Niutta, ki je napovedal preosnovo
rabeljskega rudnika ter predsednik Italstat Sutto, ki je predstavil načrt za obnovo Furlanije, ki ga je pripravila IRI (načrt predvideva 1.400 milijard lir novih naložb, od tega 185 milijard za infrastrukture, 1.135 milijard za nove gradnje in 80 milijard za industrijo).
V popoldanskem delu konference so v razpravo posegli številni javni upravitelji, politični delavci in sindikalni predstavnik. Predstavnik vsedržavne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL Garavini je med drugim postavil zahtevo po izglasovanju posebnega zakona za okrepitev dejavnosti državnih udeležb v naši deželi. Deželni svetovalec KPI Zor-zenon je naglasil nujnost, naj bi konferenca o državnih udeležbah postala osnova za reden stik med deželo in pristojnimi državnimi organi, povezovalni člen pa naj bi bila deželna skupščina. Svetovalec PSI Manzon je poudaril potrebo po temeljitem usklajevanju državnih in deželnih načrtov, sindikalist Fabric-ci pa se je zavzel za ustanovitev stalnega organa, ki naj bi ga sestavljali predstavniki deželne uprave, državnih udeležb in sindikalnih organizacij.
Spominska plaketa dr. Gojmiru Demšarju
V Gallusovi dvorani Glasbene matice je bila sinoči prisrčna intimna slovesnost, med katero je predsednik Glasbene matice Dušan Hreščak izročil dosedanjemu ravnatelju glasbene šole GM dr. Gojmiru Demšarju zlato plaketo ob njegovi upokojitvi po več kot 27-letnem vodenju naše glasbene šole. Dušan Hreščak je v svojem kratkem nagovoru poudaril velike zasluge dr. Demšarja za razvoj naše glasbeno-pedagoške ustanove, prav tako pa je poudaril tudi njegov delež pri skupnih zavzemanjih za obstoj in razvoj šole kot javnopravne ustanove. Obenem je izrazil svoje zado-
.................................................................n
DR. DRAGO LEGIŠA IN BORIS RACE NA «OKROGU MIZI» V NABREŽINI
Osimski sporazumi so trdna osnova za reševanje manjšinskih problemov
Oba govornika sta poudarilar da bo izvajanje sporazumov po njihovi ratifikaciji odvisno predvsem od politične volje in od našega boja
V sredo, 15. t.m. je bilo v dvorani «Igo Gruden», v Nabrežini predavanje, ki ga je priredilo PD «Igo Gruden» na temo «Osimski sporazum in slovenska manjšina». Predavala sta časnikar dr. Dragomir Legiša in predsednik SKGZ Boris Race.
Prvi je spregovoril dr. Legiša, ki je dejal, da predstavljajo osimski sporazumi prelomnico v zgodovini odnosov med Jugoslavijo ir. Italijo in v zgodovini slovenske narodnostne skupnosti. Dejal je, da so v Osimu podpisali več dokumentov in sicer pogodbo med Jugoslavijo in Italijo, kar pomeni dokončno u-reditev meje, in dogovor o gospodarskem sodelovanju. Slovenski oto blematiki šo v pogodbi dali veliko važnost, saj je omenjena že v u-vodu, medtem ko je v 8. členu govor o zaščiti manjšine. Skrb za spoštovanje pravic manjšine pa je prepuščena posameznima državama, kar seveda pomeni, da je
zaščita Slovencev v Italiji odvisna predvsem od politične volje. V svojem predavanju je dr. Legiša tudi omenil, da je bila s prenehanjem londonskega sporazuma odpravljena tudi mešana komisija za zaščito. Za razsojanje primerov kršitve sta pristojna sedaj OZN ir> mednarodno sodišče v Haagu. Dr. Legiša je poudaril, da zahteva pravilno tolmačenje črke in duha o-simskih sporazumov enako ravnanje s slovensko manjšino ne glede na pokrajine, torej enako ravnanje bodisi s Slovenci na Tržaškem kakor na Goriškem in Videmskem. Nasprotno pa v -ratifikacijskem zakonskem osnutku sploh niso omenjeni Slovenci, ki živijo na Goriškem in Videmskem.
Predavatelj je nato prešel na drugi del osimskih sporazumov, to je na dogovor o aopodarskem sodelovanju. Gospodarsko in tehnično sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo je bilo sklenjeno za izboljšanje
iiiiiiiiiiimiKiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiumiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB MALOŠTEVILNI UDELEŽBI TRŽAŠKIH DIJAKOV
KLAVRNO PROPADLA FAŠISTIČNA PR0TI0SIMSKA MANIFESTACIJA
Velika večina dijakov višjih srednjih šol zavrnila demonstrante Odločna resolucija dijakov zavoda Petrarca in izjava PSD!
Kot že «tiha manifestacija» inte-gralnoconašev v sredo, je še bolj klavrno propadla tudi manifestacija ki so jo preko «R Piccola» napovedali «tržaški dijaki za zaščito Trsta in proti industrializaciji Krasa». Pobuda zanjo je prišla iz vrst istih nadobudnih mladeničev, J so v sredo zvečer z vse prej kot ekološkimi nameni naskočili tržaški sedež KD, poslopje tržaškega radia in izložbo milanskega dnevnika «Corriere della sera». Tudi včeraj smo videli iste obraze in iste «uniforme», če naj tako imenujemo črna volnena pokrivala in črne šale, ki so obdajali vratove najbolj «gorkih» ma-nifestantov. Popolnoma ista kot v sredo in nič kaj «ekološka» so bila tudi gesla, ki smo jih najpogosteje slišali: od vzklika «V ljudski boj proti Osimu», do žaljivk na račun predsednika Tita, od zahteve po I-stri pa do običajne psovke «Fora i ščavi», ki jasno priča o fašističnem izvoru demonstrantov. Videli smo tudi iste prapore in iste zastave kot v sredo (nekdo je celo mahal z avstrijsko zastavo!).
Udeležba dijakov je bila izredno skromna. Demonstranti so trdili, da je to zaradi dežja, vendar o tem
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna Mesečna ,
25.000
2.500
lir
lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
niso bili niti sami prepričani. V sprevodu — bilo jih je kakih 300 — so odšli pred licej Dante in z zvočnikom vabili dijake, naj se jim pridružijo. Sprevod, ki so ga sestavljali večinoma dijaki liceja Oberdan, se je nekoliko povečal in se usmeril pred zavod Volta na Ul. Battisti. Tudi tu so s kričanjem privabili na cesto skupinico dijakov. «Pohod» so tako nadaljevali po Ul. Rossetti do liceja Petrarca in do liceja Galilei. Pred obema poslopjema so ponovili vabilo, ki pa se mu ni odzval nihče. Razjarjeni so zato uprizorili nekakšno skupščino na dvorišču liceja Galilei, nato pa so se v sprevodu vrnili v središče mesta in se na Trgu Goldoni neslavno razšli.
Vsekakor je treba poudariti, da dijaštvo ni nasedlo fašistični provokaciji in tudi ne lepim besedam o «zaščiti Krasa». Najbolj nazoren dokaz o tem sta resoluciji, ki so ju sprejeli dijaki liceja «Petrarca» na včerajšnji skupščini. V eni naglaša-jo izreden politični pomen osimskega sporazuma, kar pa zadeva industrijsko prosto cono na Krasu izražajo mnenje, da bo potrebno nadzorstvo nad razvojem industrializacije, da se preprečijo morebitne negativne posledice. V drugi resoluciji pa dijaki zavračajo fašistične provokacije pred tržaškimi šolskimi poslopji in pravijo, da je treba onemogočiti vsak poskus strumentaliza-cije in provokacije v zvezi z osimskim sporazumom in s prostimi conami. Zato je skupščina sklenila, da bo zavrnila «te bedne provokatorje», in sicer ne s fizičnim nasiljem, ampak s političnim odgovorom.
V zvezi s protiosimsko manifestacijo je včeraj izdalo poročilo tudi tržaško tajništvo socialdemokratske stranke, ki zavrača kakršnokoli nasilje in seveda tudi vandalska dejanja med in po koncu antiosimske manifestacije na Trgu Unità.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V ponedeljek, 20. t.m., bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o obnovitvi delovne pogodbe, o volitvah v deželno komisijo, o sodelovanju s šolskimi sveti.
življenjskih pogojev obmejnih prebivalcev. Obe državi sta namenili zemljišča za prosto industrijsko cono. V zvezi s tem načrtom nastajajo seveda mnogi problemi, je nadaljeval predavatelj, v prvi vrsti usoda vasi kot so Trebče, Padri-če, Bazovica in predvsem Gropa-da. Dr. Legiša je izrazil mnenje, da je zamisel o prosti industrijski coni zanimiva in izvirna in predstavlja učinkovito sredstvo za u-stvarjanje novega bogastva. S tem v-zvezi je tudi deželni svet zavzel pravilno stališče, ker prosta industrijska cona- ne bo smela škodovati specifičnim problemom slovenske skupnosti. Svoje predavanje je dr. Legiša zaključil s trditvijo, da osimski sporazumi ne rešujejo manjšinskih problemov pač pa predstavljajo trdno osnovo za njih re Sevanje, še vedno velja pravilo, da nam nihče ne bo ničesar da rovai, ampak bo za dosego naših pravic potreben trd boj. Od nas samih bo torej odvisna naša nadaljnja usoda.
Nato je spregovoril predsednik SKGZ Boris Race, ki je svoje predavanje začel z ugotovitvijo, da so osimski sporazumi sad določenega notranjega političnega razvoja in mednarodnega položaja. Nujno je bilo treba urediti to vprašanje, saj smo Slovenci prve žrtve slabih odnosov med Jugoslavijo ir. Italijo in neurejenega položaja mej. Posledice osimskih sporazumov pa bi morali biti ravno dobri odnosi, spoznavanje, sodelovanje. Gospodarsko sodelovanje, je zatrdil Race, bi moralo priti do take mere, da bi obe državi postali med seboj soodvisni. Glede izvajanja osimskih sporazumov je tudi Race, kakor že prej dr. Legiša zatrdil, da je odvisno le od politične volje. Vsekakor pa bo teža osimskih sporazumov večja, ker bodo ratificirani v italijanskem parlamentu, medtem ko londonski sporazum ni imel take teže prav zato, ker ga niso ratificirali. V zvezi s trajnostjo izvajanja pa je predavatelj povedal, da gre za srednjeročno obdobje, saj bo mogoče meje urediti v kratkem, medtem ko bo treba za uresničitev proste industrijske cone več let. Race je še posebej poudaril, da so o-simski sporazumi celota in da ni mogoče ločiti političnega dela od gospodarskega. Jamstvo za izvajanje osimskih sporazumov je odvisno od notranjega političnega položaja v Italiji. Ratifikacija sama še ni jamstvo, ampak izhodišče, ki k temu pripomore. Spodbudno je tudi stališče občinskega, pokrajinskega in deželnega sveta, v sklopu katerih se vse politične sile obvezujejo, da izvajanje osimskih sporazumov, predvsem seveda uresničitev proste industrijske cone ne sme škodovati Slovencem. Industrijski razvoj, je nadaljeval predava-
voljstvo, da bo dr. Demšar še naprej dragocen sodelavec ne le šule kot pedagog, marveč tudi kot odgovoren za koncertno dejavnost Glasbene matice.
Dr. Demšar je v svoji zahvali za izkazano pozornost dejal, da ima šola GM v osebi prof. Svetka Grgiča človeka, ki bo s svojo zavzetostjo in sposobnostjo znal šolo kot ustanovo zanesljivo voditi k nadalj-nim uspehom, obenem pa je tudi izrekel svoje zadovoljstvo, da je v vrstah Glasbene matice zraslo po osvoboditvi do danes že kar lepo število mladih pedagogov, ki uspešno nadaljujejo delo svojih predhodnikov.
Slovesnosti so se poleg članov odbora Glasbene matice, profesorskega zbora in nekaterih gojencev, u-deležili tudi nekateri predstavniki slovenskega kulturnega in javnega življenja ter vicekonzul SFRJ Lojze Kante.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
sprejema
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA
URNIK: neprekinjeno od 8. 19. ure
ob sobotah od 8. 13.30 in od 15.30 19. ure.
do
do
Sinoči v krožku «Che Guevara»
Konstruktivna razprava o izvajanju Osima
Javno razpravo, ki je sinoči potekala v prostorih krožka «Che Guevara» prav v času, ko je poslanska zbornica dokončno ratificirala osimske sporazume, je pred zelo številno publiko odpri bivši senator Vidali, ki je poudaril, da se s tem zaključuje doba razrvane tržaške zgodovine in se začenjajo perspektive novega razvoja.
Fašistične provokacije v sredo kaže, da so res spametovale vse ljudi v dobri veri, ker ni bilo tokrat nikogar, ki bi zagovarjal integralno prosto cono, ki je služila za krinko protiosimski kampanji. Debata je bila zato konstruktivna, čeprav so .nekateri podpisniki izjave znanstvene fakultete, med katerimi prof Hackova, potrdili skrbi, ki so jim podpis narekovale. 'Prof. Sema in Molfancon, ki sta jim odgovarjala, pa tudi posega prof. Coste in Poli-ja, so pa dokazali, da so ugovori bili v glavnem sad nepopolnega poznavanja sporazumov, nepravilnega znanstvenega pristopa in nezaupanja v sposobnost demokratičnega gibanja, da zagotovi neškodljivo izvajanje sporazumov.
Skromna zabava z Walterjem Chiarijem
V gledališču Rossetti nastopa te dni znani italijanski komik Walter Chiari s kabaretsko predstavo, ki ima v italijanščini naslov «Chi vuol esser lieto sia, del doman c’e gran paura». Z njim nastopa kvartet «I Ricchi e Poveri» ter skupina plesalk «Los Lima’s».
Težko bi bilo Walter ju Chiari ju odrekati komično verziranost v zdaj briljantnem, zdaj dolgočasnem pletenju štrene. Besed mu nikoli ne zmanjka, očitno pa mu je začelo zmanjkovati duhovitosti, zato se je zatekel po eni strani v značilni po litični qualunquizem, prilagojen malce še za tržaške konjunkturne potrebe, po drugi strani pa v seks, pri čemer ga je pogosto zaneslo na skrajne meje prebavljivega. Malo sentimentalnega dodatka na koncu v opravičilo ženskim jooslušalkam, slabega okusa v ustih ni moglo kaj prida popraviti.
Uvodni ples golih (ali skoraj) plesalk in enega plesalca ni šel preko ravni avanspektakla slabše vrste. Tako je ostalo nekaj dobrega le v nastopni vokalnega kvarteta «I Ricchi e Poveri» z antologijo motivov svetovno znanih ansamblov in solistov ter z nekaterimi še kar posrečenimi parodijami, med katerimi velja posebej omeniti pantomino a là Chaplin Angele Brambati. Instrumentalno spremljavo je izvajal trio «Le Vagabond».
Slovenski raziskovalni inštitut
Sindikat slovenske šole v Trstu
prirejata
danes, 18. decembra 1976, ob 15. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
Posvet o psihopedagoški službi za slovensko doraščajočo mladino
Sodelujejo:
Oskar BOLE Pavel FONDA Hektor JOGAN Egidij KOŠUTA Nada PERTOT Danilo SEDMAK
K udeležbi in razpravi vabljeni vsi
SPD TABOR — OPČINE
priredi
jutri, 19. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu
KOSOVELOVO
PROSLAVO
Nastopajo: Ace Mermolja, moški zbor Tabor in domači recitatorji.
VABLJENI!
Zbor
FANTJE IZPOD GRMADE
priredi jutri, 19. t.m., ob 16. uri v Motelu Agip v Devinu
KONCERT
ob 10-letnici neprekinjenega dela
VABUENI!
UioMùa knfigalna
s sodelovanjem
PD FRAN VENTURINI priredi v sredo, 22. t.m., v prostorih osnovne šole pri Domju
RAZSTAVO KNJIG
od 15.30 dalje.
Ob 20.30 pa bo srečanje s pesnikom Marijem Čukom.
Vljudno vabljeni!
Danes se v Štivanu poročita VILMA ŠIRCA iti
VOJKO VIŽINTIN Svoji sodelavki in njenemu izvoljencu iskreno čestita Slovenska prosvetna zveza.
Danes se poročita
VILMA ŠIRCA in
VOJKO VIŽINTIN
Svojemu članu in njegovi izvoljenki čestita pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kon-tovela.
Danes se v štivanu poročita VILMA ŠIRCA in
VOJKO VIŽINTIN Svoji tajnici in njenemu izvoljencu iskreno čestita PD Rdeča zvezda.
Uredništvo
MLADINSKE REVIJE GALEB
obvešča vse svoje zveste naročnike, da bo
NAGRADNO ŽREBANJE
v torek, 21. decembra, popoldne v Kulturnem domtf 'po
PRODUKCIJI BALETNE ŠOLE SSG
PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
ŠK KRAS
prireja v prostorih restavracije Križman v Repnu
SILVESTROVANJE
ob zvokih ansambla
LOJZETA FURLANA Rezervacije pri Igorju Miliču, Salež 68 in Bogdanu Ravbarju, Repen. Informacije na telefon 227115 in 227263.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. decembra RADKO
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23. — Dolžina dneva 8.42. — Luna vzide ob 4.17 in zatone ob 14.23. Jutri, NEDELJA, 19. decembra URBAN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 6,7, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb stanoviten, vlaga 91-odstotna, brezvetrje, dežja je padlo 12 mm, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. decembra sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Maria Tedesco vd. Kneipp, 69-letni Vittorio Urban, 83-letna Antonia Femetich vd. Pau-luzzi, 59-letni Aventino Mortero, 79-letna Maria Veglia por. Bassanese, 72 letni Pietro Millo, 82-letni Servolo Miloš, 78-letna Angelica Franza por. Favretto, 76-Ietna Vittoria Depase por. Nicon, 77-letna Anita Marini vd. Fedi in 84-letna Marina Ghedina por. Manes.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina • AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina-Patuna, Campo S. Giacomo L de Leitenburg, Trg S. Giovarmi 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 — TRST vam priporoča:
■ CERTINA ■ BULOVA ■ ZENITH
■ HEUER
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna uprizoritev
Scena	Drago Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIČ
Danes, 18. t.m., ob 16. uri, izven abonmaja in ob 20.30 za abonma red B - prva sobota po premieri in red F - sindikalni.
Jutri, 19. t.m., ob 16. uri za abonma red G - okoliški.
V	četrtek, 23. t.m., abonma red H.
V	petek, 24. t.m., abonma red I.
ob 16. uri
ob 16. uri
Abonente okoliškega abonmaja, ki se zaradi otvoritve Gledališča v Boljuncu ne bi mogli udeležiti predstave v nedeljo, 19. t.m., obveščamo da si bodo «Kožo megle» lahko ogledali v nedeljo, 9. januarja 1977.
Gledališča
VERDI
Drevi ob 18. uri šesta predstava Donizettijeve opere «Don Pasquale» za red S. Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za preostale proste sedeže.
ROSSETTI
Danes, dve predstavi, ob 16. in ob 20.3Ò Walter Chiari «Chi vuol esser lieto sia, del doman c’è gran paura» s kvartetom «I ricchi e poveri». Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Popusti za abonente Teatra Stabile 20°/o.
Teatro Stabile — Teatro Laboratorio : danes ob 15.30 v Mali dvorani ponovitev 6. srečanja: «Le idee del 900». Koordinator Giorgio Pressburger. Lektorji skupine «I quattro cantoni». Vstop z izkaznico Laboratorio.
Od ponedeljka, 20. t.m., Piccolo Teatro iz Milana predstavlja Giorgia Gaberja v «Libertà obbligatoria». Par. ter 2.500 lir, I. galerija 2.000 in II. galerija 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
AVDITORIJ
Danes, edina predstava ob 20.30 E. Bonda «Lear» s Francesco Benedetti in Giampierom Fortebracciom. Režija Antonio Calenda. Zadnja predstava za zameno. Rezervacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). A-bonenti, ki so se že poslužili odrezka 1 za ogled dela «Le cugine» ali «H mandato», imajo 30 odst. popusta.
... » STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
BALETNA ŠOLA Sezona 1976-77
BALETNI NASTOP
PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA Pedagoga:
NADA KRIŽMANČIČEVA in JANEZ MEJAČ
V	drugem delu bo nastopila grupa solistov pod vodstvom Janeza Mejača.
V	torek, 21. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja in rezervacija vstopnic v ponedeljek, 20., in v torek, 21. t.m., od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom nastopa pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Sas -,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
	
TEČAJI VALUT V MILANU	
DNE 17.12.1976	
Ameriški dolar: debeli	865,25
drobni	835,-
Funt šterling	1440.—
Švicarski frank	351,80
Francoski frank	173,10
Belgijski frank	23,55
Nemška marka	361,10
Avstrijski šiling	50,80
Kanadski dolar	835,—
Holandski florint	344,50
Danska krona	143.—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160.—
Drahma: debeli	20,-
drobni	20,-
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
	
	
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Četrti abonmajski koncert
V ponedeljek, 20. decembra 1976, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ORKESTER « F. B U S O N I »
Dirigent ALDO BELLI Solisti:
Mojca šiškovič — čembalo Fernanda Selvaggio — violina Giorgio Selvaggio — violina Nereo Gašperini — violončelo Janco Kichl — violončelo Roberto Denti — oboa
Spored obsega dela skladateljev: J. S. Bach, G. Tartini - Barison, A. Vivaldi, B. Bartok, P. Merkù, G. Viozzi.
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razna obvestila
SPDT obvešča, da bo danes, 18. t.m., v prostorih prosvetnega društva «I. Cankar» v Ul. Montecchi št. 6 od 17. do 19. ure semenj smučarske opreme.
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara
sklicuje za ponedeljek, 20. t.m., sejo odbora, ki se bo pričela ob 20.30 v društvenih prostorih.
Kino
Ariston 16.30 «Fox trot». Peter O’ Toole in Charlotte Rampling.
La Cappella Underground 19.30 «Chiedo la parola». Barvni ruski film.
Mignon 15.30 «Anche il sesso è un affare di stato». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Nazionale 16.00 «La professoressa di scienze naturali». Lili Carati. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Safari express». Giuliano Gemma in Ursula Andress. Barvni film.
Fenice 16.00 «Buffalo Bill e gli indiani». Barvni film. Paul Newman in Buri; Lancaster. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Per amore di Cesarina». W. Chiari, G. Bramieri in V Morriconi. Barvni film.
Eden «Historie d’O». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 15.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner in Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.00 «L'ultima donna». Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Gator». Buri; Reynolds. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge».
Filodrammatico 16.30 «Notti e donne proibite». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Pasqualino Settebellez-ze». Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Culastriscie nobile veneziano». M. Mastroianni in C. Mori. Barvni film.
Ideale 16.00 «La valle dell'Eden». James Dean. Barvni film.
Abbazia 16.00 «La segretaria». Ornella Muti in Philippe Leroy. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «La terra ha preso fuoco». Čmo-beli film.
Astra 15.30 «1 cannoni di Navarrone». G. Pečk, A. Quinn in D. Niven. Barvni film.
Volta 16.00 «Apache». Cliff Potts in Harry Dean. Barvni film.
Razstave
Razstava petih (Grimalda, Kravos. Švara, Vecchiet, Volk) v Miljah v občinski galeriji «Lo squero» je odprta še danes, od 10. do 12. ure.
V Tržaški knjigarni Franko Vecchiet razstavlja najnovejše grafične liste.
Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Izleti
SPDT priredi jutri, 19. t.m., izlet na Sv. Lenart za osnovnošolske in nižjesrednješolske otroke. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 9. uri. Odhod z avtobusom št. 44 ob 9.10 uri. Vodji izleta Zlatko in Duško Jelinčič.
mm
V počastitev spomina Danile, sestre Slave Slavec daruje prijateljska skupina 12.000 lir za PD France Prešeren.
Ob 19. obletnici smrti Bruna Ivančiča daruje žena 20.000 lir za PD Slovenec.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mati
ANTONIJA ŽAGAR roj. KRIŽMANČIČ
Pogreb bo iz hiše žalosti * Fadriče 70 - danes, 18. t.m., ob 15.30.
Žalujoči sin in hčere z družinami.
Padriče, Bazovica, »r. Ivan, 18. decembra 1976

PRIMORSKI DNEVNIK 3
JUTRI V BOLJUNCU
Svečano odprtje občinskega gledališča «France Prešeren»
Velika pridobitev za dolinsko občino in vso slovensko narodnostno skupnost
Jutri bodo uradno odprli novo občinsko gledališče «France Prešeren» v Boljuncu.
Gledališče, ki stoji levo pred vhodom v Boljunec, je pričelo graditi podjetje Cesia iz Trsta pred manj kot tremi leti. Načrt je izdelal arhitekt Darij Jagodic, medtem ko je dela vodil inženir Giorgio Sforzina. Gledališče ima večji oder z dvema stranskima odroma, kar je povezano z gornjima garderobama; tu bodo mizice za šminkanje igralcev, katere se bo lahko zložilo in tako preuredilo prostora za sestanke in skupinsko delo. Večja dvorana ima zračno ogrevanje, medtem ko so ostali
Jutri
svečanost na openskem strelišču
Ob 35-letnici smrtnih obsodb Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Ivana Ivančiča s strani fašističnega posebnega sodišča prireja Vsedržavno združenje antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA ob sodelovanju odporniških in partizanskih organizacij spominsko svečanost, ki bo jutri ob 15. uri na openskem strelišču. Po polaganju vencev bosta govorila sen. Paolo Sema in bivši politični preganjanec Srečko Colja, predsedoval pa bo Igor Malalan. Sodeloval bo tudi openski pevski zbor Tabor.
Otvoritvena slovesnost, katero bo neposredno prenašala tudi radijska postaja Trst A, bo ob 11. uri ob prisotnosti političnih, kulturnih in drugih predstavnikov. Po uradnih nagovorih bodo v krajšem kulturnem sporedu nastopili dijaki italijanske srednje šole «Caprili» od Domja in slovenske srednje šole «S. Gregorčič» iz Doline, šol, ki praktično zajemata mladino z vsega občinskega področja.
V. L.
Uspelo miklavževanjc društva Prosek-KonlovcI
V Prosvetnem domu na Proseku so tudi letos priredili uspelo miklav-ževanje za otroke vrtca in osnovne šole, ki ga je kot običajno organizi-
ralo domače prosvetno društvo Prosek . Kontovel. Po obdaritvi otrok vrtca, se je na oder predstavil mladinski pevski zbor s Proseka - Kon-tovela, ki je pod vodstvom Ivana Miliča zapel tri pesmi. Učenci V. razreda Stasja Cibic in Alenka Starc sta nato v režiji učiteljice Marije Škerlavaj uprizorili skeč o dveh sestricah, ki se pripravljata na Miklavžev prihod. Učenci I. a in I. b razreda so pod vodstvom učiteljice Nore Jerič zapeli skladbo iz lutkovne igre «Soviča Oka», na harmoniko je malčke spremljala učiteljica Ida Bitežnik. Miklavž je nato pohvalil vse izvajalce in obdaril še osnovnošolske otroke. Mildavževanje je skratka povsem uspelo, za kar gre pohvala prosvetnim delavcem, posebno pa učiteljskemu zboru proseške osnovne šole. To hvalevredno sodelovanje se mora vsekakor nadaljevati.
frostori opremljeni z radiatorji. Oder ima prekrito vdolbino za orkester in opremljen z zadostnim ozvoče njem in najsodobnejšimi reflektorji, »ulisami in zavesami, to je z odr-»kimi aparaturami, ki jih zahteva *>saka profesionalna gledališka predstava. Tu naj omenimo tudi regulator za scensko razsvetljavo, s katerim se lahko programirajo luči za celotno predstavo. Večji fojer je u-re;en tako, da se lahko spremeni v razstavni prostor, kjer je tudi kotiček določen za bar, stopnice pa po-vezujejo fojer z garderobo in sanitarijami. Na koncu je še manjša dvorana in prostor pod odrom, katera bo imelo v oskrbi domače prosvetno društvo «France Prešeren».
Tudi prostori, ki bodo s,,časom tehnično opremljeni,kot kabina za sprotno prevajanje in kabina za predvajanje filmov. Gledališče ima trojno električno napeljavo: napeljave za navadno razsvetljavo ter industrijsko in scensko napeljavo. Vse varnostne naprave so urejene po najnovejših predpisih, saj so morali ta dela do zadnjega obnavljati in preurejevati.
Celotna zgradba z opremo je stala nad 300 milijonov, od tega je eno tretjino dobila občina v zameno za razlastitve zemljišča boljun-ske srenje za gradnjo tovarne Velikih motorjev, ostalo pa je krila z lastnimi sredstvi. To je velika pridobitev za dolinsko občino in vso našo narodnostno skupnost.
PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA
vabi na
KULTURNI VEČER
s katerim želi slovesneje začeti svojo dejavnost v novem gledališču «France Prešeren».
Prireditev bo na dan otvoritve, jutri, 19. decembra, ob 17. uri.
Nastopajo:
Otroška folklorna skupina Dramski odsek z recitalom «Beseda Ivana Cankarja» Mešani pevski zbor «France Prešeren»
Harmonikarji in tamburaški ansambel.
VABLJENI!
Vabil posameznikom ne bomo Pošiljali
iiiiuiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiii)
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Bodo krajevne skupnosti kmalu začele delovati?
Ivan Brecelj novi svetovalec SSk
Na seji občinskega sveta devinsko - nabrežinske občine, ki je bila prejšnji petek, je bilo na dnevnem redu veliko število točk, vendar so jih na seji obravnavah le pet. Prva točka je bila razprava o ostavki, ki jo je podal svetovalec Bojan Brezigar. Župan je prebral pismo, ki ga je poslal Brezigar, v katerem navaja vzroke svoje odpovedi. Občinski svet je ostavko sprejel, nato pa je glasoval za namestitev novega predstavnika Slovenske skupnosti. To je svetovalec Ivan Brecelj. Občinski svet je nato odobril razne sklepe odbora. Sklep, s katerim je odbor namenil en milijon 300 tisoč lir za izgradnjo igrišča za rokomet, je povzročil živahno razpravo, o tem pa bomo še podrobneje pisali.
Naslednja točka je bila razprava v zvezi z ustanovitvijo sekcijskih svetov v otroških vrtcih. O tem je poročal odbornik Depangher, ki j c orisal predlog občinske uprave, da se v vsaki sekciji ustanovi svet, ki naj ga sestavljajo učno in neučrm osebje ter predstavniki staršev. Sekcijski svet naj bi odločal o problemih, ki zadevajo posamezne o-treške vrtce. Proti takemu predlogu se je izrazil svetovalec Terčon. Ako bi ustanovili sekcijske svete, ki bi odločali o vsem, kar zadeva posamezni otroški vrtec, bi na tak način lahko tudi z didaktičnega vidika v vsakem vrtcu ubrali svojo pot. Svetovalec Slovenske skupnosti jo predlagal, naj bi ustanovili le dva občinska sveta ali odbora, italijanskega in slovenskega, ki bi od ločala o vseh vrtcih. Razvila se je razprava, nakar je odbor predlagal, naj bi sekcijski sveti odločali o specifičnih problemih v posameznih vrtcih, poleg tega pa naj bi se u-stanovila dva občinska odbora, ki naj bi odločala o skupnih problemih, torej problemih, ki zadevajo vse vrtce. Zadnja točka, ki jo je občinski svet obravnaval, je bilo l-menovanje svetovalcev krajevnih skupnosti. Od 56 imen manjkajo le še nekatera, kar daje upati, da bo do končno krajevne skupnosti lahko kmalu začele delovati. Prihodnja seja občinskega sveta bo 28. de cembra.
M. T.
Delovanje sekcije SSk v Križu
Prejšnji teden so se v Križu zbrali člani in prijatelji Slovenske skupnosti, da bi se pogovorih o perečih vaških problemih. Srečanje, ki se ga je udeležil deželni tajnik
SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, GLASBENA MATICA, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
KOSOVEL
SLOVESNI VEČER OB 50-LETN1CI SMRTI IN OTVORITEV RAZSTAVE O NJEM
O pesniku: MARKO KRAVOS
Komorni zbor Glasbene matice vodi JANKO BAN Pevski zbor Igo Gruden
vodi SERGIJ RADOVIČ
Mezzosopranistka — NORA JANKOVIČ
Basist — IVAN SANCIN
Pri klavirju - NEVA MERLAK
Člani Stalnega slovenskega gledališča - MILOŠ BATTELINO, STANISLAVA BONISEGNA, MIRANDA CAHARIJA, STOJAN COLJA, SILVIJ KOBAL, MIRA SARDOČ
Scena in likovna oprema: KLAVDIJ PALČIČ Režija: MARIJ URŠIČ
KULTURNI DOM, SREDA, 22. DECEMBRA, OB 20.30 VABLJENI !
dr. Drago Štoka, je vodil Tone Kostnapfel. O delovanju vaške sekcije, o hjenih pobudah na šolskem in drugih področjih, ki so bistveno važna za rast in napredek našega življa, je poročal tajnik Milko Sedmak. Ta je prisotne podrobno seznanil s problemi, ki zadevajo regulacijski načrt, otroški vrtec, o-snovno in srednjo šole ter nazadnje jasno opredelil stališče SSk do novosti, ki jih bo prineslo izvajanje določil osimskega sporazuma.
Navedene točke je dopolnil dr. Drago Štoka, čigar izvajanja so do-zorno spremljali in o njih živahno razpravljali. Beseda je stekla tudi o zakonskem osnutku, ki ga je SSk predložila v zadevi potreb, ki jih imajo slovenske šole, združenja staršev in slične ustanove pri dvojezičnem poslovanju s pristojnimi oblastmi.
Končno so se prisotni soglasno izrekli, da naj se kriška sekcija SSk poimenuje pa zaslužnem slovenskem delavcu - domačinu Kristjanu Ten cetu, ki je uspešno in aktivno deloval že pred prvo svetovno vojno v prosvetnem društvu «Skala». Kot prepričan depilirat in zaveden Slovenec je v Križu začel organizirati delavce v slovensko delavsko organizacijo, zaradi česar so ga politični nasprotniki tudi napa dii. Po prvi svetovni vojni je bil Kristjan Tenee spet na delu z or ganiziranjem prosvetnega društva «Vesna» in njenega pevskega odse ka. Kot sposoben odbornik je prevzel tudi predsedstvo društva, do kler ga ni fašistična oblast prisilno razpustila. Skoro istočasno je pokojni Kristjan bil tudi predsednik vaške Hranilnice in posojilnice, ki jo je vodil, dokler ga fašistični tajnik Manes ni odstavil.
Po drugi svetovni vojni ga najdemo med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, katere podpred sednik je ostal do svoje smrti leta 1863. Po oceni navzočih članov in prijateljev je izbira imena za našo sekcijo primerna in utemeljena.
Pismo uredništvu
Pojasnilo Paola Bertija
«Dragi direktor,
zelo bi vam bil hvaležen, če bi v «Primorskem dnevniku» objavili pismo, ki ga prilagam in ki sem ga poslal Gianluigiju Melegi, direktorju «Europea», t.j. časopisa, pri katerem delam. Pismo bo sicer objavljeno tudi v mojem časopisu, to da šele čez en teden, jaz pa ne bi želel, da bi tudi za samih osem dni obstajalo nesoglasje med tržaškimi
OSMIČ A	vas pozdravljam Paolo Berti»
Anton Gombač — Lonjer 291/1 —	Besedilo pisma:
toči belo in črno domače vino. Po-	«Dragi direktor.
skrbljeno za prigrizek.	skoraj bi me mikalo, da bi se skliceval na člen 8. zakona o tisku, ko
te prosim, da objaviš to pismo na viden način. Neverjetni tiskarski škrat v mojem članku o Trstu na zadnji številki «Europea» namreč krši poleg moje poklicne verodostojnosti moje osebno dostojanstvo.
Izpustitev dveh vprašajev mi namreč pripisuje trditev, ki je nora in nesramna in ki se glasi: Trst je rasistično mesto, zato sovraži Slovane. Odtod beseda «ščavi», s katero jih označuje, podobno kot sudistični častnik, ko pravi: «črnec».
V mojem članku je obema stavkoma sledil vprašaj, bila sta torej mišljena kot retorični vprašanji.
«Zločini» teleprinteristov, protov in korektorjev so neskončni. Toda tale je grozen. Trditev, ki mi je bila na ta način pripisana (in ki je v nasprotju z ostalo vsebino članka), je v prvi vrsti nekulturna in žaljiva za mesto, ki je med najbolj omikanimi, kar jih poznam, pravo nasprotje rasizma. Jaz prav gotovo ne mislim tega o Trstu, o mestu, ki ga ljubim in ki mi je mnogo let nudilo svoje radodarno gostoljubje. Gotovo ti ne bo žal, če pošljem kopijo tega pisma tudi obema tržaškima dnevnikoma, «Piccolu» in «Primorskemu dnevniku»: dobro vem, da soglašaš z mano in da je tudi tebi žal, prav tako kot meni, za ta spodrsljaj.
Prisrčno te pozdravljam
Paolo Berti»
DRISKI DNEVNI!
-


18. decembra 1976
S ČETRTKOVE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Veljavnost pokrajinskega avtobosnega podjetja podaljšali za dobo enega leta
Proti so glasovali komunisti in socialisti - Ogorčenost zaradi krvavih dogodkov v Rimu, Sestu San Giovanni in Brescii
STARŠI VZTRAJAJO PIO SVOJEM SKLEPU
Uvedba samo dopoldanskega pouka še odprto vprašanje
V četrtek in petek precej otrok ni prišlo k popol. danskemu pouku - V ponedeljek sestanek zahodnih svetov . Pojasnilo števerjanskega župana
Pokrajinski svet v Gorici, ki se je sestal v četrtek zvečer, je izrazil zaskrbljenost zaradi krvavih dogodkov v Rimu, Sestu San Giovanni in Brescii. Uvodoma je predsednik Agati poudaril, da mora demokratična javnost z vsemi svojimi silami nasprotovati očitni strategiji napetosti, ki jo nekateri krogi v državi uporabljajo v lastne koristi, da bi med ljudstvom vzbudili negotovost in strali. Verovati moramo v obstoječe institucije, je nadaljeval Agati, saj so rezultat protifašističnega boja in demokratične izbire. Agatijevim ugotovitvam so se pridružili načelniki vseh političnih skupin (razen misovca, ki ga ni bilo).
Večji del četrtkove seje je bil posvečen vprašanju krajevnega gospodarstva, oziroma tovarn z državno udeležbo, ki v goriški pokrajini zaposlujejo preko 8.000 ljudi, to je več kot polpvico v vsej deželi.
Glede tega vprašanja je predsednik Agati sklical v četrtek popoldne sestanek, katerega so se udeležili predstavniki delavskih svetov Ital-cantieri, SAFOG, OMG, Ansalda in SBE, Marian Cefarin za goriško občino, tržiški podžupan Clapis ter načelniki političnih skupin v pokrajinskem svetu. Na tem sestanku je tekla beseda o sedanjem položaju v tovarnah z državno udeležbo ter o rešitvah za premostitev sedanje krize. Ob koncu srečanja so prisotni sestavili dnevni red, ki so ga zvečer v pokrajinskem svetu soglasno potrdili.
V njem ugotavljajo, da obrati z državno udeležbo igrajo v sedanji pokrajinski gospodarski stvarnosti pomembno vlogo, zaradi česar je nujno potrebno, da se čimprej sestavi gospodarski program v korist teh tovarn, ki naj upošteva predvsem sedanjo stvarnost po podpisu sporazuma v Osimu. Prisotni so si bili ed:'ni tudi v ugotovitvi, da se morajo iz tridnevne gospodarske deželne konference, ki se te dni odvija v Trstu, izluščiti jasne smernice za okrepitev krajevnega gospodarstva ter za zagotovitev delovnih mest. Goriški pokrajinski svet nadalje predlaga, naj se ustanovi stalna posvetovalna komisija, v katero naj bi sodelovali predstavniki ministrstva z državno udeležbo, dežele ter krajevnih uprav.
Zaključke tega srečanja, ki jih je pokrajinski svet soglasno sprejel, bo predsednik Agati posredoval na deželni gospodarski konferenci kot prispevek goriške pokrajine za pre-mòst’.tev sedanje krize v gospodarstvu.
Druga točka dnevnega reda je zadevala podaljšanje roka veljavnosti pokrajinskega avtobusnega podjet ja. Le temu bi namreč rok zapadel konec meseca, v tem času pa naj bi se na pokrajini zmenili za ustanovitev pokrajinskega prevoznega konzorcija. Zaradi številnih zaplet-ljajev političnega značaja se je vprašanje ustanovitve konzorcija zavleklo. Komunisti in socialisti so na sestankih, ki so jih zadnje dni imeli s predstavniki sredinskih strank, predlagali, naj bi veljavnost pokrajinskega podjetja podaljšali za 6 mesecev. V tem času bi namreč sestavili statut novega konzorcija.
Na četrtkovi seji pa so sredinske stranke predlagale podaljšanje za eno leto obstoja podjetja. Njihov predlog je bil z glasovi predstavnikov KD, PRI, PSDI tudi sprelet, proti pa so glasovali komunisti in socialisti.
V razdalji enega dneva moramo zabeležiti drugi bančni rop. Tokrat so neznanci oropali podružni-ciò «Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone» v Ul. Augusta v Ogleju. Plen njihovega ropa pa ni bil velik, saj so iz blagajne ukradli samo 350.000 lir.
Ura je bila 10.15, ko sta v po družnico vdrla neznanca (eden je imel zakrinkan obraz drug ne) ter s samokresoma v rokah prisilila blagajnika, da jima je izročil ves denar. V naglici in strahu, da bi uradniki ne poklicali policiste, se nista zmenila za nizko vsoto, ki je bila v blagajni. Hipoma sta zapu-
V zvezi s tem sta pokrajinski tajništvi PSI in KPI izdali tiskovno sporočilo, v katerem kritizirata zadržanje KD, ker nasprotuje podpisu dokumenta, v katerem bi se obvezala, da bi čimprej prišlo do u-stanovitve pokrajinskega prevoznega konzorcija.
Kako je z razvojem tovarne Nuova Lacego?
Kot smo že v prejšnjih dneh pisali, ni jasno, kako je s položajem v tovarni Nuova Lacego v Sovodnjah. Delavci, zaposleni v tej tovarni, so zelo zaskrbljeni. Znane so predlanske in lanske homatije. Zaradi takratnega zaprtja tovarne je ostalo
Dijaki slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» so ob sodelovanju profesorjev v četrtek pripravili Cankarjevo proslavo, ki je prva tovrstna prireditev na goriških višjih šolah. Poleg učiteljiščnikov in njihovih profesorjev so še prireditve udeležili samo nekateri dijaki liceja, ne pa vsi, zaradi neumestne prepovedi ravnateljstva' in • žavodnega' svelta. K'"
Mešani zbor učiteljišča, ki ga je vodil prof. Stanko Jericijo, je v začetku zapel dve pesmi: «Dijs, dijs o ljubico» ter «Vsi so prihajali». Rafko Butkovič, predsednik dijakov, je v svojem govoru poudaril pomembnost Cankarjevega ustvarjanja. O njem je dejal: «Ivan Cankar se predstavi našim očem kot raznolik in problematičen pisatelj, tako da je njegovo delo komaj pregledno. V oči pa padeta predvsem dva motiva: njegova družbena satira in boj za osvoboditev slovenskega človeka, delavca. Njegova družbena satira je bila naperjena na lažno moralo dobrostoječih ljubljanskih slojev, pa tudi na učiteljstvo in na neznačajnost sploh».
Cankarjevi deli «Istrski osel» in «Sultanove sandale» je posredoval član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen. Gost je svoj nastop sklenil z govorom, ki ga je hlapec Jernej imel na sodišču.
stila podružnico ter se z rdečim mini minorjem, v katerem je čakal tretji pajdaš, odpeljala proti Vidmu.
Uradniki so takoj poklicali karabinjerje, ki so takoj zastražili vse izhode iz Ogleja, za tremi roparji pa ni bilo nobenega sledu. Nekaj ur kasneje so preiskovalci v Villi Vicentini izsledili avtomobil, katere ga so se neznanci poslužili za rop, in ugotovili, da so ga ukradli.
Nadaljuje se medtem preiskava, da bi prišli na sled roparju, ki je v četrtek popoldan oropal ločniško podružnico. Preiskovalci so že istega dne našli v Ul. Rismondo avtomobil innocenti austin PN 02998. ki ga je neznanec ukradel 27-letnemu Paolu Centazzu iz Pordenona. Na poveljstvu goriških karabinjerjev so nam potrdili, da vsota, ki jo je ropar ukradel, znaša točno 6 mi lijonov lir. Na podlagi pričevanja uradnikov posojilnice so preiskovalci sestavili tudi identikit ro par j a (na sliki).
Smrtna nesreča pri Krminu
Smrtna prometna nesreča se je pripetila včeraj okrog 19. ure na državni cesti pri Krminu. 46-letni Giovanni Sfiligoi, bivajoč v Krminu — Ul. Bose di Sot, se je pripeljal s kolesom s stranske ceste na državno in v tistem trenutku ga je podrl avto fiat 124 z registracijo GO 93518, ki ga je šofiral Leonardo Cocolet iz
brez dela okrog 300 ljudi. Tovarno je s posredovanjem deželne uprave prevzel sredi leta neki tovarnar iz Pordenona in pričel počasi spet jemati v službo delavke in delavce. Vendarle pa ni novi tovarnar spoštoval sprejetih obvez o zaposlovanju, v službo je ljudi jemal zelo počasno. Sindikati imajo sedaj vtis. da se stvari spet majejo in boje se, da ne bi spet prišlo do zastojev dela v tej tovarni. Zato so se prejšnji večer zastopniki tovarniškega sveta pogovarjali s člani sovodenjskega občinskega odbora, da bi jih seznanili s položajem.
• Na županstvu v Sovodnjah bo v ponedeljek, 20. decembra, od 8.30 do 10.30, uslužbenec goriške posojilnice na razpolago tistim vaščanom, ki hočejo plačati davčne obveznosti.
kjer je iskal svoje pravice.
Ob koncu zanimive prireditve je šolski zbor zapel še narodno «Kje so tiste stezice». Točke je povezovala dijakinja Erika Zavadlav.
Svečanost v Koprivnem
V Koprivnem bo danes ob 15. uri svečanost, na kateri bodo odkrili spominsko obeležje padlemu jugoslovanskemu partizanu. Na svečanosti, ki sta jo pripravili občini Koprivno in Nova Gorica, bodo prisotne delegacije Zveze borcev z Novogoriškega, pokrajinske zveze VZPI - ANPI, slovenskih sekcij VZPI ter predstavniki obeh občin.
Po odkritju obeležja bodo v kulturnem sporedu nastopili člani Briškega okteta ter domači recitatorji.
Tajnik PSI Trombetta o zadnjih atentatih
Pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trombetta je poslal goriškemu kvestorju dr. Zapponeju telegram, v katerem izraža solidarnost vseh
Muša, ki je vozil v smeri proti Gorici. Sfiligoi je padel na tla, z nasprotne smeri pa je v tistem trenutku pripeljal tovornjak z registracijo GO 77585, ki ga je šofiral Andrea Cornetti iz Coma di Rosazzo in ga povozil. Sfiligoi je bil pri priči mrtev.
V Ul. V. Veneto sta se v četrtek ponoči ponesrečila 18-letna Elena Zucchiatti, Ul. Brigata Pavia 92, in 23-letni Renzo Fantini iz Latisane. Oba se bosta zaradi lažjih poškodb zdravila le nekaj dni.
Vprašanje ureditve enotnega šolskega urnika v dopoldanskih urah na slovenskih srednjih šolah v Gorici, posebno pa na nižji srednji šoli «Ivan Trinko», je še nadalje odprto. Prizadeti so predvsem o-troci iz sovodenjske in doberdob-ske občine, ki nimajo urejenih prevozov, medtem, ko so v števerja-nu to vprašanje za zdaj rešili z nabavo šolskega avtobusa.
Včeraj in predvčerajšnjim precej dijakov ni prišlo k popoldanskemu pouku, v skladu s stališčem do berdobskih in sovodenjskih staršev, da po 15. decembru ne bodo pošiljali otrok v šolo popoldne.
Po drugi strani pa kaže. da je ostro stališče staršev le zaleglo. Šolski skrbnik je že v sredo skli cal sestanek ravnateljev slovenskih srednjih šol v Gorici, na katerem
posoških socialistov z družinami žrtev zadnjih ekstremističnih atentatov, v katerih je izgubilo življenje nekaj pripadnikov varnostnih sil. Te branijo, je rečeno v telegramu, demokratično ureditev republiške države.
Izraz solidarnosti z družinami prizadetih žrtev in obsodbo terorističnega nasilja so dali tudi člani mestnega odbora socialistične stranke v Gorici, ki so bili zbrani na seji v četrtek zvečer.
Sindikalna federacija ostro obsodila nasilje v Rimu in Milanu
Pokrajinska sindikalna zveza CG IL . CISL - UIL je ob zadnjih izbruhih nasilja in politične nestrpnosti, ki sovpadajo s težkim gospodarskim in družbenim položajem v državi, izrazila svoje ogorčenje in najstrožjo obsodbo podhh dejanj.
V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali v četrtek, je rečeno, da je treba takoj poiskati storilce in tiste, ki stojijo za njimi ter jih kaznovati. Nadalje sindikalna zveza poziva delavce k budnosti in k sodelovanju s policijo, da se obvarujejo demokratična ureditev in ustavne svoboščine pred vsakršnim nasiljem.
Goriški župan De Simone je včeraj poslal tisku izjavo, v kateri polemizira s svobodnim rajonskim odborom pri Sv. Ani, ki je nekaj zasebnega, tako trdi župan, in ne predstavlja celotnega prebivalstva. Omenjeni odbor je protestiral, ker so mu prepovedali vstop v župnijsko telovadnico. Župan piše, da imajo prebivalci v mestu nešteto potreb in da je tre ba vse podrobno preučiti.
Izsledili predrzno trojico napadalcev
Preiskovalci so prišli na sled trojici mladoletnikov, ki je v sredo vlomila v stanovanje 61-letnega u-pokojenca Giuseppeja Foschiattija iz Štarancana, Ulica Vittorio Veneto 42, ga fizično napadla ter odnesla listnico. v kateri je hranil 200.000 lir. Na podlagi opisa, ki ga je dala žrtev, so preiskovalci prijeli 16-letnega M. C. iz Tržiča. 17-letnega N. A. iz Štarancana ter 17-letnega G. C. prav tako iz štarancana, ki so .dejanje priznali. Žal pa je denar medtem že izginil.
so ponovno proučili celotno vprašanje. Primerno rešitev pa bodo skušali poiskati v ponedeljek, ko se bodo na srednji šoli «Ivan Trinko» sestali zavodni sveti vseh srednjim šol. Izvedeh smo, da je bil v četrtek zvečer v Doberdobu sestanek staršev, na katerem je predstavnik občinske uprave prebral pismo, lei ga je poslal šolski skrbnik in v ka terem je rečeno, da bo vprašanje enotnega šolskega umika na demokratičen način rešeno z novim letom. Žal pa šolski skrbnik ne daje pojasnil, kako bodo zadevo rešili. Starši iz Doberdoba očitno niso bili zadovoljni s takim obvestilom ter so imenovali štiričlansko zastopstvo, ki naj bi se včeraj sestala s šolskim skrbnikom. Do sestanka pa ni prišlo, ker ie bil šolski skrbnik službeno odsoten.
V zvezi z uvedbo enotnega šolskega urnika ter v zvezi s pisanjem našega dnevnika 5. in 7. t.m. nam je števerjanski župan poslal sledeče pojasnilo.
«Trditve, vsebovane v navedenih stavkih so odraz osebnega mnenja pisca omenjenih člankov ter sploh ne odgovarjajo resnici, ker je šte-verjanska občinska uprava prepustila vsako odločitev o urniku slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» staršem, ki imajo otroke na tej šoli. Povabila jih je na sestanek, ki se je vršil v občinskih prostorih v števerjanu, v ponedeljek, dne 22. novembra 1976, na katerem so se vsi starši soglasno izrekli za urnik, kakršen je sedaj v veljavi. Na njihovo odločitev, ki je bila popolnoma prosta in osebna, je gotovo vplivalo dejstvo, da je naša občinska uprava nabavila nov šolski avtobus, ki prevaža brezplačno vse šoloobvezne otroke, in sicer italijanske osnovne in srednje ter slovenske srednje šole v Gorico. S tem je bil vsak problem prevozov odpravljen in je to dejstvo prav gotovo vplivalo na starše pri njihovi odločitvi.»
Radijska ura SKPD «F. Sedej»
Od jutri dalje, vsako nedeljo, bo imelo katoliško prosvetno društvo «F. Sedej» iz Števcrjana. svojo tedensko polurno radijsko oddajo na radiu «Gorizia uno». Oddaj.', bo v slovenščini, vsako nedeljo od 14.35 do približno 15. ure. Razna obvestila naj. pošljejo zainteresirani na sedež‘ društva v Števerjan, Trg sv obode 6.
Predstavitev furlanske pesniške zbirke
Alberto Picotti. furlanski pesnik, ki je dolga leta živel v Gorici, bo v torek. 21. decembra, ob 18. uri. predstavil v Palače hotelu goriški publiki pesniško zbirko v furlanščini «Dies irae pai Fnul». Večer prireja kulturni krožek ACLI v Gorici, predstavitvi bo sledila debata.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici, sporoča, da bosta odpeljala avtobusa na smučarski izlet na Nevej-sko sedlo jutri ob 7.10 s Travnika in ob 7.20 iz štandreža. Priporoča se primerna topla obleka. Mamice naj poskrbijo, da bodo zlasti tečajniki imeli topla spodnja oblačila.
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «L'eredità Ferramenti». A. Quinn in D. Sanda. Bar. vni film. Prepovedan mladini pod
14.	letom.
CORSO 17.00—22.00 «Candidate all'obi-torio». C., Bronson in J. Bisse-t. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Viaggio nell'interspazio». Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Per un pugno di dollari». C. Eastwood in L. V. Cleff. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Donna cosa si fa per te». R. Montagnani in G. Tamburri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
1 rzic
EXCELSIOR 16.30—22.00 «L’eredità Ferramonli». Barvni film.
PRINCIPE! 17.30—22.00 «Il maestro di violino». Barvni film.
A'ova Gorica in okolica
SOČA «Rdeči orkester», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Tarzan in Amazonke», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Sandokan in javna hiša št. 8». ameriški barvni film ob 19.30.
Prispevki
Uslužbenci tvrdke Nanut darujejo namesto cvetja na grob pokojnega Andreja Beltrama, 20.000 lir za dom Andreja Budala v štandrežu.
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna ;	............... 25.000 lir
Mesečna ........	2.500 lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382
Raznašalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
...........................................
DRUGI BANČNI ROP V RAZDALJ! ENEGA DNEVA
Oborožena mladeniča ukradla 350.000 lir iz oglejske posojilnice «Cassa di Risparmio»
Preiskovalci medtem sestavili identikit mladeniča, ki je oropaI ločniško posojilnico
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiumiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Cankarjeva proslava na učiteljišču
STVARNOST RASISTIČNE JUŽNOAFRIŠKE UNIJE
V letu dni devet črncev napravilo v ječi samomor
Poslednji je mlad črnski učitelj - Pred njim zelo znan mlad inženir Policija je aretirala, nato pa izpustila urednika popularnega lista
JOHANNESBURG, 17. — Včeraj so tiskovne agencije prinesle iz Južnoafriške unije vest o ponovnem samomoru v zaporu. Pravzaprav si je zadnji «samomorilec» vzel življenje na sedežu policije v Fort Elisabethu. Pognal se je s šesteea nadstropja m se na tleh raztreščil. Seveda je bil tudi ta «samomorilec» — črnec. General Mike Gledenhuys, načelnik varnostne službe, je rekel, da gre za samomor 3O-letnega učitelja Georgea Cotha.
Če bi to bil prvi in edini primer samomora v zaporu, bi se človek niti ne čudil, prav tako bi ne podvomil, da gre zares za samomor. Toda «samomor» 30-letnega učitelja Cotha je že deveti samomor temnopoltih jetnikov v letošnjem letu v Južnoafriški uniji. Nekam preveč je teh «samomorov», pravijo opazovalci in zadnji «samomor» pred «samomorom» učitelja Cotha se je pripetil le pet dni prej, ko si je vzel življenje v policijskem' zaporu mladi črnski inženir 30-!etni Wellington Tshazibane, ki so ga policijske oblasti vpletle v neki atentat na restavracijo, ki je namenjena le belopoltemu prebivalstvu. Mladi inženir naj bi se bil obesil v svoji celici. ..
Včeraj je policijski sedež dobesedno obkolila kolona policijskih agentov, ki so preprečili slehernemu človeku, da bi se približal mrtvemu učitelju. Policijsko poveljstvo pa je takoj napovedalo «resno in zavzeto raziskavo». In tudi o vzrokih smrti bo kaj več povedalo «raztelesenje».
■Itllllli>itlllllltllllll«l||ii|||||iiiiiiifii|||l||ft,ll|||||||||
Ameriška CIA
vežba
diverzante
WASHINGTON, 17. - Tudi ameriška javnost se čedalje bolj zaveda, kaj njena obveščevalna služba CIA pomeni. Sicer je res. da je že sama zamisel te vohunske in še bolj diverzantske službe ne le zgrešena, pač pa po mednarodnih načelih poštenega mednarodnega sožitja skoroda že kriminalna, ker je njena izključna domena — tujina, toda CIA si privošči tako v tujini kot doma tudi stvari, ki začenjajo zaskrbljati vse poštene ameriške kroge. Tako je na primer ameriška revija «Penthouse» objavila sedaj članek bivšega dopisnika New York Timesa Tada Szuca, v katerem se razkrivajo «dokaj zanimive in brati nevarne» novosti. V članku je rečeno, da nekatere ameriške vojaške sile vadijo ob pomoči, rekli bi raje po naročilu CIA, nekakšne «tečaje» za svoje ljudi iz Laosa, Afganistana in Kambodže. K tem nai bi dodali še skupine Kurdov.
Te ljudi vadijo na zapuščenih letalskih oporiščih v odročnih krajih Kalifornije, na katerih se že dolgo ni ustavilo nobeno letalo. Namen te «akcije» pa po trditvah ameriške revije ni jasen, v kolikor ne vzamemo vpoštev možnosti, da bi ZDA želele razpolagati s tujimi gverilskimi enotami, ki bi bile vsak trenutek pripravljene za morebitne tajne diverzantske akcije v raznih krajih sveta.
Neki glasnik CIA je, povsem logično, te trditve demantiral, ker da ni res, da bi «Kurde ali kogar koli» nekje vadili, glasnik ameriškega obrambnega ministrstva pa je rekel, da te informacije «enostavno ne ustrezajo resnici». Logično, ne CIA, kot tudi Pentagon ne bi zares mogla priznati, da je vest, ki jo je prinesla ameriška revija, resnična.
Toda na zavodu za stike med rasami, torej v organizaciji, ki se upira plemenskemu razločevanju in tudi zakonom o apartheidu, zahtevajo, da se začne 'resnična poglobljena sodna raziskava glede vseh primerov «samomorov»’, kar se jih je zgodilo v zaporih in na sedežih policije, hkrati pa zahtevajo tudi, da se proučijo razmere v policijskih zaporih in ječah.
J. G. Wolfson je tudi podčrtal, da je trenutno v zaporu. 433 oseb, seveda v pretežni večini ali skoraj izključno črncev. Med temi je tudi 56 dijakov učiteljišča za črnce, oziroma črnskih učiteljev. In vsi ti ljudje so zaprti na osnovi «zakona za zaščito države», ki daje policiji vse možnosti, da aretira kogarkoli, ne da bi komurkoli za te aretacije odgovarjala. Nad 100 teh aretirancev še ni bilo niti obtoženih, tako da sploh ne vedo, zakaj' so v zaporu. Seveda gre v vseh ali skoraj vseh primerih za črnce, ki jih je policija aretirala ob letošnjih demonstracijah, ko so črnci zahtevali enakopravnost. Ce je v zaporu nad štiristo oseb, jili je pri teh manifestacijah prav toliko izgubilo življenje. In tako v prvem kot v drugem primeru gre skoraj izključno za temnopolte ljudi.
Črnski inženir, ki da se je pred tednom dni obesil v svoji celici v Johannesburgu, je prišel v zapor po atentatu na neko restavracijo za belopolte ljudi. Res je, da mladi inženir z atentatom ni imel nikakršne zveze, bil pa je prijatelj 27-letnega Isaaca Sika, ki je pred štirinajstimi dnevi prišel v restavracijo «Fontana» v 50-nadstrop-nem nebotičniku v Johannesburgu, pa mu je peklenski stroj eksplodiral, mu odnesel roko in ga hudo ranil v drobovje.
Atentatorjev prijatelj inž. Wellington Tshazibane je bil zelo znan inženir. Šolanje je dokončal na Ox-fordu in se nato specializiral še na Salford University v Lancashireju. Mož je imel odprto pot v svet in napovedovali so mu veliko bodočnost. Z atentatom ni imel nikakršne zveze. Južnoafriška rasistična policija ga je aretirala na letališču Rand pri Johannesburgu, ko se je pravkar vračal iz tujine. Če je bil v tujini, ni mogel biti v Johannesburgu in še najmanj v družbi atentatorja Isaaca Sika. Toda to ni nikogar motilo. Pa tudi njegov «samomor» ni prav nič jasen. Policijski organi so enostavno izdali «uradno poročilo», da se je mladi inženir obesil.
Seveda, s tem nizanjem zločinov, ki se maskirajo s samomori, še od daleč ni končano, saj smo rekli, da je bilo samo v letošnjem letu že devet takih samomorov. Nasilje južnoafriških rasističnih oblasti do črncev in tudi do belopoltih državljanov, ki jim je dovolj rasističnega razločevanja, se kaže tudi v drugih oblikah. Pred dnevi so aretirali, ga zaslišali, nato pa vendarle izpustili tudi zelo znanega črnskega časnikarja Per-cyja Qobozo, direktorja najbolj popularnega dnevnika «The World», ki je namenjen prvenstveno črnskemu bralstvu. Policija je sredi noči vdrla na dom črnskega časnikarja, mu stanovanje razmetala in prebrskala sleherni kotiček, nato časnikarja odpeljala, ga 8 ur zasliševala, nakar ga je morala izpustiti, ko mu ni mogla naprtiti nobene, niti najmanjše krivde. Zaradi tega početja južnoafriške policije je protestiral tudi londonski International Press Institute, ki je v svoji protestni noti zahteval izpustitev iz zapora tudi drugih črnskih in belopoltih časnikarjev, ki so že mesece za zapahi, seveda na osnovi že omenjenega zakona o zaščiti države, ki dovoljuje policiji, da ima v preventivnem zapo-
ru ljudi ne glede na časovno omejitev.
Seveda se skuša policija opravičiti in zatrjuje, da so direktorja lista «The World» aretirali «v okviru normalne preiskave», toda časnikar je povedal, kaj vse so od njega hoteli vedeti in kako so z njim ravnali. Ker gre za časopis z dnevno naklado okoli 180.000 izvodov in ker gre za časnikarja, ki je visoko čislan tudi med belopoltim prebivalstvom, se policija ni upala vztrajati pri svojem, saj je znano tudi to, da je ta časnikar eden izmed najbolj doslednih an-tirasističnih voditeljev v Južnoafriški uniji, ki je tako proti belopoltemu, kot tudi temnopoltemu rasizmu, kajti njegovo geslo je «živeti hočemo drug ob drugem, belopolti ob temnopoltem človeku, tako da ne bo nihče ne gospodar ne suženj». Seveda je to preveč radikalen program, da bi mogel biti po godu belopoltim rasistom, ki jim temnopolti ljudje služijo kot brezpravna a cenena delovna masa.
OB JUTRIŠNJIH SPOMINSKIH SVEČANOSTIH V TREVISU, MONIGU IN FONTANAH
V spomin Tomažiču in tovarišem ter 187 Slovencem in Hrvatom
Pinka Tomažiča in tovariše so fašisti, po ustrelitvi, skrivaj pokopali v Fontane pri Viiorbi - V taborišču v Monigu je umrlo veliko jetnikov
«■» ot ***
4
v*- ' f &
■	-L v'.- .-»A i*	m	!|§
'.V. u
<***' « - - * .
«Novice izza žice» je bil list, ki so ga izdajali slovenski interniranci, ki so bili zaprti od srede leta 1942 do razpada italijanske vojske septembra 1943 v taborišču v Monigu pri Trevisu. Ohranjene so 4
štev ilke
V nedeljo, 19. t.m., bodo v Trevisu zelo pomembne spominske svečanosti, na katerih bodo poča stili spomin Pinka Tomažiča in tovarišev, ki so bili. po ustrelitvi na Opčinah dne 15. decembra 1941, skrivaj pokopani na samotnem pokopališču Fontane pri Vi-lorbi, to je v kraju, ki spada pod treviško pokrajino. Istočasno se bodo spomnili tudi sedmih partizanov iz kraja Fiera pri Trevisu, ki so padli v osvobodilni vojni in so bili pokopani na istem pokopališču kot Pinko Tomažič in tovariši. Prav tako se bodo spomnili 187 Slovencev in Hrvatov, ki so bili med zadnjo vojno zaprti v koncentracijskem taborišču Monigo pri Trevisu in so tam preminili.
Spominske svečanosti prirejata sveta mestnih četrti San Liberale in Santa Bona v sodelovanju z enotnim protifašističnim odborom iz Fiere, z organizacijami partizanov — ANPI, bivših političnih preganjancev — ANPPIA, bivših internirancev — ANED, zvezo ga-ribaldincev, ki so se borili v Špa-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiviiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V Bujah, v Umagu ter v No vem gradu že bolj malo zares starih znakov
Od starih srednjeveških obzidij se kažejo le znaki, sledovi - Nekdanji novograški mandrač služi tujim jahtam - Buje tudi spreminjajo svojo podobo
Umag je zelo lepo in prijetno mestece ob istrski obali
V slovenskem obalnem pasu I-stre imamo tri stara mesteca, ki so bila nekoč središča komun. To so Koper, Izola in Piran. Isto velja za prvi del hrvaške Istre ob obali, oziroma za bujščino, kjer imamo prav tako tri mesteca in sicer Buje, Novigrad in Umag. Stopimo malo po teh središčih kot naključni turisti in odkrili bomo tudi kaj zanimivega.
Vtem ko so v Kopru in Piranu zelo razvidni spomeniki na čase, ko so ta mesta bila središča komun in obrambna mesta, se je v Novem gradu in v Umagu ohranilo le malo znakov na preteklo dobo teh mest. Deli obzidja Umaga so danes komaj razvidni in e-dini stolp srednjeveškega uma-škega obrambnega sistema, ki je bil restavriran in je v njem me-
stni muzej, se zdi bolj podobno veliki meščanski hiši kot pa nekdanjemu obrambnemu stolpu, torej nekakšni trdnjavi. Okna stanovanjskih hišic, ki so tako rekoč prilepljene na obzidje Novega grada, in vrata v gostinske lokale, ki so jih «predrli» skozi zidove starega obzidja, vse to je nekdanjemu trdnjavskemu pasu odvzelo tisto podobo, ki jo je imelo, tako da se obzidje danes zdi bolj operetna kulisa, kot obrambna trdnjava.
Buje pa so ohranile svoj videz nekdanjega ilirskega ali celo pred-ilirskega gradišča. To pa že po svojem položaju na vrhu koničastega griča. In čeprav je obzidje izginilo pod stavbami, ki so nastale v času, ko Buje niso bile več trdnjava, je edini stolp, ki dobro ohranjen in grajen iz grobega črnega kamna, izra-
iiiiitiiiiiiittiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiintiiitiiiiiiiiiiiiininiiiltiiinniiltiiiliiiiiiiiiiiiiiimituiiiiiiiiitiiiitiliiiitiiiiiinuiiiiiiifiiiiiiMiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiniiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiniiutiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Pogovori o davkih
TEŽKI ČASI ZA OBČINE IN, SEVEDA, ZA OBČANE
Leto 1977 bo odločilno za usmeritev in razvoj javnih financ in s tem tudi za vprašanja, ki so povezana z davčno politiko. Ob zapletenosti današnjega položaja je ostal nekako v o-zadju problem, ki zadeva hudo krizo krajevnih ustanov, zlasti občin.
Skoraj dve tretjini občin v Italiji se ubada z velikimi primanjkljaji ter s težavami zaradi zadolžitve, ki so v teku let narasle v velikanske vsote. Zadostuje podatek, da so krajevne ustanove v celoti zadolžene za skoraj 30 tisoč milijard lir in bodo kmalu dosegle praznino državnih financ, ki dolgujejo samo v obliki vrednostnih papirjev okoli 35 tisoč milijard lir.
Na krajevni ravni so v hudi pasivi vse občine na Tržaškem in Goriškem, •eveda z najvišjimi konicami v Trstu ln Gorici. Vznemirljive vesti prihajajo v zadnjem času tudi iz manjših središč, kot na primer iz Nabrežine. Omejitve pri kreditiranju so nenadoma prizadele tudi občinske u-prave: v nevarnosti je celo redno izplačevanje prejemkov uslužbencev. Skoraj vse večje občine so v zaostanku s plačevanjem socialnih prispevkov. Dobaviteljem izplačujejo dolgovane zneske po kapljicah in z večmesečnimi zamudami. Značilna
je na primer kriza 25 tovarn plastičnih vreč za odvažanje smeti, ki jim zadevne občinske službe ne utegnejo poravnati opravljene dobave.
Občinskim upravam so naložili v teku let naraščajoče naloge. Občani zahtevajo na drugi strani vedno več brezplačnih uslug zlasti na področju socialnega skrbstva, šol, vrtcev in komunalnih naprav. Ogromne naložbe bodo potrebne vsepovsod pri posegih za varstvo okolja.
Na večja občinska središča krepko težijo predvsem pasive občinskih prevoznih podjetij. Da se omejimo le na tržaški ACEGAT, je dovolj zgovorna številka, da s sedanjim letnim primanjkljajem 15 milijard lir bremeni vsakega prebivalca kar s približno
50.000	lirami, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da bi od vsake poprečne štiričlanske družine morali iztisniti na tak ali drugačen način za golo izravnavo deficita tega občinskega podjetja okoli 200.000 lir v enem letu.
O nastalem položaju je tekel govor na zadnjem zasedanju italijanskih občin. Malo je bilo razprav o bistvu problema, predvsem o odpravi potrat in o prilagoditvi tarif javnih uslug. Skoraj neverjetno je n.pr dejstvo, da je premnogim upravam
uspelo spraviti v primanjkljaj celo občinske lekarne, ki ne nudijo občanom nobene posebne ugodnosti, medtem ko je znano, da so podobni o-brati v zasebnih rokah močno rentabilni. Prvič je bilo plašno omenjeno vprašanje obstoja pokrajin, ki so tudi vse v znatnem primanjkljaju, češ da naj bi jim morali določiti drugačno vlogo. Več kot očitno je, da bi pokrajine po ustanovitvi dežel lahko gladko in brez posledic odpravili s prenosom njihovih pristojnosti navzgor in navzdol v smeri dežel o-ziroma občin z občutnim olajšanjem javnih bilanc.
Vse puščice pa so letele v glavnem proti državi, ki naj bi morala rešiti krajevne ustanove vseh finančnih tegob. Upravičena je zahteva občin do večjih dotacij in do večjega priliva denarnih sredstev, kar pa bo, seveda, uresničljivo le z višjim obdavčevanjem občanov na krajevni in na splošni ravni.
Občine zahtevajo predvsem večjo avtonomijo in večjo prisotnost pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov. Opazovalci ugotavljajo v tem oziru slabe izkušnje iz preteklosti, ko je večina občin kaj slabo opravljala svojo vlogo n.pr. pri nalaganju in izterjevanju sedaj odpravljenega družinskega davka.
Večina prizadetih uprav se danes nagiba k zahtevi po uvedbi novih oblik davka na nepremičnine. Kaže, da je današnja vlada s političnimi silami, ki jo podpirajo, naklonjena taki usmeritvi in je y zameno celo
pripravljena odpraviti sedaj malo rentabilno davščino na povišanje vrednosti nepremičnin (INVIM), ki gre sedaj v celoti v prid občinam. Pomisleki se porajajo pri dodelitvi izključne kompetence izterjevanja občinskim upravam, saj je znano; da tej nalogi ni kos niti državna uprava z vsem svoji katastalnim aparatom.
Naj omenimo, da stoji na zaprašenih policah ihestnega katastra kar pet milijonov in poi aktov nerešenih in zastarelih nepremičninskih prepisov. Ustvarjati v današnjem položaju drage dvojnike v izterjevainem aparatu bi bil po mnenju izvedencev prava potrata. Najbolj deficitarne občine pa se ogrevajo za načrt, po katerem naj bi občinam poverili izterjevanje IVA pri njeni zadnji fazi, t.j. pri nadrobni prodaji. Tu bi bilo verjetno sodelovanje občin koristnejše. čeprav nastane vprašanje, čemu ustroj davčnega anagrafa, ki je bil zamišljen predvsem v vlogi pobijanja utaj, ki so prav na tem področju silno razširjene.
Kakor koli že, občinskih upravam se obeta odboje suhih krav, občanom pa nalaganje novih in težjih davčnih bremen. Spričo hude krize na vseh stopnjah javne uprave, ostane kot zadnja rešitev najnujnejših in neodložljivih potreb tako zvana razširitev denarnega fonda, ki ga po domače lahko imenujemo tiskanje in razmnoževanje bankovcev, kar pa bi predstavljalo le nov zagon k inflaciji.
St. Oblak
zita priča, da so bile Buje v davni preteklosti tudi vojaško oporišče, ki je branilo gornjo Bujščino pred tujim pohlepom.
Novigrad in Umag sta mesteci, ki sta bili dolgo tipični ribiški središči, ker sta pač na morski obali. Posebno v Novem gradu so se lepo obranili znaki tega, da so se prebivalci tega obalnega mesteca preživljali v glavnem z ribištvom. To je povsem razumljivo, kajti Novi grad je v bližini Tarskega zaliva, kjer se vode Mirne stekajo v morje in znano je, da je tam, kjer se sladke vode mešajo z morsko, vedno veliko kvalitetnih rib. O ribiški preteklosti današnjega turistično-industrijskega Novega grada priča tudi velik, lep in zato varen mandrač, ki so ga pred stoletji zgradili tedanji prebivalci tega istrskega mesteca, da bi ribiči našli tu varen pristan za svoje čolne, pa tudi dovolj prostora za sušenje in krpanje ribiških mrež.
Stoletja star novogradski mandrač ima danes povsem drugačen namen. Postal je pristan in prezimovališče za turistične jahte, prvenstveno tuje. V teh dneh je v novogradskem mandraču privezanih veliko večjih, tudi razkošnih jaht s čudnimi imeni, tako da čolni domačih ribičev imajo tu kaj malo prostora.
Nasproti gneči v novogradskem mandraču je v umaškem pristanu veliko prostega morja in redki čolni se tako rekoč zgubljajo v velikem, lepem in varnem pristanu, ki do danes še ni bil v zadostni meri valoriziran, pa čeprav bi lahko bil varen pristan in primerno prezimovališče za jahte, podobno kot je novogradski in to bi prispevalo k nadaljnjemu navtičnemu turizmu v tem delu Istre. Toda kaže, da so novo zgodovino Umaga kot mesta začrtali «celinci», to je ljudje, ki so prišli iz notranjosti dežele in ki so perspektive obalnega Umaga videli v industriji in kmetijstvu, ne pa v navtičnem turizmu.
V Umagu so postavili tovarne, veliko sodobno vinsko klet in veliko stanovanjskih hiš, celo na sami obali umaškega zaliva. Šele nato je prišla na vrsto gradnja hotelov in gostinskih obratov, vtem ko je komaj pred nedavnim bil v okviru urbanističnega načrta predložen i-dejni načrt za ureditev umaškega pristana, da bi mogel sprejeti turistične plovne objekte.
Do pred nekaj leti so Buje dajale videz mesta s pretežno kmečkim prebivalstvom. In to so Buje tudi bile, saj so imele tedaj eno sa mo majhno tovarno. To podobo preteklosti so Buje ohranile vse do
danes, vendar pa le kar zadeva zgodovinsko bujsko jedro, vtem ko novi deli tega istrskega mesteca zadobivajo povsem drugačno podobo in značaj, rekli bi že, da gre za industrijsko mesto ali vsaj mestece z novimi tovarnami «Digitron», «Fe-roplast» itd. ter novimi sodobnimi stanovanjskimi bloki, ki nastajajo vse okoli starega bujskega jedra. S tem se je spremenila tudi podoba kraja, za katerega so bili prej značilni vinogradi in vrtovi, ki so segali malone v mesto in ki se sedaj umikajo novim in novim stanovanjskih blokom in hišam.
V	tri mesteca tega dela hrvaške Istre je v zadnjih letih prišlo veliko novega. Prišlo je veliko novih ljudi in z njimi nove življenjske vsebine. Iz preteklosti pa je ostalo bolj malo, kvečjemu nekaj toponimov, ki govore o preteklosti, kot na primer «Ribiška ulica», kjer ribičev ni več, ali kot «Zelenjavni trg», kjer nihče ne prodaja zelenjave, ali tudi «Obzidna ulica», kjer obzidja ni niti videti, razen redkega, komaj zaznavnega sledu.
V	Bujah pa je tudi toponim, ki lahko marsikoga zavede v zmoto.
O tem priča sledeči resničen dogodek.	T. F.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
niji, društva Cineforum iz Vilor-be in krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» iz Trsta. Na spominskih svečanostih bc sodeloval tudi moški pevski zbor «Vesna» iz Križa.
Prva svečanost do v nedeljo ob 11. uri v «Centro Sociale» v mestni četrti Santo Bona, Na njej bo govoril Miloš Kodrič, predsednik krožka «Pinko Tomažič» iz Trsta, zbor «Vesna» iz Križa pa bo zapel nekaj slovenskih in italijanskih borbenih pesmi.
Ob 12.15 bo spominska svečanost na pokopališču v Fontane, ob 16.30 pa v telovadnici šole za geometre v mestni četrti Fiera, nakar bo pevski zbor «Vesna» imel celovečerni koncert.
Že na predvečer teh svečanosti, t.j. drevi, bo v Trevisu govoril Paolo Sema. Tema predavanja se glasi: «Vloga posebnega sodišča pri zatrtju svoboščin in človeškega dostojanstva od dne, ko je to sodišče začelo delovati, pa do ustrelitve slovenskega narodnega heroja Pinka Tomažiča in drugih slovenskih rodoljubov.»
Vse navedene prireditve spadajo v okvir pobud enotnih protifašističnih organizacij ob 50-letnici ustanovitve zloglasnega fašističnega posebnega sodišča.
Posmrtne ostanke Pinka Tomažiča in tovarišev so po končani vojni prepeljali v Trst ter jih dne 27. oktobra 1945, slovesno pokopali na tržaškem mestnem pokopališču, vendar pa je spomin na te junake v Trevisu še vedno živ, kar, med drugim, potrjuje tudi dejstvo, da je ena izmed tamkajšnjih krajevnih celic KPI poimenovana po Pinku Tomažiču. Manj znano pa je dejstvo, da je fašistična oblast med zadnjo vojno v Monigu, ki je dejansko predmestje Trevisa, ustanovila koncentracijsko taborišče, skozi katero je šlo, po dosedanjih ugotovitvah, okrog 2.800 Slovencev in Hrvatov, in da jih je tam umrlo 187.
Jetnike so v Monigo pripeljali v glavnem iz krajev tako imenovane ljubljanske pokrajine in Gorskega Kotara, to je iz krajev, ki jih je leta 1941 zasedla italijanska fašistična vojska. Med jetniki v taborišču Monigo je bilo več uglednih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Med njimi sta .bila tudi pesnik Cene Vipotnik in slikar Vlado Lamut. Tam so bili zaprti tudi dr. Anton Vratuša, sedanji podpredsednik jugoslovanske vlade in Jože Koren, urednik «Primorskega dnevnika» in številni drugi javni delavci.
«Naša dolžnost je — tako je dejal pred kratkim Della Costa iz Trevisa, ki je med glavnimi pobudniki spominskih svečanosti — da počastimo žrtve fašističnega nasilja, da se poklonimo spominu Pinka Tomažiča in tovarišev ob 35-letnici njihovega muče-ništva, da se istočasno spoštljivo spominjamo naših partizanov, ki so se borili v sklopu brigade «Giustizia e Libertà» ter vseh jetnikov, ki so trpeli in umrli v taborišču Monigo. Sklenili smo tudi, da tem pozabljenim jetnikom postavimo spominsko obeležje na kraju, kjer je bilo v letih
iiiiiiiitiiiuimiiimiiiiiiiiiimmmiimiimmiiumiiiiiiHiiiuiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiimi
Iz umetnostnih galerij
Giovanni De Bettin v «Corsii Stadion»
Če stopimo v galerijo Corsia Stadion, da bi si ogledali razstavljena dela, se nam zazdi, kot da bi stopili nazaj v čas in na kako razstavo v preteklem stoletju. Giovanni De Bettin je slikar in portretist, . star je 54 let, sedaj se je predstavil v Trstu, sicer pa živi po večini v gorskem kraju Costalta di Cadore. Mojster slika po vzoru starih mojstrov, katerim je bila navdih gola, resnična, neolepšana predmetnost, zunanji videz živih bitij in konkretnega okolja, kakršno se nam kaže v običajni vsakdanjosti. Od tod realistično, rekli bi celo fotografsko natančno prenašanje v podobo vsega do podrobnosti, vseh značilnosti portretiranih oseb, ki gledajo obiskovalca iz De Betti-novih olj.
Na razstavi se vrstijo obrazi ljudi vseh starosti in dob, od nežnega otroškega obraza pa do obrazov visokih cerkvenih dostojanstvenikov. če pri upodabljanju poslednji ne mara zaostajati za starimi mojstri, kar se opata v popolni dodelanosti in v gladko namazanih barvah zagašenih odtenkov, je kazno, da se De Bettin zna slikarsko sprostiti, kadar u-podabja bolj revne, preproste go-rjanki jih prav tako resnično upodabja. Takšen je na primer od življenja kar utripajoč neobrit obraz kmeta, takšen je obraz vesele starke s hudomušnim nasmehom. Oba obraza pa sta upodobljena z živahno neposrednostjo in z drzno nametanimi barvami
Portreti predstavljajo glavnino razstave, to pa da misliti, da si slikar želi bolj tovrstnih naročil, kot pa pokrajin, konkretno gorskih slik in podob druge motivike pripovednega značaja, v katere najraje vnaša konje. Lep je v tern smislu velik bel konj na
paši. Prav tako je lepa vprega štirih konj, ki vlečejo v snegu dolg, težak hlod.
Vendar pa iz teh tako vestno izdelanih slik ne diha zatohli a-kademizem preteklosti, saj je slikar pristen samouk, gorjanec, ki sta ga le poštenost in ljubezen do slikanja priklenila na resničnost, na upodabljanje realnega sveta, a je kljub temu požel veliko priznanj doma, pred nedavnim va so ga odlikovali s prvo nagrado tudi na mednarodnem salonu svobodnega slikarstva v Parizu. Skratka, mojster ni mojster zatohlosti, pač pa življenja.
MILKO BAMBIČ
1941-1943 koncentracijsko taborišče. že več let zbiramo podatke o tem taborišču in o ljudeh, ki so v njem trpeli ter zaradi pre-stanega mučenja, lakote in bolezni tam umrli. S posebno peticijo, ki nosi podpise številnih občanov bomo povabili pristojno oblast, da to pobudo uresniči prihodnje leto; kajti zares skrajni čas je, da se to zgodi tudi zato, da nudimo mladim pokolenjem resnično sliko o grozotah, ki jih je povzročil fašizem.»
MIRKO KAPELJ
Kapica o atomskih centralah
O varnosti oziroma nevarnosti, ki da jo predstavljajo jedrske centrale, se v svetu veliko govori. So strokovnjaki, ki trdijo, da so te centrale nevarne, in spet drugi, ki menijo, da je glede ekološkega problema in problema človeške varnosti jedrska centrala neprimerno boljša od katerega koli drugega vira električne energije, razen hidrocentrale. Pjort Kapica, direktor fizikalnega inštituta sovjetske akademije znanosti, je prav gotovo dovolj kvalificirana osebnost, da o tem reče kako besedo. Poglejmo, kaj meni o tem:
Jedrska fizika daje dve možnosti za reševanje problemov, ki so povezani z energetiko. Prva je že krepko uresničena. Temelji na povzročanju verižne reakcije v u-ranu, ki nastaja tedaj, ko jedra urana razoadajo in se sproščajo nevtroni. To je isti proces, ki se dogaja v atomskih bombah, le da je bolj počasen.
Računi kažejo, da so ob primerni, seveda gospodarni eksploataciji svetovne rezerve urana tolikšne, da jih ne bo zmanjkalo niti v tisoč letih. Atomske električne centrale že delujejo. Te proizvajajo rentabilno električno energiio.
Vendar pa je znano tudj dejstm, da obstajajo tri osnovne težave, ki ovirajo njihovo nadaljnje širjenje in ekspanzijo.
Prva ovira: odpadki, ki nastajajo pri razkrajanju urana, so zelo radioaktivni. Da bi jih mogli brez nevarnosti za okolje odstraniti, je treba rešiti več resnih tehničnih, problemov, doslej pa se ni našla niti ena sprejemljiva rešitev. Najboljši način bi bil, da bi radioaktivne odpadke z raketami izstreljevali v vesoljski prostor. Vendar se zdi, da je ta način še vedno nevaren.
Druga ovira:	velika atomska
centrala, ki proizvaja milijone kW električne energije, predstavlja resno nevarnost za okolico, posebno za prebivalstvo. V primeru nesreče ali sabotaže bi radioaktivnost mogla uničiti vse, kar je živega na površini več kv. km s tem, da bi povzročila puščobo, kot sta jo povzročili atomski bombi v Hirošimi in Nagasakiju. Ta nevarnost se smatra danes še vedno za tako veliko, da nobena zavarovalna družba kapitalističnega sveta noče prevzeti tega rizika.
Tretja ovira: ekstenzivno izkoriščanje atomskih central bo imelo za posledico, da se bo povečala proizvodnja plutonija, nujnega elementa v jedrski reakciji. Glede na to, da bodo s plutonijem razpolagale vse dežele sveta, bo težko nadzirati širjenje atomskega o-boroževanja. To pa bi moglo dovesti do tega, da bi atomska bomba postala sredstvo izsiljevanja. Celo v rokah podjetnejše gang-strske tolpe.
Pred nevarnostjo energetske krize bo človek prav gotovo našel pot, da te ovire odstrani. Poslednji dve oviri bi mogli prebresti na primer s tem, da bi atomske centrale gradili na nenaseljenih o-ceanskih otokih, daleč od naseljenih področij. Te centrale bi morali strogo kontrolirati, hkrati bi ne ogrožale množic ljudi. Energija, ki bi jo proizvajale, pa bi mogla služiti za razkrajanje vode, s čimer bi pridobivaii vodik, ki bi ga v tekočem stanju prevažali na naseljene celine in bi služil tu kot gorivo, ne da bi onesnaževal okolje, saj vodik predstavlja najbolj čisto gorivo.
(Nadaljevanje na zadnji strani)

Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vsi izgledi trenutno ne bodo najboljši. Upoštevajte tudi želje onih, ki so vam blizu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobro proučite pogoje neke pogodbe. Nekdo vam bo nekaj zaupal, kar vas bo pomirilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Bodite objektivni, močno pa osredotočite svoje misli. Dobili boste nenavadno ponudbo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne izpostavljajte svojega ugleda po nepotrebnem. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe.
LEV (od 23. 7. de 22. 8.) Va ših nasvetov ne bodo cenili v zadostni meri. Ne igrajte se s čustvi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kaže na uspeh, « vam zagotavlja še lepši položaj. Ne pogrevaj tč starih nasprotij.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne sprejemajte prenagljenih ukre-
pov. Bodite previdni v odnosu do osebe, ki ste jo komaj spoznali.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Imeli boste priložnost, uveljaviti svoje ideje. Ustrezno razumevanje vam bo pomagalo bolj« spoznati neko osebo.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) S treznostjo in odkritosrčnostjo vam bo lažje rešiti neko zapleteno situacijo. Ne zapravljajte večerov.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dokažite svojim nasprotnikom, da razpolagate z dokajšnjo sposobnostjo za presojanje. Zanimajte se za svoja dela.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan je primeren za manjše nakupe. Da bi vam uspelo rešiti neki spor, boste morali ohraniti mir.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte si organizirati delovni program že v teku jutra. Sreča vam ne bo naklonjena, vendar ne obupajte.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
IZBOR IZ DELA
18. decembra 1976
Investicije novosadskega Naftagasa
Veliki obeti
Transport naftnih derivatov sprejemljiv za potrošnike le5
če je dovolj blizu
Jugoslovanski trg s nafto, njenimi derivati in naravnim plivom obvladujeta dva giganta — zagrebška INA in no-vosadski Naftagas. Čeprav se oba ukvarjata z isto strateško in ekonomsko zelo pomembno surovino, pa v njuni politiki gospodarjenja lahko zasledimo kar precej nasprotnih stališč. Naš na-m.en ni govoriti o tem, kljub temu pa navedimo primer, ki takšna nasprotja dokazuje. Najtagas se, na primer, zavzema za manjše rafinerije, ki naj bodo nameščene v središčih potrošnje, INA pa se bolj navdušuje za rafineri-je večjih zmogljivosti.
Prav nobena skrivnost ni, da je nafta surovina, ki omogoča bogat zaslužek, ki se pri nas nabira predvsem v transportu surove nafte, predelavi in prevozu naftinih derivatov. Po besedah tistih, ki se s tem ukvarjajo, je stroške transporta naftnih derivatov sorazmerno lahko prevaliti na ramena potrošnikov oziroma distributerjev, medtem ko je to veliko teže pri transportnih stroških surove nafte oziroma pri predelavi. Za predelovalce nafte je torej pomembno, da je prevoz surove nafte do rafinerije čim krajši in da je zmogljivost rafinerije čim večja. Naftne derivate pa vozijo v po trošniška središča na stotine kilome trov daleč, in to seveda v glavnem na stroške potrošnikov. Razumljivo, ' da distributerji, ki nimajo svojih rafinerij, kot na primer Petrol, jadikujejo
ali pa bodo še bolj, češ da v razvoju ne napredujejo, čeprav denar je, le da je, žal, nepravilno porazdeljen.
O tem se je že veliko govorilo, celo več kot o razvojnih načrtih INA in Naftagasa, čeprav ju imata oba v glavnem že izdelana. O INA vemo več, saj oskrbuje praktično vso Slovenijo, kot o Naftagasu, zato bomo govorili predvsem o tem.
Naftagas je danes vpisan v gospodarski register kot sestavljena organizacija združenega dela, kj se je razvila iz Nafta-Gasa in z integracijami Slej ko prej je glavna »sila« današnje novosadske SOZD prav Nafta-Gas, ki se ukvarja z raziskavo novih naftnih polj in črpanjem nafte. Na leto jo načrpa okoli milijon ton (INA okoli 2,5 milijona). Nafta-Gas je v času razvoja osnoval nekaj novih obratov ter dve rafineriji. Leta 1970 se je k Nafta-Gasu pripojila beograjska rafinerija, kmalu nato pa še dva distributerja — Jugopetrol iz Novega Sada in iz Beograda. 1. januarja 1974 se je Nafta-Gas reorganiziral, postal je sestavljena organizacija združenega dela z imenom Naftagas, ki ima danes devet OZD oziroma 48 TOZD OZD so postali prejšnji obrati Nafta-Gasa in pripojena podjetja, sicer pa jih naštejmo: Nafta-Gas (raziskovanje in črpanje nafte), njegove TOZD poslujejo po regionalnem načelu; vsaka izmed treh rafinerij (Novi Sad, Beograd, Pančevo) je samostojna OZD brez TOZD; Gas — pridobivanje, predelava, prodaja in transport naravnega in tekočega plina (na leto ga načrpa okoli 770 milijonov kubičnih metrov, INA ga ima nekoliko manj); Jugopetrol iz Novega Sada — prodaja
naftnih derivatov; Jugopetrol Beograd — prav tako prodaja naftnih derivatov; Inženiring, v okviru katerega je tudi računski center za vso SOZD, in Montaža, ki je največja organizacija v naši državi za gradnjo plinovodov, naftovodov itd. SOZD zaposluje okoli 13.000 delavcev, njen dohodek je lani znašal 20 milijard din, letos pa naj bi bil za 2 milijardi višji.
Lastna letna »proizvodnja« nafte Novosadčanov je torej okoli milijon ton, njihove rafinerijske zmogljivosti pa so za zdaj več kot 3 milijone ton na leto. Do leta 1980 bodo vse rafinerije povečali in tedaj naj bi predelali na leto okoli 7,5 miliojna ton nafte, ker je nekoliko manj od sedanje zmogljivosti INA. Po nekaterih ocenah potrošnja v vzhodni Jugoslaviji, kjer je Naftagas zasidran, tedaj, ko bodo Naf-tagasove rafinerije pričele delati »s polno paro«, še ne bo tako narasla in šele leta 1982 naj bi se ponudba in povpraševanje uravnotežila. V Naftagasu so nam povedali: »Na naftnem trgu je nemogoče vsako leto sproti prilagajati ponudbo povpraševanju, saj so rafinerije veliki objekti in vsaka investicija njihove zmogljivosti toliko poveča, da potrošnja potrebuje nekaj let. da jih dohiti.« To najbrž niti ni tragično, saj je na primer, znano, da je rafinerija že rentabilna, če je izkoriščena 70-od-stotno, stoodstotnega izkoristka pa zaradi tržnih gibanj ne doseže praktično nobena,
Naftagas, ki zalaga z naftnimi derivati Vojvodino, ožjo Srbijo, del Bosne in Hercegovino pa tudi del vzhodne Hrvatske, je lani v svojem prodajnem omrežju plasiral okoli 4,2 milijona ton
naftnih derivatov, sam pa jih je predelal 3,5 milijona ton. Čeprav ima tri rafinerije, sta pomembnejši le dve — v Novem Sadu in Pančevu. Po mnenju predstavnikov Naftagasa je rafinerija racionalna oziroma za potrošnika »najcenejša«, če je njen radius prodaje do 100 km. Res je, da ima Jugopetrol iz Beograda črpalke tudi v Nišu, Zaje-čaru ..., torej več kot 200 km od rafinerije, toda prav tako je res, da so ti kraji v primerjavi z Beogradom zelo majhni potrošniki. Tako so v Naftagasu vpričo nas, na primer, izračunali (točnih številk ne bomo navajali, ker niso tako pomembne), da je zaradi neposredne bližine glavnega odjemalca povprečna dolžina transporta ene tone naftnih derivatov iz Pančeva krepko pod 100 km.
Podvojene zmogljivosti
Obe pomembnejši rafineriji Naftagasa, v Novem Sadu in Pančevu, bosta že pred iztekom sedanjega srednjeročnega načrta lahko predelali še enkrat več surove nafte kot danes Novosadska rafinerija bo povečala zmogljivosti od današnjih 1,2 milijona na nekaj nad 2 milijona ton, pančevska pa od dosedanjih 2 milijona na 5,5 milijona ton v letu 1977.
V novosadski rafineriji so se dogovorili, da se bodo usmerili glede na olje. Izboljšali bodo tehnološki postopek in ostanek tako imenovanega črnega blaga (manjvrednih ostankov, na primer mazut) se bo znižal na okoli
25 do 30 odstotkov. Dohodek, ki naj bi se povečal kar za 6,8 krat, bi ustvarjali predvsem s proizvodnjo baznih in industrijskih olj. Reproduktivna sposobnost rafinerije se bo po končani investiciji povečala za 6,1-krat, zaposlenih pa bo namesto sedanjih 538 kar 1550 delavcev. »Več delavcev in ogro mno povečanje dohodka ter reproduktivne sposobnosti gre na račun močnejše sekundarne predelave (olja), povečanje primarnih zmogljivosti je pri tem manj pomembno,« so poudarili predstavniki Naftagasa. Od 3 milijard din, kolikor jih bodo potrebovali za investicije, bo Naftagas zagotovil 70 odstotkov denarnih sredstev (od tega 40 odstotkov rafinerija sama), 30 odstotkov pa bodo znašali tuji krediti.
Tudi pančevska rafinerija bo pri povečanju svoje zmogljivosti okrepila sekundarno predelavo, ki bo omogočila večjo proizvodnjo bencina in die-selskega goriva, znižala pa ostanek črnega blaga (danes ga imajo okoli 50 odstotkov, po investiciji pa ga bo količinsko sicer več, v odstotkih pa manj — samo 30). Za razširitev in izboljšanje tehnolgije bodo porabili okoli 3 milijarde din (skupaj z obratnimi sredstvi) Rafinerija sama bo prispevala 50 odstotkov potrebnega denarja, 16 odstotkov so tuji krediti porabili bodo dolarje ruskega državnega kredita, soudeleženi pa so tudi Romuni), drugo pa so združena sredstva SOZD in bančni krediti.
Po končani investiciji bo v pančevski rafineriji delalo namesto sedanjih 1100 delavcev 500 ljudi več, dohodek naj bi bil za 2,7-krat večji (lani je znašal 10 milijard), reproduktivna sposobnost pa za 3,2-krat. Toda v Pančevu imajo tudi že načrte za drugo fazo, ki naj bi jo začeli kmalu po zaključku prve. Pančevska rafinerija naj bi po tem imela 8,5 milijona ton zmogljivosti. Ti načrti temeljijo na razvoju kemične industrije oziroma petrokemije v Pančevu.
Begorajska rafinerija ni tako zanimiva, zato o njej ne bomo posebej govorili. Je zelo majhna, še nima natančno izdelanega načrta razvoja in še tisto, kar imajo, se prekriva z novosadsko rafinerijo.
širitev rafinerijskih zmogljivosti bo seveda imela razsežne posledice Tako bosta, na primer, morala oba Jugope-trola razširiti prodajno omrežje (črpalke), kar naj bi stalo približno ravno toliko, kot bo stala povečana zmogljivost ene rafinerije. Ogromna sredstva bo treba nameniti tudi raziskovanju in črpanju na novih naftnih poljih, kar je treba pravzaprav šteti za enostavno ali pa morda samo delno
razširjeno reprdoukcijo. Obe prodajni organizaciji sta sposobni zagotoviti približno polovico denarja, do leta 1980 pa naj bi za raziskovanje in črpanje na novih naftnih poljih porabili kar 10 milijard dinarjev, od tega 54 odstotkov lastnih sredstev.
Glavni projekt — plinovod
Ce vse te milijone seštejemo, dobimo že skoraj 20 milijard, čeprav — po mnenju predstavnikov Naftagasa — o najpomembnejšem projektu — plinifikaciji, sploh še nismo govorili. S stroški za plinifikacijo se investicije Naftagasa več kot podvojijo!
Danes ima Naftagas že 454 km plinovodov, od tega je 244 km magistralnih, drugi pa so razvodni in dovodni cevovodi. Do leta 1980 naj bi zgradili 380 km dolg magistralni plinovod od madžarske meje in plinskih polj v severnem Banatu do Paračina, poleg tega pa še 414 razvodnih in dovodnih plinovodov. V drugi fazi, ki naj bi se začela po letu 1980 m se končala v petih letih, naj bi zgradili še 130 km plinovodov, v tretji, skoraj hkratni fazi pa še 343 km. Po izvedbi tega ogromnega projekta bo omrežje plinovodov dolgo 1724 km, od tega bo 754 km magistralnih.
Naftagas se je odločil za plinifikacijo SAP Vojvodine, ožje Srbije in dela Bosne in Hercegovine, ker so odkrili ogromne količine tega »plemenitega vira energije«, poleg tega pa se bo njihovo plinsko omrežje lahko priključilo tudi na magistralni plinovod iz Sovjetske zveze.
Po plinovodih novosadskega Naftagasa bodo potrošniki lahko leta 1980 dobili 3,3 milijona Nm‘/g naravnega plina, od tega približno 54 odstotkov iz lastnih virov, po letu 1985 pa 4,5 milijona NmVg, od tega z lastnih polj 47 odstotkov.
Skupna vlaganja v vse tri faze plinifikacije bodo po sedanjih računih znašala 3 milijone manj kot 4 milijarde dinarjev. V Jugoslaviji naj bi zbrali okoli 61 odstotkov potrebnega denarja, tuji krediti pa naj bi znašali 39 odstotkov; lastna sredstva Naftagasa naj bi znašala 53 odstotkov.
Večji del tega denarja bodo porabili v prvi fazi, ki se je že začela, in sicer nekaj več kot 2,7 milijarde din, v drugi fazi bodo stroški nekaj manj kot 430 milijonov in v tretji 800 milijonov dinarjev.
Ilija Bregar
Blue jeans
Milijarde v hlačah
Zasebni uvoz krči domačo tekstilno industrijo
Zadovoljno bi si pomel roke bavarski trgovčič Levi Štraus, ko bi videl, kaj je sprožil s svojim izumom. Odkar je pred dobrim stoletjem med zlato mrzlico prodal kalifornijskim zlatokopom prve patentirane hlače iz grobega mod. rega platna, najprej namenjenega za šotore, bi lahko pohod blue jeans, primerjali le še z eksplozijo prodaje coca cole. Vsiljiva reklama je to »po Evinem listu prvo brezrazredno oblačilo«, kot je duhovito dejal neki sociologj
v	zadnjem desetletju spremenila v pra-
vi	potrošniški fetiš.
Naj si bo karkoli že, tudi če so blue jeans, ki jim po domače pravimo kavbojke, le reklamna potegavščina, ki jo je domišljija psihologov in soci ologov še dodatno napihnila, ni moč prezreti nenavadne konjunkturnosti tega oblačila. Samo firma »Levi Štraus« iz San Francisca je imela lani z njim okroglo milijardo dolarjev prometa, za nameček pa po njem licenci ta hip v Evropi gradijo deset novih tovarn. »Levi Štraus« je seveda le ena izmed tisočih izdelovalk blue jeansa, ki so za služile, ker so znale tenko prisluhniti modnim tokovom.
Mar si lahko prav tako zadovoljno pomane roke tudi jugoslovanska tekstilna industrija? So naši izdelovalci tkanin izkoristili priložnost in ujeli vlak konjunkture? 2e na prvi pog!ed se zdi, da je lahko odgovor na to vprašanje samo negativen. Medtem ko so Francozi natanko izračunali, da so lani prodali 12 milijonov kavbojk, Zahodni Nemci pa 36,5 milijona, je pri nas statistika nebogljena. Nihče ne more izmeriti zasebnega, marsikdaj ilegalnega uvoza tega oblačila, kupljene ga na tržaških, trbiških ali avstrijskih stojnicah. Po nekaterih podatkih je od sto ljudi, ki pri nas nosijo kavbojke, 24 oblečenih v uvožene blue jeans. Na sarajevskem sejmu konfekcije so menda pred dnevi odkrili premetene trgovce, ki so na domače hlače prišili uvožene nalepke, da bi jih lahko občutno podražili, časniki poročajo o astronomskih vrednostih oblačil, ki so jih zaplenili sežanski cariniki, ljubljanska TV pa se je že nekajkrat norčevala iz zasebnih uvoznikov, ki znajo s cirku ško spretnostjo na mah obleči več kot pol ducata kavbojk. Zdi se celo, da sodobni Martin Krpan z Laškega ne bi tihotapil soli, marveč bi svojo kobilico rajši obložil s svežnji kavbojk.
To je vsem na očeh, tudi našim
konfekcionarjem in metražerjem, ki zanje izdelujejo tkanine. Zakaj je torej naša tekstilna industrija, ki glede na živahen izvoz na izbirčna zahodna tržišča prav gotovo zna dobro delati, izpustila iz rok priložnost, dà sama izdela tisto, kar Jugoslovani kupujemo v tujini? »To velja pripisati dvema vrstama psihoz«, sodi Stanko Debevec, komercialni direktor Elkroja, ki je prav gotovo med najbolj prožnimi in sposobnimi izdelovalci tega oblačila pri nas. »Lepše je, kar je na drugi strani sosedove ograje, po drugi strani pa se tudi proizvajalci pri nas bojijo vsega novega.«
»2e pred osmimi ali devetimi leti smo v Preboldu izdelali prvo blue jeans tkanino,« pravi Ivan Žagar, direktor tekstilne tovarne Prebold, ki je bržkone najbolj znani in naj večji izdelovalec te vrste tkanin pri nas. »Toda ta kos blaga je ležal v vzorčni sobi več kot leto dni. Vsakdo ga je potipal in si ga pazljivo ogledal, vzel pa nihče.«
No, ta strah bi bil razumljiv, ker gre za zelo drago proizvodnjo, pri kateri samo stroj za apretiranje tkanin proti krčenju stane ducat novih milijonov, vsa oprema pa je vredna milijarde. Seveda se ni lahko odločiti za tako dra' go investicijo, če ni povsem jasno, kako bo moč prodajati. Manj pa je razumljivo, zakaj so Italijani, Avstrijci in drugi imeli nos za modo ter natanko vedeli, da b-o šel izdelek za med, pri nas pa smo se le po polževo odločali za investicijo. So pa tudi drugi razlogi.
Univerzalno zdravilo
»Ne prilagajamo se in ne znamo kreativno gledati,« trdi Stanko Debevc. »Delamo industrijsko in zanemarjamo tržišče. V Elkroju hočemo v naprej vedeti, kaj bomo ponudili. Konfekcionarji moramo biti tudi nadležni, da od nemalokrat počasnih in stereotipnih metražerjev dobimo tisto, kar želimo. Razen redkih standardnih »zimzelenih« artikov, ki so v pro daji dlje časa, bi morali vsako leto korenito zamenjati celotno proizvodnjo.« Odprto seveda ostane vprašanje, kje dobiti ideje in kako spoznati smer muhastih modnih vetrov, zaradi ka terih se sposobni proizvajalci razločujejo od nesposobnnih. Natanko je treba preučiti izdelke, ki so jih lansirali vodilni proizvajalci. Za nas so to Wrangler, Levi Štraus, Swingers, HIS, Blue Bell in še nekateri, ki se s svojim
designom menjavajo za dirigentskim pultom,« pravi Stanko Debevec. »Kdor jih razume, bo znal tudi sam narediti.« Kajpak pa tako preprosto to spet ni.
Da je silno enostavno izdelati kavbojke, bi lahko sklepali tudi ob pogledu na nove proizvajalce, ki pri nas vznikajo ko-t gobe po dežju. V resnici so blue jeans oblačila postala nekakšno univerzalno zdravilo kronično bolehne tekstilne tovarne. Tudi v Sloveniji se je v zadnjem času njih število nekajkrat pomnožilo. Preusmeritev na blue jeans postaja celo v sanacijskih programih tista čarobna formula, ki naj tovarno spravi iz kočljivega položaja, kamor so jo pahnili nerentabilni izvoz in težavni pogoji gospodarjenja ter ji spet pomaga zlesti na zeleno vejo dohodka.
Preveč tovarn in premalo
Nič nenavadnega bi torej ne bilo, ko bi v kratkem tudi na tem področju prišlo do hiperprodukcije in neogibnega množičnega pešanja slabših tovarn. To se je v minulih letih že pripetilo z nogavičarji.
»Novi proizvajalci se mnogokrat znajo vešče izogniti obveznim kontrolam investicij,« pravi Ivan 2agar.« Večkrat se je pripetilo, da smo jih prvič srečali šele na tržišču. Tekstilni tovarni Prebold se z njenimi izkušnjami in znanjem ni treba bati konkurence, toda spet bomo vsi skupaj na svojih ramah občutili izgube tistih, katerih proizvodnja bo zaradi nesmotrnih naložb šla po zlu.«
Podobno meni tudi Stanko Debevec: »To množično stihijsko preusmerjanje na ta hip konjunktumi izdelek potrjuje, da je naša tekstilna industrija kratkovidna. Danes s posojili ni težko po staviti nove tovarne, teže si je najti kupce. Razen tega, da bo trg nasičen, bomo ugotovili, da se je medtem moda obrnila v drugo smer. Demodira-ne hlače bodo čez noč veljale le še polovico svoje vrednosti.« Z drugimi besedami, zdi se, da se tekstilne tovarne, ki se sedaj množično preusmerjajo na izdelovanje blue jeansa, opri-jemljejo rešilne bilke, za katero ni gotovo, da jih bo obdržala nad gladino.
Takšno misel potrjuje še nekaj razlogov. Surovine za kavbojke pri nas uvažamo. Bombaž ne raste v Jugoslaviji, rastline, iz katerih pridobi vajo indigo, prav tako nimamo, še posebej težko dosegljiv je indigo, ki ga
na primer niti ZDA, ki ga same proizvajajo, nimajo dovolj za lastne potrebe. Po nekaterih podatkih bo v prihodnjem letu primanjkovalo proizvajalcem okrog 3 tisoč ton tega dragocenega barvila.
Naslednji razlog, zaradi katerega se oblačimo v tujini in zaradi katerega stojijo na trhlih nogah nove naložbe v blue jeans pri nas, je mnogo bolj preprost. »Domača proizvodnja še vedno ne zna narediti tako imenovanega »indigo denim« blaga, po katerem je največje povpraševanje. Silno redko dobimo od metražerjev tisto, kar bi hoteli. Tkanine nimajo pravilne teže, gostote ali barvnega odtenka. Če bi imeli na voljo več dobrih tkanin, bi prodali vsaj še enkrat toliko kot doslej,« trdi komercialni direktor Elkroja.
Američani v naših blue jeans
Tu pa se kopja pričnejo križati. Metražerji menijo popolnoma drugače kot konfekcionarji. Domače blue jeans blago, pravijo, je vsaj takšne kakovosti kot uvoženo, marsikdaj pa celo boljše. In to lahko nemudoma tudi dokažejo. Tekstilna tovarna iz Prebolda izvaža svoje blago razen v Skandinavijo, Novo Zelandijo ali ZRN tudi v ZDA, torej rojstni kraj kavbojk. »Smešno je naše izdelke primerjati s tistimi, ki jih je moč kupiti na Ponte Rossu. Tako slabih tkanin pri nas ne delamo iz enostavnega razloga, ker bi nam jih konfekcionar vrnil,« so prepričani v Preboldu.
Izdelovanje blue jeans, pravijo metražerji, je zelo zahteven in drag postopek. Ne le da gre za sezonsko delo, ki povzroči v proizvodnji luknje, ki jih je težko premostiti, tudi prodaja modnih tkanin ni tako enostavna, kot bi se zdelo na prvi pogled. »Na vse krip-lje smo skušali v barvi tkanine posneti to, čemur so kreatorji dejali »jesenski odsev hrastovega lista na pesek«, pa tega nihče ni niti povohal. Trgovci so od nas še naprej zahtevali rdeče blago z belimi pikami,« se pritožuje Ivan 2agar. Zaradi takšne konservativnosti in neprožnosti trgovcev so v Preboldu v skrbeh tudi te dni, ko nameravajo poslati na tržišče jeans ženske dokolenke v temnomodri barvi ali z njo uglašenimi drugimi odtenki. »Kdove, če jih ne bodo trgovci prezrli in še naprej kupovali standardne rjave nogavice, kjer ni treba niti za las tvegati. Je torej naša dolžnost, da izdelamo nov artikel, naredimo rekla-
mo zanj in ga še prodamo?« se sprašuje Ivan 2agar.
Pa pustimo vnemar naštevanje težav, ki jim je treba seveda tu in tam dodati še nesolidnost ter nerazumevanje med poslovnimi partnerji in druge kratke stike v trikotniku metražerjev, konfekcionarjev in trgovcev, o katerih je bilo prelitega že dovolj črnila.
Kočljiva je ponudba
Zajec v resnici tiči v drugem grmu, »Medvedjo uslugo smo si naredili, ko smo kopirali nemške kavbojke namesto bolj iskanih italijanskih. Zamudo za drugimi evropskimi tekstilnimi industrijami moramo pripisati tudi kre atorjem, ki niso pravočasno prisluhnili mladim, če so hoteli imeti zakovice na hlačah, bi jim jih morali dati. Če bi hoteli imeti nalepk« s paragrafi, bi jim jih ravno tako inorali prišiti, pa čeprav se to zdi še tako, nesmiselno, pravijo v Preboldu. »Morda bi se metražerji morali med seboj dogovoriti in konfekcionarjem razen tkanin ponuditi tudi nalepke in druge dodatke, če tega ne stori sam ali njegov kooperant.«
Tu pa smo po vsej priliki segli v jedro problema. Prav gotovo ni dvoma, da znajo naši proizvajalci oblačil izdelovati kakovostno in konkurenčno. Tako smo pri nas, menijo metražerji, znali obdelati blago, da se je krčilo in raztezalo le za odstotek, še pred zahodnimi proizvajalci. Toda najstniki, ki so tedaj najbolj kupovali kavbojke, so hoteli, da se krčijo in oprimejo telesa. Medtem ko smo pri nas barvali tkanine s kakovostnimi obstojnimi barvami, so mladi kupci želeli, da so te po vsakem pranju bolj blede.
Zdi se torej, da je odveč iskati krivdo za zloglasni zasebni uvoz kavbolj le pri metražerjih ali le pri konfekci-onarjih. Očitno je, da so razsežnosti vprašanja mnogo širše. Tako lahko sklepamo tudi iz podatkov, ki jih je pred dnevi objavil zagrebški center za raziskovanje marketinga, ki dokazujejo, da Jugoslovani ne ljubimo le oblačenja v kavbojke z ameriškimi ali italijanskimi nalepkami, ampak kupujemo v tujini, čeprav resda v manjših količinah, tudi druga oblačila. Tako smo na primer lani od sto ženskih plaščev na drugi strani meje kupili 31 plaščev, od sto ženskih hlač 22, od sto pletenih poloverjev 28, a od sto kopalnih kostumov kar 67.
Nismo torej spustili iz rok le priložnosti pri blue jeans oblačilih, temveč tudi marsikje drugod. Ne gre v res-niči niti za kavbojke niti za priložnost, zaslužiti milijarde dinarjev, ki naj bi zaradi verižen j a ali tihotapstva z njimi odplavali po vodi, ampak za pomanjkljivo ponudbo, čeprav je treba resnici na ljubo priznati, da imamo pri nas tudi prožne in sposobne tekstilne tovane in da tudi zasebni uvoz velikokrat ni nič drugega kot nesmisel" no zapravljanje denarja, pri nas tekstilci še vedno ne znajo prav prisluhniti modi. To pa je zaradi prevelikih zmogljivosti in zaradi boja za obstanek, ki bi ga v takšnih okoliščinah, kljub težavnim pogojem gospodarjenja, pravzaprav morali proizvajalci biti med seboj, prav gotovo presenetljivo. Dokler pa bomo dirigentski palici mode sledili z razglašenimi instrumenti, dotlej bodo seveda naši potrošniki še naprej romali tja, kjer bodo dobili, kar hočejo, pa čeprav bo to na ponteroških, trbiških ali drugih trgih.
Dušan Snoj
PRIMORSKI DNEVNIK ff
18. decembra 1976
IZBOR IZ DELA

Znanost na Kitajskem
Spojitev tradicije in raziskav
„Vsakdo izmed nas, hišnik ali univerzitetni rektor, bi moral prizadevno loviti muhe44
čeprav sodi Kitajska z nekaterih vidikov med dežele v razvoju, dobiva razen svoje politične in gospodarske moči tudi v svetovni znanosti pomembno vlogo. S svojimi medicinsko-socialnimi dosežki se že ponuja za zgled. V seizmologiji je z učinkovitostjo svojih metod, ki združujejo klasične raziskave in empirijo, presenetila ameriške strokovnjake na tem področju.
V letu 1949, ko je bila dežela opu-stošena zaradi vojne z Japonsko in revolucije, je nenehna stiska za hrano spodkopavala zdravje prebivalstva, ki so ga napadale hude epidemije. V deželi, ki je imela takrat 540 milijonov prebivalcev, je prišla po ena bolniška postelja na vsakih 6500 ljudi, zdravnikov pa je bilo manj, kot jih ima zdaj Francija. Večina zdravnikov je delala v mestih, 80 odstotkov podeželskih prebivalcev ni bilo deležnih zdravstvene nege. Povprečna življenjska doba sploh ni bila točneje določljiva, ocenjevali so jo na štirideset let, vendar je ponekod, kjer so pustošile tropske bolezni, komajda presegala 25 let. Vsak tretji otrok je umrl najkasneje v petem letu življenja.
Položaj je mogoče primerjati s stanjem, kakršno je še v najrevnejših deželah v razvoju. Toda Kitajska, zaprta vase, se je v nekaj desetletjih iztrgala iz položaja, ki je bil poglavitna ovira za njen razvoj. Opazovalec se upravičeno vpraša, ali se ne bi lahko iz kitajskega primera česa naučile tako bogate države, kjer se zdravstvena nega nenehno draži, kakor tudi revne dežele, ki si ne morejo privoščiti medicinske infrastrukture zahodnega tipa.
V temelje novega kitajskega zdravstvenega sistema je vgrajenih več novosti. Večina dežel pojmuje in razporeja izdatke za zdravstvo kot porabo in ne kot naložbo, na Kitajskem pa je zdravje investicija in proizvodni dejavnik. Leta 1956 je kitajska partija izjavila: »Poglavitni cilj zdravstvene dejavnosti je zagotovitev kmetijske in industrijske proizvodnje.« To pomeni: medtem ko so težili k boljši proizvodnji, so izboljševali zdravstvene razmere ljudstva.
Ni se obnesel zahodni model, v katerem so ljudje po slojih razgrnjeni okoli izvedencev (zdravnikov), večanje virov in možnosti običajne medicine se je pokazalo za nalogo brez konca, zato so — s težavo sicer, pa vendarle — spodnesli medicinsko mandarinstvo.
Izrek, da je bolje preprečevati kakor zdrhviti, je morda evropska modrost, toda na Kitajskem so ji dali veljavo. Leta 1965 je v listu »Neodvisni dnevnik« neki delavec iz bolnišnice v Tiencinu takole zapisal: »Po uveljavitvi sprememb se je zdravstveno osebje postopno začelo zavedati, kolikšnega pomena je združevanje preventive in zdravljenja, in sicer v tem smislu, da ima preventiva prednost. V preteklosti je bilo precej zdravnikov, ki niso pripisovali preventivni dejavnosti nikakršnega pomena, kajkrat s pretvezo, da se ne spoznajo na to.« Zdaj je preventiva odločno pred zdravljenjem.
Združili so tradicionalno domače zdravstvo in moderno medicino, ki so jo prilagodili potrebam in možnostim dežele. Leta 1949 je izjavilo združenje kitajskih zdravnikov na prvem posvetu po osvoboditvi Šanghaja, da je treba »domačo, neznanstveno medicino preusmeriti in odpraviti«. To združenje je nasprotovalo Mau, ki je izjavil leta 1944, da se morajo zdravniki stare šole vključiti v zdravstveni sistem dežele. Spor je tlel in se razvnemal vrsto let, nazadnje je kitajsko zdrav-
niško združenje po nekaj pozivih centralnega komiteja partije ustanovilo odbor, ki naj bi uredil odnose med tradicionalnimi in »zahodnimi« zdravniki. Ob upoštevanju kulturne dediščine dežele so oblasti potem rehabilitirale staro domačo medicino, ki jo zdaj delno poučujejo na vseh šolah zdravstvene stroke.
Gledališče preganja praznoverje
Po zatrtju medicinskega »manda-rinstva« in odličništva, ki ni združljivo s širjenjem znanosti, so po velikem naporu zares prenesli v ljudske roke odgovornost, ki je zahodnjaški zdrav niki niso mogli prevzeti. Kampanjo v tisku, letake, odrska dela, opere in pesnitve so uporabili, da so medicini vzeli mistično obeležje ter razložili javnosti vse do najbolj oddaljenih po deželskih naselij, da se je treba od znotraj, od spodaj lotiti zdravstvene dejavnosti.
Gesla, ki so jih uporabili pri tem, morda zvenijo zahodnemu ušesu nekoliko naivno, vendar je vprašanje, ali so res takšna, če jih primerjamo s trditvami evropske reklame, da »ra stroj pere bolj belo« in da »kvasme čistijo vaše perilo«. S stališča zdravnikov je bilo treba premagati, zatre ti »tri velike želje«: vzpon v poklicni karieri, delo v veliki bolnišnici, bivanje v velikem mestu. V ljudskih očeh pa je šlo za boj proti »petim nadlogam« — muham, komarjem, ušem, bolham in podganam — ter za uspeh v petih akcijah (za snago v hlevih, na dvoriščih, straniščih, pri vodnjakih in za spreminjanje »škodljivega v koristno«), hkrati pa za čistočo štirih vrst: pri hrani in v kuhinji, na straniščih in v hlevih, v človeških bivališčih ter pri posteljnem perilu in obleki.
Gledališče, ki ima na Kitajskem dolgo tradicijo, je sodelovalo pri pou čevanju prebivalstva in pri politični propagandi. Eno izmed odrskih del na primer je pripravljalo gledalce na možnost bakteriološke vojne ameriškega »papirnatega tigra« proti Kitajski S tem so pri ljudeh pregnali praznoverje, hkrati pa so jim posredovali osnovne pojme o patologiji, biologiji, para-zitologiji in mikrobiologiji.
Med največje uspehe ljudskega zdravstva sodi zmaga nad bilharzijo, tropsko boleznijo, katere prenašalec se razvija kot parazit v majhnih sladkovodnih polžih. Moderna medicina
kljub sodelovanju industrijsko razvitih držav z deželami tretjega sveta doslej ni mogla do živega tej bolezni, ki še vedno pustoši na tropskih območjih, kjer trpi zaradi nje več sto milijonov ljudi. Na Kitajskem so bilharzijo razglasili za »javnega sovražnika«, v tej zvezi je Mao napisal verze, ki jih zdaj poznajo vsi Kitajci: »Tisoč listnatih vejic je zadušilo vasi, kjer bledijo in hirajo ljudje. Na tisoče ognjišč je praznih tam, kjer ta demon slavi, zmago.«
Leto za letom so lovili in uničevali polže, včasih so celo prirejali slavno sti, na katerih so ljudje vneto tekmovali. Gradili so nasipe in namakalno omrežje s čistilnimi napravami, razku-ževali so iztrebke, ki jih od nekdaj uporabljajo kot gnoj na njivah. Bolezen, endemična še pred dvajsetimi le ti, se je umaknila po zaslugi tega prizadevanja, ki so ga spremljali raziskovalni programi ter nove metode zdra vljenja, pri katerih sta sodelovali stara kitajska in moderna medicina. Pri vseh akcijah, pa naj je šlo za lov na polže, ki prenašajo bilharzijo, za muhe ali za podgane, so pritegnili k sodelovanju vse ljudi. »Vsakdo izmed nas, pa naj je išnik ali univerzitetni rektor,« je zapisal neki kitajski zdravnik, »bi moral prizadevno loviti muhe, vsakogar mora prežemati želja da bi uničil ^'es ta mrčes. Vsakdo je dolžan izpolniti svojo tedensko normo.
V silnem prizadevanju za kolektivizacijo je naletela Maova politika v šestdesetih letih na precejšen odpor Zdravniki z univerz in iz upravnih sliižb so se upirali združitvi s tradicio nalno medicino in odpravi svojega mandarinstva. Kitajsko zdravniško združenje je slej ko prej odklanjalo »tradicionalne zdravnike«, njegovo glasilo ni objavilo niti enega sestavka o tej medicini. Fu Lien-šang, predsednik združenja, je zapisal: »če bi se pošteno ravnali po navodilih, bi ob pomoči naših tradicionalnih zdravnikov dosegli dobre uspehe, ki pa jih seveda hi ker smo ravnodušno puščali ob strani na sto tisoče teh zdravnikov. Zakaj tako? Vodilni ljudje naših zdravstvenih služb so sicer glasovali za zdru žitev stare kitajske in zahodne medicine, vendar se niso ravnali po tem.«
»Bosonogi zdravniki«
Predsednik Mao, ki je verjetno že pripravljal kulturno revolucijo 1966-69,
je 26. junija 1965 objavil razglas, ki naj bi dokončno spodnesel kitajske medicinske strukture.
»Povejte ministrstvu za ljudsko zdravje, da dela samo za 15 odstotkov vsega prebivalstva. Tistih 15 odstotkov je privilegiranih .. Ministrstvo za ljudsko zdravje potem ni več ministrstvo za ljudstvo, morali bi mu reči mestno ministrstvo za zdravje ali ministrstvo za zdravje privilegiran cev ... Zdravstveno šolstvo je treba spremeniti. . Tri leta zadoščajo. Pomembno je, da ljudje študirajo med prakso. Kadar govorimo o medicini in zdravju,« je rekel predsednik, »moramo misliti na podeželska območja.«
Slovita »direktiva 26. junija« je ugotovila, zdravstvene službe ne ustrezajo potrebam ljudstva, in napovedala konec »gnilemu in obrabljenemu siste mu, povzetemu po kapitalističnih in verizionističnih deželah, sistemu, v katerem odločajo buržoazni intelektual ci.«
Zdravniška hierarhija je ob tem spoznala, da se podira njena avtoriteta. Hkrati se je pojavila novost, o ka teri ni morda nihče predvideval, da se bo razvila v takšno širino: bosonogi zdravniki.
Zdi se, da so izraz, ki ga zdaj pozna ves svet, prvič uporabili v komuni čiangčen v predmestju Šanghaja leta 1965. Ta komuna je imela kliniko, katere ducat zdravnikov m bol ničarjev.je skrbelo za zdravje 28.000 ljudi. Med delom so zdravniki začeli poučevati kmečko mladino, na katero so prenesli nekatere naloge. Ti krneč ki ljudje so bili kakor vsi drugi plačani na podlagi delovnih točk še naprej so delali na polju, hkrati, pa so skr beli za zdravje svojih delovnih tovarišev, ki so jim iz. hvaležnosti dali ime »bosonogi zdravniki« Izraz je do besedni prevod kitajske oznake »čid žao jišeng«. Takega zdravnika ne ogovarjajo z doktorjem (»jišeng«- ali bolj uradno »dafu«), marveč preprosto s tovarišem (»tongči«) Seveda so »boso. nogi zdravniki« obuti kakor vsi drugi ljudje.
Tak človek ni zdravniki pomočnik. Kandidat mora nekaj tednov ali mesecev v pokrajinsko bolnišnico, kamor se kasneje občasno vrača na izpopol njevanje. V komuni ah delovni briga di zdravi najpogosUjše bolezni, ne.gu je ljudi z lažjimi poškodbami in izvaja program za zaščitno cepljenje. Poskrbeti mora, da so človeški iztrebki ustrezno obdelani, preden jih uporabijo za gnoj, hkrati je odgovoren za
akcije proti muham, bolham, polžem ipd. V svoji komuni deli kontraceptiv-na sredstva (zlasti tablete), bosonoge zdravnice ponekod prekinjajo nosečnost, in sicer po aspiracijski metodi.
Po letu 1965 so se bosonogi zdravniki razširili po vsej deželi. Po podat kih dr. Escoffier-Lambiotta, ki je letos julija spremljal Simone Veil in delegacijo francoskih zdravnikov po Kitajski, jih je 5,5 milijona, od tega tretjina žensk Razen tega je kakih 2,5 milijona poklicnih, ki se posvečajo predvsem sanitarnim nalogam, medtem ko bosonogi zdravniki delajo na poljih in v tovlarnah. Med poklicnimi je samo 290.000 takih z diplomami višjih medicinskih ali farmacevtskih šol.
Povedati je treba, da zdravstvena nega na Kitajskem ni brezplačna in da jo plačujejo po stopnjah, odvisnih od industrijskih ali kmetijskih kolek tivov. Na podeželju plačuje zadruga za vsakega svojega člana štiri juane. tj. okoli 36 dinarjev na leto. Zdravstvene službe živijo od teh prispevKo,/. Za bolnišnico je treba plačati 9 do 27 di narjev, zahtevnejši kirurški posegi pa stanejo po tej lestvici okoli 250 čin. Mesečna plača zdravnika se giblje med 730 in 1800, delavčeva pa znaša povprečno 540 dinarjev.
Jin in jang
Medicina v vsakdanji praksi je zmes modernega in tradicije. O tradicionalni sestavini te prakse sodijo nekateri zahodni zdravniki, da ima vlogo psihološkega placeba, ta ocena pa je po vsej verjetnosti površna in neutemeljena. Stara kitajska medicina je v resnici več kot zgolj zbirka empiričnih zdravil. Zasnovana je na teoretičnih, v treh tisočletjih zbranih postavkah, po katerih je delovanje organizma odvisno od kroženja energije. V tej zvezi navaja dva antagonistična in hkrati delujoča se vidika jin in jang. Energijg kroži po kanalih (»čing-lo« ali meridianih) pod površjem kože in je v zvezi z globljimi organi. Belezen je posledica nepravilnosti v kroženju te energije, motnje nastopajo zaradi zunanjih vplivov (mraz, vlažnost) in notranjih, psiholoških dejavnikov. Obstoja teh kanalov ni nihče anatomsko dokazal, njihov teoretični boj pa je osnova akupunkture in »moksa«, sežiga drobnega svežnja trave na točno določenem delu kože Čeprav je zadnje čase čedalje več zanimanja za aku-
r punkturo, s katero so dosegli uspehe ! i tako na Kitajskem kakor na Zahodu, je ta terapija še vedno sporna, nedvomno zaradi tega, ker je zahodna fiziologija še ne zna razložiti.
Na veliko uporabljajo tradicionalne zdravilne rastline, o katerih so že ugo-volili, da vsebujejo farmakološko aktivne snovi. V čislih so tudi tradicionalna zdravila, katerih učinkovitost na Zahodu prav tako še ni dokazana, uporabljajo pa jih za krepitev organizma pred zdravljenjem z močnimi kemičnimi preparati, na primer bil-harzije z antimonom, ali za psihološko oporo, čeprav ni še nihče Izrecno priznal takšne vloge »placeba«. Kitajska proizvaja svoja zdravila, za katera uporablja manj draga zdravilna zelišča.
Avstralski zdravnik dr. Peter Wilin-ski, ki je na kraju samem raziskoval, kako se je stara kitajska medicina vključila v moderno, pravi, da je do dejanske združitve še daleč kljub nekaterim presenetljivim uspehom, na primer z akupunkturo namesto običajne anestezije pri nekaterih kirurških posegih. Študente sicer poučijo o nekaterih vidikih stare kitajske medicine, vendar je vloga tradicionalnega zdravnika nejasno opredeljena in zato čedalje manj upoštevana.
»Tuje stvari naj služijo Kitajski«
Na nekaterih področjih so kitajski medicinski raziskovalci dosegli presenetljive uspehe. Po zaslugi mikrokirurgije. zasnovane ne le na izredni ročni spretnosti kitajskih kirurgov, marveč tudi na fizioloških raziskavah ožilja in živcev, so jim uspeli pravi podvigi: pritrdili so roke ali noge, odrezane pri nesreči, prisili so odsekane prste, obnovili aktivnost poškodovanih mišic In hranili pri nesreči odrezane ude tudi štiri dni, preden sp jih ponovno presadili.
Skupine raziskovalcev proučujejo pogostost raka po pokrajinah. Na severu je rak v grlu in želodcu pogost ne le pri ljudeh, temveč tudi pri živalih. Pregledi zajemajo velike skupine prebivalcev, raziskovalci iščejo v okolju tiste snovi, ki bi utegnile povzročiti raka. Tako so ugotovili, da je v okrožjih na severu v pitni vodi več nitratov in manj molibdena kot drugod in da se v lončenih vrčih, v katerih hranijo vodo, nitrat spreminja v nitrit, ta pa se v želodcu spremeni v kancerogeni nitrozamin. Zdi se, da je pomanjkanje molibdena v človeškem telesu (ugotovljivo v krvi, nohtih in laseh) in v rastlinah (v soji) v zvezi z zvišanim odstotkom nitritov.
Na tem so zasnovali preventivo proti raku. Spremenili so kemično sestavo vode, tako da je zdaj v njej manj nitratov in več molibdena. Rezultati so ugodni. »Ob tem smo se prepričali,« je dejal profesor Li Ming-sin, »da se morajo raziskovalci združiti z množicami v boju proti raku. Izvedenci so dolžni iti tja, kjer je bolezen najpogostejša«. Bosonogi zdravniki s citološkim tečajem lahko pri tem opravijo uvodne raziskave: jemljejo vzorce nenormalnih celic in jih pošiljajo bolje opremljenim specialistom.
Videz je bil, da je kulturna revolucija potisnila, v ozadje vrhunsko medicino, moderno tehnologijo ter temeljne medicinske in biološke raziskave, v resnici pa ni tako. Znanost, ki jo Kitajska ponosno kaže svetu, je delo poklicnih raziskovalcev, bolj obrnjenih v nacionalne znanstvene skupnosti ka kor proti najširšim množicam. Pri tem se znanstveniki ravnajo po napotkih pokojnega predsednika, ki je dejal: »Preteklost naj služi sedanjosti, tuje stvari naj služijo Kitajski.«
Alexandre Dorozynski
Humanitarna organizacija
Solidarno zoper revščino
Trideset let prizadevanj UNICEF
UNICEF	Mednarodni ____sklad
Združenih narodov za pomoč otrokom je ustanovila generalna skupšči-na organizacije združenih narodov z resolucijo Ti. decembra 1946, potem ko je bila ukinjena UNRRA. od katere je UNICEF prevzel finančna^ in druga materialna sredstva. Tolto po meni letošnje leto že jubilejno trideseto obletnico delovanja te organizacije v svetu in pri nas. Zato _pa se ob tej priložnosti kaže ozreti na pre-hojeno pot in uspešno delo te hunta-aitarne organizacije, ki deluje v se-stavi organizacije Združenih narodov.
Pobuda za pomoč otrokom, ki so bili žrtve druge svetovne vojne in so ostali brez staršev, brez strehe nad glavo in varstva, ki so bili izmučeni, bolni in podhranjeni, je naletela na pozitiven odmev v svetu Da bi rešili njihova življenja, je na pobudo organizacije Združenih narodov prispevalo pomoč v obliki živil, zdravil, oblačil in obutev nad šestdeset držav ter jo namenilo otrokom v štirinajstih deželah sveta, ki jih je najbolj prizadela druga svetovna vojna. Tako je nastal »Mednarodni otroški sklad za hitro pomoč otrokom« ali skrajšano UNICEF (United Nations Children's Emerganey Fund), kakor ga še vedno imenujemo.
Prvi program pomoči te humanitarne organizacije, tako imenovani program hitre pomoči, je rešil eno generacijo otrok v štirinajstih deželah sveta, ki so bili žrtve druge svetovne vojne. Toda pokazalo se je, da otroci v Afriki, Aziji in Latinski Amè-riki zvečine živijo v lakoti, bolezni, neznanju in revščini. Trije od štirih otrok na svetu namreč živijo v ekonomsko manj razvitih državah in državah v razvoju. Večini primanjkuje hrano, obleke, obutve in strehe nad glavo, mnogi se tudi nikoli ne naučijo pisati in brati, njihova življenjska doba pa je zaradi pomanjkanja kratka. Zato se je mednarodna zavest razvijala in dozorelo je spoznanje, naj ne bi revščina kot usoda spremljala otroke v manj razvitih deželah in deželah v razvoju vse življenje Tudi same dežele v razvoju so pričele aktivno iskati možnost, da bi od pravile lakoto, bolezni, nepismenost in revščino ter s tem rešile otroke trpljenja in pomanjkanja. Klici mednarodne solidarnosti so prišli do organiza-
cije Združenih narodov, ki je podprla takšna prizadevanja. Tako je UNICEF nadaljeval s prizadevanji v obliki novih, tako imenovanih dolgoročnih programov pomoči, na podlagi katerih načrtujejo posamezne dejavnosti za dolgoročno pomoč otrokom skupno z deželami, ki to pomoč potrebujejo. Sredstva, ki jih UNICEF namenja za pomoč otrokom v deželah v razvoju, mobilizirajo in aktivirajo tudi sredstva za uresničevanje programov skr bi za otroke v tistih deželah, ki takšno pomoč prejemajo.
UNICEF ne izdeluje svojih lastnih j projektov, temveč sodeluje v tako j imenovanih nacionalnih projektih, Ki jih pripravijo posamezne dežele. UNICEF sofinancira okoli 400 različnih projektov približno do ene tretjine njihove vrednosti. Z njegovo pomočjo izvajajo posamezne dežele pro jekte, ki neposredno pomagajo več kot 70 milijonom otrokom v približ no sto deželah sveta, ne glede na njihovo raso, vero ali politično pripadnost. Toda milijoni otrok po svetu še vedno pričakujejo pomoč, da lab ko uresničijo svoje pravice in možnosti ter da tako prispevajo k ustvarja nju boljšega sveta. Zato UNICEF in vse napredne sile po svetu upravičeno pričakujejo, da bodo nekoč vsem otrokom zagotovoljene — poleg osnovnih življenjskih potrebščin — tudi duhovne, kulturne in intelektualne potrebe, tako, da bo čimprej uresničeno načelo, ki je zapisano v deklaraciji o pravici otroka, da je človeštvo dolžno dati otroku vse najboljše, kar premore.
S kompleksno skrbjo za otroke UNICEF sodeluje pri uresničevanju programov, ki trajno koristijo otrokom v posameznih deželah v razvoju. Pri tem zlasti skrbi za zagotavljanje prehrane, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva ter za hitro nujno pomoč
ob elementarnih nesrečah, potresih, povodnjih, epidemijah in drugih nezgodah.
Projekti za izboljšanje prehrane zajemajo pomoč za povečanje proizvodnje hrane, zlasti semen za rastlinsko proizvodnjo in izboljšanje pogojev za shranjevanje živil; nadalje
praktično pomoč za proizvodnjo zdra vega mleka, sadja, zelenjave in drugih živil.
Prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega stanja otrok obsegajo pospeševanje razvoja mreže zdravstvenih ustanov in šolanje strokovnjakov za potrebe zdravstvenega varstva mater in otrok ter preskrbo z zdravili.
Za taka prizadevanja je UNICEF dobil številna priznanja, med katerimi gre omeniti zlasti Nobelovo nagrado za mir leta 1965. Ob tej priložnosti so člani Nobelovega komiteja poudarili, da pomeni dejavnost UNICEF neprecenljiv korak v mednarodnem sodelovanju in predstavlja most solidarnosti med bogatimi in revnimi deželami.
Takoj po drugi svetovni vojni je naša vlada podpisala sporazum o sodelovanju in prejemanju pomoči od UNICEF Tako smo v obdobju tako imenovane takojšnje pomoči prejeli večje količine živil za otroke in otroške ustanove, oblačila in obutev ter opremo za potrebe zdravstvenega varstva. Program izgradnje mlekarn ter organiziranja proizvodnje in zbiranja mleka po vaseh je bil izrazit primer dolgoročnega programa, saj je to bila osnova za sodobno industrijo mlečnih izdelkov, ki bi preskrbovala z mlekom in mlečnimi izdelki zlasti otroke, matere in nosečnice ter določene kategorije občanov. Tako je bilo v naši državi zgrajenih s pomočjo UNICEF 17 sodobnih mlekarn ter 4 tovarne mlečnega prahu. V obdobju pomoči za preskrbo z mlekom sta bili v Sloveniji zgrajeni mlekarni v
Ljubljani in Novem mestu, medtem ko je bila v Murski Soboti zgrajena tovarna mlečnega prahu.
Zdravstveni program, ki ga je skupno z UNICEF uresničevala naša zdravstvena dejavnost, je zajemal zlasti naslednje akcije: ukrepe za preprečevanje m zatiranje nalezljivih bolezni, cepljenje otrok in šolarjev, boj proti tuberkulozi in trahomu. varstvo novorojenčkov in nosečnic, izgradnjo tovarn zdravil, dobavo zdravstvene opreme, sanitetnih vozil itd. V tem obdobju smo bili v Sloveniji deležni pomoči za boj za odpravo traho-ma v Prekmurju, tuberkoloze na celotnem območju Slovenije. Nadalje smo prejeli pomoč za zdravstveno varstvo otrok — med drugim tudi prve inkubatorje za nedonošenčke v Ljubljani in Mariboru — ter vitaminskih kapsul, veliko ribjega olja in kondenziranega mleka. Iz omenjene pomoči so bile opremljene številne ambulante, med njimi šolske zobne ambulante v Gornji Radgoni, Sevnici, Murski Soboti, Ajdovščini, Šentjurju pri Celju, Trbovljah, Celju m Kopru; ustanovljeni pa so bili tudi intermediami centri za zdravstveno varstvo mater in otrok v Murski Soboti, Celju, Kopru in Trbovljah!
Šolski program pomoči UNICEF v Sloveniji — male asanacije v osnovnih šolah — je zajel osnovno tehnično izobraževanje skoraj vseh šoloobveznih otrok in profesionalno orientacijo mladine, kar je bilo v tistem obdobju izredno koristno. Z uresničevanjem tega programa so bili sanirani in zgrajeni številni vodovodni objekti v osnovnih šolah, nadalje opremljene umivalnice, kopalnice, šolske kuhinje. Poleg tega je program zajemal obdelavo šolskih vrtov in ureditev šolskih delavnic za obdelavo lesa, kovin in drugega. Tako so bile opremljene šolske delavnice v osnovnih šolah v Tolminu, Črnomlju, Murski Soboti, Kopru in Gornji Radgoni.
Vsa ta pomoč je imela veliko gmotno in humanitarno vrednost, ker smo jo prejeli v obdobju, ko nam je bila najbolj potrebna; hkrati pa predstavlja veliko mednarodno solidarnost, ki nas opogumlja, da v nesreči nismo sami.
Naša država je prejemala pomoč od UNICEF vse do leta 1976; zdaj, ko se je naš življenjski standard dvignil, Jugoslavija ni več potrebna takšne pomoči in se je uvrstila med dežele, ki prispevajo v sklad za pomoč ogroženim otrokom po svetu.
Dominik Komadina
MESEČNO GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Pred sklenitvijo letnega obračuna
Industrijska proizvodnja na starem tiru v dobrem in slabem pomenu besede - Zastoj v gradbeništvu - Porast prometa v trgovini na drobno - Pozitivna gibanja v zunanjetrgovinski bilanci
Ob koncu koledarskega leta so v gospodarstvu možne le še manjše spremembe, ki pa ne morejo bistveno spremeniti celotetne bilance. Pojavi in ekonomska gibanja, ki smo jih spremljali čez vse leto, so že nekaj mesecev dokaj jasni, slovensko gospodarstvo sedaj hiti nadoknaditi le tisti zamude, ki so nastajale zlasti v prvi polovici leta. Ob opazovanju industrijske aktivnosti, smo v zadnjih dveh mesecih zopet prepričani, da je industrijska proizvodnja na starem tiru. Na starem tiru,'v dobrem in še vedno delno tudi v slabem pomenu besede. Dinamika industrijske rasti je že nekaj mesecev pozitivna, enajstmesečna proizvodnja je presegla lanskoletno enako obdobje že za 1,6 odstotka. V zadnjih razdobjih bi sicer težko našli leto, ko smo po končanih enajstih mesecih ugotavljali, da je rast industrijske proizvodnje nižja od dveh odstotkov, vendar je letošnje gospodarsko leto pač izjemno po večjih rezultatih. V decmbru, ki je po rasti proizvodnje zadnja leta na čelu, pričakujemo še spodbud-nejše rezultate, tako da bo industrijska proizvodnja presegla lanskoletno, vsaj za dva odstotka. Med industrijskimi panogami so z izjemo treh, vse presegle lanskoletno raven. Zaskrbljujoče je lahko le še stanje industrije gradbenega materiala, ki je še vedno za pet odstotkov pod nivojem v letu 1975. Vendar je narava proizvodnje v tej industrijski panogi izrazito sezonska, v času, ko je bi’a glavna sezona za nabavo gradbenega materiala, pa je v slovenski industriji vladal še pesimizem. Verjetno bi bilo pametno razmisliti o predlogu, ki smo ga slišali na letošnjem sestanku jugoslovanskih ekonomistov v Opatiji, ki poziva k znižanju, cen gradbenega materiala (ob pomoči nižjih davkov na promet itd.) v zimskih mesecih, kar bi zanesljivo dvignilo prodajo in s tem tudi tisto proizvodnjo, ki je v tem času možna. Seveda pa je proizvodnja industrijskega gradbenega materiala v veliki meri odvisna zlasti od družbene dejavnosti gradbeništva. Le-ta je prvič v povojnem obdobju, če izvzamemo le nekaj let, stagnirala. Rezultati enajstih mesecev kažejo, da je bilo v Sloveniji opravljenih kar 4 odstotkov manj efektivnih ur pri graditvah. Vrednostno kažejo P' datki sicer 7-odstoten dvig, vendar je jasno, da vrednost gradbenih del raste izrazito ekspanzivno in je torej realna vrednost nižja, kakor v lanskem letu. Stanovanjska gradnja je v Sloveniji v treh četrtletiih zaostala, zlasti pa, stanovanjska gradnja za trg. O tem, da je bilo gradbeništvo, kot vodilna sila, ki pomaga in budi celotno gospodarsko aktivnost, v letošnjem letu zares v težavah, nam pričajo tudi podatki o poprečno zaposlenih delavcih pri graditvah. V Sloveniji je v gradbeništvu v enajstih mesecih bilo zaposlenih o-koli 380 tisoč delavcev, v letošnjem letu pa je bilo kar 10 tisoč manj zaposlenih. Kakor napovedujemo za vso ostalo gospodarsko aktivnost, da bo v naslednjem letu o-živela in pokazala zares količinsko ugodne rezultate, pa lahko predvidevamo tudi gradbeni dejavnosti, v letu ki prihaja, boljše rezultate. Vrednost pogodbenih — prevzetih del do konca oktobra, za dokončanje v tekočem letu, je namreč kar za 18 odstotkov višja, kakor tista v enakem mesecu lani. Ob tem pa moramo omeniti, da je ob sicer neugodnih kvantitetnih rezultatih likvidnost izdatno izboljšana. Neplačane obračunske situacije v gradbeništvu so bile konec preteklega meseca kar za polovico nižje, kakor v novembru lani. Plačilna disciplina se je tudi sicer nasloh okrepila v ostalih sektorjih gospodarstva, po aprilskih zakonskih ukrepih. Močno izboljšana likvidnost pa je nedvomno e-dpn izmed najpomembnejših uspehov letošnjega leta, čeprav se tega še premalo zavedamo in je instrumentarij, ki zajema kroženje °d organizacij združenega dela preko poslovnih bank do narodne banke, še nedovršen in ga bo potrebno v prihodnje še dopolnjevati.
Skladno z zastoji v prvi polovici leta v proizvodnji, so povezani tudi manj ugodni rezultati trgovine na drobno, pa tudi prometa. Promet v drobni trgovini je v primerjavi z enajstimi meseci lani, po-rastel za 13 odstotkov. Gledano v enaki časovni primerjavi pa so seveda poskočile tudi cene na drobno za 9,7 odstotka, kar kaže na precej nižjo realno rast prometa drobnoblagovne trgovine, kakor je bila sicer nominalna rast. Sicer pa je rast cen v letošnjem letu dokaj pohlevna, kar je v nemajhni •neri posledica administrativnih u-krepov, pa tudi visokih zalog v začetku leta. Oktobrske podražitve nekaterih osnovnih živil, za katere so podatki šele sedaj na voljo, niso v večji meri prizadejale škode življenjskemu standardu. V razdobju enajstih mesecev so se življenjske potrebščine, ki jih statistika spremlja za poprečno štiričlansko delavsko družino, dvignile le za 7,8 odstotka. Hrana, ki je se vedno najpomembnejša skupina Po deželu v življenjskih stroških, sc je podražila za 7,6 odstotka, obleka in obutev za 9 odstotkov, najemnina in komunalne storitve Pa za 15 odstotkov, kar pomeni hkrati tudi postopen prehod k ekonomskemu zaračunavanju najemnin. Po enaki bilanci, ki smo jo naredili pred letom dni, je bila Ve-
čina podražitev mnogo višja, zato lahko zaključimo, da se politika cen v letošnjem letu giblje v tistih okvirih, kj smo jih predvideli v lanskem letu. Za prihodnje leto bo sicer verjetno težko še nadalje obdržati tako nizko raven cen, saj so se cene v večini evropskih držav znatneje povečale kakor v Jugoslaviji. Nesorazmerja v cenah bi namreč doprinesle k novim težavam, s katerimi se otepajo industrijske organizacije združenega dela — to je zlasti nizka akumu-lativnost, ki je ponekod zmožna pokriti le še osebne dohodke, investicije, ki v tekočem obdobju že tako nazadujejo, pa bi tako še o-slabile. Samofinanciranje iz lastnih skladov organizacij, ki pa je nujno za nadaljnji razvoj ir, tekmovanje, bo treba zlasti preko kvalitetnih faktorjev ojačiti, s tem pa se seveda takoj dotikamo produktivnosti dela. Produktivnost dela je, kakor je znano, v bistvu končna posledica neštetih dejavnikov, ne le ekonomije živega in strojnega dela, ampak tudi tržnih faktorjev, na katere sama proizvajalna organizacija nima vpliva. Prav zato je r.a relaciji:	osebni dohodki —
produktivnost dela, potrebno upoštevati ne le produktivnost, ki je v sami celici, ki proizvaja, ampak splošno družbeno produktivnost. Rak rana, čeprav smo prepričani, da ni neozdravljiva, je še vedno nizka storilnost, ki se je v letošnjem letu ob neugodnih rezultatih, hkrati pa še vedno ekstenzivnemu zaposlovanju, še poslabšala. Potrebno bo še precej dogovarjanja, uveljavljanja plačila po delovnem doprinosu, zlasti pa trdega dela, da se bo ta naša bolezen ustrezno odpravila.
Pozitivna gibanja v zunanjetrgovinski bilanci, ki so prisotna v celem letu, se še nadalje krepijo, izvoz slovenskega gospodarstva je v mesecu pred koncem leta višji za 21 odstotkov, če ga primerjamo z enakim lanskoletnim izvozom blaga in storitev. Hkrati pa smo zabeležili uspehe tudi na področju uvoza. Le-ta je nižji od lanskoletnega za 17 odstotkov. Seveda pa je ob ekonomskih tokovih vedno težko trditi o samo eni ali pozitivni ali negativni smeri.
Zaradi nekaterih težav v reprodukcijskem procesu, pa tudi stanju na tujih tržiščih, napovedujejo za prihodnje leto matij «pozitivne» rezultate na področju zunanje trgovine.
Ob ugodni zunanjetrgovinski bilanci pa le težko trdimo, da bodo tudi ostali sektorji plačilne bilance naše države tako uspešni. Zlasti področje turizma, je v letošnjem letu precej zatajilo. V Sloveniji je bilo kar za 5 odstotkov manj nočitev tujih gostov kakor v enakem obdobju lani. Med posameznimi pomembnejšimi turističnimi kraji (skupaj 47 po številu), se je število nočitev tujih gostov povečalo le v Dolenjskih toplicah, Kranjski gori, Moravcih, Novi Godci (povezano z dvigom življenjskih stroškov v Italiji), Ptuju in Portorožu, kjer so se prenočitvene kapacitete z izgradnjo hotelskega kompleksa Bernardin izdatno povečale.
Kljub vsemu upamo, da bo prihodnje leto prineslo slovenskemu gospodarstvu večje uspehe na področju količinskih dejavnikov, hkrati pa uspelo vsaj delno ohraniti nekatere kakovostne rezultate.
K. B.
GRADBENA POPOTRESNA REVOLUCIJA POD VZNOŽJEM STOLA
NA RAZVALINAH RAZRUŠENE PODBELE V TREH MESECIH ZRASLA NOVA VAS
37 novih, ličnih in udobnih montažnih hiš, večina že vseljenih - Za spomin na arhitekturno svojskost starega naselja bo ostala samo ena obnovljena hiša - Gradila je domala vsa slovenska skupnost - Moderen hlev za 60 glav živine - Po tolikem strahu in nesreči se je med ljudi vrnila vera v življenje in humanost
Bil je napol sončen decembrski dan, ko smo ponovno obiskali Pod-belo v dolini med Stolom in Mijo. Prvič smo Podbelo obiskali kmalu po potresu 6. maja. Takrat so bili prebivalci te vasi še vsi pod vtisom podzemskega bobnenja in rušilne moči potresa, ki je najbolj prizadejal prav to vas. Takrat so bili ljudje v prikolicah, zasilnih barakah in šotorih. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL v Tolminu je dne
15.	maja v Informaciji št 8. poročal med drugim:
P"vi potresni dnevi so za nami. Ljudje so se otresli strahu. Življenje se vrača v tovarne in domove. Organizacija teče, teče tudi delo. Nekateri iščejo zasilno streho — še 160 prikolic in prav toliko šotorov potrebujejo -— drugi pa že načrtujejo, kakšen bo njihov dan jutri. •Optimizma je dovolj, še največ v Robedišču in Podbeli.
Ko smo po sedmih mesecih prebrali te vrst'ne; - smo se odločili za ponoven obisk Podbele. Iz Tolmina do Borjane nas je zapeljal prijazen tovariš s štaba za odpravo posledic potresa. Čakalo nas je še 2800 m pešpoti do Podbele, ki pa smo jih hitro prehodili. Ko smo prišli na zadnji ovinek smo v dolini zagledali — novo Podbelo, ki jo sestavlja 37 res •lepih montažnih hiš. Skoro da nismo mogli verjeti, da je to, kar vidimo v dolini — resničnost. Pred nami je bila nova Podbela, še enkrat obširnejša kot prejšnja. Pred vhodom v vas so na desni strani v bregu štori napisne table: Podbelo gradi Primorje, Ajdovščina, Krovska dela izvaja Salonit — Anhovo, Izvajalec: Trimo, Trebnje, Projektant: Atelje, Idrija, Urbanizem, komunalno ureditev projektira Projekt, Nova Gorica.
Kako je skupnost nagradila
optimizem prebivalcev Podbele
Ko smo se razgledovali sredi vasi in si skušali priklicati v spo-
Nova montažna hiša Franca Čušina, nekdanjega koroškega borca. Hiša s številko 33 je bila njegova
Podbela pred potresom
min prejšnjo vas, se nismo mogli znajti. To smo povedali Milki Čušin, ki je bila na balkonu svoje nove hiše, v katero se je vselila 27. novembra. Odgovorila nam je:
«Še mi, ki smo tu rojeni, se ne znajdemo več v novi vasi, tako je vse lepo in novo v primerjavi s prejšnjimi starimi hišami. Zelo smo srečni in zadovoljni, ker smo se še pred zimo preselili v nove hiše. Tako svetle in tople so.»
Povabila nas je na ogled hiše. V veliki spalnici s toplim podom je na postelji ležala starejša žena. Na vprašanje, kako je, je odgovorila :
«škoda, da nisem več zdrava in mlada zdaj, ko je postalo tako lepo pri nas.»
Potem smo v vasi srečali 53-let-nega Stanka Čušina, ki nam je povedal, da ima nova Podbela 37 novih montažtoh hiš. Dva dni pred praznikom republike je 25 družin že dobilo ključe, da so. se lahko vselile v nove hiše. Tovariš Čušin je za vse prebivalce Podbele povedal:
«1/ novih hišah je ”fajn”, odlično, lepo, suho, svetlo in zdravo. Nismo pričakovali, da bomo v tako kratkem času — nekaj več kot dva meseca — in še pred zimo pod varnimi strehami, če bi moral vsak sam graditi hišo, bi je marsikdo ne bil dočakal živ. Samo da bi. šlo tako naprej, potem bo res vredno živeti in delati.»
Ko smo ga opazovali, s kakšnim zadoščenjem je izgovarjal te stavke, smo občutili, da so mu privreli iz srca. Iz hvaležnosti do soljudi, ki so iz vseh strani domovine prišli in tu z delom potrdili Gregorčičeve verze: «Odpri srce, odpri roke — otiraj bratovske solze.»
V naslovu smo omenili visok pušpan, ki je še ostal na zgornjem koncu vasi nepoškodovan, kot nekakšen simbol neuničljivosti in kot spomenik prejšnji vasi. In bo tudi ostal. Rasel bo, se košatil še naprej kot priča nekdanjega življenja v sedanji novi Podbeli.
Nedaleč od tega pušpana je od prejšnjih 60 hiš ostala «na nogah» le še ena hiša. Prihodnje leto bodo to hišo obnovili in ji dali nekdanjo zunanjo podobo v slogu stare beneško-slovenske arhitekture. Tako bosta visoki pušpan in nekdanja stara hiša ostala kot edini preživeli priči bobnečih in rušilnih potresnih sunkov v maju in septembru 1976, ki so vas Podbelo popolnoma porušili.
Pri ogledovanju novih hiš smo videli tudi več barak, ki so jih lastniki poškodovanih hiš postavili kot zasilna bivališča takoj po potresu. Na zunanji steni ene izmed tistih barak smo našteli 12 dolgih kit koruznih storžev, ki se sušijo na jesenskem soncu. Tudi . te kite so znak, da se, življenje v Podbeli ustaljuje in vrača v vsakdanje tire. Tako prijetno zadiši po topli, z ocvirki zabeljeni polenti, ko ogledujemo tiste dplge zlatorumene storže!
Kakšne so nove
montažne hiše
Notranjost novih montažnih hiš je 'zelo lepo urejena. Vse stene so prevlečene z zidnimi tapetami. Spalnice in dnevna soba imajo topli pod. Največje hiše imajo 90 m2 bivalne površine. Razporeditev stanovanjskih prostorov pa je takale: dve spalnici, kabinet, dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica z WC in še en WC posebej. V podkletju je prostor za garažo in za shranjevanje pridelkov in orodja. Srednje hiše imajo 70 m2 bivalne površine, dve spalnici, dnevno sobo, kuhinjo s posebnim prostorom za posodo, kopalnico z WC, v podkletju pa isto kot večje hiše. Kopalnice se opremljene, imajo ogrevalno peč in kopalno kad. V kuhinjah so vgrajene pipe za toplo in hladno vodo z odtočno cevjo. V sobah bodo lastniki lahko namestili o-grevalne peči, ker je priključek
na dimnik že vgrajen v steni. V podkletju je urejeno tako, da bodo lastniki lahko priključili na večji dimnik tudi peč za centralno kurjavo. Lepa in za oko privlačna je tudi zunanjost novih hiš. V stanovanjske prostore se pride po lep:h stopnicah na balkon z leseno ograjo — gankom, ki je tradicionalna značilnost vseh vasi na Tolminskem.
Vremenske razmere tik pred nastopom zime ne dopuščajo, da bi uredili tudi zunanje fasade hiš, zato bodo to delo odložili do prihodnje pomladi, še do novega leta bodo pripravili grušč in drugo za asfaltiranje ceste do nove vasi, asfalt pa bodo položili spomladi. Vas bo spomladi dobila tudi javno razsvetljavo. Delavci Elektro-Tol-min so za notranjo razsvetljavo hiš in prav tako za javno razsvetljavo napeljali 850 metrov 20 KV daljnovoda in postavili jamboirko TP — premenjevalno postajo.
Delavci gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine hitijo z u-rejevanjem kanalizacije po vasi. Velik buldožer-kopač pripravlja glavni odtočni jarek, delavci pa takoj polagajo v globok jarek velike cevi. Kanalizacija bo speljana do spodnjega konca vasi, kjer bo nameščena čistilna naprava. Šele potem bo prečiščena voda odtekala naprej v potok Belo. Domačin nam je povedal, da je polovica kanalizacije že narejene.
Tudi hiše s 180 m2 stanovanjske
površine ni več
Lastnik te hiše je bil Franc Čebokli. Ko smo prišli v vas, je stal na balkonu svoje nove montažne hiše. Povabil nas je, naj si ogledamo notranjost hiše. Potem nam je pripovedoval, kako je bilo takoj po potresu 6. maja. Velike hiše 18x10 metrov se je držal tudi obokan hlev. Potres je obok zrušil na dve kravi, ki sta bili v hlevu. Kravi sta ostali živi, toda bili sta do trebuha zasuti z ruševinami oboka. Sam se ni upal v porušen hiev, da bi kravi spravil iz ruševin. Na pomoč so priskočili vojaki JLA in mu kravi spravili iz ruševin. Eno kravo je moral potem prodati, ker ji je strah ob potresu povzročil nekakšen živčni šok.
Komisija, ki je ocenjevala škodo po potresu, mu je hišo zaznamovala z rdečim znakom. Prvi v vasi je potem podpisal pogodbo za rušenje. Ker je hišo delno popravil pred potresom, je poskrbel, da je ostala ohranjena vsaj na barvni fotografiji. Stanovanjski del hiše je imel kar dva balkona z značilnima lesenima gankoma. Pokazal nam je velik album s
fotografijo stare hiše in drugimi fotografijami, ki prikazujejo ruševine hiše. V albumu ima tudi fotografije obiska predstavnikov vlade iz Ljubljane, ki so obiskali Podbelo in izrezke člankov iz časopisov, ki so pisali o porušeni Podbeli.
Od nekdanjih 60 hiš bo za spomin ostala samo hiša s številko 33, last Franca Čušina, nekdanjega koroškega borca. Tovariš Čušin ima danes 83 let in živi v novi montažni hiši, zgrajeni blizu prejšnje hiše. Tovariš Čebokli nam je pripovedoval, da je Čušin strasten bralec knjig in časopisov. Vse kar mu pride v roke prebere. Zelo ga zanima tudi politika. To je razumljivo, saj so vsi tisti, ki so se ze pred 58 leti borili za našo zemljo na Koroškem, v naslednjih desetletjih še razširili svoje politične poglede na mednarodne odnose v Evropi.
Nov moderen hlev
za 60 glav živine
Na spodnjem koncu nove Podbele gradijo delavci Agroobnove iz Ljubljane nov, moderen hlev za 60 glav živine. Ob našem obisku so štirje mladi zidarji polagali betonski tlak. Hlev bo dograjen še v tem mesecu. Notranjost hleva bo urejena tako, da bodo sproti spirali vse odpadke. Vsako stojišče bo imelo samonapajalnik, da bodo krave lahko pile vodo, kadar se jim bo zljubilo. Čeprav je hlev zelo velik, bo tudi pozimi zelo toplo, ker je streha podložena s posebnimi izolacijskimi ploščami. Hlev ima dozidan poseben prostor, v katerem bo zbiralnica mleka.
Ker nas je zanimalo, kaj o hlevu menijo domačini, smo za mne-
Napisne table podjetij, ki so gradile novo Podbelo na klancu nad vasjo
pravljali ureditev in gradnjo skupnih hlevov. Prve pobude o tem je dal inštitut za mlekarstvo biotehnične fakultete v Ljubljani.»
Zdaj je uresničevanje te pobude postala stvarnost. Skupne hleve gradijo v Robedišču, Breginju, Sedlu, Stanovišču, Podbeli in pri Volarjih. V. te hleve — «Hotele prvega razreda za krave» — tako je zapisal dopisnik Dela v Tolminu v sobotni prilogi z dne 4. decembra 1976 — bodo iz sedanjih zasilnih hlevov premestili 347 krav.
Živinorejci se teh hlevov zelo veselijo. V prejšnjih tesnih in neprimernih hlevih so lahko redili le do pet glav živine. Oskrbovanje, krmljenje, molžo in čiščenje hlevov bodo organizirali tako, da bo za vsako izmed teh opravil odgovarjal eden od lastnikov ži-
vame vasi se z velikim zadovoljstvom vseljujejo vaščani, ki so ob majskem in septembrskem potresu prestali toliko strahu in utrpeli veliko materialne škode. Pri tem občutijo moč solidarnosti, ki jo je zmožna nuditi le samoupravna socialistična družba.
In ta samoupravna socialistična družba je pripomogla, da se je v 213 novih montažnih hiš že vselilo prav toliko družin. V 63 po potresu poškodovanih vaseh je 49 gradbenih podjetij iz Slovenije s 3000 delavci, gradbenimi inženirji, tehniki in pripadniki JLA v še ne polnih treh mesecih opravilo to delo. Nad 10.000 prostovoljcev je z veliko požrtvovalnostjo prihajalo ob sobotah in nedeljah pomagat, da je oškodovanim po potresu odpadla skrb, kje bodo prezimili.
nje povprašali Franca Čeboklija. Takole nam je odgovoril: «Verjetno bo v začetku, ko bomo imeli živino v novem hlevu, malo nerodno, ker je hlev pod vasjo. Tisti, ki imamo hiše na zgornjem delu vasi, bomo imeli precej poti do hleva. Pa se bomo že privadili. Pri tako lepih hišah bi bilo zelo grdo, če bi imele zraven še hleve in kupe gnoja, kot prej v stari vasi. Gnojnica je tekla po vseh klancih in s svojim smradom onesnaževala zrak.»
Inženir Stane Uršič, vodja kme-tijsko-pospeševalne službe tovarne mlečnih izdelkov Planika Kobarid, je dopisniku Dela v Tolminu v zvezi z gradnjo skupnih hlevov, povedal naslednje :
«Da bi zaustavili propadanje kmetovanja smo že dalj časa pri-
Nova Podbela
vine. Tako jim bo ostalo več časa na razpolago za opravljanje drugih kmečkih del.
Moč solidarnosti
Ko se ob ogledovanju nove Podbele spominjamo predpotresne in zakotne vasi, se nam zdi neverjetno, da je v komaj dveh mesecih zrasla tako obširna in lepa Podbela. Spomin nam poleti nazaj v leta NOB, ko smo v gozdovih sanjali o novih vaseh, ki nam jih je bil požgal ali z bombami porušil okupator. Tudi zdaj po potresu nastajajo iz utesnjenih in starih vasi — prava mestna naselja. Izravnava se razlika med mestom in vasjo, ki je bila prej tako izrazita, da je vse vpilo po spremembi. V take nove in potresno
«Stanovanjske hiše» v Podbeli po potresu
Pri postavljanju montažnih hiš so delala naslednja podjetja: «Marles» iz Maribora 200 hiš, «Jelovica» iz Škofje Loke 166 hiš, «Platana» Slovenijales, 34 hiš in «šipad» iz Sarajeva 75 hiš.
Majski in septembrski potres je popolnoma uničil 982 hiš, težje poškodovanih je bilo 966 hiš, laže poškodovanih pa 2.367 hiš. Do konca novembra je bilo strokovno obnovljenih 454 hiš, 276 pa je bilo tik pred zaključitvijo obnove. Ob pomoči gradbenih strokovnjakov pa so lastniki sami obnavljali 555 hiš. Najzahodnejša vas Robedišče je obnovljena s solidarnostnim skladom in je 37 vaščanov dobilo varno streho nad glavo že 20. novembra. Agroobnova iz Ljubljane pa je vaščanom zgradila velik skupen hlev za 60 glav živine.
Zelo veliko pomoč je dala letalska enota JLA, ko je s helikopterji prevažala montažne dele za hiše in skupne hleve v vasi, kamor tovornjaki n:so mogli prepeljati gradbenih delov. Nad 600 ton gradbenih delov za 16 montažnih hiš in en skupen hlev je prepeljala letalska enota JLa s helikopterji. Montažne dele je enota prevažala po zračnem mostu v Čadrg, Zadlaz, Tolminske Ravne, Rut, Grant, Obloke, Porezen in Trebušo. Razen te izredno pomembne pomoči so pripadniki JLA ves čas tudi kuhali za prebivalce tistih vasi, ki jih je potres najbolj prizadejal. Nekdanji partizani smo to solidarnostno akcijo imenovali: To je druga, to pot delovna NOB!!!
Še nekaj moramo omeniti. V Podbeli je bil primer, da je neki lastnik petnajst let zaporedoma popravljal hišo. Koliko skrbi, denarja in dela je vloži v stare zidove. Majski in septembrski potres mu je hišo popolnoma uničil. In takih primerov je bilo več tudi po drugih vaseh. Ko smo se o tem pogovarjali z domačini so nam zatrjevali, da Podbela v več kot 150 letih ne bi bila tako spremenila svoje zunanjosti, kot jo je zdaj v komaj dveh mesecih!
Andrej Pagon - Ogarev
rr

izmed nas potroši za ogrevanje, vrže tako rekoč skozi okno
(In to pomeni, da vsi skupaj potratimo
900 milijard lir na leto)

TSFPr;


nSSSz
Tokrat “metati denar skozi okno” ni le običajen način izražanja. Del toplote, ki jo vsakdo izmed nas tako drago plača, uhaja skozi številne razpoke in špranje vrat in oken. Seveda je to le eden izmed vzrokov. Neučinkovitost ogrevalnih naprav, pomanjkanje ali neredno občasno pregledovanje gorilnikov, pomanjkljiva izolacija zgradb,vse to pripomore k temu, da za ogrevanje porabimo dvakrat več, kot bi bilo potrebno.
To pa je strošek, ki v vsedržavnem merilu pomeni potrato 900 milijard lir na leto, kar še bolj bremeni italijansko dolgovanje tujini. Če hočemo svo-
jo ekonomsko neodvisnost rešiti, se mora ta dolg zmanjšati. Vsakdo izmed nas lahko prispeva k varčevanju v interesu vseh, vendar pa predvsem v lastnem interesu.
Ta kampanja za varčevanje pri ogrevanju ima namen posredovati vrsto konkretnih navodil, “kaj” lahko storimo, da prihranimo pri gorilnemu olju, plinskem olju, plinu, ne da bi se odrekli onim 18 - 20 stopinjam Celzija, torej temperaturi, ki jo imajo za najboljšo za ambient, v katerem živimo. Izvajajmo jih, kajti posledice te potrate plačnujemo vsi.
Pri ogrevanju je varčevanje možno

Glavno ravnateljstvo za energetske vire
Ministero dell’ Industria

■..v.v.v.
SOBOTA, 18. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
9.30	Zimski športi: Svetovno prvenstvo
MOŠKI VELESLALOM, prenos iz Val Gardene
12.30	Družinski dialogi
13.30	DNEVNIK
14.00	Zimski ipo li: svetovno prvenstvo MOŠKI VELESLALOM, registriran prenos
17.00	Program za mladino. Mah begunec, film
18.30	Glasovi iz nordijskega gozda, dokumentarec
18.50	Posebna odaaja iz parlamenta 19.20 Sodne napake
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.15 DVA NEPOBOLJŠLJIVA DEČKA
Znana dal janska komika Franco Franchi in Ciccio Ingrassia bosta ob pomoči Daniele Goggi ter orkestra pod vodstvom Franca Pisana zabavala občinstvo.
21.50	Posebni dnevnik 1 ter Filmske premiere Na koncu DNEVNIK in Vremenska silka
Drugi kanal
12.30	Shhleyin svet: POSTATI INŽENIR
bhiiiey je časnikarka. Tokrat jo srečamo v Tokiju, kamor je
pnsla zaradi neke reportaže. Tu se sreča s taksistom, ki postane takoj zaupljiv. Taksist je zapustil svojo podeželsko posest in prišel v mesto, da bi kmalu obogatel in da bi postal inženir. In Shirley sklene, da bi mu pri tem pomagala. Toda taksistova žena Moriko je drugačnega mnenja in moža odvaja od tega, hkrati pa prepričuje časnikarko, da je njen mož take rekoč zaljubljen v svoj avtomobil. Toda dekle ne soglaša s tem in se s taksistom dogovori, da bi napravila reportažo	eojšnjega večera v «Baladi dveh komikov», v izvirnem televi-. zijskem collageju, ki sta ga znana igralca pripravila že lani poleti. Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljano 9.25 Zimski športi:	TRST A 7.00, 9.00, 12.45, 15.30 in 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo; Tjavdan, Glasba in kramljanje, Pojdimo se glasbo, Koncert, Družina v sodobni družbi. Lahka glasba, Pratika za prihod-
o japonskem podeželju. Nagovori ga, da jo pelje na svoj dom, na podeželje. Tu sama pokvari avtomobil in pri tem ugotovi,	VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Val Gardene 11.05 TV7 v šoli: Znanost in tehnika	nj teden, Glasba po željah; 13.00 -15.30 Za mlade; Sestanek ob 13.,
da ni taasist tisti, ki da je zaljubljen v avtomobil, pač pa	12.25 Zimski sporti: VELESLALOM ZA MOŠKE	Kulturna beležka, Z glasbo po
njegova žena. . .	16.30 Rokomet: CRVENA ZVEZDA - BORAC	svetu, V zrcalu časa, Glasba na
13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI	17.55 Velike afriške mačke, film	našem valu; 15.45	19.00 Kultura
13.30 Siecanje s časnikarji	19.30 DNEVNIK	in delo: Poslušajmo spet, Izbi-
14.00 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih	19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar	rajte v diskoteki, J. Pahor: «Se-
14.30 Dnevi Evrope	20.30 MILIJONARKA, film	renissima».
16.30 Zimski sporti: Svetovno prvenstvo	V komediji po delu Barnarda Shawa nastopajo Sophia Loren,	KOPER
MOŠKI VELESLALOM 17.00 VEČERNE SENCE	Vittorio de Sica, Peter Sellers in drugi. Film izhaja izpred 15 let. Kot je znano, igra tu Sophia Loren lepo in hkrati bogato	6.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30 in
Enodejanka, ki jo je napisal Michel Suffran, prevedel Lucio Cmavarelh, v njej pa igrajo Anna Miserocchi, Mirko Vučetič in Elena Costa. 17.40 čilske	žensko, ki bi rada dobila moža, pa ji vsi pobegnejo, ko ji poberejo nekaj denarja. Končno pa vendarle najde resnega Indijca, ki je po poklicu zdravnik. Gre za komedijo, ki niti ni komedija, vsekakor pa prijeten film.	19.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Glasbeni intermezzo; 9.35 Glasbeno-govorni spored; 10.00 Z nami je...; 10.40 Pesem
18.15 Duigometražni risani film «LA PUNTA»	22.10 DNEVNIK	dneva; 10.45 Glasba in nasveti;
19.15 Špotlna sobota, tedenska oddaja 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO	Koper — barvna	12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 16.45 Primorski
20.45 JL SEGNO DEL COMANDO	18.00 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Val Gardene	kult. ustvarjalci; 17.00 Glasba po
Danes je na vrsti peto, zaključno nadaljevanje dela, ki sta	19.30 Oaoški kotiček	željah; 17.30 Primorski dnevnik:
ga napisala Flaminio Bollini in Giuseppe D’Agata in v kate-	20.15 DNEVNIK	18.00 Vročih 100 kW, 18.35 Zapoj-
rem igra vrsta znanih italijanskih umetnikov kot so Massimo	22.15 OBALA ŽELJE, celovečerni film	mo in zaigrajmo; 19.35 Glasbeni
Giiotti, Andrea Cecchi, Ugo Pagliai, Paola Tedesco, Carla Gravina, Armando Anseimo, Carlo Hintermann, Silvia Monelli itd., itd.	Zagreb 17.50 SALAŠ V MALEM RITU	weekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1
22.45 BALADA DVEH KOMIKOV	20.00 Ljubezen, celovečerni film	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00,
Edmonda Aldini in Duilio Del Prete sta glavna komika no-	21.35 FESTIVAL, VOJAŠKIH PESMI	j	17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budil-
ka; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Potovanje po svetu v literaturi; 11.30 Drugi zvok; 13.30 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Ital. in tuje plošče; 15.05 Radio včeraj m jutri; 17.35 «Piccola città» T. Wilder, radij, priredba; 13.20 Jazz; 19.30 Poje Ornella Vanom;
20.00	Kadar narodi pojo; 21.05 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00. 8.00. 9.00, 13.00. 15.00 in
19.00	Poročila; 6.20 Rekreacija; C.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Kaj glasba pripoveduje; 14,25 S pesmijo pc Jugoslaviji: 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri;
18.05	Gremo v kino: 18.45 Zabaval vas bo; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja *a naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Vaš gest; 2.03 Nočni koncert.
SMUČANJE
SMUK V GRÓDNU
Klammer zmagal pred H. Plankom
Avstrija se je uveljavila tudi ekipno
GRoDEN (Val Gardena), 17. -Avstrija je spet potrdila svojo premoč v smuku tudi med moškimi: ne le da je zmagal član njene ekipe Klammer, ampak ima v prvi deseterici kar šest svojih tekmovalcev. (Izvedenci so ugotovili, da i-majo avstrijski smučarji tako lepe uspehe v smuku tudi zato, ker so na njihovih oblačilih premaknili vse šive na zadnjo stran, kar je zmanjšalo zračni upor za 12 odst. in je tudi to prineslo nekaj stotink sekunde prednosti pred ostalimi).
Lestvica današnjega smuka za svetovni pokal je taka:
1.	Franz Klammer (Av.)	2’03”83
2.	Herbert Plank (It.)	2’04”91
3.	Eric Haker (Norv.)	2’05”27
4.	B. Russi (Švi.)	2’06”21
5.	A. Steiner (Av.)	2’06”23
6.	W. Tresch (Švi.)	2’06”31
7.	P. Wirnsberger (Av.)	2’06”44
8.	W. Grissmann (Av.)	2'06”54
9.	U. Spiess (Av.)	2’06”86
10.	H. Enn (Av.)	2’06”91
11.	J. Walcher (Av.)	• 2’06”98
12.	P. Roux (Švi.)	2’07”16
13.	A. Wenzel (Liecht.)	2’07”20
14.	D. Irwin (Kan.)	2’07”53
15.	M. Veith (ZRN)	2’08”08
Lestvica za SP:
1.	Phil Mahre (ZDA)	40
2.	Pieri Gros (It.)	31
3.	Ingemar Stenmark (Šve.) 26
4.	Heini Hemmi (Švi.) in
Franz Klammer (Av.)	25
6.	Klaus Heidegger (Av.)	23
7.	Herbert Plank (It.)	20
8.	Franco Bieler (It.)	19
9.	Eric Haker (Norv.)	15
10.	Bernard Russi (Švi.)	11
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Danes in jutri zaposlenih kar dvanajst naših peterk
Domovi dečki bodo danes igrali dokaj važno tekmo z ekipo Arte A
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran bo danes, v petem kolu promocijskega prvenstva, igral v Dolini proti nevarni peterki Seo-glietto. Naši košarkarji bi lahko danes, seveda če bodo pazljivo in odločno igrali, pospravili tretji prvenstveni par točk in se tako više povzpeli na lestvici.
Današnje in jutrišnje kolo bo nedvomno razredčilo vrh lestvice. Zanimiv bo spopad med tržaškim CUS in Barcolano, ki sta doslej doživela po en poraz. Tudi tekma med milj-skim CGI in tržiškim POM bo odločala o drugem mestu na lestvici. Skratka, ugodno kolo za Jadran, ki bi v primeru zmage imel na tretjem mestu lestvice manj tekmecev.
Servolana bi morala po predvide-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniuiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
VSE ŠTIHI NAŠE ENAJSTERICE JUTRI NA DOMAČIH IGRIŠČIH
V 3. AL bo v ospredju zanimanja derbi Kras-Gaja na Proseku
2. AMATERSKA LIGA
Jutrišnje 12. kolo bi moralo biti za naše enajsterice ugodno, saj i-grajo vse pred domačim občinstvom.
PRIMORJE — PRO FARRA
Po nedeljskem prisilnem počitku bodo Prosečani sprejeli v goste šibko ekipo Pro Farre, ki je trenutno sama na repu lestvice. Zato mislimo, da «rdeče-rumeni» res ne bi smeli imeti težav. Prosečani vsekakor ne smejo podcenjevati nasprotnika, saj točk nimajo še v žepu. Zaigrati morajo zanesljivo in odločno, čeprav dosedanji izidi ekipe Pro Farre (ki je do sedaj edina, ki ni še zmagala v tem prvenstvu) jasno govorijo o skromnosti furlanske e-najsterice. če dodamo še to, da bodo gostje prišli na Prosek v okrnjeni postavi zaradi izključitve dveh nogometašev (Brumat in Rot) je jasno, da vlada v taboru Primorja optimizem.
VESNA - S. SERGIO
Križani hočejo proti S. Sergiu takoj izbrisati prvi prvenstveni poraz, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo na Opčinah. Ekipa S. Sergio prav gotovo ni nasprotnik, ki bi lahko to
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
1
2
1
2
1
2
2 2 2 X 2 1 2 1 2 1
Bologna - Juventus	X	2
Fiorentina - Sampdoria 1 Foggia - Milan	X	2
Genoa - Lazio	X
Inter - Napoli	1	X
Roma - Perugia	1	X
Torino - Cesena	1
Verona - Catanzaro	1X2
Catania - Varese	1
Sambened. - Atalanta X Taranto - Monza	X
Siena - Parma	1X2
Matera - Bari	X
preprečil Križanom. Tržačani so namreč v tem prvenstvu slavili le eno zmago in to v prvem kolu. Nadalje je S. Sergio izbojeval še pet remijev in zato tiči na spodnjem delu lestvice. Šibka točka Tržačanov je napad, saj so do sedaj zabili le pet golov. Edini nevarni strelec je srednji napadalec Saule, ki je dal tri gole. Trener Vesne Finotto bo zato moral postaviti na igrišče zanesljivega branilca (Zucco?). Kljub temu, da ekipa S. Sergia sodi med šibkejša moštva, bo moral Finotto taktično razporediti ekipo bolje kot prejšnjo nedeljo, kajti zgrešena taktika mnogokrat botruje k neuspehu ekipe. Vsekakor je Vesni dovolj, da proti S. Sergiu zaigra kot običajno na domačih tleh: zagrizeno in odločno. Morda bi bilo dovolj za obe točki.
ZARJA — ZAULE
Po zadnjih uspehih je razumljivo, da vlada za jutrišnji nastop v Bazovici optimizem v krogu Zarje. Ba-zovci namreč sprejmejo v goste e-kipo Zaule, ki je zelo slabo startala in je šele v sedmem kolu slavila prvo prvenstveno zmago (0:2 proti S. Sergiu). Nato so Tržačani premagali v gosteh še S. Marco Devin in pred 14 dnevi doma Pro Farro. V nedeljo pa so Zaule nerodno klonile Aurisini.
Zato je razumljivo, da bodo Tržačani v Bazovici z obrambno igro skušali odnesti remi. Zarja pa se prav gotovo z delitvijo točk ne bi zadovoljila. «Rdeče-beli», ki so v zadnjih šestih nastopih osvojili kar deset točk in s tem potrdili, da so v dobri formi, bodo skušali to izkoristiti in odnesti obe točki.
BREG — S. MARCO
Za jutrišno tekmo imajo Brežani probleme s postavo. Remi v Farri je «plave» drago stal. Bonnesu, Ro-deli in Melonu je sodnik pokazal rdeči karton in sedaj so bili kaznovani z eno nedeljo prepovedi igranja. Trener Brega Mondo bo zato moral improvizirati postavo. Nasprotnik bo prišel po zadnjem u-spehu nad vodjo lestvice (Op. Su-percaffè) v Dolino prepričan da ne zapusti igrišča poražen. S tekmecem pa imajo Brežani odprte račune. Pozitivna serija domačih nastopov Brega, ki traja že od lanskega januarja, se je namreč pričela prav po porazu 1:4, ki so ga 26. januarja doživeli Brežani proti ekipi S. Marca v prvenstvu 3. AL. Od tedaj dalje Brežani na domačih tleh niso več doživeli poraza in zato bodo jutri «plavi» ob bodrenju svojih navijačev, storili vse, da jih ne bi nasprotnik še enkrat presenetil.
V	ostalih tekmah predvidevamo zmago Costalunge nad S. Marcom, delitev točk med Flaminiom in. E-dile Adriatico, remi med Op. Super-caffè in Ròsandro ter zmago Opici-ne nad Aurisino.
3. AMATERSKA LIGA
V	ospredju pozornosti jutrišnjega 11. kola bo derbi na Proseku med Krasom in Gajo. Kraševci v zadnjih tekmah, kljub vidnemu napredku, niso (vsaj po izidih) izpolnili pričakovanja. Gaja pa je zanesljivo igrala in si s tem priborila 2. mesto. Zato mislimo, da bo v derbiju zanesljivo zmagala Gaja.
Težjo nalogo bo imel Primorec, ki gre v goste k ekipi Duino, ki je v zadnjih dveh nastopih (Roianese, Gaja) doživela dva poraza. Razumljivo je zato, da bodo Devinčani napeli vse moči, da bi se izognili tretjemu porazu, saj Primorec juriša na zmago.
Union proti Rozzolu išče prestižen izid. Naloga Podlonjercev ne bo lahka če upoštevamo, da Tržačani pid porazu z Gajo računajo na celoten izkupiček.
SNEŽNE
RAZMERE
AMPEZZO
NEVEJSKO SEDLO
FORNI AVOLTRI
FORNI DI SOPRA
PRAMOLLO
PRADIBOSCO
ZONCOLAN
TRBIŽ
ŽABNICE
VIŠARJE
OVČJA VES
MARMOLADA
CORVARA - COLFOSCO
ORTISEI
AURONZO
CORTINA	2(
MISURINA
PIAN CANSIGLIO
NEVEGAL
SAPPADA
MONTE CROCE
VELIKA PLANINA
KRVAVEC
VOGEL
KRANJSKA GORA
ZATRNIK
POKLJUKA
STARI VRH (Šk. Loka)
GOLTE
POHORJE
ČRNI VRH (Idrija)
KALIČ (Postojna)
KANIN (Bovec)
20 cm 20 cm 00 cm 15 cm 80 cm 30 cm 45 cm 25 cm 25 cm
100 cm 25 cm
150 cm 15 cm 25 cm 35 cm -100 cm 50 cm 15 cm 30 cm 40 cm 25 cm 60 cm 90 cm 80 cm 30 cm 30 cm 45 cm
25	cm 50 cm 40 cm
26	cm 15 cm
250 cm
NAMIZNI TENIS
vanju premagati še ' Inter 1904 in bo tako še bolj utrdila prvo mesto.
MLADINCI
Poletovci bodo danes gostovali v Skednju, kjer bodo igrali proti Ser-volani, ‘ ki je letos odlično startala, nakar, pa je zaradi. poškodbe izgubila svojega najboljšega strelca Cassia, tako da je naletela na nekaj nepričakovanih spodrsljajev. Čeprav bodo Škedenjci igrali z okrnjeno postavo, pa bo naloga poletovcev vse prej kot lahka.
Borovci bodo jutri v Dolini igrali proti Italsidru, ki sodi med boljše ekipe prvenstva. «Plavi» bodo le zaigrali s svojo najboljšo postavo (to je tudi s centrom Ražmom), kar daje upati, da bodo v tem srečanju zapustili boljši vtis.
KADETI
V tem kolu bodo Kontovelci počivali. Borovci pa bodo igrali proti močnemu Interju 1904. Naši košarkarji so doslej, čeprav so vselej o-stali praznih rok, pokazali velik napredek in tudi danes proti Interju 1904 - se bodo marsikaj naučili.
Domovci bi lahko danes proti drugi postavi Arteja izbojevali zmago.
NARAŠČAJNIKI j
Čeprav se je prvi del tega prvenstva že zaključil, pa bosta jutri dve zaostali tekmi.' Kot kaže, pa vreme še naprej nagaja' in možno je, da bodo tekmi zopet odgodili. •
DEČKI
SKUPINA A
Brežani, ki so dokaj dobro igrali proti Don Boscu, bodo danes doma imeli za nasprotnika moštvo Chiadino, ki je veliko presenečenje tega prvenstva. Chiadino uvršča več visokih košarkarjev in nedvomno sodi med boljše peterke te skupine.
Bor A pa bi lahko le pospravil prvi točki na račun Don Bosca, čeprav so objektivno igralci Don Bosca le boljši od borovcev. Če pa bodo naši igralci požrtvovalni, bi lahko poskrbeli tudi za veliko presenečenje.
SKUPINA B
Kontovelci bodo doma igrali proti Interju 1904. Varovanci trenerja I-gorja Lukše so doslej povsem izpolnili pričakovanja. Danes bodo pred zelo težko nalogo. Če jo bodo ugodno premostili, potem bi lahko upravičeno startali celo na prvo mesto.
Tudi borovci imajo možnosti, da osvojijo prvo zmago, in to na račun Italsidra. Poletovci pa se bodo morali namučiti proti ekipi SABA. •l-jo-med trojico najboljših igralk v SKUPINA D	dčžavni konkurenci in lahko bi se
Domovci bodo,danes pred odločilno, -zgodilo,, da spravi v težave tudi Mi-prelžbušhjč:' Doma bodo igrali proti:ličevo. zlasti, če bo Sonja še utrujena od gostovanja na Irskem, kjer je branila barve državne reprezen-
bodo igrali proti ekipi Arte A, ki kot Dom, juriša ha prvo mesto.	edko
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Sokol — Inter Nabrežina 24:4
SOKOL: Moimas, Trampuž, Ušaj 12, Gruden 4, Klanjšček 2, Caha-rija, Devetak 8, Rebula, Žbogar,
Kojanec, Pertot Niko, Pertot Nevenko, Pangos.
INTER: Del Bello, Rossini škerk,
Dudine, Geromella, Martini 4, Bar-tolin, Susan, Martini H,. Cerasari,
Šanson.
SODNIKA: Gregorin in Kojanec.
V prijateljski tekmi je Sokol z lahkoto odpravil neizkušene vaške tekmece. Tekma je bila le samogovor Sokolovih igralcev, ki so bili v napadu precej uspešni, v obrambi pa bodo morah še marsikaj izpiliti. Pohvalo zasluži tokrat Pan-, gos, ki ’ se je požrtvovalno boril za vsako žogo.	Marko
timiiiiiiiiitiHiiiiiii!iiiHiniif!inuiiiiiiiiiiiiiiiiiu*!ii!Hiiii!iiiiiiiiiiiiriiui!iiiiniiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiitiiiinfiii
Bor v boju za prvo mesto lestvice v derbiju proti ekipi CUS v Benetkah
V zenski B ligi težka naloga za Sokol in Breg, horovke pa bodo imele nenevarne nmprotnice
Odbojkarji in odbojkarice 2. italijanske lige bodo drevi odigrali zadnje, (šesto) kolo po več kot enomesečnim premorom in seveda nadaljevanjem drugega dela prvenstva. Za tri naše ekipe je praktično že vse odločeno: za Bor in Breg v ženski konkurenci ter za Bor v moški. Važen nastop čaka drevi zastopnice Sokola v Pordenonu. Važno tekmo igra to pot tudi Sloga v konkurenci deklic.
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora bodo poslovilno prvenstveno tekmo v letu 1976 odigrali v gosteh. V Benetkah se bodo namreč spoprijeli s CUS, ki je prvi na lestvici in ima enako število točk
V ZENSKI A LICI
Rrasovke bodo na Sardiniji branile svojo nepremagljivost
Cagliari bo za zgoniške igralke nevaren nasprotnik
Jutri bo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva ženske namiznoteniške A lige. V severni skupini bodo dekleta Krasa, ki še nepremagane vodijo na začasni lestvici, tokrat pred zelo težko nalogo, saj bodo odletele v goste 'k solidnemu Cagliariju.
Težave s. tem gostovanjem so se pričele še pred odhodom v sardinsko prestolnico, saj skromna sredstva v, društveni blagajni sploh niso zadoščala za tako visoke izdatke in so morali nekateri seči v svoj žep. S tehničnega vidika je vsaj na papirju jutrišnji spopad precej izenačen in je težko predvideti, kakšen bo dejanski razplet dogodkov za zeleno mizo. Ne,sme nas namreč zavajati dejstvo, da so sardinske zastopnice v drugem kolu povsem nepričakovano izgubile v No-vari s tamkajšnjim novincem Re-galdijem, saj je na izid vplivalo več okoliščin. ' Glavni adut Cagliarija je solidna Corsinijeva, ki jo prišteva
tance. št. 2 Girardijeva sicer ni nepremagljiva, pred svojimi navijači pa bo, seveda, napela vse sile, da izsili povoljen izid za svoje barve.
V Kraševem taboru sicer gledajo na jutrišnje srečanje z zmernim optimizmom, ker poleg Miličeve, ki je doslej v vseh prvoligaških tekmah žela same zmage, prihajata tudi Vesnaverjeva in Žigonova postopoma v dobro formo. To predstavlja dobro jamstvo za pozitiven nastop, morebiten delni spodrsljaj na tem najtežjem letošnjem gostovanju pa ne bi bistveno zmanjšal nadaljnjih
možnosti in gr alk.
TENIS
ambicij Krasovih i-- bs -
FINALE DAVISOVEGA POKALA
Italija-Čile 2:0
SANTIAGO, 17. — Izid finalnega teniškega srečanja za Davisov pokal čile — Italija je po prvem dnevu 0:2.
Barazzutti je premagal Fillola s 7:5, 4:6, 7:5 in 6:1, Panatta pa Cor-neja s 6:3, 6:1 in 6:3.
kot Bor. Že po tradiciji pa igrajo slovenski fantje bolje v gosteh in prav gotovo bo tako tudi na tem gostovanju. Po preteklem nepričakovanem domačem spodrsljaju imajo tako borovci priložnost, da se oddolžijo za zadnji spodrsljaj. Zmaga bi pomenila tudi osvojitev prvega mesta na končni lestvici, kar bi bil prav gotovo velik uspeh že v tem prvem kvalifikacijskem delu prvenstva. Prva tekma v Nabrežini se je končala s 3:2 v korist Bora.
ŽENSKA B LIGA
Izredno težka naloga čaka drevi Sokol, ki se bo v Pordenonu spoprijel z domačim Libertasom. Nabre-žinke morajo ža vsako ceno zmagati, ker bi jim samo osvojitev dveh točk omogočila obtičati na drugem mestu končne lestvice te podskupine. Glede na trenutno stanje v setih je tudi dovolj, da Sokol zmaga s 3:2, ker bo imel še vedno boljši količnik v setih. Ob vsem tem pa se vsiljuje vprašanje ali so Nabre-žinke sposobne za tak podvig. Po našem mnenju so, toda pot pogojem, da bo sojenje objektivno in seveda, da gostje zaigrajo tako kot so resnično sposobne.
Po drugi strani pa je izredno važno, katera ekipa bo znala bolje prenesti izreden psihološki pritisk, saj reši tako enega kot tudi drugega zastopnika samo zmaga.
Od štirih slovenskih drugoligašev bodo igrale v tem zadnjem kolu pred domačimi gledalci samo odbojkarice Brega. Po dosedanjih petih porazih nimajo večjih možnosti za uspeh, ker jim prihaja v goste vodeči Mugliano Veneto. Tudi ta nastop bo služil mladim Dolinčankam za nabiranje izkušenj, saj se bodo izdatno obrestovale v drugem in o-benem odločilnem delu prvenstva, ko bo šlo za obstanek v tej konkurenci.
Z gostovanjem v Noventi Vicentini bodo morale zastopnice Bora o-praviti še zadnjo formalnost prvega dela prvenstva. Ne glede na končni izid imajo Tržačanke že zagotovljeno drugo mesto. Po drugi strani Primavera res ne bi smela mešati štrene borovkam, tudi če zaigrajo s polovično močjo. Domačinke tega srečanja so v preteklih petih nastopih zmagale dvakrat. Prva tekma v Trstu se je končala s 3:0 v korist Bora.
DEKLICE
Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Sloga, bo odigrala odločilno tekmo z Julio, ki bo odločala o končnem zmagovalcu našega pod-
			
DANES
SOBOTA, 18. decembra 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30 v Dolini
Jadran — Scoglietto * * *
MLADINCI
18.30	v Skednju
Servolana — Polet « # #
KADETI
18.00	v Trstu, Ul. della Valle
Inter 1904 — Bor • « •
16.30	v Gorici, dvorana CONI
Arte B — Dom
* * *
DEČKI
16.30 v Dolini
Breg — Chiadino * * *
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor A — Don Bosco * * *
16.00	v Gorici, Dijšaki dom
Dom — Arte A
DOMAČI ŠPORT
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Ribiškem naselju
Duino — Primorec * * *
10.30	na Opčinah
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
19.00 v Benetkah
CUS Benetke — Bor
ŽENSKA B LIGA	9.00 v Skednju	Rozzol — Union
21.15 v Pordenonu	Servolana — Bor B	* * *
Llbertas — Sokol	* * *	10.30 na Proseku
* * *	DEČKI	Kras — Gaja
21.15 v Dolini	11.00 na Opčinah	* * *
Breg — Mogliano Veneto	Polet — SABA	KADETI
* * *	* # *	8.30 v Bazovici
21.15 v Noventi Vicentini	11.00 na Kontovelu	Zarja — Fortitudo
Primavera — Bor	Kontovel — Inter 1904	
* * *	* * *	10.30 v Križu
DEKLICE	MLADINCI	Vesna — Rosandra
18.00 v Trstu, stadion «1. maj»	11.00 v Dolini	
Sloga — Julia	Bor — Italsider	NARAŠČAJNIKI
# # *		11.30 v Trebčah
PREDPRVENSTVENI TURNIR 19.30 v Manzanu	NOGOMET	Primorec — S. Sergio * # •
Pozzo — Kras	Z. AMATERSKA LIGA	CICIBANI
NOGOMET	14.30 na Proseku Primorje — Pro Farra	10.00 v Trstu, Sv. Sergij Primorje — CGS
NARAŠČAJNIKI	* # *	
15.00 na Proseku	14.30 v Križu	NAMIZNI TENIS
Primorje — Kras	Ves n — S. Sergio * * «	ŽENSKA A LIGA
JUTRI	14.30 v Bazovici Zarja — Zaule	10.00 v Cagliariju Cagliari — Kras
NEDELJA, 19. decembra 1976 KOŠARKA	* * #	
	14.30 v Dolini Breg — S. Marco Devin	Prispevajte za
NARAŠČAJNIKI 9.30 na Opčinah	* # 4» 14.30 v Zagraju	DIJAŠKO MATICO
Polet — Don Bosco	Sagrado — Juventina	
ročja nižjih lig. Prvi neposredni obračun teh dveh šesterk se je končal s 3:1 v korist Juhe. To pa je bil obenem tudi edini spodrsljaj Sloge, ki igra zadnje čase vse bolje. Prednost je na strani slovenskih odbojkaric, ker igrajo doma in tudi delež gledalcev je lahko pri tako enakovrednih nasprotnikih odločilen.
G. F.
Kras danes prvič na igrišču
Do pričetka moškega odbojkarskega prvenstva C lige manjka še slab mesec (15. januarja). Ekipa Krasa, ki je po podpisu pogodbe s ŠZ Bor izgubila dva izmed svojih standardnih igralcev, je po drugi strani pridobila pet (od katerih le dva redno trenirata) mladih odbojkarjev Bora, ki bodo napolnili nastale praznine. Kras se bo v svoji skupini pomerii s sledečimi nasprotniki: Inter Trst, ACLI Trst, Tomana Gradišče, Mira, S. Giorgio Chirigna-go, Pozzo Pradamano in Kennedy Adegliacco. Vsaj na papirju ima Kras, ki ga trenira Božič Grilanc, vse možnosti, da doseže svoj letošnji minimalni cilj: obstanek v ligi.
Drevi bodo krasovci sodelovali v Manzanu na predprvenstvenem turnirju, ki ga prireja društvo PAV Natisoma. Čeprav ni ekipa še najbolje uigrana, saj je doslej trener posvečal največ pozornosti le dobri telesni pripravi in «piljenju» posameznih prvin osebne tehnike, pa bo drevišnje srečanje s tretjeligašem Pozzo veljalo kot dobra preizkušnja razpoložljivih sil.
Tekma Pozzo Pradamano - Kras bo drevi v Manzanu ob 19.30.
—bs—
NAMIZNI TENIS
Športno srečanje med Križani in Štandrežci
Pred dnevi sta se v Domu Andreja Budala v Štandrežu srečali moški namiznoteniški ekipi Juven-tine in Mladine iz Križa. Pred tekmo je tajnik kriškega društva Košuta poudaril pomembnost takih srečanj ter je v znak prijateljstva podaril Štandrežcem knjigo in društveno značko. Gostom se je zahvalil kapetan štandreške ekipe Ren-co Faganel, ki je izrazil željo po nadaljnjih srečanjih.
Srečanje za zeleno mizo pa se je zaključilo v korist domačinov, ki so Križane premagali s 14:2.
AVTOMOBILIZEM
PARIZ, II. — Organizatorji svetovnega avtomobilskega prvenstva formule ena se preteklo noč v Parizu niso mogli sporazumeti za izpeljavo tega tekmovanja v prihodnjem letu. Če tega ne bodo storili do 3. januarja, tega prvenstva prihodnje leto ne bo.
FIRENCE, 17. — Trenerja Riminija H. Herrero je italijanska nogometna zveza suspendirala do 20. marca 1977.
OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
s p r e j e ma
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA
URNIK: neprekinjeno od 8. do 19. nre
ob sobotah od 8. do 13.30 in od 15.30 do 19. ure.
KAREL
PRUSNIK • GAŠPER
€iam§t
na plazu
95.
Kasneje, 30. oktobra 1944, so temu zapisniku dodali še nekatere predloge:
«Avstrijci, ki so v Beli krajini, bodo takoj prepeljani v taborišče v Črnomelj.
Tovariš Ahac je postavljen za referenta za avstrijska vprašanja pri štabu IV. cone.
Za taborišče v IV. coni sta določena Avstrijca Roman tn neki boroveljski tovariš, ki ga tovariš Ahac dobro pozna.
Treba je stremeti, da bo avstrijski bataljon hitro formiran. Do konca novembra je treba končati formiranje. Prevoz Avstrijcev iz taborišča v černomlju v taborišče IV. cone je treba izvršiti najkasneje v 14 dneh.
■Za avstrijski bataljon predvideni, avstrijski vojni ujet niki iz Sovjetske zveze morajo prispeti najkasneje do 15. novembra v Slovenijo, in sicer jih je treba odvreči nad letalsko bazo IV. cone.
S tovarišem Ahacem, ki gre zaradi predpriprav že v naslednjih dneh v IV. cono, naj gre eden avstrijskih radiotelegrafistov, da bo takoj vzpostavil zvezo IV. cone s tukajšnjo.
. Za oborožitev bataljona bo zaprosil M. takoj za nasled-nje orožje: 300 mavzeric, 100 avtomatov, 40 lahkih strojnic, i! malih metalcev min, 80 revolverjev, 600 ročnih bomb in cunveč streliva za navedeno orožje.
Hkrati so sestavili tudi naslednja načela:
Bataljon bo formiran v okviru Slovenske osvobodilne armade in je podrejen njenemu poveljstvu.
Politični program Avstrijske osvobodilne fronte je tudi program in cilj bataljona.
V	bataljonu so rekrutirali poleg zveznih častnikov, ki jih bo poslalo slovensko poveljstvo, samo Avstrijci.
V	bataljonu bodo zbrani vsi avstrijski prostovoljci iz domovine ali ujetniških taborišč slovenske armade.
Vsak prostovoljec bo podvržen posebni preiskavi glede svoje zanesljivosti. Pripadnik avstrijskega bataljona je lahko vsak Avstrijec, ki je pripravljen, da se bori z orožjem v roki za osvoboditev Avstrije izpod nemške okupacije in se podredi prostovoljno disciplini slovenske osvobodilne vojske.
Drugih političnih pogojev ne bomo stavili. Elementi, ki so osumljeni, da imajo zvezo z nacističnimi organizacijami in nemškimi vladnimi krogi ali z Gestapom, seveda samo po sebi razumljivo ne bodo sprejeti.
V	bataljonu bodo vzpostavljeni politični komisarji. Pozneje bo po potrebi ustanovljen tudi politoddelek. Že od začetka bo v bataljonu redna politična vzgoja. Politično šolanje bo na osnovi načel Avstrijske osvobodilne fronte.
Novembra je bilo zborovanje avstrijskih vojnih ujetnikov. Govoril jim je Franc Honner. Tudi ti so sklenili zaprositi Glavni štab NOV in POS, naj jim dovoli boriti se v avstrijskem bataljonu.
Glavni štab je dne 24. novembra 1944 izdal odlok, ki sta ga podpisala politkomisar Boris Kidrič in namestnik komandanta generallajtnant Jaka Avšič. Z njim je bil osnovan prvi avstrijski bataljon.
V	novoustanovljeni avstrijski formaciji so vsi nosili večidel nemške uniforme, na levem rokavu pa so imeli svoj posebni vojaški znak z avstrijsko trobojnico (rdeče-belo-rdeče).
Bili so v glavnem čedno oblečeni in prav lepo jih je bilo videti, kadar se je ves bataljon zvrstil v enotni uniformi.
Ti avstrijski tovariši so prinesli mnogo dragocenega vojaškega znanja. Znali so rokovati z vsem orožjem, kmalu pa so se navadili tudi partizanske taktike, ki je bila neob-hodno potrebna pri našem načinu bojevanja. Med avstrijskimi tovariši je bilo tudi nekaj španskih borcev, ki so že imeli v tem nekaj izkušenj.
Na avstrijske vojake so naslovili naslednji razglas:
«Zaprosili smo slovensko ljudsko armado, da osnujemo avstrijsko edinico. Našo željo so uslišali. Sedaj je vrsta na nas, da vodimo pogumen boj, s katerim bomo pregnali nemškega okupatorja in osvobodili Avstrijo. Avstrijci: delavci, nastavljenci, meščani, kmetje! Junaški osvobodilni boj, ki ga vodijo jugoslovanski narodi pod vodstvom legendarnega voditelja maršala Tita, nam kaže pot, ki jo moramo hoditi tudi Avstrijci. Naj živi avstrijska osvobodilna borba!»
V proglasu so sporočili, da so v bataljonu tudi Anton Schober, kmet iz Štajerske, Fritz Bartschel, delavec iz Koroške, Juhann Widder, kmet iz Koroške, komisar pa je Romann Fuchsel in da so pripravljeni boriti se do sončnega uničenja nacifašizma.
Medtem ko je ta bataljon večidel operiral na osvobojenem ozemlju, je partizanski komandant, koroški borec Ladislav Grad-Kijev, dobil nalogo, da kot zvezni častnik vodi skupino tridesetih avstrijskih protifašistov v samo Avstrijo Z njim je bil še njegov soborec Romi, med avstrijskimi protifašisti pa so bili španski borci, socialisti, komunisti, bivši šucbindlerji in drugi. Ker je bil Kijev borec že iz leta 1341 in je na Koroškem partizanil že vse poletje 1943, je dobro poznal teren in pogoje bojevanja v Avstriji. In tako je s svojimi Avstrijci ,ki so jih imenovali «avantgardo», prešel Dravo in se prebil na področje Svinške planine, od tam pa na Golico, na avstrijsko štajersko. (Kijeva omenjam tudi večkrat v svojem pohodu čez Dravo, čeprav se sem
tisti čas nisem sestal z njim in njegovo enoto. Z njo pa so imele stik naše čete na Svinški planini in jim nudile vso pomoč. )
Kijev mi je kasneje o tej svoji odisejadi pripovedoval naslednje:
«Bili so predani in bojeviti tovariši, že v Golici smo začeli mobilizirati avstrijske fante, ki so pobegnili iz nemške vojske. Jemali smo samo prostovoljce. Bilo jih je mnogo. Nekje onstran Golice smo našli koma j d va j setlel nega esesovca, ki je želel vstopiti v partizane. Sprejeli smò ga in krstili za Hanija. Vprašali smo ga, čemu je dezertiral. Odvrnil je:
«Z veseljem in srcem sem se boril za Hitlerja. Ko pa sem spoznal, da nas je prevaral, da je pahnil ljudstvo v nesrečo in pogubo, sem sklenil, da se bom boril proti niemu m da bom pomagal osvoboditi svojo avstrijsko domovino. .»
Hani je pošteno mislil. Spoznal sem to v neštetih težkih borbah. Lahko sva se zanesla nanj, kajti bil je izvrsten borec.
Nekoč sva bila z Romijem sama v hiši «Pri mamci» blizu avstrijske Sobote nad Labotsko dolino. Straže nisva imela. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata:
« Aufmachen ! »
Bili smo tiho. Mamci sem namignil, naj pogleda in ugotovi, koliko jih je. Nestrpno trkanje se je ponovilo Mati je videla le enega. Z Romijem sva bila napravljena v nemške častniške uniforme. Romi je imel puško, jaz brzostrelko. Ukazal sem torej materi, naj odpre vrata. Kar bo pa bo!
Vstopila sta dva. Zavpila sva, naj dvigneta roke. Vtem pa sta isto zavpila tudi onadva. Takoj nato sta vprašala, kdo sva. Odgovorila sva jima, da sva partizana - frajhajtskemp-ferja. Vprašala sta še, koliko nas je. Rekla sva, da sva tu le dva. Tedaj sta odgovorila, da sta onadva «auch Freiheit-skàmpfer und auch nur zwei».
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteeehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za
PRIMORSKI DNEVNIK
Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 10
18. decembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS . 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. teleFon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
i j ■ V J -7rT član italijanske tj ,	zveze časopisnih I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskar ^Trst 2al0ini|<0V

PO ENOMESEČNEM POGAJANJU S POSREDOVANJEM ZDA
Na svobodi Čilenec Luis Corvaian in sovjetski oporečnik Bukovski
Čilski komunistični prvak je že odpotoval v ZRN - Danes prihod Bukovskega v Švico
SANTIAGO DE CHILE, 17. - Čilski komunistični voditelj Luis Corvaian je danes odpotoval iz čila z letalom za-bodnonemške družbe «Lufthansa». Letalo, ki je odpotovalo iz čilskega glavnega mesta ob 17.40 po srednjeevropskem času. bo prispelo v Frankfurt po vmesnih pristankih v Buenos Airesu. Dakarju in Ziirichu.
Malo prej so sporočili, čeprav še ne uradno, da bo sovjetski oporečnik Vladimir Vukovski, ki je bil do sedaj priprt v vladimirskih zaporih, zapustil jutri zjutraj sovjetsko državo skupaj s svojo materjo Nino, sestro Olgo Ivanovno in nečakom Mihajlom. Vsi štirje so baje že prejeli potna dovoljenja od sovjetskih oblasti in |ntri bodo prispeli v Ženevo.
Z osvoboditvijo Luisa Corvalana iz čilskih zaporov ter z izgonom sovjetskega oporečnika Vladimira Vukovskega iz Sovjetske zveze, se zaključuje obdobje precej živahnih pogajanj za zamenjavo dveh osebnosti na mednarodni ravni, ki so zadevala čile, Sovjetsko zvezo in baje vlado ZDA. Prvi, ki je sprožil vprašanje osvoboditve Vladimira Bukovskega je bil mednarodni «Odbor Saharov» za človečanske pravice, ki ima svoj sedež v Kobenhavnu. Pozneje, v novembru, je čilski predsednik Pinochet javno izjavil, da sprejema predlog. Spočetka pa se je vse zataknilo, ker je Luis Corvaian izjavil, da mu je ljubše, da ostane v Čilu, da bi se še nadalje boril za svoja načela.
Kljub temu pa so se pogajanja nadaljevala in kot smo dejali, je imela pri tem precejšnjo vlogo vlada ZDA, ki je posredovala med Sovjetsko zvezo in Čilom. Zelo verjetno so ti pogovori potekali v okviru OZN.
Luis Corvaian, ki je star 60 let, je po poklicu profesor in časnikar, že trinajst let je generalni sekretar čilske komunistične partije. Čilska vojaška junta ga je aretirala, ko je strmoglavila vlado predsednika Allen-deja. Od tedaj naprej je bil Corvaian zaprt v raznih krajih Čila, začenši od Ognjene zemlje, tja do San-tiaga.
Vladimir Bukovski je eden od naj-triajših sovjetskih oporečnikov, saj je star komaj 35 let. Vsaj deset let pa je že preživel v raznih zaporih in bolnišnicah. Svoj čas je izjavil, da bo nadaljeval svoj boj, toda vedno le v okviru sovjetskih zakonov.
Bombni atentat v središču Dunaja
DUNAJ, 17. — Peklenski stroj je davi nekaj pred 10. uro eksplodiral na področju Rossauerkaseme na Du-
naju, kjer je v bližini urad, ki skrbi za evidenčne tablice avtomobilov. Tik pred eksplozijo je neznanec po telefonu opozoril na atentat ter ga pripisal skupini «Akcija Wal-traud Boock». Policisti so povedali, da se to ime nanaša na neko mladenko iz Zahodne Nemčije, ki je bila aretirana prejšnji ponedeljek v teku spopada z roparji, ki so napadli neko banko v središču Dunaja.
Pozneje je policija prejela še številne druge telefonske pozive s katerimi so neznanci grozili, da bodo izvedli nadaljnje atentate. Nekdo je izjavil, da bo v teku 20 minut prišlo do eksplozije v Laenderbanki v središču Dunaja. Preiskava ni žela nobenega rezultata. Neki drugi neznanec je zagrozil, da bo prišlo do eksplozije v bančni ustanovi Bawag, neki tretji pa je sporočil, da bodo izvedli atentat na neki vlak še pred božičem, če zadeva ne bo razčiščena.
Vse kaže, da se te grožnje nanašajo na poskus osvoboditve domnevne teroristke Waltraud Boockove, ki bi ji moralo sodišče soditi v kratkem zaradi ropa, napada, poskusa umora in drugih prekrškov. Kako pa
naj bi osvobodili žensko, je sporočil neki drug neznanec: danes ob
16.	uri naj bi Boockovo izpustili na svobodo blizu Opere in nihče naj bi ji ne smel slediti, če bi oblasti ne spoštovale tega ukaza, bi prišlo do eksplozije nekega poslopja na Franz Joseph Strasse.
CIA na zatožni klopi
BOSTON, 17. — študijska skupina, ki je delovala pod vladnim nadzorstvom, je prišla do zaključka, da je CIA že več let posredovala ameriški administraciji zgrešeno sliko sovjetske vojaške politike ter, da je zato potrebno, da se postavi ta tip informacij pod direktno nadzorstvo Bele hiše. Vest je sporočil časnik «Boston Globe», ki pravi, da so mu jo posredovali ljudje, ki so prečitali sporočilo skupine, ki jo je vodil Richard Pipes od Havardove univerze. Po pisanju časopisa podpisniki sporočila zahtevajo, da je treba popolnoma spremeniti načela ocenjevanja informacij in da je treba odvzeti CIA (Central inteligence agency) to nalogo.
OB OBISKU KITAJSKI DILIGACIJE V JUGOSLAVIJI
DOSEDANJI ODNOSI MED SFRJ IN KITAJSKO TRDNA PODLAGA ZA USPEŠNEJŠE SODELOVANJE
Gostje poudarili voljo po krepitvi prijateljskih stikov
BEOGRAD, 17. — Predsednik Dušan Petrovič in drugi predstavniki socialistične zveze Jugoslavije so imeli danes pogovore z delegacijo prijateljstva kitajskega ljudstva, ki je na čelu z nekdanjim zunanjim ministrom Či-pengfejem včeraj pripotovala na obisk v Jugoslavijo. Petrovič je goste s Kitajske seznanil z zgodovinskimi koreninami in pogoji ustvarjanja neodvisne socialistične in neuvrščene Jugoslavije in z rezultati, ki jih je Jugoslavija dosegla v tridesetletni socialistični graditvi, v razvoju samoupravnih družbenih odnosov ter v ekonomskem in kulturnem razvoju, pri u-resničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in politike popolne e-nakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Petrovič je govoril tudi o vlogi delavskega razreda, zveze komunistov in socialistične zveze v političnem sistemu Jugoslavije, precej časa pa se je zadržal tudi pri razlagi jugoslovanskih stališč in pogledov v zvezi z najbolj žgočimi mednarodnimi dogodki.
Vodja kitajske delegacija Či-peng-fei je podčrtal, da je namen obiska okrepiti prijateljske stike in sode-
uiiiiiiuii n 1111111 im...................................................................
NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V RIMU
Benvenuto orisal načrt UBL za poživitev gospodarstva
Socialisti in socialdemokrati so njegovo poročilo podprli, republikanci pa odklonili
RIM, 17. — Sindikalna organizacija UIL, ki združuje delavce socialdemokratske, socialistične in republikanske usmeritve je naslovila na vse sindikalno gibanje, vlado, politične stranke in prizadete družbene dejavnike vabilo, nai sodelujejo z njo pri zasnovi učinkovitega načrta za izboljšanje soeialnogospo-darskega položaja oz. za povoljnejši razvoj gospodarstva v 1. 1977. Načrt naj bi slonel na temeljitem gospodarskem programu zasiine narave v skladu s predvidenimi reformami.
Značilnosti načrta, kakor ga vidi UIL, je nadrobno orisal njen glavni tajnik Giorgio Benvenuto on začetku zasedanja centralnega komiteja organizacije.
Osnovne smernice za sanacijo so-
ZARADI KRŠENJA KONVENCIJE 0 ČLOVEČANSKIH PRAVICAH
Glavna skupščina OZN ostro obsodila Izrael
Waldheim obišče januarja Bližnji vzhod, da prouči možnosti ponovnega sklicanja ženevske konference
NEW YORK, 17. — Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je sprejela štiri resolucije, v katerih ostro obsoja izraelsko zadržanje nasproti arabskim sosedom. Prve tri resolucije zadevajo izraelsko dejavnost na zasedenih ozemljih, četrta pa uničenje sirskega kraja Quneitra po izraelskih četah.
S prvo resolucijo OZN smatra povsem za neveljavne ukrepe, ki jih ,je sprejel Izrael na zasedenih območjih; s tremi ukrepi je bilo iznakaženo ondotno demografsko in zemljepisno ravnovesje. V tej zvezi resolucija posebno ostro napada načrtno raznarodovanje zasedenih krajev z množičnim naseljevanjem izraelskega življa, dejansko torej njihovo kolonizacijo.
Druga resolucija obžaluje, da je izraelska vlada namenoma prezrla ženevsko konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva v vojnem času: konvencija velja tudi za arab ska ozemlja, ki so jih zasedb I-zraelci po 1. 1967.
Tretja resolucija vsebuje obsodbo izraelskih oblasti, ker niso dovolile posebni preiskovalni komisij; OZN o spoštovanju človečanskih pravic, da obišče zasedena ozem ija; resolucija nadalje izraža za skrbljenost, ker so si Izraelci dejansko prisvojili nekatere dele teh ozemelj, izselili veliko število do mačinov oziroma jih izgnali ter deportirali in nazadnje zaplenili vse njihovo imetje.
V četrti resoluciji pa glavna skupščina OZN očita Izraelu, da so njene čete namenoma razdejale sirsko mestece Quneitra in priznava sirski vladi pravico, da zahteva ustrezno odškodnino.
Više je bil govor o ženevski konferenci za poravnavo izraelsko a rabskega spora oz. rešitev celotne ga bližnjevzhodnega vprašanja. Prizadete strani, razen Palestincev, torej Izrael, Egipt, Sirija in Jorda nija, so se sestale samo dvakrat na krajših zasedanjih, bilo je de cembr* 1973. Arabci neprestano
zahtevajo, naj se konference polnopravno udeležijo tudi predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine — PLO, vse doslej pa so naleteli pri telavivskih oblasteh na gluha ušesa; prav zaradi tega je od 1. 1973 ženevska konferenca o-stala zgolj pojem. Sedaj pa so se zopet pokazali znaki, sicer dokaj medli, da utegne po tolikem času priti do ponovnega sklicanja zasedanja v Švici.
Glavni tajnik OZN Waldheim, ki je imel enourni razgovor z ameriškim državnim tajnikom Kissinger-jem (beseda je tekla poleg o bli-žnjevzhodni krizi tudi o ciprskem vprašanju, o razvoju odnosov Sever - Jug, torej med bogatimi in revnimi državami in o kočljivem problemu afriškega juga — Rodezija, Južna Afrika in Namibija), je na tiskovni konferenci povedal, da bo še naprej vzdrževal čim tesnejše stike z zastopniki spornih taborov, tako tudi s predstavniki PLO. Januarja pojde morda v Egipt, kamor ga je povabila kairska vlada očitno z namenom, da se ustvari nov pritisk na Izrael, kolikor zadeva možnost novega sklicanja ženevske konference. Ob tej priliki bo Waldheim obiskal tudi druge bli žnjevzhodne države, ni pa znano, če tudi Izrael.
V tej zvezi pa je telavivsko zunanje ministrstvo sporočilo,' da splah ni seznanjeno z možnostjo nri-hoda glavnega tajnika OZN na Bližnji vzhod in pripomnilo, da I zrael nikakor ni spremenil svojega stališča nasproti ženevski kon ferenci; to pomeni, da se je ne bo udeležil, ako bodo prisotni tudi Palestinci.
Izraelci so tei še naprei skrajno nepopustljivi, kljub vsemu pa so nekateri zahodni opazovalci mne nja, da utegne teiavivska vlada popustiti. To bo deloma odvisno tudi od vloge, ko jo bo zaigral Kis singerjev naslednik Cvrus Vanče: le-ta se je danes prav tako kot Kis ger sestal z Waldheimom. (dg)
cialnogospodarskih razmer naj se istovetijo med drugim v podrobnej ših načrtih korenite proizvodne preusmeritve oz. načrtovanja na energetskem, elektronskem, prevoznem, gradbenem in kmetijskem področju.
Nadalje zahteva Benvenuto takojšnje posege za ureditev finančnega stanja v ustanovah, ki delujejo z državno udeležbo: stroge ukrepe za pobijanje parasitizma, tako s takojšnjo zaporo potrebnih oz. nekoristnih družb ter ustanov, z odpravo raznih zavodov za bolniško zavarovanje, ki naj jih najpozneje v teku 6 mesecev nadomesti vsedržavna zdravstvena služba in med drugim z uresničitvijo zakona o urbanistični reformi, do katere naj pride prav tako najkasneje čez 6 mesecev. UIL predlaga potem pospešitev znanstvenih raziskav, učinkovito pomoč tovarnam izvoznega blaga in uvedbo smotrne davčne politike, ki naj bi slonela na vrsti posebnih davčnih odbitkov, kot tudi na strogem sistemu preprečevanja davčnih utaj.
Načrt bo UIL ločeno predstavila drugima dvema sindikalnima organizacijama (CGIL in ČISL) še preden se prihodnji teden njeno predstavništvo sestane z zastopniki političnih strank. Načrt sta podprli socialistična in socialdemokratska struja, proti pa so bili republikanci. Poročilo glavnega tajnika je bilo vsekakor odobreno. (dg)
VARŠAVA, 17. — V kraju Opole (šlezija) sta neka 7-letna deklica in njena 8-nresečna sestrica padli z okna svojega stanovanja v sedmem nadstropju, Obe sta ostali živi, ker sta padli na zelo mehko zemljišče, ki je bilo prekrito s snegom.
V LJUBLJANI
Italijanski novinarji dva dni gostje slovenskih kolegov
LJUBLJANA, 17. — Delegacija vsedržavnega sveta, italijanskih kronistov, ki je prišla v Trst ob izročitvi nagrade «S. Giusto d'oro» predsedniku zavoda za raziskovanje javnega mnenja Doxa prof. Luzzatu Fegizu, je danes zaključila kratek dvodnevni obisk v Ljubljani. Italijanski novinarji so se v sicer preskopo odmerjenem času soočili s slovensko stvarnostjo, predvsem pa z delom slovenskih časnikarjev in s samoupravljanjem na področju tiska.
Delegacijo, ki jo je vodil predsednik vsedržavne zveze kronistov UN Gl Piero Passetti in v kateri so bili kolegi iz vse Italije, je sinoči sprejel sekretar za informacije SRS Mirko Čepič, ki je priredil gostom večerjo v hotelu «Slon». Čepič je med sproščenim in nevezanim razgovorom, ki je večkrat segel tudi v slovensko in jugoslovansko politično stvarnost, na kratko predstavil gostom Slovenijo, predvsem pa njene časnikarje in založniško dejavnost. Piero Passetti je v odgovor pojasnil, da si je zveza kronistov zadala nalogo, poleg sindikalne zaščite članov, tudi pospeševanja stikov s tujimi kolegi v prepričanju, da medsebojno spoznavanje pripomore k boljšemu razumevanju in odnosom med napodi, obenem pa so take izkušnje znatna obogatitev za vsakega časnikarja.
Davi se je delegacija italijanskih kronistov srečala v novem televizijskem centru s slovenskimi kolegi, med katerimi sta bila direktor radia
Marjan Javornik in odgovorni urednik ljubljanskega dnevnika Božo Kovač. Govor je zajel vse plati novinarskega dela ter stvarnosti sredstev javnega obveščanja v Italiji, Sloveniji in Jugoslaviji. Preskopo odmerjen čas ni dovolil, da bi bile teme vsestransko razvite, vendar, kot so poudarili vsi sobesedniki, je šlo le za prvi stik — temelj, na katerem bo treba poglobiti medsebojno spoznavanje. Zato je bilo slovo le nasvidenje z obvezo po čimprejšnjem srečanju v Italiji ali v Sloveniji.
Po ogledu Postojnske jame se je delegacija, ki je bila gost društva novinarjev Slovenije in Kompasa in katero sta spremljala predstavnika našega lista, v večernih urah vrnila v Trst.
V. TAVČAR
lovanje med jugoslovanskimi in kitajskimi narodi in državama. Govoril je tudi o nekaterih glavnih prvinah družbenopolitičnih razmer na Kitajskem, vendar v poročilu, ki ga objavlja Tanjug, o tem ni drugih podatkov, či-pengfei je pojasnil tudi kitajske poglede na aktualni položaj in odnose v svetu. Ob koncu pogovorov so, kakor pravi sporočilo, poudarili, da je ob posebnostih, kj obstajajo v praksi graditve socializma v eni oziroma drugi državi in v pogledih na nekatera mednarodna vprašanja, dosedanji razvoj odnosov solidna podlaga za u-spešnejše dvostransko sodelovanje Jugoslavije in Kitajske ter za nadaljnjo krepitev in razvijanje prijateljstva in sodelovanja med jugoslovanskimi in kitajskimi narodi.
V. B.
V Kanadi poostreno
nadzorstvo
nad stiki s tujino
OTAWA, 17. — Kanadska vlada je sklenila, da bo okrepila svoje nadzorstvo nad dejavnostjo javnih ustanov, ki vzdržujejo stike z inozemstvom, da bi preprečila primere, ki bi bili podobni tistemu, ki ga pripisujejo državni jedrski ustanovi. Sumijo, da je ta ustanova izplačala večje vsote neznanim agentom, da bi olajšala prodajo, skupaj z družbo Italimpianti, jedrskega reaktorja Argentini. Minister Jean Pierre Goyer je izjavil, da novi vladni ukrepi skušajo preprečiti, da bi funkcionarji kanadskih javnih ustanov izigravali domače predpise. Poleg tega pa stremijo tudi za tem, da bi ti funkcionarji spoštovali tudi predpise drugih zainteresiranih držav.
Medtem sporočajo iz New Yorka, da je ameriška petrolejska družba Continental Oil priznala, da je leta 1971 izplačala 148.000 dolarjev raznim političnim strankam in tujim funkcionarjem. Poleg tega je izplačala tudi 65 tisoč dolarjev nezakonitih prispevkov političnim skupinam v ZDA.
Ameriški letalski industrijec Boeing pa je sedaj v središču pozornosti a-nieriške komisije,, ki skrbi za nadzorstvo nad operacijami v borzah. Ta komisija meni, da je verjetno Boeing izplačal večje vsote «tajnim agentom» v tujini. Doslej še niso sporočili, koliko je bilo teh agentov, toda v nekaterih krogih menijo, da gre za okoli 20 ljudi.
MAŠERU (Lesotho), 17. — Kakih 90 ljudi je baje utonilo, ko je neki avtobus izginil v naraslih vodah reke Coaing.
liiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiHii
V BUJAH, V UMAGU
(Nadaljevanje s 4. strani)
«Kaj, tudi vi v Bujah imate ' železnico?» je vprašal Bujčana mlad Koprčgn,
«Kje pa. Kakšno železnico, — se je čudil Bujčan. — Od kod prihajate s tem vprašanjem, saj tu železnice že 40 let ni več».
«Kako da ne — je vztrajal Koprčan, — saj sem vprašal po mehaniku, pa so mi rekli, da ga bom našel na kolodvoru. In kaj naj bi bil kolodvor, če ne postajališče železnice.»
Zato je imel prav arhitekt in urbanist Anton Glunčič iz Zagreba, ki je predlagal, da naj bi del mesta, ki mu pravijo «Staniča» ali «Stazione», kar je z drugimi besedami «kolodvor» preimenovali v «Donje Buje», torej Spodnje Buje,
Toda stari Bujčani ne popustijo, ker so ljubosumni na staro in hočejo ohraniti stare toponime, stara ledinska imena. Bujčani so glede tega bolj «dosledni» kot prebivalci Umaga ali Novega grada, ki so brez obotavljanja sprejeli nazive novih ulic in krajev. Stari Bujčani gredo še vedno na «Brolo», na «Stanico» ali celo «Stazione», ali na «Sveto Margarite», pa čeprav je le redek mlajših prebivalcev tega mesteca, ki še sploh ve, kaj je «brolo», oziroma kaj je «Sveta Margarita», kaj je, oziroma zakaj je «Staniča» ali «Stazione». Tam, kjer je danes o-snovna šola «Mate Balota» je bila nekoč cerkvica, ki je bila posvečena Sveti Margeriti in tam, kjer so danes tovarne «Proleter», «Digi-tron», «Bifix» «Feroplast» in druge ter veliko novih stanovanjskih hiš, je bila nekoč postaja ozkotirne železnice, ki je poverovaia Trst s Porečem.
Nič čudnega, če bi tradicionalizem starih prebivalcev nasprotoval težnjam novih generacij, pa naj gre za Buje, Novigrad ali Umag, novih generacij, ki si oblikujejo novo sodobno življenje, toda to zavira tudi nemoteno napredovanje urbanistične koncepcije teh mest. To pa že ni več lepo in prav. Precej je že urbanističnih in komunalnih problemov, ki so bili podedovani iz daljne preteklosti in te probleme je treba rešiti,
sko fuzijo devterija in tritija. Ta proces se dogaja v vodikovi bombi. Seveda bi bilo treba za mirnodobsko izkoriščanje ta proces upočasniti. Ko se bo to doseglo, bodo vse težave, ki smo jih v zvezi z uranom omenili, odstranjene, ker se pri termojedrski fuziji ustvarjajo le neznatni odpadki. Prednosti tega procesa so v tem, da v primeru nesreče ne predstavlja velike nevarnosti, nadalje, v tem, da se ne more izkoriščati za ustvarjanje bomb, vrhu tega pa je v o-ceanih veliko devterija.
Toda za danes še ni možnosti, da bi odstranili ovire, ki so na poti k uresničenju kontrolirane ter-mojedrske reakcije. Znano je, da te ovire povzroča predvsem potreba, da se v plazmi povzročijo u-strezne velikanske mase potrebne energije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POVABILO MLADINSKE KOMISIJE PRI SKGZ
Mladinska delegacija iz Slovenije na pogovorih z zamejskimi mladinci
Goste iz Ljubljane sta včeraj sprejela predstavnika Slovenskega raziskovalnega inštituta
Razgovori mladinske delegacije iz Slovenije s člani komisije za mladino pri SKGZ in predstavnikoma SLORI
imiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinHrmiiiiiiiiimiiiiuiimiiiiiiiiimimmiimiiiiiii
KRIVIČEN UKREP USTANOVE E2IT
NOBENEGA SLOVENCA V POSEBNIH KOMISIJAH
Nujno potrebna prisotnost slovenskih strokovnjakov
Vodilni svet Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče je ta teden odobril dokončno sestavo posvetovalnih komisij, ki jih sestavljajo poleg svetnikov tudi izvedenci za razne stroke. V stalnih komisijah so povečali predstavništvo operaterjev iz raznih gospodarskih panog, ustanovili so pa tudi posebni komisiji za proučevanje prvih ukrepov pri izvrševanju pristojnosti, ki jih o-simski sporazumi podeljujejo ustanovi glede uresničevanja industrijske proste cone na Krasu, drugo pa za najboljšo valorizacijo Osap-ske doline in področja pri Orehu.
Do tu tiskovno sporočilo ustanove, ki jo naši ljudje poznajo predvsem zaradi obsežnih razlastitev. Vprašanja, ki se takoj postavljajo, so pa: med vsemi predstavniki gospodarskih kategorij in med izvedenci, ki so jih povabili k sodelovanju v posvetovalnih komisijah, ni znano, da bi bil kak pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. To bi bilo namreč bolj kot upravičeno glede na njen splošen interes, še posebej pa predstavništvo kmetov, ki so prav gotovo z aktivnostjo Ustanove za industrijsko pristanišče najbolj prizadeti in so tudi edina gospodarska kategorija, ki nima svojega predstavništva v njenih organih. Še toliko bolj je pa potrebna prisotnost slovenskih strokovnjakov in stanovskih organizacij, ki dejansko predstavljajo naše ljudi, v o-beh posebnih komisijah. Drugače prav zares ni mogoče pričakovati od njunega dela kaj koristi
Kraško prebivalstvo odločno terja urbanistično ureditev svojih vasi
Vprašanje urbanistične ureditve Krasa je v teh dneh spet živo prisotno med krašldm prebivalstvom. Danes popoldne bo namreč delegacija koordinacijskega odbora za Ba-
zovico, Gropado, Padriče, Trebče in Bane izročila županu protipredloge za varianto k regulacijskemu načrtu, ki jih je izdelala posebna komisija Slovenskega raziskovalnega inštituta v sodelovanju s predstavniki odbora in ki predvidevajo globalno reševanje problemov kraškili vasi.
O tem osnutku variante je v tre-benskem ljudskem domu sinoči razpravljala javna skupščina prebivalcev vseh petih vasi ter ga tudi o-dobrila. V ponedeljek ob 17.30 pa se bo prebivalstvo, kot je bilo sklenjeno na ponedeljkovem zborovanju v openskem Prosvetnem domu, zbralo pred občinsko palačo, njegovo predstavmšivo pa bo podrobneje obrazložilo županu svoje že tolikokrat postavljene a neizpolnjene zahteve.

O?
m =l= =
JM '
imW~

Včeraj je prispela na tridnevni obisk v Trst delegacija predsedstva Republiške konference Zveze socia-: Ustióne mladine Slovenije. Delegacija, ki jo sestavljajo Vito Habjan, sekretar predsedstva, Robi Kovšca, predsednik komisije za idejnopolitično delo in kulturo, Marko Morel, predsednik komisije za mednarodne odnose in Sandi Ravnikar, dosedanji predsednik komisije za mednarodne odnose, se je že včeraj sestala s člani komisije za mladino in šport pri SKGZ in s predstavnikoma Slovenskega raziskovalnega inštituta.
Ravnatelj inštituta dr. Karel Ši-škovič in Pavel Štrajn sta gostom iz Slovenije podrobno predstavila inštitut ter njegov pomen in vlogo v zamejstvu, šiškovič je povedal, da se je Slori razvil iz potrebe vse slovenske narodnostne skupnosti, da bi združil vse politične silnice in da bi postal sredstvo skupnosti v boju za njene narodnostne pravice. Slori je nastal z načelom, da Podstavljajo nacionalne manjšine objekt asimilacije, pritiska in raznarodovanja. šiškovič ie tudi podrobno orisal delovanje inštituta, ki je razmeroma mlad,
Zvečer so se gosti iz matične domovine srečali s člani komisije za mladino in šport pri SKGZ. Načelnik te komisije, Ace Mermolja, je delegaciji orisal delovanje komisije in spregovoril o vprašani h mladinskega delovanja v zamejstvu. Obenem se ie zahvalil gostom za oo-moč, ki jo nudi ZSMS raznim mladinskim organizacijam v zamejstvu.
liiiiiiiiiimiiuiiinilliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiimi iiiiiih umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiii
Osimski sporazumi
(Nadaljevanje z ‘l. sirarn.)
teij, nudi Trstu možnost, da se re ši stagnacije in Slovenci moramo biti tega razvoja deležni, saj nam prosta industrijska cona nudi možnost, da se gospodarsko uveljavimo in lahko prispevamo, da Trsi znova gospodarsko zaživi. Seveda je pri tem naselitev pereča nevarnost. Braniti bomo morali naselitev na širšem ozemlju in vplivati tudi na to, kako se bo naselitvena politika izvajala na jugoslovanski strani. Predavatelj je nato govoril o 65.000 podpisih, ki so jih zbrali v Trstu in ločil podpisnike, saj je dejal, da so bili med temi mnogi zapeljani. Gotovo niso vsi podpisniki in niti ne večji del njih pripadniki desničarskih fašističnih sil Sko raj vsi tudi niso nasprotniki osim
skih sporazumov v celoti. Boris Race je zaključil svoje oredavanie z opozorilom, da ne bomo Slovenci smeli imeti razumevania za težava na katere se bodo izgovarjali v zvezi z izvajanjem sporazumov, pač pa bomo morali odločno zahtevati uzakonitev dpločb, prenehanje politike asimilacije, zahtevati ne samo zaščito, nmnak tudi. da se nam omogoči razvoj.
Po predavanjih je predsednik PD «Igo Gruden» Savo Ušaj odprl diskusijo, v katero so posegli mnogi poslušalci. Vse pripombe ir vprašanja, na katera sta predavatelja odgovorila, so bila na splošno po-z'tivna in zelo zanimiva, nekatera tudi polemična. Vsi brez izjeme pa so se strinjali, da je bila pobuda za tako predavanje zelo koristna in izrazili željo, da bi v bodočnosti podobne okrogle mize, ki so nedvomno izredno zanimive, prirpdili tudi drugod.
mt
Kapica
(Nadaljevanje s 4. strani)
Izhod iz sedanjega stanja bi bil v proizvodnji energije s termojedr-
BOLJŠI NAKUP MANJŠI STROŠEK?
LJ Ev ■ «Z3.1 ,.	a
STnnon
v MANZANU (VIDEM)-UL zorutti 10