jblisbed and distributed under permit (No. 732) authorized hv the ah n * .	,	*•
'	Mer ’	’ “ fiie ",lre p0St 0,fice °f	By order o| the President, A.S.Burleso,.,Postaaste Q.
j SLOVENSKE NOVICE Ì Neodvisen slovenski I tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z.
D. Uspešen za oglaše-
vanje
LOVENSK
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LISTZA SIOVENCE V SEVCRÖZADÄDU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K
P. DRUŽBE.
Illiiii} 14 percentnemu povišanju na jci se Premosarski straikani noce-! io vrniti ja delo.
Vezina vlada je pričela s sodnijskim postopanjem proti jnijskim uradnikom radi kršenja sodne prepovedi. Prostovoljni rudarji. Zaprtje nebistvenih industrij.
Splošen štrajkarski položaj.
‘[dianapolis, 3. dec. — Vlada fenili Držav je danes zopet jiicaìa na pomoč zvezina sodiš-poskusi končati štrajk |0OO premogarjev. Proti 64 iluikoi»t United Mine Workers è vzdignjena tožba, da so se «li, da bodo držali štrajk v iiindaso se steni prekršili J k sodne prepovedi.
" gn L. Lewis, predsednik uni-jnjeii tajnik-blagajnik 3reen, j) s nahajata sedaj v mestu, sta
d| J-
ialjila da bosta prišla jutri
inika Andersona, da poji varščino, ki jo je sodnik doji! '410.000. idi !, W. Simms iz Lafayette, l-posebni distriktni pravdnik ijj s. Držav, ki ima nalogo, da nato, da se sadna prepoved izpolnjuje, je dejal, da se na obravnava proti linijskim om kar najprej mogoče „Isti pravnik je tudi objavil % bo sodnijsko postopanje Sproti dvema iokalmma uni. n- Clinton, Ind. ker ste Nil; sodno prepoved steni, da '»plačevale štrajkarjem podlago, 111. 3, dec. — Iz pil, ki so prišla danes iz okra-lahkega premoga je izprevi-■k se produkcija ni skoro !t »višala. Pač pa industrijska ■tja radi pomanjkanja premo-pino bolj trpijo in čuje se Plod, da se zapirajo industrije j ss poraba premoga kolikor p omejuje. Največ trpijo na ‘Ojkanju zapaane in Južnoza-1 države.
'dne čete so bile nocoj pos-'Oklahomo, da ščitijo- “pro'll*” uibjnarje. Governor ll9r iz Missouri je izjavil da ■W prevzela rudnike v Bariju in jih obratovala z Voljči, ako se štrajkarji ne '“na belo do četrtka večer. ' ■“tako so lastniki premogar-^diiikov v Iowi dali do 8. "^a Časa, da se vroeio na. ‘edaj jih bodo vseeno od. In obratovali, kakoršnikoli C| bodo na razpolago.
'lshiujjrtòn, D. O. — Resnič-P tek premogarske stavke je ’'o ameriška industrija ino-“b prve pesledice.
1,i?ni Upravitelj Garfield je 'danes, da se sme rabiti odinole za bistvene svrhe. '6°pozoril žeiežniško upravo '“ji razdeljevanje premoga tv®no in nujno vporabo.
'^ka uprava je pripravljena "Jegovo zahtevo, po kteri
K
politiki in bo naposled primorana počivati, dokler se razmere ne izboljšajo. Ko bodo njihove zaloge premoga izčrpane, ga ne bodo mogle dobiti od železniške uprave dokler ne bo produkcija tolikšna da se povrnejo zopet normalne razmere.
Prvi mesec velike premogarske stavke — ki je bilo tehnično preklicana 11. novembra —je minil, toda pravi boj se ee je šele začel. Stavka faktičuo traja in rudarji se nahajajo v tem momentu v položaiu, ko se morajo bojevati na samo za izboljšanje svojih raz-mer, teveč tudi za obstoj svoje organizacije.
Položaj j« sledeči;
Vlada je po pravu Washington-ske konference sklenila jiočakati ‘ nekaj easa’(, da vidi, kaj store rudarji . Po vseli okoličih mehkega premoga jo nabito naznanilo kurivnega usraviteija Garfieida» kj poziva rudarje na delo pod po gojeni, da se jim poviša plača za 14 okstotkov, kakor je sklenila vlada. Vladni krogi so mnenja, da poteče najmanj en, teden predno se pokaže rezultat poziva. Trija dnevi so že pretekli, toda odzval se ni nihče. Garfield m j ustióni tajnik Palmer grozita, da bo vsau-do, “ki ovira produkcijo premoga, ostro kaznovan, pa naj bo rudar, aperatorali kdorkoli.”
V Kansasu je pozvanih 1800 zveznih vojakov in milčarjev v aktivno službe za protektcijo “prostovoljcev”, ki bodo kopali premog v takozvanih odprtih jamah, obenem je governor Allen najel 400 kaznencev za delo v jamah.
Pomankanje premoga narašča z vsakim dnevom. V državi lowi so zaprli vse šole, cerkve iu druga javna poslopja. V Chicagu name-avajo zapreti vse manj Jpotrebne industrije. Včeraj se je vršila konferenca governorjev iz držav v katerih se producire premog. Konferenca je bila v Chicagu. V mnogih mestih je zmanjkalo premoga za domačo porabo
Iz rudarskih okrožij prihajajo, glasovi, da premogarji ne bodo delali za štirinajst odstotkov večjo plačo. Druge vesti se glase, da bodo zaštrajkali rudarji na poljih trdega premoga, ki imajo enake zahteve kot njihovi tovariši na poljih mehkega premoga-
a zaporna povelja zanje. Dalje, ga reši!, tako sta bili aretovani Mrs. Florence Tabor 0riticlilow, sestrajumorjene in njena svakinja Mrs. Walter labor, la zadnja je izpovedala pred preiskovalnim sodnikom, da je Maud . umrla v Colorado Springs, kjer je bila tudi pokopa-na. Mrs. Florence CritiehloW ni hotela pričali.
da ne bodo jugoslovanski interesi.
Zdr. Države -morajo pomagati na noge Nemški Avstriji.
London, 3. dec.—Ministrski predsednik Lloyd George je danes dejal v poslanski zbornici, da morajo Zdr. Države prispevati velik del k mednarodnemu kreditu, ki je potreben, da se uničeno Nemško Avstrijo zopet ekonomično postavi na noge. Razmere v Avstriji so take, da je nujna pomoč neobhodno potrebna.
Dalje je minister dejal da dejstvo da ameriški kongres ni odo-bil mirovne pogodbe, prav nič ne spremeni odloka v Ligi Narodov, da.preesednik skliče prvo seje Lige.
Na vprašanje, dali je res, da jo Lloyd George v Parizu obljubil predsedniku VVilsouu, da bo rešil irsko vprašanje, je 3eorge odgovoril, da ni na tein prav nič res-nice.
>
Det
4
•ÜI
je premoga omejeno na skupin, ki so označene "estnem seznam ku. Javne ki preskrbujejo z lučjo j‘*Qo silo nebiatevene findus-iQdo morale to prenehati, gTaaka industrija, odvisna ’'•öe sile svojih lastnih na--'ta trpeti po novi vladni
Mati in sin obtožena umora hčere oziroma brata.
Lawton, Mich. 2. dec.—V kleti hiše Mrs. Lester' Tabor je bilo najdeno truplo, katero so okrajne sodne oblasti identificirale kot truplo Miss Maud Tabor, ktera je že pred štirimi leti izginila. Specijalist i4 michiganskega vseučilišča bo dognal, kaj da je bilo uzrok, nasilne aiprti. v Mati in brat uirtorjenef'se nahajajo sedaj nekje na zapadu in sodniju je iz.
V lađa v Belgradi! se je odločila za orožje.
Pariz, — Iz Belgrada je prišlo poluradno poročilo, da je jugoslovanski ministrski svet sklenil poslužiti se oborožene sile, ako Italijani prekoračijo demarkacijsko črto kjerkoli ob Jadranu. Tukaj. Mnji italijanski mirovni delegatje pravijo, da se bo D’Annunzio odslej držal Reke in da ne ko več silil nikamor.Po njihovem mnenju so italijanske volitve prepričale fanatika, da nima opore pri ljudstvu.
Ri in, — Poluradni “Tempo” piše, da “kritični moment za italijansko monarhijo je tukaj” in apelira na ltaljane, da naj čuvajo zediujeno Italijo v monarhistični obliki kot edino jamstvo proti razpadu države.
List piše: “Italijanske pokrajine od Alp do Sredozemskega morja so združene bolj idejalno, kot pa realist.čno. Razni distri kti se razlikujejo po svojih potrebah in razmerah, toda monarhija je tista vez, ki nas drži vse skupaj Monarhija je edina forma vlade, ki more obdržati zedinjenje in pod katero so mogoče gospodarske in socialne reforme. Ako pade aio narhija, tedai razpade Italija v avtonomne dele in separatizem.”
Ženeva,—Iz Ljubljane poroča jo,^da so se tani vršile v četrtek velikanske demonstracije proti d-Annunziju in Italiji sploh. De’ monstrantje so v pohodu na ulicah nosili praporje z napisi “D-Annunzlo mora viseti,” “Doli z Italijani !” Govorniki sona javnem shodu obsojali apatije zaveznikov in vrhovnega sveta v Pariza .
Razmerje med Itali |o iu Jugo slavijo je zelo napeto. Celo zmerni Jugoslovani pravijo, da dogodki v Dalmaciji gotovo povzročijo vojno, ako italijanska vlada ne spremeni svojega stališča.
London,— Privatna depeša iz Pariza se glasi, da je Anglija zagotovila Jugoslavijo, da bo vrhov ni gvet mirovne konference takoj vzel v roke jadranski problem n
Nova inđustriialna konferenca se je sešla.
Washington, J,, dec. —Sedemnajst mož znanih na daleč vsled njihovega javnega delovaDja, se je danes zbralo z namenom, da raz-motrivajo ju lu3trijalni položaj. Ti možje ne žastppajo nobene posebne gruče ali razreda, pač pa bodo v celoti delali za narod, kojega v rasnici zastopajo. To je že drugi poskus -.predsednika Wilsona najti iz! id iz zamotanih razmer, ki vladajo že nekaj mesecev v industriji.
Način poslovanja bo določila konferenca sama. 1’o besedah pred sednika Wilsona,bi ti novi zastopniki morali gledati na to, da se naše industrije vodijo pravično iu pošteno, tako da bo delavec sam čutil, d je njegova dolžnost, da stori kar največ more in da delodajalec na bo trpel od strani nobenega ravveda. Konference se bodo vršilo- » vb'a-ameriškem poslopju Organizirano delavstvo je izrazilo nezadovoljnost nad osobjem .conference, ker ni bil izbran noben delavski zastopnik akoravno so po njihovih trditvah zastopani vsi drugi sloji.
Washington, 2. dec, — Danes je bila pr, l konferenco prebrana predsednikova poslanica na koliba jAj^yno pa one toč<e, ki se nanašajo na delavstvo in pa način, kako priti do sporazuma med kapitalom in delavstoom. Seja se jb vršila za zaprtimi vrati. Fretiesa-valo se je o načrtu o stalnem čistemu posredovanja v delavskih vprašanjih. Govorilo se je tudi o priseljevanju, o mestu, ki ga zavzema tujezemski delavec v ameriški industriji, o draginji, o primerni mezdi in delavnem času. Stanley King iz Bostona, predsednik konfereuce, ie dejal, da se bo o vseh teh točkah razmotrivalo celi teden, na kar bo konferenca dala poročilo.
Lady Astor prva ženska v angleški poslanski zbornici-
t
Plymouth, 30, novembra. — Lady Astor je prva ženska, ,ki je bila še kdaj izvoljena v angleško poslansko zbornico. Danes je odšla s svojim sinom v London, kjer bo jutri zavzela sedež kot poslanica v poslanski zbornici.
• »z
“To so moji zakladi.
“Toso moji dragulji” je rekla Cornelia, mati Gracchiava, pred dva tisoč leti, ko je bila prošena da naj pokaže svoje dragulje, in je predstavila svoje sine. in naj-bol ji biserji vsacega izdelovalca, so produkti ki so povsem svetu znani. Vsako zdravilo živi ali pa pogine na kakovosti. Trinerjevo Grenko vino je prišlo na trg pred 30 leti. Danes uži4a pripoznanje kot najzaneslivejše zdravilo proti zabasanosti, neprebavi, zapahnen-ju, glavobolu, nervoznosti, in drugim želodčnim neredom. In Trinerjeva Angelica Grenka Tonika, Trinerjev Liniment za revmatizem in nevralgijo, Trinerjeva Sedativa zoper kašelj in druga Trinerjeva zdravila ki jih dobite pri vašem lekarjn so vsa čislana pri ljudeh po zjed. Državah in Cänadi “To so naši dragulji.” pravi Joseph Triner Company, 1333-43 S. Ashland Ave. Chicago BI.	j f.:.
(Copyright,1919 by Joseph
Triner Company)
Sloveči železniški bandit zopet prijet.
Douglas, Wyo.,3. dec.— Wiliam Carlisle, sloveči bandit je zopet jetnik- Nahaja se pod močno stražo v Douglas bolnišnici, kamor so pa prepeljali vsled rane v desnih pijuČah, kjer ga je včera j popoldne obstrelil šerif Roach. Zajet je bil v gorski koči Franka William^ IS mil j južno zapadno od tu. Dve gruči zasledovalcev ste sledili njegovemu sledu v gloookem snegu od nedelje jutro naprej. Skril se je vbieki kinetički hiši in ko 'so zasledovalci stopili v hišo, je bandit skočil skoz: okno in bežal do gorske koče, kamorjso mu sledili zasledovalci. Ko jex šerif Roach stopil v kočo je bandit zagrabil za puško, toda predno je mogel stre ljati,mu je že šerif pcsgnal krogljo v pljuča.Z veliko težavo so ranjen-ca nato prenesli v dolino in nato z avtomobilom v bolnišnico. Carlisle se je nahajal v teh goratih pokra j mah od 18. nov. napre j, ko je oropal potnike na vlaku Los An geles Limited. Da bi zakril svoje skrivališče je pošiljal pisma s svojini podpisom na šerifov urad jz Denver ja in raznih krajev. Bandit jekomaj 30 let star in kdor vidi njegov smehljajoči okraz ne bi nikdai vrjel, da je to eden naj. slovečjih železniških roparjev-Njegovo geslo pr; drznih napadih je bilo to, da ni nikdar oropal žensk, otrok, starih mož, vojakov in mornarjev. L. 1916 je bil obsojen v dosmrtno ječo radi ropov na raznih vlakih Union Pacific družbe. Zaradi dobrega obnašanja v ječi se mu je kazen znižala od 25 do 50 let. Bil je uzoren jetnik. V jetnišnici je delal kot knjigovodja in večkrat se je hvalil, da lahko uide, kadarkoli hoče. In res je pred kratkim izginil iz ječe. Skril se je v zaboj srajc, katere so poslali iz jetnišnice po železnici in enkrat na vlaku, mu je bito pač lahko zlesti iz zaboja na prostost. Rano, ki jo je dobil v pljuča bd baje prebolel in nedvomno se bodo potem zaprla za njim jetniška vrata za vedno.
S >1 . ’1
'Im , i\a k o	<.	£
je segali po izAavrednem zagrizku! Ni čuda,da se je’ po končam-m tihe la razvila med navzočimi gosti neprisilj ena zabava. Ta večer s no culi več lovokih stori i, resničnih in neresničnih kot kedaj poprej. Med povabljenimi so bili Mr. in Mrs. John Vertin. Mr. ,Tos. Ver-tin, Mr. in Mrs. Mike Klobučar*. Mr. in Mrs. J os. Peterlin, Mr. J os. Wersliav, Mr. John Susta-
Father Klopčič in drug
Calumetske novice.
—	Bakreno okrožej se sedaj nahaja v znamenju trde zime. V soboto večer, r,i nedeljo jntro je razsajal sneženi vihar, ki bi dodelal čast najinijšemu viharju v janu vari ju ali februvariju. Vsa pota so bila zametana z vejikans kimi sneženimi zapadi, tako da narodu ni bilo niti mogoče iti v cerkev v nedeljo jutro. K sreči ni bilo na Jezeru nobenega parnika, ker so se vsi zatekli v zajetja preden se je vzdignil vinar. Far-nik Tioga, ki je zadnji teden nase-del na pečine pol milje proč od obrežja med Eagle River in Eag-le Harbor se le v nedeljskem viharja razbil ob Bkalovju. Ves tovor, 250.000 dol. vrednosti pšenice, je uničen. Moštvo tega parnika se je rešilo in je odpotovalo domov. To je že četrta nesreča na Gorenjem jezeru v teku dveh tednov. 39 oseb je pri teh nezgodah našlo moker grob na dnu,Jezera.
—	Mr. John Lamut, ki ima to odlikovan je, da je pripeljal domov kot lovski plen največjega srnjaka kar jili je bilo ubitih letos v bakrenem okrožju, ni pozabil svojih prijateljev, so • lovcev, ki so bili manj srečni kakor on. Povabil jih je v nedeljo večer na “smelino.5* Petindvajset oseb se je V6edlo k mizi, iznad katere se je vil prije-ten duh izvrstno pečene divjačine.
rich,
ki so vsi letos poskusili svojo lovsko srečo, prehodili murgo milj, prelazih hribe in doline Keweenaw polotoka, se potili in zmrzovali, a vse zamanj. Brzonoge srne so bile bolj” kunštne“ ir» so se znale umetno umikati pred zasledujočim sovražnikom. Vsi se tolažijo, da j i tri bo drugo leto lovska sreča bolj naklonjena., Vsi pri tej “venison party” nav—, zoči se srčno zahvaljujejo Mr, Lamutu, da jim je priredil ta zabaven večer, Miss Johanni Stefa-nicli pa za tako okusno pripravijo-no pečenko - Srnetino.
-—Mr. Jos. Wershay, deželn pomožni lovski nadzornik, je znan kot dober lovec. Nobeno leto še ni prišel domov brez “game”. Letos pa mu sreča ni bila mila. Zato je pa maščeval, ker ni dobil lova, pa je dobil lovcev. Prišlo mu jo na uho, da se okrog Skanee, Huron River distrikt lovski zakoni prelamljajo na desno in levo. Iu hajriti a lov. Z inštinktivom, ki bi delal čast najizvrstnejŠemu detektivu je zagrabil pet lovcev, ki so prelomili strogi lovski zakon, koje je neusmiljeni sodnik obsodit skupno na $179.00 (globe. Poleg tega je konfisciral šest ubitih srn, katere je poslal ua okrajni zavod za ostarele ljudi na Houghton in eno puško, za katero bi bil lastnik rad* plačal $50.60 samo da bi jo dobil naza j. A naš Jože je bil neizprosen. Castitamo mu na izvrstnem lovu!
— Lovska sezona ua srne je bila zaključena v nedeljo večer o polnoči. Kakor vsako drugo leto tako tudi letos ni bilo brez nesreč, ki so pa hvala Bogu bile v primeri z drugimi leti le maloštevilne. Računa se, da je bilo v gozdovih Gorenjega polotoka 12,000 locen» namreč 4000 iz domačih okrajev in 8.0C0 iz spodnjega Michigana in sosednih držav. Uri pelile so so štiri smrtne nesreče. 10. nov. ja bil od svojega tovariša Tonija Masimkovski ustreljen Joseph. Padieko iz Ironwooda. 15. nov-je po naključju samega sebe us* trdil Einftrd Sampson iz W»ke-fielda. 16. nov je Matt Eilola iz Alstona ustrelil svojega sina Anri rewr iu ravno isti dan je bil blizu Munisinga ubit od neznanega lovca Evander L. Cole iz Scottavilla Mich. Foleg teh štiiih. ki so Lili žrtve lova na srne so še štirje drugi smrtno ponesrečili ua lovu.
28. sept. je utuuil Ejred Krellvitz iz Houghtona pri lovu na divje race, 5. oktobra je blizu Ahrnee-ka ustrelil Toivo Trovala svojega tovariša Everta Nyytinen, ko sta lovila zajoče, Charles Weiler iz Clevelanda j,e utonil v Lake Man-istique pri lovu na race in 27. okt. je Charles Choitz iz Menomir.ee ustrelil svojega brata Emil, ko se mu je po naključju sprožila puška. Iz te Statistike se razvidi, da akoravno je lovski šport eden najlepših špijrtov, je vendar zvezan z , velikimi nevarnostmi za življenje. Spozna se pa tudi da je noprevid • nost na i večkrat uzrok nesrečam.
SLOVENSKE NOVICE, NOVEMBER
Vesti iz Domovine.
“Tri dni boš sedel,”
>'<? napovedal poslujoči policijski uvdnik nekemu .ljubljanskemu ,.rigiiinlu Jaku, ki le napravil ne ko nečednost in je sam kimal stra-•/ nil<a, da naj ga prime. “1'remalo je. gospod, sa j (3 dni mi gro /.a to, kur sem napravil,” je dokazoval Jiika služim |očemu uradniku in odšel z vzdihom: “Ni 'več nobene pravice na svetu!”
Umrl
močan papir.
Tridesetletnico
je v celjski javni bolnici dne 4. ,oktobra zasebni uradnik Juri Sol-
nic
rnz-
e v soboto zvečer
Žrtev zadnjega požarja
Šolar Danica, gojenka II. reda včitelpsča, ob pol 8. uri umrla v deželni ool-nišnici. Podlegla je groznim opeklinam,'ki jih je zadobila pri po žarju na Marijinem trgu. Trpela j i grozne bolečine. Bila je do zad-n |ega pri zavesti. Nekaj ur pred njeno smrtjo so prišli iz zasedenega ozemlja starši, po katerih Je silno hrepenela. Pogreb je bil včeraj popoldne.
Zaročila
se je 2. okt. gdč’ Justi Bračun pri Braniboru z g. Ivan šekom.
ioni iSakel-
Dijak abiturijent,
ki bi hotel iti v Ameriko študirat poljedelsko visoko šolo, na] se zglasi pri gosp. dr. Milj ku Brezi garju. narodnem poslancu, Spodnja Siska, Zormanova hiša. najkasneje do nedelje ob 9. dopoldne. Seboj naj prinese maturitetno spričevalo. V Ameriki mu je zagotovljeno brezplačno stanovanje, hrana, obleka, perilo in druge potrebščine. Tudi vožnja je, zastonj.
Studij traja štiri leta. Angleščine
sedaj še ni treba znati.
Vprašanj drobiža v Ljubljani.
Po starem receptu so ljudje v vojni skrivali najDrej zlato, potem srebro in končno drobiž iz bakra in niklja. To odtegovanje novca žive. mu prometu in pa okolnost, da so Lahi potegnili velike vsote našega malega novca k sebi, je vodilo do občutnega pomanjkanja drobiža v prometu. Kot surogat za trd novec smo med vojno že dobili papirne pokrone 1 krono, po vojni so se pa uvedle znamke za pisma. -Pise niske znamke so slab surogat za trd drobiž- Premajhne so, nepripravne, ovirajo hitro menjanje zlasti na tramvaju in na trgu, pa tudi mestetičnn so in najboljši prevodniki nesnage. Obrabljivost je velika, ker so lepljene, so raz higijensko stališče nepriporočljive. V tej zadregi si pomagjao velike občine s posebnim občinskim drobižem iz močnejšega papirja' V Gradcu imajo svoj papirni drobiž po 10 in 20 vin., ki se je hitro uživel. Priproste izvedbe je, dočim je v Zagrebu prav lično izdelan s sliko mesta. Za zbiralce posebno vabljiv Ljubljan-skl župan že tudi premišlja to vprašanje, ker z neokusnimi markami res ni prava. Papirnati drobiž, če ga občina izdaja je namenjen lokalnemu prometu. Občina založi vsoto denarja, ki krije izdano množino občinskega drobiža' Za njn so to hondi ali obveznice, s katerimi se izreka za dolžno, da v teku gotovega časa zamenja svoje papirne honde za resničen (trd) novec. Promet volno sprejema tak drobiž, varnost je tu. krožeče vsote so majhne, listki gredo od roke do roke. Prebivalstvu je ustreženo- Občina pri tem tudi dobro vozi, ne tvega pravzaprav iyč, narobe, obeta se ti ugoden zaključek, kajti velik del izdanega drobiža se ne predloži več v plačilo, izgine v rokah/ zbiralcev, razneso ga tujci, tudi se poizgubi in zavrže vsled obrabe. Tiskarko-tehniČno ni težav, glavna stvar jo priročna oblika in dovolj
nepretrganega službovanja v Jugoslovanski tiskarni praznuje te dni strojnik g. Ivan Oilier. Pri-.-el je v tiskarno, ki je bila fole v početku, danes jia je to največji jugoslovanski zavod. G. Oiber je še čil m zdrav,—-iskreno čestita
i
mo 1
izboljšajo pridouituo stanje. Nemške Avstrije. Tudi londonski borzni listi se bavi jo z | j^j vprašanjem kurza in valute i n » | pravi jo, da to stanje Škodi ostali Evropi, Rešitve za N eniško Avstrijo je treba iskati v Ameriki.
Kot jamstva za posojila se morajo uporabiti rudniki, obdelana zemlja itd’
Generalni komisar Ciufelli v Tolminu,
Iz Tolmina nam poročajo Preteklo nedeljo J ne 24. avg. je prišel ob 15:30 v Tolmin novi generalni komisar, bivši minister 0biffe!li. Pred poslopjem okrajnega komisari jata ga je čakala častna stotnija, utadnišfvo in par zasebnikov, ki so se mu potem predstavili v prostorih komisari-jata. Dekan Rojec ga je pozdravil v slovenskem jeziku ter terjal v imenu prebivalstva, da se vpostevajo nje gove pstrebe Coqy? Na vse te želje |e ekscelenca lepo odgovoril tdr dal običajne obljube.
Podbrežje.
je dne 13.
Umrla je dne 13. septembra 1019 v Zvercah Frančiška Poga-čnik za grižo. Žalost starišev je velika. Zgubili so v petih letih štiri odrasle otroke. Peter se je ponesrečil; Anton je padel v vojski ; France je umrl vsled prelila-jenja pri vojakih in sedaj je še .Frančiška umrla. Bog tolaži žalostno družino, Meseca avgusta je utonil v Gradaščici v Ljubljani Ivan Habjan, ko se je kopal kot vojak. Pet let je bil na Ruskem kot ujetnik, Bil je zgleden mladenič in jako izobražen.
Zamorka s. Nikolaja
je v ljubljanskem, uršulinskem samostanu je 17. septembra umrla.
Ponesrečil
se je Janez Cvelbar p. d. Stringer z Malene pri Kostanjevici. Letos o Binkoštih jo iz italijanskega ujetništva pribežal domov na veliko veselje svojcev. Sedaj je in pri Št. Jerneju kopal pesek, pa je jirecejžn ja plast podrla nanj ga zelo poškodovala. Pripeljali so ga v bolnišnico.
..Vodiška Johanca’’ umrla
Dne 22. septembra je umrla v ljubljanski bolnici Ivauka - Jerov-šek, znana Vodiška Johanca. Pri nekem delu si je po nesreči zastrupila kri.
Slovenska služba božja
Škof dr, Mahnič.
Beograd, 18. sejitembra.
Kakor se javlja iz Rima se vrne škof dr. Mahnič kmalu na Krk.
Vestno zdravilo dela čudeže
Izpred novemeške Dorote-
je ne-
Ivan Teropčič iz Babe varen iu drzen tat. Star je 32 let, pa je že bil mnogokrat kaznovan, tudi zaradi tatvino že štirikrat.
Od vojakov je pobegnil in bil od
vojaškega sodišča- kaznovan radi dezertaeijena 4 mesece ječe. Ko je pobegnil domov, se je preživljal le s tatvinami in goljufijami. Najprej je ukradel dne 5. februarja enega konja, ki ga je gnal ponoči proti‘Mokronogu. Na potuj sta ga srečala dva možakar ja, ki sta ga vprašala od kod ima koujjp Rekel je da ga je kupil od župana na Trebelnem. Moža sta pa poznala konja. Zato sta mu kon ja odvze. la. Teropčiča pa gnala k orožnikom. Priznal je tatvino in rekel, da bo kradel še naprej, dokler ga ne bodo ustrelili. Dne 23. februarja t. 1. je ukradel ponoči iz hleva Alojzija Kocjana iz Gor. Lakence konja in ga hotel gnati na Hrvaško. Srečala sta ga dva orožnika, ki ga osebno nista poznala. Ko pa je povedal Teropčič svoje ime, so takoj vedeli, da imajo oprayka s tatom, saj je znan Teropšič širom Kranjske Kot tat. Odvzeli so mu konja in njega ovadili. — Duel. junija t. 1. je ukradel Jožetu Križaju s Kliuovi-ka enega konja, ki mu ga je odpeljal ponoči iz hleva in ga prodal
za 9500 K, Vrednost vseh uk rad
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje jn pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem niaterijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili.da moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca-
I
Toda vse
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izha ja iz. lodca. Brinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ld 8u vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročil joče otrpnenja prebavnih organov.Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino.
Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 ekarnabin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenon al k z naročili družit. Irgovce zdravili in leka> re geor želi kupit) Trinerjeva zdravila
TRINERJEV
LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpnjeuib udih itd. hitro ia gotovo. Nadalje je jz. vrsten pii izpaliuenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenji, po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Trineriev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so kila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TRINER,
se vpelje po mariborskih, cerkvah.
• Padanje kron.
“Politika” 3e v posebnem članku bavi z vprašanjem padanja kurza avstrijske krone in trdi, da je zadnji mesec kurz avstro-opr ske krone v. Ženevi znašal 13, potem 10 cenzimov. Parkrat je kurz krone-padel tudi pod 10 centimov. Na naši borzi so se gibale oene od 30 do 32 dinarjev za 100 kron, kar odgovarja razmerju med fran kom in vinarjem v Ženevi, Še pred tremi meseci, ko je kurz av stro-ogrske krona padal, bo listi Izjavljali, da preti Avstriji denar ni polom. To stanje se do sedaj ni izboljšalo. se trudijo, da
enih konj in telice znaša 6200 K vredna pa je bila vzeta žival še več. Saj prizna Teropičič, da bi bil dobil lahko na Hrvatskom za tistega konja, ki ga je prodal za 1500 K. najmanje 3000 arom — Popisan je Teropičič od občine skrajno slabo, — Teropčič cinično priznava vsa dejanja, kesanja ne kaže nobenega Zagotavlja pa porotnike, da ga po prestani kazni Novo mesto nebo videlo več.’ Porotniki s j potrdili vprašan ja olede vseh tatvin in dodatno
rb
vprašanje, da znaša vrednost ukradenih živali več negò 4000 K Sodni dvor je prisodil Teropčiča sedem let težke ječe, poostrene vsak četrt leta z 1 trdim ležičem in v povračilo škode za ukradeno žival. Teropičič je izjavij, da ne mara nobene milosti ter pristavil-"Kar sem dobil, sem dobil.” — Za danes napovedana druga porotna obravnava proti Jerneju Soškotu in Antonu Tomiču zaradi hudodelstva uboja je bila zaradi nepričakovanih zaprek preložena. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Kozina, votantasta bila sadna svetnika dr. Lavrenčič in Kovač. /
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave.
se je Poročil
gospod Anton Kajfež, okrajni, sodnik v Ljubljani, z gospo Olgo Petscbe-tevo, pose3tuico iz Starega
es
trem. Bilo srečno!
rb
Slovenski civilni interniranci
na Koroškem so izpuščeni in so vrnejo v petek 19, sept. v domovino, tako da dospejo najbrž dan v Špilje.
ta
Nadležni prosjaki.
Vedno pogosteje se čuje.o pri. tožbe o nadležnem prosjačen ju po javnih lokalih. Pojavljajo se namreč tam zdravi simulanti in pohabljenci’ter prosijo milodarov okoli miz. Kder jim ne da nič, je v nevarnosti, da ga simulant ne ošteje. Najnesramnejše je pa še ‘da ko tak simulant obere vse mize, se vsede potem b kaki družbi, ki ga je preje obdarovala, pokliče, kakor v zasmeh svojim dobrotnikom vina ter postane vsiljiv, boce debatirati iu sploh imeti prvo besedo dokler, ni družba prisiljena oditi, ako ga slučajno gostilničar preje ne postavi pod kap. To bi vsekako kazalo radikalno odpraviti.
Grmi je na Ulincah
gospod Ivan Košenina, pismonoša, na bolezni, katero si je nakopal pri vojakih. Bil je navdušen narodnjak, blagega značaja in vesten v službi. Cenjeni rodbini naše sožape!
CHICAGO,
ILL
Flor de
MELBA
The Cigar Supreme
At the price fuor de MELBA is Letter, bigger and more pleasing than any mild Havana cigar!
Corona or	Other Sizes
äi
Sele CTOs size i U1 Different Prices',
Ask ycrur -dealer for your favorite size.
If your dealer can’t supply you,write us.
If
I. LEWIS CIGAR MFG. CO. Newark.N J
Largest Independent Cigar Factory in the World,
-Stari pregovor pravi!
u«
in
-80
Da se prepričate kaj da je dobro in
Kje da se dobi. Mora te poskusiti.
Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k Muvrinu in nebode Vam žal.
8{
fe
Peninsula Meat Market
VOGAL 6 IN ELM GESTE.
LITTLE JULIUS SNEEZEk
ARROW
COLLARS
“j'
d
»ZI;
0
iju,
»er ia v
THE BEST AT THE PRICE
CluetU Peabody db Co., Ine., Trop, iV. Y.
BY BAKER
IT
rei
Kamenar.
Iz Delavskega življenja. - Spisal Vrhovski-
Vodja ga ie opozarjal na nesre čo, ki se lahko primeri, ter mn svetoval, naj oni naboj z vodo zalije in nekaj dnij pusti, da se strelivo pokvari. “Ka|ši napravi danes'drugo, novo luknjo, saj ni samo ona skala tukaj”, reče nè-voijen Janezu in obide po svojih opravkih.
Toda Janez ni slušal, temveč je • 1| dal kovaču najdebelejši sveder, da ga poostri, med tem se pa sam še v baraki pomudil in izpil kozarček žganja.
j.jj, Bilo je okoli desete ure, ko je solnce pnkukalo preko gnzda v kamenolom, Kakor bi bilo radov edno, kaj se ondi godi. Janez prinese iz kovačnice sveder ter veli svojemu tovarišu pri vrtanju, naj gre po železni kij in po lestvo. “Bova hitro gotova, le kmalu ■H* pridi !” A ta ga danes ni sli/šal, temveč se je rajši pomešal med druge delavce, ki so kamemtj drobž v strani.
“E, pa pridi ti, Mariin, da to malenkost izvrtava!” pokliče našega Martina. “Vsaj ti mi poma gaj, ker so drugi takšne mevže!” Da bi se mu ne zameril, vzame Jlartin težak železen kij in lestyo, utero prisloni na naj nižjo skalo, Ja zlezeta gori. Janez nastavi svel der v stari naboj in Martin začne tolči po njem. Po vsakem udarcu Janez sveder mala zasuče, dokler ne nabere v luknji drobirja, katerega treba izprazniti z nekim, ilici podobnim orodjem. Ko se je to jedeuKrat že zgodilo, reče Janez:
! “Vidiš, kako nama izda to delo!
Se dva ali trikrat izprazne' a dro-sir, pa sva gotova. Ko bi pa novo o vrtala, delala bi do noči” Keksi nastavi» zopet sveder in Marti n tolče pobijem .
Spodaj na prostoru pod skalo in kalibah se živahno gibljejo delavci ker solnce prijetno greje, da «vse radostno lepega dneva. Kar. laglotna strašno zagremi, kakor labi z neba udarilo deset strel ob juinem alibi se svet podiral.
re je zazdelo delavcem, kanih nekateri so strahu omahnili, luigi pa odskočili. Nato se vsi jAniöjo proti skali, kjer sta delala knez in Martin.
Grozen pogled ! J ednega moža ja treščil strašni razpok več met-!av daleč na skalovje, drugega je Irglo na nasprotno stran’ kjer se !iv]a kakor črvič pod nogami. Kar živega okoli, vse plane po Icon-in pohiti k nesrečnežema.
1 Watt'du se spoznata osebi, pa več-«EMia le po obleki. Martini), ki je Iffl*udarcem strel sprožil, lopil je 'veder kladivo nazaj v glavo, zra Pa ga je gornja odtrgana plast Me vrgla na nasprotno pečino a Ja bilo le še nekaj izdihljejev lllhti iz nat umirajočega:
Jezus—. —Marija——žena—
jlako
rej ala : “Naj bi se bil pa bolj čuval ! Sam si je kri v ! Ka|ši naj bi bil mrtev ta kakor oni!”
Stari kamenar Jurij jo je resno posvaril, rekoč: “Ti nesrečna žen ska, ali se ti še sedaj ne smili ubogi mož? Kolikorkrat je prišel lačen domov, vselej si mu jed solila s strupom! Kolikokrat si mu želela priti s procesijo nasproti; glej, danes smo ti ga—prinesli v procesiji—siromaka! On prestane svoje muke kmalu, ti pa boš imela na vesti, Kar si proti njemu zagrešila. Sedaj mu strezi, kakor mora streči žena možu, ker to je tvojo dolžnost!”
Žena odgrne odejo s postelje in nanjo polože siromaka brezzavest-nega. Še vedno se je zvijal od bolečin, da ga je moral držati močan delavec. S cunjami in rjuhami so mu za silo obvezali krva. vede ude, ali to je izdalo le malo, ker veduo tekoča kril iz strganih žil je silila na dan, da je bila kmalu krvava mlaka od postelje doli do vrat.
Sedaj šele je došel vodja kamenoloma, nagloma poklican. Ves iz sebe ni vedel drugega kakor poslati v vas delavca po zdravnika in duhovnika, da se oskrbi Janez za vse slučajb’ Drugega delavca pa je poslal po Martinovo ženo; njegovo truplo je velel pustiti na miru, dokler ne dojde komisija, kateri je nesrečo še posebej naz-nanil-
VI-
Srce mirno, ne žaluj,
Grenko žalost premaguj!
Vse, kar tukaj-le živi.
-je-
• ma.
še
par
m
|lei|mevnih besedij, in ustavil se [I® jezik, telo se je še parkrat pre-^o, potem pa je življenje ugas-Nekaj mož ]e pokleknilo po-^ njega in glasno molilo, drugi 8o hiteli k Janezu.
Na druo-em mestu je bilo vse P'ojeno in krvavo po tleh, vmes ;^seje med'kamenjem kotalo člo-pko telo. Ko je bolje ogledajo, s 'kali,
m«
oni opazijo, <la ima mesto kratke komolce; ob jednem 'p* nekaj cunj, iz drugega teče (|-Obraza gornji del je ves ob-p® in obtolčen, jedno oko je ne-S zasukano, drugo —izpahnj-
[ "• Nesrečnež se ves krav od ki
esrecnez se ves šilili boiečin zvija, postavlja p'oge, pa zopet pada, vmes pa f|^h .javka in vzdihuje. Delavc' 8 silo vzdignejo, polože v rju-° ter odneso domov, doli h koči M je jiatra zvedela nesrečo, ,le'a je nasproti, sklapala rpki. 11 h in kričala, vmes pa še god-
Vse le kratek čas trpi!— Solnce je prijazno obsevalo Martinovo kočo tam na rebri ter kukalo vanjo skozi maio okence na gornji strani. Stara mati je polagala malega dojenčka v okorno zibei, rekoč: “Naj se za malo juž-ino naspi.” Vmes mu je popevala staro in vedno nova popevKO “aja-tutaja”, dokler malega nagajivca ni prevzel spanec, Lenka se je bavila s šivanjem pri mizi, zraven nje pa je na stolu čepel dečko kakih pet let. Tudi on je imel šivanko z nitjo, s aatoro je vezal stare cunje, videč, da jednako dela dobra mati.
“Mama”, začne decito, “ali ni9te rekli, kadar bo solnce sijalo, tedaj pojdem z vami k atejn? Danes pa sije solnce, saj vidite!” “Sobice sije rés, a ti še vedno majhen, da ne moreš po snegu. Tam doli na rebri je sneg visok in velik: kako pa hočeš iti po njem? Öe pa morda naju sreča volk, lahko te odnese. Lo počakaj še da boš večji, takrat boš hodil,, da se boš še naveličal-”
Dečko se skloni z rokama na mizo ter skri je glavico med njima. Materine besede so ga užalostile.-“Tonček, nič ne jokaj”, pravi mu babica, “bom ti pa jaz med tem, ko indine ne bo doma, pove dala povedko o volku in .... ”
Ki še babica izgovorila besede kar poči strašen strel., da se je strop stresel in so okna zašklepet-ala.
“Za Boga, kaj pa je to?” vprašata se obe ženski.
“Sjiodaj v kamenalomu je počilo”, pravi Lenka. “Mene je vedno nekako strah, odkar dela naš ondi. Kar je lam ubilo jednega delrvca tam, odtlej se vedno bo.
Babr’ca je zibala in poleg pletla nogavico, Benka pa je vstala izza mize: “Moram že gledati, da o pravem času pripravim in prinesem jed, sicer se bo vodja jezil, kakor zadnjič, ko sem nekoliko zamudila. Seveda mu ni prav, da Martin ne hodi barako na j užino, kjer bi mu pustil ves zaslužek, kakor nekateri drugi.” Keksi, nalomi trščic, zakurf, nalije lonec z vodo in pristavi k |oguju. Urno je zagorelo, plamen je čvrsto obliža val posode, južina se je kuhala. Ker seje nabiral v
sobi dim, odpre nekoliko vrata, bar zagleda, da nekdo hiti gori proti boči. V kratkem dospe pred boco znan ji delavec, žlobudravi ' Jernejček,
Drugikrat mu je tekel jezik, da se je sam hvalil, “kakor da bi ga imel na vodi,” danes pa je bil ves bled, predadel in zasopel; ni mo* gel spraviti besede iz ust.
Lenka-----mati—.—ne ustra-
šita se!—Nesreča se je zgodila. Vaš Martin — vaš Martin mrtev,—strel ga je pobil.”
“ISveta Marija!” zakriči Lenka vsa iz sebe. Omahne na klop pri ognjišču. Babica jo prestreže rokama da ne pade na tla, pa je sama vsa omočena od strahu. Tu pristopi Jernejček, da jo pridrži, babiba pa pomoči brisalko v vodo n dene na glavo ljubljene si nahe. Tonček začne glasno plakati, nakar se zbudi še mlajši bratec. Tre ba bi bilo najmanj deset ljudij, da bi ubogo družino tolažili in ji postregli v tem groznem položaju : kaj li bil mogel storiti Jerilejček ki je bil sam ves iz sebe od strain! !
JJa se reši iz zadrege, zakliče še: “Lenka pojdi, .da se jedenkrat vidiš svojega Martina! Mati pa med tem čuvajte otroka! Oh, ti moj Bog!” Mož si zakrije lice pa odide iz nesrečne hiše, katero je s strašno novico pahnil v takšno gorje. ,
Mlada žena se kmalu zave. Bila jo bleda kakor mrlič in je težko sopla. Tašča jo je kakor je znala. “Kogar Bog ljubi, njega, tepe. Sprejmimo voljno hudo šibo! On že ve, da je to za nas prav„ Martin se veseli v nebesih. Lenka, ne žaluj preveč, saj to nič ne po-
I”
sedo oče Hribernik, župan, mož, katerega je spoštovala vsa okolica-Ogovoril je delavce;
“Strašno vas je danes Bog obiskal. A še desetkrat hujše bi bilo, ko bi bil omenjeni strel dovr-šil svojo nalogo in zvalil kup ska levja na vas, ki ste ondi delali. Nesrečni Janez, da se je lotil tako nevarnega posla! Ta nesreča vam bodi prvič v svarilo, da bodete pn svojem nevarnem devsenlejil in povsod previdni. Drugič pa s zapomnite resnico, c!a tukaj na svetu ne velia samo naša moč, marveč je višja moč. katera vlada svet in tej moramo biti pokorni. Tej moči—Bogu se moramo klan. jati, pa treba tudi —Bogu zaupati. Ne vemo, zakaj seje to zgodilo, a to vemo, da so božji nameni vedno dobri in sveti.”
(Dalje prihodnjič, j
*
t
{ Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
i
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Posebna zavarovalnina za Avtomobile.
;	t_„_
J
I S. G. Chvnoweth Insurance Agencv !
t
-V«.%*, V*)-
t
I
TRe price goes up Ig. tomorrow ! i
iuk.
ji m.
m aga
S takšnimi udanimi besedami je tolažila modra starka ubogo ženo, čeprav je bila sama tudi potrebna tolažbe. Bo kratkem molku ji zopet reče:
“Sedaj se pa, ljuba Lenka, malo preobleci in steci deli, da ga še —jedenkrat vidiš! Mòrda pa le ni celo mrtev: tedaj mu pa pustrežeš. Jaz bom doma, da čuvam otroka in dom; pa molila bom, da mn bodi Bog usmiljen . ”
Kakor v sanjali neobčutna napravi se Lenka in odhiti po stezi, po kateri je že tolikrat hodila, ali nikoli s takim srcem. Ko je dospela hitrih, korakov v kametiolom, kazal ji je vsakdo, kogar je srečala, da je bilo danes tukaj nekaj groznega.
Tam med kupom zdrobljenega kamenja leži truplo in poleg njega gori—luč. Tjekaj se Lenka ozre —
----njene oci se ne motijo.
•‘Martin, oh moj ljubi Martin!—, —Ali slišiš, jaz sem tu, tvoja Lenka! Poglej me še jedenkrat, saj si me vedno rad imel!” Skloni se k‘truplu, položi roko na usta-ali bi se morda čutil še kak dikl-jej. A vse zastonj! Mr-la, neob-čutna, Z'udarci vsa pretolčena glava priča, da njen ljubi mož je že tam, odioder ga ni moči več priklicati! Ta bridka resnica jo zopet potare. Nema se vsede poleg tripla, zakri je si oči in začne misliti
Kdo ve, kam bi jo bila vodila domišljija, ko bi se ne bilo med tem zbralo nekaj ženskih, ki so jo polah ko spravile od trupla v biiž njo barako. Omahujoča se je ond Osedla tik peči, včasih so so ji vzdignile prsi od bolesti, zopet seje nekoliko umirila, kakor bi zadremala Vse se ji je zdelo kakor grozne sanje, katerim m verjeti:
Za nekaj ur je došla komisija, v kateri so bili župan zdravnik, òro-žnik in občinski sluga. Vse aa pregladali, preiskali. Vodja ko-menoloma je imel težak posel, da je odvalil odgovornost od sebe' Ko so vsi delavci soglasno potrdili, da je Janezu prepovedal vrtati stari naboj, potem pa da m_ bil doma, ko se je dogodila nesreča, spoznali so da on ni kriv.
Ko.se je zapisnik, povzel je be-
Berite
Slovenske
Novice.
GALBRAITH & McGORMICK
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine
Zastopata v vseh sodiščih
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton INat’1 Bank:
Houghton,	Michigan.
J
Gillette Brijaća
Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Combina; m dii ie t te.
Vse vrste teh brijač je vedno pri nas na razpolago.
KECKONEN HARDWARE GO.1
Telefon: 163.
ULSETH BLOCK Calumet, Mich, Tel. 169Ü

Peta cesta,
Calumet, Mich.
»♦♦♦»♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦	VAM PODOBNA SLIKA
♦	Le ona fotografija je prava ki je Vam • popolnoma tpodobna.
t Pri nas izdeljujemo slike z najvčejo natančnostjo-	.
Pridite m prepričajte se sami.
HERMANS STUDIO
Peta cesta.	Calumet.
Gremo do skrajne meje pri
VERTIN BROS. & CO.
\ •
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovi šene obleke in mi dremo v tem do skrajne meje, samo^da jih gobimo.
Sincerity Clothes
% ä
so povsod znane
Obleke od
$18.00 do $45.00
VERTIN
& CO.
SLOVENSKE NOVICE”.
ist n Slovence v severozapadu Zjedinjen'm
Držav.
izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRÜST0V
na Caiiiiiietu, Mieli.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
&a celo leto ...................... $ 2.0
%a pol leta............... ......... S LOO
Za kvropo in drugo inozemstvo:
Za celo leto ............. S 3.0C^ ali 15 K;
Za pol	................ S 1.50 ali 8 Kr
Po	Iztisi po 5 ct.
NAZNANILA (au ^Npomente) po dogovoru. ROKOPISI ee ne vračalo.
DOPISI brez pódplea se ne sprejmejo.^
slučaju preselitve1 iz jednega v drugi kra.1 aj ee uam blagovoli naznaniti staro bivali š seiinar In naročilainaj^ee dopošiljajo pod %8lovom :
Slovenian Publishing Co.. 211-7th Street. Calumet, Mich.
‘SLOVENIAN NEWS.
99
Publiehed every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern part of the Ü. S. of America.
SUBSCRIP M»ON $2.00 per year.
invali kotjaviji govornik in” iect nrer. Čns).itaino župniji sv. Ratn cka na JHsncocku na izvrstni pri dobitvi, Father Coicoraini, našemu osebnemu prijatelju pa želimo, da bi upravljal novo župnijo dolgo vrst let v čast božjo in v duš-I ni prid njemu v oskrbo izročenih falanov!
— Iz Detroita se je vrnil naš mladi rojak Mike Majerle Jr. iz Tamaracaa JS'o.5. Še ne popolnoma v dveh mesecih se je naveli-čal velikomestnega vrvenja in zaželel si je zopet mirnega Calnmeta. Takoj po vrnitvi je nastopu svojo staro službo v Leanovi mesnici.
i :i si razidi lobanjo. Smrt je mo' ''ala nastopiti takoj.Pokojni vojnj veteran zapušča, stariše živeče v Detroitu, šest bratov in tri sestre, ki živijo deloma v Detroitu, deloma pa na shmeok u in Gayu.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
The best advertising medium for Michigan innesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich « second class matter.
Telefon 6
W'::!!t3iii !iin^rtii! nr m '	ifii' mi:, l«i! :i9[::
H
CALUMET IN OKOLICA.
* - *
—Krščeni so bili v slovenski ceravi: Marija, liči Jafraba- hi: FrniičišKe Vertin iz Larin uma-, Anton, sin Nikolaja in Marije M ral< iz Swedtowna in Edward, ain Franka in Josipine Brezovar iz Uaymbaultowna.
—	V četrtek je umrla Margare. ta Ana, mesec in pol stara hčerka -prvorojenka Mr- in Mre. Job Sterk iz starega Tamaracka. Pokopana je bila v petek popoldne. -Naše sožalje!
—	f ri letnem zborovanju dru. ätva sv. Cirila in Metoda št. 9 J. b. K. J., ki se je vršilo zadnjo nedeljo so bili izvoljeni sledeši «radniki za prihodnje leto: Predsednik Jos. Plautz, podpredsed-nik Mafh Straus, tajnik John D. Zimici), zapisnikar John Ilenich,
blagajnik Jos. S. Stukel, maršal Geo. Strutzel, odborniki za eno leto: Mike Sunicli Jr., John Ilenich, Anton Gešdl. odborniki *a dve leti: Math Kobe Jr. Martin Straus in Mike Majerle.
—	V staro domovino in sicer v Cernomelj sta odpotovala John Svetič ii. Joseph Fntzel. V Skrad «a Ilrvatskem pa ao odpotovali Fabian Grgu rich, Alois Abram-ovich in Anton (Jrnkovich. Potna liste jim je- preskrbel«, appear i j» Luka Štefanaca. Vsim žeSno, »rečno potorawje in »rečen dohodi v os voln i f tuM' domov in®.
-	Ž upnij» »e. Patrie!» im Ban cucku, ki ja ravno pred dve mi meseci izgubila svojega dolgoletnega župnika, je ta teden dobila novega dušnega pastirja v oBebi Kev. James Corcoran.a, ki je bil dosed a j Župnik mešana katoliške f»re na Iron Mountain«. Father Kennedy, začasni upravitelj pri
Patricku je začasno nastbavljen ®» župniji na Chasaell, dočim prevzame Bev. John Holland, dosedanji župnik na Chassellu, duhovno vodstvo župnije ua Iron Mountain. Father Corcoran ima le dvaindvajsetletno izkušnjo v. pastirovanju in j'e znan kot vnet ta marljiv delavec v vinogradu (Gospodovem. Znan je zlasti kot izvrsten cerkveni govornik, nastopal pa je tvrdi že ob raznih pri-
— Zadnji petek jutro so našli mrtvega v sobi, katero je bil najel prejšni večer v Arlington Hotelu Williama Wainao. Flašli so ga na tleh z prebito črepinjo. Mrliški ogled je dognal vzrok njegove smrti. Waiueo "ki ]e bil starokreg 30 let, je služil 19 mesecev v kanadski armadi in je bil eden prvih mia denčev bakrenega okrožja, ki je videl vojno službo v francoskih zakopih. Bil je dvakrat ranjen in štirikrat “gasan”. In ravno ti smrtni plini so bili vzrck njegove smrti. Fred tremi meseci, akorav-no še ni bil pri najboljšem zdravju je prosil v neki kanadski bolnišnici, k jer se je zdravil, za do pust, da bi obiskal svoje stariše, ki se nahaiajo v Detroitu. Dobil je dovoljenje pod pogojem, da se koncem treh mesecev vrne. Sel je Detroit na ob’sk starišev, potem je pa prišel na Gay obiskat svoje brate. Ker je njegov dopust poterai h koncu se je nameraval vrniti v Kanado. Bil je že na kolod-vorn na lied Jacketu, ko mu je prišlo slabo in radi tega ni hotel nadaljevati poti, ampak je šel v bližnji Arlington Hotel, kjer je nameraval prenočiti. Fo izpovedi prič ga je prej večkrat napadala omedlevica, posledica smrtnih Vil nov. Sumi se torej, da ga |e-tudi to noč začela napadat' omotica in da bi se je obranil, je hotel jzpiti kozarec vode. Šel je do umivalnika, kjer ga je pa omedlevica premagala, da je padel, pri palcu pa je zadel ob kameniti umivalnik
mirovni
sodnik
odliko-
—Tu ka] sni
Charles O. Jackom je bi van od finske republike. Imenovan je finskim podkonzulom za vse države severozapadu. Mr. J scivola je eden najbolj prominentnih finskih naseljencev. Bojen je bil 4.julija 1872 in je kot mladenič delal v rudnikih C.&H. družbe. Nato je šel na vseučilišče v Valparaiso, lil. in je po dovršenih st.ud"jah prakticiral kot advokat na uradu odvetnika LeGendre. L-1902 je bil izvoljen mirovnim sodnikom v Calumet townsiiipu, ktero službo še sedaj opravlja. Ustanovil je Unsko pevsko društvo vFin ish Glee Club), ki je to leto ob-bajalo pet in dvajset letnico svojega obstanka in ]e najbolj znana finska organizacija v celi Ameriki. Foleg tega je član znanega-pevsk-ega druŠLVa Copper Country Clio ral Club, k te rega je tildi pomagal ustanoviti. Finska republika je znala cerniti zasluge svojega ro-jaka in zato mi je podelila častno in obenem dobička n os n o službo pod konzula.
Naročite 9i Vaš istisek Severova Almanaha za Slovence za 1920 od Vašega lekarnarja ali pa narovnost od nas. Vsepovsod zastonj.
Kašelj
je neprijetna prikazen in povzroča mnogokrat mnogo bolečin, trpljenja in skrbi. Nekaj tacega le, kar c e ne morete iznebiti tako nitro kakor bi radi, razen ako storite to, kar je storilo mnogo drugih: Vzemite
Severn’s f Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) v zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, v slučaju oteškočenega dihanja, ranjenem vratu in enakomernem pokašljevanju. Poskusite steklenico danes. Dobite ga v Vaši lekarni. Dobro za otroke in odrasle. Cene \ \ 25c in tc davka, ali 50c in 2c davka.
W. F. SEVERA CÒ: CEDAR RAPfDS, IOWA

Pogrebni zavod
arn
Draft Ili
f»
Ali nameravate poslati svojCe za božic denar v Evropo!
Ako da ,Vam nudimo nizke cene in V cimo redno izplačilo tam.
Približne kvotacije so sledeče;
1 Funt Šterlingov (Angl.)
100 Francoskih Frankov 100 Belgijskih Frankov 100 Nemških Mark 100 Avstrijskih Kron 100 Polskih Mark 100 Talijanskih Lir 100 Finskin Mark Veselilo nas hode poslovati z vami v tem oziru
Prva Naredna Banka
NA LAURIUM


JOHN R. RYAN.
Trinerjev stenski kolendar za leto 1920 prekaša vse nade.
Trinerjevi Stenski Koleiidarji so ved°o krasni toda novi 1920 stenski koledarji prekašajo vse prejšnje. "Civilizacija in Hygera pozdravljajo Ligo Narodov” predstavlja slika. Novo in bolje življenje se dviguje iz razvalin. V mnogobarvnem zboru našU bodete zastavo države, v kateri ste bili rojeni Vi ali Vaši stariši.
Petnajst malih; ličnik sličic vam predstavlja ksko se izdeliuje Tri-nerjevo jfrenko Vino lir dritta iz. vrstna Trinerjeva zdravila, od nabiranja zelišč do razpošiljanja okolu doma in v tujino. Pošljite 10c za poštnino! - Joseph Trlner Company, 1333-43 S, Ashland Ave. Chicago, III.
H. E. LEAN & SON
Imajo na razpolago se nekoli-
svežega zelja katera Vam nudi-
dijo po DVA DOLARJA STO FUNTOV-Požurite se, dok ga je kaj v zalogi,
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča je v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine*
201- 6- cesta
Tei- 25
Calumet Mich-
Na Calumetu 24 let
W. E. Steckbauer
Izdelovalec UMETNIH SLIK
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer-
K
Se priporoča Slovencen in bratonr Hrvatom v slučajih pogret. Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani.
PETER MADRONJCH.
415 Šesta cesta
Phone Štev. 313.	Calumet.
Plačujte le z čekom
Cor-5in Oak cesta
Phone 678-J
Calumet, Mich
Začnite osobni čekovni promet in plačujte račune z čeki* Podpisan ček je ravno take veljć ven kakor pobotnica. Denar ki se nosi po ži je prej zapravljen ter se tudi lahko zgubj.
CALUMET STATE BANK.
Calumet Mich.
Za božično darilo mu
Kodak
kupite
Pri Gartnerju
10 Olo popust na vseh kozuhovinah.
jlO 010 popust na vseh z
Imamo jih na izbiro v
CALUMET PHARMACY
Vogel 5 in Elm St. Calumet, Mich.
VASI SORODNIKI
V Evropi potrebujejo pomoči' [pošljite jim denar Skozi eno največjo banko vi [Ameriki in dobili bodete zaf ICene.
Dobra postrežba se garantira.) [Pišite za pojasnila.
Tile State Bank
378Qrand Street New York, N. Y.
dekliejih in otročjih suknjah.
[20 0|o popust na oblekah.
|Zbirka ženskih obšitih bukov po $1.98
klo1
izbirka zenskih klobukov
po $2.98.
jVsi drugi klobuki po veliko znizani ceni
j Velik popust v oddelku za vesti je
Pri Gartnerja

SLOV, KÄT01
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Joh.i Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich.
• I. cdpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Lauri tun,
■Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet,	”
II. taj.: J os E. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Laurium	’
Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St______Calumet,
Duhovni vqdja: 1 Rev. L. Klopčič,.......Calumet,
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSl...............Calumet, Mich.
John Gosenca, 4055 Elm St................ ”	”
Matt Sustarich, Osceola StLaurium	'
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich
Matt Straus, 2409 B St.	Calumet ’
Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
\ SA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so “Slov Novice.’
Naznanilo As smentì.
Članstvu St. K. P. Družbe, se stem uradno naznanja, A8es8. št. 12. za mesec Dec. redo,, brez vsake doklade.
M. E. Kobe, tajnik.
da
je
Poročilo gl. tajnik i
Na III. konvenciji S. K. P. Druž* be, dne 4. nov. 1919.
Cenjeni zborovalci III. konvencije S. K. P. D , glavni uradniki, delegati in delegatinje; Tu vam hočem predložiti finančno poročilo Družbe. V prvi vrsti Vas opozarjani. da celoletnega natančnega računa za leto 1919 ne morete dobiti, ker se leto še ni izteklo, pač pa Vatu podam, celoletni, polletn' in tri mesečeni račun do 30. okt. 1919. Stanje Družbe ob II. kon venci ji je bilo:
Izplačano:
Posmrtnina.
Ob času li. kony. 5,600
I.	pol. 1/1918	1.600
II.	» L	1918	1.200
I. “ 1.	1919	1.200
Od 30.6.	do 1. 11.19. 800
Skupno	10.400
Bolniška podpora.
Ob Času II. konv. 372.60
384.15 151.98 140.00 II.- 19. 84.80
L pol. 1. 1918 II. “ 1. 1918 1. ‘- L 1919 Od 30. 6. do 1. Skupno
1133.53
Poškodnina.
Db Času II. konv	600.00
L pol. 1918	150.00
Dd 3C.6. do 1. 11.-1919 100.00 Skupno
850.00
Razno.
1153.15
58.25
275.U7
5.00
)b času konv.
.. pol. L 1918 I. » 1. 1918
.. » L 1919 __________________
sknpno	1491.47
Konvenčni stroški.
L kon venci ja	100.50
L konvencija _________102.25  
skupno	202.75
Skupno izplačano do t. nov. 1919	*14.078.00
Dohodki:
Ob času II. konv. iodkov v vseh skladih [. pol. L 1913 li. “ I. 1918 t. “ 1. 1919
Dd 30. 6. do 1. 11.-19.________
Skupni dohodki	21.312.25
Skupni stroški	14.078.00
je bilo doli. 963.24 2.159.52 2.316.69
2.381.90
1.490.90
Istane v blagajni	7.234.25
Dne 1. nov.|imatno za izplačati ri posmrtnine in sicer za sledeče lane:
1.	Jakop Kočevar, član dr. sv. akopa. Umrl ua influenci. Dediči s v atarem kraju in še ni od njih ooblastila.
2.	Frank Bruder, član dr. sv. )ružine. Umrl ua influenci. De-
diči so v starem kraju. Pooblastilo je prišlo in bo tdkoj izplačan.
3. Jakop Rabič član dr. sv. Družine. Umrl od starosti. Bo kmalu izplačan.
Bolnega ali poškodovanega člana po mojem znanju zdaj ni nobenega, da bi prišel v doglednem času na Družbino podporo.
Gleda mesečnih assesmentov imam razjasniti sledeče: Assestante smo jun zadnji koveucijj uredili primerno starosti z zneskom , katerega smo tedaj smatrali zadostno velikim. Izkušnja poslovanja nam kaže, da niso zadostni in ta ill. konvencija ho morala nekaj storiti, da se pride do večjih dohodkov. Vzemimo n. pr. po starem sistemu je plačal vsak član skozi 12 mesecev po 80c skupno na leto *9.60 z majhno doklado.
Ro novem, razrednem sistemu plača v istVdobi član 1. razreda *8-402; razr. *9.60,	3. razr.
*10.80, 4. razr. *12.00 in 5. razr, *13.20. in to vse za posmrtnino v znesku *800.00, za poškodovano roko ali nogo oboje *300.00, za prste ali oko ali oboje*150.00 in za šest mesecev bolniške podpore v znesku *120.00. Te številke so velike in znašajo skupno *1820.00 Zdaj se pa vprašajmo, kateri znesek mi vplačujemo in koliko časa bi plačevali, da bi prišli do one svote. Dreglajmo, kake obresti mi plačujemo v našo blagaj'-no in potem ta znesek primerjajmo z onimi drugih organizacij in takoj bomo lahko videli, kaj nam je storiti. Ta ali oni bode rekel, jaz ne bom podpore potreboval, ne poškodnine na prste, ali, ro ko ali nogo. Da. dragi sobrat in sestra, pri vsem tem imaš le misel “Morda ne bonu”, a eno j« pa* gotovo, da boš umrl in morda kmalu, ker ne vemo kje, ksdaj in kako, enkrat pa gotovo. Ako se primerjajo se danji as8estnenti samo za posmrtnino, niso tako visoki kot pri drugih organizacijah. Ako hočemo biti drugim enaki z ene strani moramo biti tudi z drugi strani. Tu v rukah imam izrezek publikacije, izdane iz držsvnega urada glede vojaške zavarovalnini} po prenehanju vejne. Da so tam veš-čaki v zavarovalnim, znamo vsi, znamo tudi, da je država dala svojim zvestim sinovom najnižjo ceno in vendar so ti razredi višji kot so bili naši dosedaj. Za *1000, Life insurance plača
član star 20 let *12.53 letno,
».	«	25	“ 15.24	“
“ “	3U “ “ 17.3Ü	«
“	“	35	“	•< 30.08	“
“	11	40	“	“ 26.74	“
“	“	45	“	u 28.71	««
“	50 “ “ 35.56	'•
Resnično je da niso naši stroški enaki z drugimi, a vendar j;h ne moremo še bolj znižati.da bi mogii primankljaj odstraniti.
N-ajhujši udarec vsem organizacijam je ta, da je vlada prepovedala priseljevanje iz stare domovine m drugo je to, da se naša mladina jako izseljuje v druga mesta in med tujim svetom sr mam briga za narodne organizacije. Naša organizacija hi morala imeti precej večje število član stva, ako bi starisi gledali na to, da n jihovi sinovi in hčere pristopajo v domača društva. Nekaterim čast v tem, toda žal, malo jih ]e. Kaj je temu vzrok?
V zadnjem času imajo nekton za naj večjo stvarj vpraševan je za polico. K teinu sem pripravljen podati razjasnila in dokazov, kar je bil zadržek. Ko smo pred dve mi leti na Insurance Department poslali prošnjo za inuorporaci j o, smo morali naše obveznosti de članstva naznaniti na dotični urad, kateri nam je odgovoril,g da “preveč plačamo,na? tiste dohodke, ktere smo tedaj prejemali, namreč 80c od vsacaga člana. Svetovalo se nair. je, da naj naredi-mo razliko med članstvom in naj poročamo o uspehu pozneje. Spremembo je napravila 11. konvencija. Na poznejšo prošnjo oziroma naše poročilo, smo dobili tale odgovor: (čita se pismo od Insur. Dep.) S tem je jasno povedano, da se moramo ne samo malo kot na zadnji konvenciji, postaviti v razredno plačevanje, ampak da moramo sprejeti Fraternal Congress Scale, kakor jo ima|o druge organizacije in potem takoj dobimo inkorporaci jo in police. In današnja konvencija je pravom« na, da to stori ali ovrže. S tem sklepam svoje poročilo in v'as vse bratsko pozdravljam. Malh. F. Kobe, gl. tajnik-
DII US TI E NI OGLAS 1.
Oblačila za Jugoslovanske Otroke.
V zvezi 6 pomožno akcijo American Relief Administracije, European Children’s bund, dobivamo sledeče:
Razmere glede oblačil v Jugoslaviji se niso nič kaj zboljšale z ono hitrostjo kakor se je pričakovalo. Vojaki so še vedno nastan-jeni ob prepornih mejah in radi tega se ni mogla industrija še povspeti. Treba najprej rekonstru-irati železnice in sredstva za promet. Strgane telefonske žice, ki le ijo oh cesti, rabi ljudstvo mestu vrvi, katerih je v liko pomanjkan-je. Mala količina oblačila slabše vrste, ki se nahaja im trgu, ue zadostuje za potrebe vsega prebivalstva in cene so razu» tega take,da večina ljudi ne more kupi ti obleke.	J)
Taka poročila je dobil narav nost iz Jugoslavije American Jugo Slav Relief, 511 Fifth Ave nue, in American Relief Administration European CMMrenV Fund poroča, da po njenem pregledu j« najmanj 40,000 otrok * Jugoslaviji v sajvečji potrebi za oblačilo- Mr. Hoover je mnenja, da treba še povišati to število z ozirom na podvojene težkoče, ki morajo nastati valed zime.
Da se tej potrebi opomore; na-morava se nabaviti roba za oblačno, ki naj se tja pošlje in tam se izdela v zmislu lokalnih potreb in po hrojujkakor si ljudje želijo.
Prispevki k American-Yugoslav Relief-U 511 Fifth Avenue New York City do Novembra 19, 1919
Poprej naznanjeno (do 12. Nov. ambra 1919)	*300,572.62
New Bedford War Fund Assn.’ New Bedford, Mass. 2,500.00 California Committee for Relief in Serbia and Northern Franca 4, 260.20
Misa Christina Miklns, Brooklyn,
N. Y., 3.00 skupaj *907,335,88.
Slov. Am. Kat. Dr. Sv. Družine
S. K. P. D.
na CAL.UMETU.
Uradniki za leto 1919.
Predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam,St. Taj in zast, Louis Gasvoda4038 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.2311 Co Road Siagajnik. JohuShutte
Odborniki za 2 leti :
Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek,
Odborniki za eno leto:
John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan.
Bolniški obiskovalci so-Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobé; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown : Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip:
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe.
V slučaju bolezni plača dru tvo svojim članom *20.00 me SO5 ie podpore za dobo 6 mesecev,
,o bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po*20.00 »a messe Vsak član se lahko zavaruje pri S. K. B. Družbi, za posmertnino za *400.00 ali 800.00 ob enem ]6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za *300, za izgubo enega oka, treh pr3tov na roki ah na nogi *150.00 in mesečni- bolniška podpora *20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do *1.10 na me-oc. Za natančnejša pojasnila se je oherniti na preds..tajn. ali blag.
POSEBNOST: Z» dobo d mesecev velja pristopnina samo*l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
Slovensko - katoliško društvo
PodPor*10 j Slovensko neodvisno podpro.
društvo
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium.
Ima svoje redne mesečne seje vsako-četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. Jolir Sustarietra na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
Jakob Vet tin, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos R. Sedlar	tajnik
John Šuštarič. blagajnik
ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA 2 LETO:
John Gršič, Jos,Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler
Marša) : Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niski obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico M artin Strars za Red Jacket In okolico Jos R.Sadler
Vslucaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.>0 na dan za dobo « mesecev in nadalnih e mesecev plačuje Družba po" 820.00 na mesec Cela smrtnina je 1800.00 oziroma 8400 kakor se hode kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne pcšKodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d
K obilnemu pristopu vuoi
Odbor-
V Vašo korist je!
1.	Ali ste si »»varovali vašo hišo in pohištvo proti ognju.
2.	Zavarujte si svoje življenje, da preskrbite sebe in svoje deco
3-	Sedaj je čas, da se vpišete v Detroit & Northern Michigan Building & Loan Association, stavbinsko in posojilno društvo, ki vam daje največje obresti od v ašega denarja in ga lahko vzdigno kadarkoli hočete.
4-	Ak hočete iti v staro domovino, se prej oglasite pri meni osebno ali pismeno,
5.	Pošiljam denar v staro domo" vino po dnevnem kurzu, hitroj in sigurno. Jamčim za vsako pošiljatev.
6,	Notarski urad za vse posle. Dajemo Vam nasvete o kterikoli stvari bodisi potom pošlejali ako pridete osebno v naš urad-
Lukas Stefanac 428 Pine St.
Qalumet, Mich.
DRUŠTVO SV, PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1919.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss:
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John Musi»?, FrankVesel John Lamut; Porotni odbor icbael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Isla t )\4ii , dre 1 7. avg. i
Messene seie se vrše vsako četrto nedeljo p o j i vi n nši v < < ) k e en I d vo/a LB A DNI KI;
Predsednik, Jchn Kiobuehär Podprčdsednik,[Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombach Blagajnik. Jos. Gazvoda ODBORNIKI:
Louis Gazvoda, .los. Bohte, Alojs Jenič, Frank Šušteršič, Jos. Klcbučar in Jos. Novak.
BOLNISKr OBISKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacke, Tamarack, in za okolico, Jos. Novak Laurium, Rayn-bani town In Osceola in okolico; Alojs Jenič. maršal in poslanca, Frank Brezovar.
To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezni 20.00 na mesec bol niške podpore. Vsmrtnine plača rr~ član 1.00 za pokoinlkom, torej C . ved članov tem bolje.
Društvo Je sedaj ra nedoločen znižalo pristopnino na 83.00 P sli se te prilike ter pristopite k drušU K obilnem pristopu vabi
ODBUR.
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svolt redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za loto J9J9 so Pred. Jos.Plantz Podpred. Math Strauss Prvi taj. In zastop. John D- Zunich. Zapisnikar: John Ilenich,
Blagainlk, Joseph P. StukeL
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunid Jr, John; Gosencadn John' Ilenich
Odborniki za DVE leti
Frank Paulich Martin Straus Johu S cartz
Maršal in Poslanec: Math Kobe m*
V	slučaju bolezni se najprej oglasite-pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt,
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda tl500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorel sv jO bolezen pismeno naznaniti isti dt ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Veliko Veselj Doma.
V Vaši hiši, ako pošlete bakse ki jih bo vzela velika RELEIF LAD" JA katera odpluje nekako sredi Decembra pod Ameriško zastavo naravnost v Jugoslavio ‘flravoza’ Dobrovnik, predstavite si veselje Vaših družin Doma ko p re mejo darilo.
Zapokajte takoj Mago t jedila, katera m m eokvarijo- Bakse zabite dobro, priletite aa vsak fUnt 14«. money arder; kakor tudi natačni uaatev i* stara#» kraja in jih pošJite »a
EUROPEAN TRADING & EXPORT CO.,
88 Ninth Ave- Corner I6th. Str. New York, City.
Telefon Chelsea 3966 Telegrami: Slavia-
Lično urejeni
Palm Garden
Na razpolago vedno svež candy, fine amodke, prava «v-ropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch.
Priporočam se rojakom v obilen obisk.
Peter Majhor,
USTMOVIJEM LETA 1873.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdelen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU.
Charles Briggs, predsednik.,
Peter Ruppe, podpredsednik. W, B. Anderson, podpredsednik m upravitelj,, Stephan Putti!, blagajnik, -L E. Shepard, blag, namestnik.
DÄRLINGiseWOUGE
POSSESSING REMARKABLE BEAUTIFYING PROPERTIES TET ABSOLUTELY HARMLESS. ALL SHADES. DEFIES DETECTION. WHY NOT RETAIN TOUR TOOTHFUL APPEARANCE T AIK YOUR FAVORITE DEALER FOR
"DARLING” HOLD-TIGHT ROUGE, 35c A BOX
•a wn ADOLPH KLAR Ul FOURTH AVENUE	■
• NEW YORK
HOLD TIGHT” HAIR NETS 2fod25<i ♦HOLD-TIGHT ’ HAIR WAVER4L lO^ a Package
Calumet.
lastnik, osma cesta.
FOR CONSTI PAT I O jj
CARTERS
LITTLRUVER.
Burini StaaMuic
FOR
SIXTY YEARS
THE WORLD’S MOST PERFECT LIVER and BOWEL REGULATOR.,
DEMAND THE GENUINE

t
Hudi Časi.
Povest - Sbisal Fr. D.
V N oveni mestu Je stal cel francoski polk pod novel jniŠtvom generala Zncchi ja, in m« vsi kute reniti dobrodušnemu Novomeška im, ki )e pokušal novi mošt-v svanuo vinogradu na bližnji Trški gori,, zastalo je vriskanje v grlu,ko se jrt spomini, da ima doma tri al: štiri'Ji ozjebrade Francove, ki niso
jedjo, no a postrez-novadjenii ne; zgrada s« je hitro ozrl •oklel vse Fiauco-
zado’yoljni ne z bo lil niti e Sta bila ga je jeza, krog^d# ih' p ze.
Hujše pa j e bilo pri srcu mest -nonni polica pi Jarnoju Korenčku, ki jo’ nekoga jutra ostrmel pred hišo župana in poštarja Jelovška m upiral 'oči .v, bel papir, nabit na vrata, k jer se je brale zapisano z debelini črUa,nii ; “‘Pobijte Francoze!” Korenček si 'je mol oči in piemišljal, 30—lt res toliko pil sinoči, ali je istina, kar vidi pred seboj. Potipal je papir iu s prstom prešh črko^za črko in našel, da je bilo tako zapisano m nič drugače. “Bog pomagaj !” dejal je prestrašen, “kaj je storiti.” Nekaj časa je premišljeval, potem pa sklenil, da n jemu ni to nič man, naj s žapan beli. glavo, in šel je klica župana. Hladnokrvno ga ta vpraša, kdo bi b:'l pril pribil ta list.
“Študentje, kdo drugi!” odreže se Korenček.
“Stt)-li aoga videli?”
“Videi n item nobenega, ampak, ni lsi im tako.”
“Če nič ne veste, idi te, pa strgaj ta z vrat in molčite!”
Korenček je odšel nezadovoljen premalo važnosti se je pridelo njegovi najdbi. Nič naj ne bi zvedel svet o tej stvari? Kaj še! Zagledavši nekaj žensk, ki so bile prišle na trg pa, jame skrivnostno klicati:
“Jera, Mica, Neža, ali znate brati?; Pojdite som !”
“Kaj pa je?” pgalse so se ženske in prihitele in križale se, ko jim je Korenček kazal in bral Hst. . :
: ‘Za božji če s, K oren čok!” po-prašev-ale so, “ali pa veste, kdo da bi bilgto naredil?”
“Kaj bi ne vedel!” ponesel se je Korenček in stegnil roko, da od trga list; a nasproti smu zagrmi tako odločen; ..‘fčjtpj !.” da ,mu je omahnila roka. Zenske so se razpršile* škafi, deploy pripovedovat, kaj se je zgodilo; kako je Korenček zalotil zločinca; da je že zaprt indaga Francozje naibrš, ustre-le.
Okrpžni komisar Konrad Apert pa, ki je bil prisopihal vea srdit, pestil je Korenčka in ga pošiljal k županu,in k mestnem svetovalcem, da pridejo in pregledajo ta zločin. Zbrala se je bila kmalu velika tolpa radovednih ljudij1 ki so se polglasno pomenkovali in s klizali usodne brseke na velko jezo komisarjevo, kijje hodil pred hišo gor in JJdol rdeč ko puran. Polagoma je prišel žil pan in ne-Kaj svetovalcev, in potrdili so, da je list res riabit in ua njeni zapi-sano; “Pobijte,Francoze!” Komisar pa se je jel hudovati “ad županom, kako da skrbi za javno varnost, kako da se drži prisege, jn pretiti navda se mu odvzame policija, da se odstavi. Župan je zmignil z razmeni in menil, da je to neslana šala kakega nezrelega mladeniča. A to je onega'Še bolj razkačilo.
“Sala!” vzkliknil je komisar “In prav,tak. li|t je r,al?it na kresiji in prav tak na prošti ji,kjer stanuje njega prevzišenost sain gospod general!”
“Kaj hočete torej? -‘vtaknil se je vmes uiladi svetovalec Greoo-rič.” Vidite, gospod komisar, tukaj na trgu je glavna vojaška; straža: gospoda generala stražita dva vojaka; in nobeden teh vo-
lakov ni nič videl, nič slišal, ko se jim je pred nosom nabi jal list na zid. In Korenček,.ki nadzoruje vsako d:ugo noč sam vse mesto, na| bi bi! to zapazil?”
•‘Čuda naj delam — za dvajset frankov na mesec!” pritrdil je Korenč k pogumneje, ohmbril ga ]e bil zagovornik.
“Toliko hrupa za tako .malenkost!” dejal je župan in strgal ne srečni list z vrat vkljub ugovarjanju komisarja, ki je skakal in vpil: ,‘To imenuje župan malen kost, če se preti smrt Francozom če sé neti iijior in podoihuje Ijnd stvo, ki itak ne zna ceniti dobrot francoske vlade in si želi nazaj pod stari jarem! Vi nisto sposobni skrbeti za javno varnost, odvzela se vam bo policija.”
“Slišiš, Korenček?” sunil je nekdo policaja.
“Kakor hočejo'1,, dajal je ta mirno “za dva|set frankov na mesec ga ne dobodo, ki bi bil zatorej.” Svetovalec Andrejko pa je bil miroljuben mož in je jel pogovarjati razburjene duhove:
o?
‘Fred dvema mesecsma vam ni j zaplodil ta. komisar, ta glavni lo
bil nikdo zadosti francoski. Dajte vendar, da se oddihneino, prodno se zasujemo znova!” Komisarje prebledel in grizel si ustnici, ko je odšel razsr jeni svstovalec Drugi pa si niso upali ustavljati se nevar nemil nradihk“, ki jih je peljal [ired kresijo in pred proštiJÖ kazat jim “corpora delicti”. Vsem se je zdela stvar malenkostna, ,a zaradi vnšča, ki ga je gnal komisar, posebni) sitna.
“Frečastiti gospod komisar", je prosil, “ali bi ne bile najbol je, da se vse to potlači, predno kaj zve njega prevzvišenost gospod general! Samo žalilo in jezile hi ga ven dar oa imamo vsi radi.”
O
“Kako pa!” roga se komisar “od vseli stranij se sliši, kako se slavi gospod general; kaj pa je storilo Novo mesto?”
“Kar še ni, pa se bo, gospod komisar; samo da ho potlačimo to sitnost!”	>
“A premislite!” udaril je komisar s palico ob vrata, “tu stoji. Pobijte Francoze!” '
“Saj i)i bilo najbolje”, pristavil je polglasno Gregorič iu se obrnil strani; a slišal ga je komisar in besen planil proti njemu.
“Gospod župan, gospod županije klical in držal za suknjo sveto valca, kise ga je otresal. “Za pričo vas poživljeni* vi ste slišali, kaj je rekel gospod Gregorič.”
“Jaz?” čudil se je župan, ,‘jaz-. nič:”
“To je predrznost!” besnel je
,	V	.	.	.
komisar, Zupana je grizla jeza, a bal se je komisarja, ki je veliko veljal'pri poveljniku zaradit,svojega dobrega mišljenja in bil znan kot škodoželjen in maščevalen človek,
“Slišat je policaj”, obrne se komisar do Korenčka.
“Kaj da bi bil slišal, .gospod komisar? ” vprašal je Kbren-ček.	f
“Gospod svetovalec Gregorič je rekel, da bi bilo uajbolje pobiti F ran coze.”
“Da bi bil gospod svetovalec to rekel, tega ne vem; pa kjer je toliko 11 udi j skupaj, govore to in ono. Nekdo, to vem, je rekel, da bi bilo najbolje, če se razpusti polici ia, in še pod reo ra me je sunil Toda jaz ce ne menim prav nič, če se me tudi razpusti. Za dvajset frankov na mesec je preveč' sitno stij.” Ljudje so naglo razhajali, ko je začel komisar na pričo klica ti sedaj tega, sedaj onega. Nikdo ni kotel pritrditi, da bi bil kaj slisal, nobenega prijatelja komi sarjevega ni bilo blizu. Srpo je gledal svetovalec Gregorič in neizmeren s.rd g a je obhajal, ko je videl, kako ga lovi komisar zaradi nepremišljene besede. Obrnil se je, da bi odšel, a ustavi ga zopet oni, da mora iti gledat še k pro štiji in h kresiji.
“Jaz ne grem nikamor,” dejal je odločno, sani boječ se nagle svoje jezo. “Dosti jè drugih zraven in tudi ne vem; v kakem imenu nave stilo od gospoda glavarja al od generala? Pokažite je; sicer ne vem zakaj, hi se vam pokoril mestni zbor.”
“To bodete kmalu zvedeli”, dejal je oni trdo, ‘“iti upognil se vam bo uporni tilnik. Ume jate?”
“Umejem, gospod komisar, u-mejem”, dejal je Gregorič trpko.
posvetovali so se, kaj je storiti, in svetovalec Andrejko je imel veliko besedo. Fo n jegovem pri govarjanjn so sklenili ookloniti se, generalu in opravičiti meščanstvo vsakega su ma.
“In koko posebnost čast moramo izkazati gospodu generalnu”, do stavil je Andrejko, “kako prav jiosebno čast.”
“Ki ne bi bila predraga”, opomnil je drugi svetovalec in vtakni, roko v žep.
“Za častnega meščana ga izvolimo!” pristavi tretji.
“Izvrstna misel!” pritrdi gospod Andrejko, “izvrstna misel! To je velika čast-in nestane mnogo. Jaz bom to predlagal pri prihodnji seji, jaz, zakaj sprožil sem jaz to misel.”
Fri gospodu generalu pa bi svetovalci ne bili opravili tako dobro, kakor so, da m posredovala važna oseba, sam okrožni glavar-Ta je poznal svoje ljudi in vedel, da' več govore, kakor store. Geno-rai Zucchi pa, prijazen mož pri -kupljivega vedenja, zaupal mu je popolnoma tako, da mu je glavar lahko razložil prizadevnost komi* sarjevo, ki bi si rad nabral zaslug z zatrt jem kake veleizdaje, a se mu godi skoro tako kakor sv. Ma-ti ji v pregovoru, ki led naredi, če ga ne dobi.
“Mladi ljudje, nagla kri”, dejal je general, “da je ie namen dober.” Fotolažil jo sam mestno poslanstvo, češ, da stvar ni takega pomena, da je prepričan o zvesto» bi meščanstva, ki ne more biti odgovorno za pobalinski čin. Županu in svetovalcem je odleglo, ko jih je milostno odpustil general, iu polotila se je precejšna ziora-dost proti hudemu komisar-
.1«*
“Za jeden krat je pogorel”, pierai je svetovalec lvalčič in s' mèli loke.
“Gospod general mora pestai častni meščan, to mora bjti, to je zaslužil”, trdil je Andrejka.
“To vam je lopov”, dejal je polglasno drugi svetovalec.
“Za božji čas, general vendar ne”, prestrašil se jo Andrejko.
“Kdo se mam o generalu! — To je najnevarnejši ogleduh! Kako postaja pod okni in posluša, kje bi kaj ujel! Sinoči sem ga bil krstil. Sedeli smo pri Luk' iti jaz sem bil pri oknu, pa sem že slutil, da je nekdo pod oknom. Pogledam po strani*, komisar je bil m uho je imel nastavljeno kakor trobento. Fa zgrabim kozarec črnine in pravim, Tega ga ne bom pil; muha je notri, in lop! skozi okno. Komi* sar je izginil precej, vino iz n jegove suknje pa še ne.”
Vsi so se nasmehnili in prikimali razen Andrejka, kateremu so se zdeli ti pogovori vse prehudi. Izginil je tudi on tolažeč se 3 prijetno mislijo, da bode v prihodnji seji predlagal, naj se izvoli gospod géneral za častnega meščana.
“In kakšen je. lui prej ta človek?” dejal je zopet jeden svetb!-
pov. Saj veste, zakaj tako črte Gregoriča. ”
.	'	v
“Kako pa!” reče Kalčič. “Zenske stvari. Gregorička je bila kot dekle brdka — pa saj je še — in denar je imela. Hodila sta za njo Gregoiič in komisar . Komisar je pogorel.”
“Kakor danes. Frav se ginu godi!” dejali so svetovalci na razhodu: župan jim je stiskal pomenljivo roke in premeteno se muzal.
,H.
Komisar pa se je mudil pri generalovem tajniku, Ferdinandu Lavalleju, in črnil hudobne meščane. Tajnik, ponosen na svoje francostvo in zabeč, da še ni tako dolgo, kar se razlega po Francoskem “liberie, egalite, frateruite” (prostost) jeduak03t bratovstvo), j m da morebiti niso poprej nikjer tako tlačili ljudstvi? kakor na Francoskem zavračal je pomilovalno vse sumničenje. In ko je Apert opomnil, da ima mnogo Jjudij Francoze za razbojnike, nasmehnil se je tajnik in potrkal ga po rami.
“To me spominja,” dejal je, ‘basni o oslu in razbojnikih —, brez primerjave, seveda, gospod komisar. Gospodar priganja osla naj beži, da ga ne ujamejo razbojniki; a dolgouh modruje: Kaj ćč'nie ujamejo! Večjega bremena mi ne nalože. Kaj je mar preprostemu človeku, komu da služi! Meni se vidi vse to ljudstvo nedo-raslo.”
“In to čustvo je vsega Spoštovanja vredno, gospod komisar. Da bije tem ljudem srce še vedno za starega cesarja, to je ne samo naravno, ampak čez vse lepo, in nobeden'pameten človek jim ne more šteti tega v zlo. Kdo bi zameril omožem vdovi, če potoči še kako solzo za prvim možem In čujtet gospod komisar, kako jaz sklepam. Ge je to ljudstvo tako vneto za starega cesarja, kako vi vedno trdite ui vam jaz tudi verjamem, tako vneto za Staro državo, ki je imela zanje le bič in spone: kolika ljubezen se bode užgala za našo državno obliko, kadar nas prav spoznajo in okusijo sad slobode, sladak kakor lotos, o katerem po -je Homer, da izbriše iz srca celo spomin domovine. Zatorej brez strahu ! Le onega se je bati, ki menja svoje misli naglo in lahko iti brez blagega povoda.”
Komisar se je ugriznil v ustnici in obletavalajga je rdečica.
“Klanjam se vaši bistroumnosti gospod tajnik”, dejal je, “a bojim se, da se motite. Dobro poznam te ljudi, saj že službujem dokaj le, med njimi. Strah in kazen, to jih drži v redu; dobrota jim je slabost, in če se jim pomoii prst, zgrabijo za celo roko. Ant servili-ter servinnt, ant superbe dominàn-tu r;.”
“AH vam je bilo lahko ž nji-mi?”
“Seveda”, nasmehnil se je samozadovoljno komisar; “a držal sem jih v strahu; vedno pet korakov od sebe. Dobro služijo, slabo gos podarijo.”
‘Česte jih vedno držali, da služijo, gospod ko m tsar, kako bodo gospodarili? Vidite, to je poglavitna vaša zmota. Vi ste kakor sebičen varih, ki neče pnpoz-nati varovancu let, češ, da ne zna še sam gospodariti.
(Dalje prihodnjič).
valeč: “klečal je pred cesarskimi orlom.”	J
“Vedel je, zakaj”, povzame pr. vi; ,‘sedaj pa tinti ve, zakaj, Eij: če mi kdo le preveč zatrjuje, da* me ima rad, takoj vem, da me s,6 prosil na posodo. A Gregorič mora biti ve-sel, da je tako odnesi danes.”	1
“Fre’nagel je. Dandanes mora biti človek oprezen in preihčtot»
! V se polno je ogleduhov, ki jih
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4, marca 1919
Sedaj je čas
Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati.
Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode »Liberty Bond» in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC
NO. M 'I
Naše veselje je Vam ustreči.
Prva narodna banka v
Calumati!,
r
Ali potrebuete očala?
Ak° jih da, oglasite se pr nas m
mamo stroj za pregled in poskus
mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v
zalogi, popolno «zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na mestu.
starem
A. Fahlen & Ga.
32 peta cesta. Calumet, -Mich
Celotni Stan
Finske vzajemne zavarovalnice
v Calumet, Mich.
Od časa organizacije 1860
Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine.........  ....3,729,959.00
Dividenda izplačana članom ................ . 320,172.68
Požarne izgube .... 151,250.12 V rednost v gotovini.,. 206,263.48
Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih.
1912	......... ,,	127,284.81
1913	.............. 129,067,45
1914	.............  140,991.97
1915	.............  156,150.60
1916.;.............. 159,020.74
1917	............. iVg,829.38
1918	.............  206,263.48
DIREKTORJI:.
Henry A- Ritti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat* ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uittl. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik* I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, dbornika.
HITRA POMOČ
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mišice, slaboten nrnet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomoči s takojšnjo uporabo
PAIN-EXPELLERJA
“Prijatelja v potrebi”
o	kl ®° enkrat spoznale njegovo zdravilno moS, ne bodo več brez njega.
vam-nxpeller ]e; m v vaše varstvo je opremljen z našoTvorniško znamko
sidrom &
centov v“ s?b lekarnah ‘iTpa^'“l PrÌSt6n * ZaVrnite‘ 35 * ^
F. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York