68. številka. Ljubljana, v soboto 23. marca 1901. XXXIV. leto izhaja vsak dan zvečer, izimsl nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. 'Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko veC, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brea istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h 5e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlatvu naj se bla> .govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod84 te?efon dt 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Zaradi praznika izide prihodnji list v torek, 26. marca t. I. Dva dokaza. S Štajerskega, 21. marca. Dva dokaza navajajo zagovorniki Ble pega" Šusteršičevega klaba in vstopa dveh štajerskih poslancev v istega kot odločilna za postopanje gospoda viteza Berksa in dekana Žičkarja. Prvi se glasi: BSloven-sko-narodna organizacija na Š t a jerskem sloni na prečastiti duhovščini" Kakor je znano, je ta argument navel prvi vite« Berks sam v opravičenje svojega koraka, njegovi privrženci, reote privrženci intransigentnega kranjskega kle-rikalizma na Štajerskem, ga samo ponavljajo za gospodom vitezom Berkscm. Poglejmo si natančneje ta argument. Kje in kaka je tiäta slovenska organizacija pri nas, ki sloni na ramah pre-častite duhovščine? V okvir naše narodne organizacije spada pač vse. kar meri na to, da se pribori naši narodnosti, našemu jeziku v javnem življenju popolna ravnopravnost. To je „idejalni" del enih ciljev, za katerimi stremi vsaka narodna organizacija; v ,ma-terijalni" del, ki je istotako prevelike važ nosu, pa sodi pač narodnogospodarska stran našega programa, gmotna saraosvojba našega naroda v vseh njegovih slojih, ki tvorijo v celoti in jedi no v celoti sku pino, narod. Ta dva razdelka tvorita bUtvo narodnega programa. Vsi oni, ki delajo za izvršitev tt-ga programa, so člani narodne organizacije, in na oaib, ki so na čelu tej organizaciji, ki največ delajo, „slonr' naša organizacija. Ali so to duhovniki? Ali je duhovščina priborila slovenskemu jtziku skromae njegove pravice v javnem življenja? A!i je duhovnik s tem, da vsako Lede'jo, navadno v slabi slovenščini propoveduje svojim vernikom, več storil za pravice slovenskega jezika, kakor Jurist, ki do najvišje instance brani pravo slovenskega jezika in je — če le mogoče — tudi iz-vojuje, ali kakor učitelj in profesor, ki učita mladino, up in bodočnost naroda, lepega in pravilnega jezika ter bndita v nji ljubezen do njega? Krščanska pravičnost in resnicoljubne ne pripuščata nikakega dvema v odgovoru na to vprašanje. Ali pa morebiti sloni narodna organizacija, ki ima zagovarjati in braniti pravice našega jezika, na prečastiti višji duhovščini ..slovenski'? Rad bi pogledal v obraz tistemu, ki bi si upal kaj takega trditi! Dogodki na jugu nam pečajo glasno o ljubezni višje in najvišje duhovščiue do našega jezika. Da bi se mariborski škof in njegovi kanoniki v tem pogledu od avoj-h kolegov na jugu v našo korist razločevali, zato ni dokaza, pač pa je znano, da vsiljujejo i oui narodu latinščino v cerkvenem petju in da molijo duhovniki na njihovo povelje obhajilno molitev .Gospod, nisem vreden' nekaj let sem v mrtvi latinščini, dočim so se prej take in slične molitve molila v narodnem jeziku, na pr. celo v 10 stoletju po Kr. po nemških duhovnikih, ki so si take molitve spisovali za cerkveno rabo, ker so pač mislili, da se Človek vedno lahko spokori ssmo v tistem jeziku, katerega razumi. Naši prelati, na katerih slone* pravice našega jezika približno tako, kakor sloni slovenska drama na preblsgorodni gospe poslanca viteza Berksa, so v tem oziru druzega mnenja, kakor njihovi germanski predniki. Če bi bilo duhovščini na tem, da se pribori našemu jezika ravno-pravnost, kaj ležeče, bi vendar sama slovenski uradova'a, dočim sedaj večinoma nemški uraduje, zastavila bi svojo moč tam, kjer bi kaj izdala, kjer je pr^d vsem njen delokrog v cerkvi, tedaj bi moralo njeno glasilo v Ljubljani navdušeno pozdraviti in energično podpirati unijatsko gibanje na jugu slovenskega ozemlja, ker pri tem gre samo za staro pravico slovenskega jezika, dočim je uoijatska cerkev ravno tako, do pičice tako k:ščanska, ka toliška, papeževa, sveta, na skalo zidana, večna itd. kakor rimsko-kato: "ka. A-i ima morebiti prečastita naSa du; jvščina mej filologi, znanstveniki in literati tako pre težno večino talentov, da na njih „sloni" naš jezik in njegova izobrazba in s tem njegova veljava? Kdor si hoče temeljito pokvariti ljubezen do slovenskega jezika, naj le čita našo duhovniško ..literaturo" preteklih dni. Ni se zastonj jezil veliki PreSeren nad Markom, ko je izdal Volk-merjeve (in vendar je Volkmar eden izmej najboljših) ..Fabule"! Literatov. kakor je na pr. Anton Aškerc in še par drugih, pa naša duhovščina, kakor je znano, ne prišteva med „svoje", na teh torej tudi ne more v smislu inkriminovanega dokaza Berksovega niö ,,sloneti"! Kje so torej zasluge duhovščine za prvi dal našega narodnega programa v toliko obilni meri, da bi le približno opravičevale zgornjo trditev, ki drzno prezira važuost in pozicijo posvetne inteligence v nasi narodni organizaciji? Pričakujemo, da jih kmalu kedo našteje v javnosti, da se todi mi potem lahko poklonimo pred njimi, pa ne morda v žanru komedij pre-blagorodne gospe vit. Berksove, ker tuksj mora biti Grosse Münze, ki opraviči trdi -tev, da naša narodna organizacija sloni na duhovščini. Mislimo si samo, da izgine vsa naša posvetna inteligenca iz mest, katera v narodni organizaciji zavzema važno mesto, in radi bi vedeli, kaj bi še potem moglo ,sloneti", na kom in kako bi „slonelo"! N kakor ne odrekamo posameznim duhovnikom, ki se res žrtvujejo za narodno delo, njihovih zaslug, a trditev, da narodna organizacija sloni na duhovščini, se mora kot neresnica in žalitev delavne in požrtvovalne posvetne inteligence odločno zavrniti. Toliko, kakor na duhovščini, najmanj toliko, sloni naša narodna organizacija samo na naših Juristih ne glede na vse drage neduhovnške stanove. To je izkusil tuii gospod vitez Berks v zadnji volilni dobi, zato se je tembolj čuditi motivaciji njegovega vstopa v Šasteršičev Jepi" klub. Za ilustracijo, kako sloni narodna organizacija na duhovščini, bodita omenjeni samo imeni Maribor in Celje 1 V C jlju bo menda tadi gospod Berks hotel videti ne-duhovnike v narodni organizaciji, njihovo delo in njihove uspehe. V domeni mariborskega duhovništva je pač veliko krika o »liberalcih", .jungovcih", poleg tega pa se grozeče širi vpliv in moč tujih nasprotnikov in domaČih renegatov; duhovniško glasilo „Gospodar" pa se mora pripravljati na odločen boj — zoper — Robiöa in Ploja, ako se čez noč ne vržeta brezdomovinstva Šasteršičevemu v naročje in ne poljubita njegovih rimsko-internacijonalnih prstov. Ali pa morebiti sloni drugi bistveni del naše organizacije, naša narodno gospodarska politika, na duhovščini? Bogme, slabo bi se ji godilo pri tem! Vsake stvari na svetu se namreč človek mora učiti, predao hoče govoriti o njej. In doslej še nismo slišali, da bi se v semeniščih predavala nacijonalaa ekonomija, ki je tako rekoč tadi nekaka veda, ne pa navadna coprnija, pri kateri je treba samo paličice in križa-kraža, in — vrag je „panan"! Da bi pa bili naši duhovniki taki samouki, da bi kar mimogrede pohrustali vse nacijo-nalne ekoneme, — credat Iudaeus Apella! In s tem smo tudi pri dragem dokazu gospodov Berksa in Žičkarja in njihovih privržencev: »zastopniki štajerskih kmečkih občin ne smejo biti v enem klaba z zastopniki kranjskih trgovin mest. Gospodarska na sprot ja so prevelika!" Torej gospodarsko nasprotje mej kmeti in tržani-meščani, in sicer ne-premostno! Kako se s tem strinja vsa naša dosedanja politika, ki ni nič dragega nego borba za trge in mesta, s katerimi smo z našimi gospodarskimi interesi po mnenja teh narodnih gospodarjev v dijametralnem nasprotja, to nam naj prijazno pojasnijo sami l Čemu potem boj za trge in mesta? Gospodarski interesi slovenskih tržanov in meščanov so ravno isti kakor nemških in nemškutarskih. To je jasno! Ali si hočemo pridobiti slovenske sloje, ki bodo s slovenskimi kmečkimi volilci v istem groznem gospodarskem nasprotja? Bolje je pač, da s d ti gospodarski nasprotniki, ti gospodarski škodljivci v trgih in mestih nemškega političnega prepričanja, tedaj jih vsaj lahko brez vseh ozirov pobijamo I V take absnrdnosti zavede človeka „go- Sobotno pismo. V četrtek zjutraj, prav ko je vstajala večina naših lepih in — kakor trdi narodna pesen — tudi hudih Ljubljančank iz svojih pernic, je umrla zima, ter se je narodiia pomlad. Teško, hrepeneče smo jo pričakovali še vselej; ktos, po katarov in nahodov, snega, dežja, blata in piundre prebogati zimi, pa Se prav posebno. Že dolgo se ni popilo toliko Gieshüblerjeve kiseline, že davno se ni potrgalo toliko galoš in menda Se nikdar se ni potrgalo toliko robcev, kakor uprav minulo zimo! Zato pa smo hre peneli po vigredi, kakor je hrepenel sedaj memeäre pišoči in izdajajoči Dreyfus z Vražjega otoka v Pariz! Znamenj, da se vendarle bliža konec zime, se je bilo nabralo zadnje tedne že dovelj: pod Rožnikom se je oglašal vsako jutro ščinkovec s svojim „Grrföa!" — ob solnčnih dneh so gostoleli pod nebom trilč-kajoči Skrjančki — po ulicah je ponujala siromašna mladež velike šopke zvončkov — dame so odložile tiste ostudne boe — gospodje pa so začeli renomirati z naj no vašimi svršniki tvrdke GriČar & Mejač. V Tivoliju se je nateplo na kap nebroj kro žilčnikov, streljan, panoptikov ter cela zbirka najstrašnejših ,lajerko*tnov"; — V .Slovenskem Narodu" se naznanjajo zadnje gleda liSke predstave in — že par let točno ob tem času ponavljajoča se, a nikjer resno smatiana intendančna kriza. Igralci in pevci — kolikor se nam jih je še pustilo! — se odpravljajo, da za puste naše mesto, iz Trsta pa naznanjajo, da so se pojavile ondi prve lastavice . .. Da C ti vse naznanja, da je pomlad tu, če tadi morda ne gledamo v kmetiško pratiko, kjer začenja pomlad sv. papež Gregor, ali če tudi se ne brigamo za metereo-loSka določila. Pomlad je ta ... kri začenja krožiti po naših žilah hitrejše ... srca postajajo občutljivejša in nemirnejša... sokovi po drevja delajo čudeže.... v uredništva leposlovnih listov pa prihajajo dan na dan teške pošiljatve kolikor možno ne originalnih lirskih poezij... In vendar so ljubljanski Nimroli slabe volje — Meierling na močvirja je zapuščen — saj sljnk in rac Se vedno nič ni »Očali, da kommen sie!1 — ta lovski rek — seje letos slabo obnesel. Našim ,,jagrom" slavno-znani Č-.-fidl, Macahan in Brgamuc tam na „morostu" preklinjajo, ker nimajo niö za služka, najnezadovoljnejši pa je Jur, ki svojega piva ne more beliti z rumom svojih lovskih gostov. Zato pa nas lovci strašijo, sklicujoči se na poročilo centralnega metereološkega zavoda na Dunaju, da se prenaglo veselimo pomladi, da bo še mraz, da se bodo boe skoraj zopet vrnile za vitke vratove naših dam, in da bodo imele zimske suknje, katerih nikar prezgodaj zastavljati, še veliko važnost. In namesto, da bi se gospodje lovci v Meierliugu gos-ili z ri-žem in s — šampanjcem, posedajo slabe volje po gostilnah, n. pr. „pri roži", se menijo d Burib in o Luki Mayerja („Hoch!" in ,Ž:vio!") ali pa se naslajajo ob sentimen talnih arijah virtaoznega citraša. Tako goje" umetnost ljubljanski — slo venski in nemški — liberalci na vseh krajih in koncih. Ali našim klerikalcem se godi slaba. Katoliško gledališče na Tarjaškem trga je prenehalo s svojimi predstavami. Kržičeve drame se ne igrajo več — .Mlini pod zemljo" ne ropočejo več — vse se je ustavilo. Tadi katoliško gledališče ima torej hudo, a v istini resno krizo. Jeden izmej katoliških dramatičnih umetnikov je moral iti nekam, ker je baje ljubil preveč svojega bližnjega blago, ter storil baje smrtni greh zoper 7. in 10- božjo zapoved. Zato bo katoliško gledališče temno, mrzlo in prazno, dokler se ne vrne mladenič, ki dvigne zopet dramatično umetnost ljubljanskih klerikalcev. Ljubljanski Nemoi pa so imeli minuli teden srečo s svojo dramo. Z Dunaja so dobili gosta, ki je razburil mlado in staro, civilno in uniformirano moštvo ter ženstvo vseh stanov in starostij. Nemci so imeli namreč svojo „Schleinzer Woche"! Prihod gdč. M Schleinzer pa je bil koristen dvema: nemškemu ravnatelja se je napolnila hiša dvakrat in kazini, katere društveni večer bi bil sicer prazen. Prihod bivše prve mimikinje dvorne opere pa je pri* zval vse ljubljansko nemštvo. In v resnici, bilo je videti nekaj posebnega ! Ta krasna rast visoke, elegantnovitke in Ijnbeznivograciozne lepotice z Dunaja je zmešala glavo celö nekaterim notoričnim filistrom. V kazini so jo posadili na najčast-nejše mesto — med dve najodličnejši nemški prvakinji, ki pa sta bili od dra-žestne osebnosti gosta menda tako omo-teni, da sta mu izkazovali svoje izredno spoštovanje s tem, da nista ves večer skoraj ničesar zinili! Tem več pa je govorila ta večer mladina v uniformi in .gehrooku"! Moj Beg, tako krasne dame že davno ni bilo nobane v kazini! In gospodje km« spodarako prepričanje" naših .kmečkih" nacijonalnih eknomov. AU je torej vsa dosedanja slovenska politika na Štajerskem nesmisel ali pa mej gospodarskimi interesi kmeta in tržana meščana n i takih smrtnih nasprotstev, da bi gospoda Berks in Žičkar ne smela sedeti poleg mestnih zastopnikov! Tertium non datnr! V to poglavje spadajo tudi tista po nevednih ljudeh ustanovljena konsumna društva in njihova zgodovina. In le o konsumnih društvih se lahko trdi, da slone na duhovščini! Pri drngih gospodarskih zavodih in podjetjih imajo pač odločilno besedo večinoma posvetnjaki. Miha Vošnjak, ki ima v tem oziru največ zaslug aa Štajersko slovenstvo, ni duhovnik. Ce posamezni bogati duhovniki vlagajo v narodu pridobljeni kapital v posojilnice, radi tega še nič ne sloni na njih. Priporočamo našim poslancem temeljitih Stadij gospodarskih odnošajev mej kmečkim in mestnim prebivalstvom, prevdarijo naj dobro pomen našega boja za trge in mesta, narodno politični in gospodarski pomen tega boja, in naj ne ponavljajo nesmiselnih Vencajzovih fraz o nepremostnem gospodarskem nasprotja mej kmetom in trža-nom-meščanom. O nepremostnem nasprotja niti preprost kmet ne bi mogel govoriti, celo njegov gospodarski razam sega dalje. Razredne boje propaguje rdeča internaci-jonala v svoje revolucijonarne namene. Ali jo hoče črna internacijonala v tem posnemati? Kaj poreče poosebljena avtoriteta k temu? — Cilj našega političnega gibanja na Spodnjem Štajerskem je in ostane: Slovenska mesta in trgi! Ta cilj pa dosežemo samo tedaj, ako smo si v svesti, da je treba mej vsemi sloji naroda harmonije do gotovih mej. Ne ta ali oni stan je narod, ne ta ali ona stranka; naša narodna organizacija n e sloni na duhovščini, na odvetnikih, na kmetih itd., ne volja duhovščine ali kakega drugega stana bodi merodajna v političnem življenja, mej posameznimi sloji istega naroda ni in ne sme biti nepremostnih gospodarskih nasprotij. Učinki gospodarskih stremljenj so vzajemni, nad posameznimi interesi je skupen interes celote, naroda. Kdor ne uvažuje ali noče ali ne more uva-ževati blaginje celote, ta ni naroden politik, ampak politik kaste in kot tak Škodljivec celote. Nasprotnikom .inteligence", kakor jo oni zaznamenjajejo, in nasprotnikom gospodarskih teženj trgovcev, tržanov in meščanov, obrtnije in industrije pa veljajo besede: .Kmetje in duhovniki sami za se ne morejo tvoriti naroda". _ D. T LJubljani, 23 marca. !z parlamenta. Obstrukcije vsenemške zveze ni bilo, in je vsaj za nekaj časa Se ne bo, ker se je predsednik grof Vetter ustrašil grožnje nemških radikalcev ter se jim ndal. Poslej se bodo čitale interpelacije radi konfiskacij državnih pravdnikov v javni seji. Vsenemška zveza, ki je potom dveh svojih zastopnikov konferirala tudi s Koerberjem, je dosegla popoln uspeh vzlic lirji so se smukali, plazili in prerivali okoli dunajske umetnice kakor zaljubljeni muci okoli lepe mučice ... in napenjali so svoje možgane, da bi imponirali čim najbolj s svojo duhovitostjo ter mučili se, da bi 8 svcjimi izvirnimi dovtipi dokazali, da ljubljanski Nemci niso zadnji v pristno-germanski .Gemüthlichkeit" ... Ab, da, vse je bilo razburjeno, vse napeto in vzne mir jeno! Neki kavalir — dobrodušen lahko-živček in renomiran prijatelj lepih žensk — pa je hotel gdč. mimikinji, baletki in igralki Se prav posebno jasno dokazati svojo nemško .Gemüthlichkeit" in svojo sijajno spretnost v tajnem opazovanju ženskih čarov. Zato pa je stopil za stol ter ae sklonil nad gosp:co, Sepetaje ji z najne-doIžnejSim (!9) obrazom svoje najboljše komplimente. Ali gdč. Schleinzer je takoj vedela, za kaj se gre kavalirju, in z najlju-beznivejšo energijo Dunajčanke ga je odšlo vila z besedo: .Die Rosinen san nix für ihnen!" Kavalir jo je odkuril, prepuščajoč bo jiSče drugim, a žal, prav tako nesrečnim čestiloem lepe umetnice... No, ne le mladina, tudi nacionalna ,G:üne Insel1' je bila nervozna tega večera. Gospodje so namreč ugibali, ali bi dali gostu z Dunaja za drugo grožnji poslancev duhovnikov, da odlože svoje mandate, ako se bodo čitale v zbornici tiste nemoralne interpelacije. Nemški radikale! so izdali izjavo, da za sedaj ne bodo obstruirali, a da si pridržujejo, začeti takoj z obstrukoijo, ako bi predsednik zbornice svoje sedanje dovoljenje zopet umaknil. — .Grazer Tagblatt" piše, da je sedanja politika Nemcev le provizorij, ter da je dosegla vsaj to, da se bivša veČina doslej ni mogla zopet sestaviti. Ali se stara večina stvori zopet — piše .Grazer Tagblatt" — je odvisno le od centroma, ki se noče pridružiti, ker se boji nemške obstrukcije. Poljaki in Čehi pa so se v zadnji dobi zopet jako zbližali. — Ogrska kvotna deputacija pride na Dunaj 28. t. m, ko bo tudi zadnja seja v parlamentu pred Velikonočjo. Dogodki v Makedoniji. „Nov. Vremj a" poroča z Dunaja, da je bilo v Soluna veliko Število Bulgarov zaprtih, ker je ondotno vodstvo avstrijske pošte turškim oblastvom javilo naslove tistih, ki dobivajo rekomandirana pisma iz inozemstva. Turška oblastva preiskujejo pri vatna stanovanja, ter so baje nekatere aretirance z mučenjem prisilila, da so izjavili, da so v zvezi s centralnim komitejem ustaških Makedoncev. Te izjave so aretiranci sedaj zopet preklicali. V Banjaluki so zaprli nekega frančiškana, ker je hotel prestopiti v pravoslavno vero. Vojna v Južni Afriki. Glede vojaških operacij v Južni Afriki ni nobenih novih poročil. Razpravljajo se Se vedno izjalovljena mirovna pogajanja med Botho in Kitchenerjem. .Daily C broni ele14 poroča, da je bila glavna zapreka sporazumljenja to, ker je Kitchener odklonil dovoliti voditeljem nstašev v Kaplandiji popolno premirje Glavne točke mirovne ponudbe so bile te-Ie: Obe burski republiki dobita tako avtonomijo, kakoršno ima Jamaika, in ki bi se začela takoj, ko odlože Buri svoje orožje. Angleška vlada dovoli za porušene hiSe in za storjeno Škodo mi-lion funtov Sterliogov odškodnine ter posojila z najnižjimi obresti, da se farme zopet postavijo. Kar se tiče vzgoje otrok, se prepušča stsrišem, da sa odločijo, ali za holandske ali angleške šole. Noben Bur ne sme nositi orožja brez posebnega dovoljenja. Parlamentu izročene brzojavke med Botho in Kitchenerjem kažejo, da je bil proti amnestiji kaplandskih Barov zlasti guverner Mdner ter da se ji je upiral tadi Chamberlain. Amnestija v barskih republikah pa naj bi se omejila v toliko, da izgubo volilno pravico oni aogleSki podaniki, ki so se uprli angleški vojski z orožjem. Chamberlain je tudi izjavil, da si vlada ne da vzeti pravice, proglasiti vojno stanje v onih krajih, kjer se ji bo zdelo to potrebno. Kafri naj bi dobili omejeno volilno pravico. Kapitulirati pa bi morali vsi Buri, ne le oni pod vodstvom Bothe. Novi poraz Angležev v Natalu se potrjuje. Aagleška gar-nizije v Vrede se je mora'a umakniti ter se piidruž>ti oddelku generala Campbella. A Buri so napadli Angleže vendarle ter jih prisilili, da so bežali v Standaruon. Angleži 80 imeli težke izgube Filip Botha, brat ga predstavo Šopek ali ne, češ, .saj ne vemo, ali bo zadoščala našim .Kunstansprüchen" ali ne" ... No, no ! Druzega dne pa je bilo gledališče natlačeno polno. GJč. Schleinzer je fasoinirala s svojo lepoto tudi najblaziranejSe dekadent-nike, ženstvo pa, ki je videlo tisto sijajno bogastvo briljantov in toalet, je omedlevalo od zadivljenja in — zavisti... V 3. vrsti na galeriji je sedel debel, rudeč, v obrazu ves zaripljen „Gaspud1 z dežele. Neprestano se je oblizoval, se smehljal, kimal in gromko ploskal. Po predstavi pa se je sešel v vestibulu z znancem, ki je bil med .Fužinarjem" v zadnji parterni vrsti; ves navdušen mu je stisnil roko ter vzdihnil iz dna svoje duše: .Oh, ce bi bila ta ženska moja kuharica!" Marljivi gledališki referent .Laibacher Ztg." je pisal po tej predstavi, da ima gdč. Schleinzer tudi to prednost, ,dass sie einen starken äusseren Reiz ausübt". Vzdih-ljaj omenjenega „Gaspuia" z dežele potrjuje docela ta kompliment gosp Ohma pl. Janu achowakega, hkratu pa je tudi dokaz, da Ljubljana ni — Zagreb, kjer ae naši Pola-ko vi očita, da je prelepa, čeS: .do njezine Jelene i Bronialave nismo bili vični gledati na naše j po zorni ci onakvo napadno poka-zivaoje vanjakih čari"... O, da, v mar- nerala Lonia Bothe, je ras padel Kitchener javlja, da je bil ubit na Dornbergu ter da so bili njegovi sinovi ranjeni. Bore v koloniji Oranje River so Angleži razkropili. Dawet je blizu Heilbrona Ker se kuga Siri v Kapstadtu vedno bolj in sa je primeril kazen slučaj tadi na ladiji, ki je dospela iz Darbana, so začela oblastva v Pretoriji odrejati vse potrebno, da se kuga ne zanese tadi tjä Tadi v Netleya je nekdo zbolel na kugi, Do 16 t m je zbolelo v Kapstadtu 81 oseb na kugi, 29 izmed teh pa umrlo. 402 osebi opazujejo, ker so bile z okuženimi v dotiki. Dopisi. Iz LJubljane, 22 marca. Občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani vršil se je v četrtek dne 21. marca v gostilni pri .Kroni*. Navzočih je bilo 13 članov 3 zastopniki pomočniškega zbora, ter kot zastopnik obrtne oblasti mestni komisar Albin Semen. Načelnik gosped Eng Franchetti, pozdravi vse navzoče, in konštatuje sklepčnost občnega zbora, ter poroča o delovanju zadružnega načelstva za preteklo leto. Iz poročila je posneti, da je imela zadruga isto leto jeden redni in jeden izvanredni občni zbor ter 3 odborove seje, pri katerih se je rešilo 12 vlog 5 pa na znanje vzelo. D /a člana sta oglasila svojo obrt in jeden odglasil, vajencev je bilo sprejetih 7., oproščen je bil 1. in m?d petimi se je učno razmerje razdrlo. Pomočnikov je bilo 59 naznanjenih in 55 ol znanjenih. Koncem leta je štela zadruga 23. članov s 25 odprtimi lokali, 38 pomočnikov in 11 vajencev. Zadruga je 33 potujočim pomočnikom izročila 33 K 40 v. podpore. Zadrugi je došlo 15 ponudeb za delo in 28 delojemalcev je iskalo delo, ter se je v 12 slučajih priskrbelo gospodarja pomočnika Nato je prečital gospod G j ud zapUnik zadnega občnega zbora, kateri se je brez debate cd,bril. Iz blagajniškega poročila je posneti da je imela zadruga 1900. leta 45 K dohodkov in 89 K 70 v. izdatkov. Rezervni zaklad znaša koncem leta 538 K 26 v. Blagajna za podporo potujočih pomočnikov je imela 59 K 80 v. dohodkov, in 33 K 40 v. izdatkov. Rezervni zaklad te blagajne znaša koncem leta 116 K 2 v. Ta dva računska zaklučka sta se jednoglasno odobrila, ter se je na predlog gosp. Gjuda. dalo blagajniku absolutorij. Pri volitvi so bili izvoljeni v zadružno načelstvo g Drganc in Vasovic, namestnik g. Abilkovic; v načelstvo bolniščne blagajne g Ferkula; namest. g. Kosec v raz sodiški odbor, g. Gjud, namest. g. Kastelic v komisijo za izpit vajencev g. Franchetti in Zupan, za računska preglednika zadružne in bolnišne blagajne g. Boltauzer in Gradiš. Za zastopnika v pomočniškem zbora gg. Franchetti in Gjud. Po dokončani volitvi poroča gosp. Franchetti, da je zadružno načelstvo pre tresavalo sprejeti predlog zadnjega občnega sičem smo v Ljubljani pred Zagrebom, četudi imamo mi sij on. Pripoveduje se pa, da je neki misijonar nekje pridigal takole: „ . .. M.sjon kasta. Pa kulk kasta msjon? Al' kasta 5 gold? Ne, msjon ne kasta 5 gl i Al' kasta 50 gl. ? Ne, msjon ne kasta tudi 50 gld. Ai' kasta 500 gld. ? Ne, msjon ne kasta tudi 500 gld Al' kaš ä 1000-10000-100.000 gld.? Ne, msjon kasta Se več — msjon ne kasta — nč!.. ." Teško je verjeti, da bi bil res kdo pridigal takö; a ljudski humor hoče vsekakor 8 to .prid'go" označiti notranjo in zunanjo govorniško vrednost mnogih mi si jonski h; pridig. In temu se ni prav nič čuditi, da po staja naš narod kritičen tudi v cerkvi in dela poredne dovtipe! Dahovniki, zlasti misionski pridgirji namreč naravnost izzivajo na odpor. V torek je bila pri sv. Ja kobu — kjer je udeležba zelo pičla — pri diga za otroke. Neki frančiškan je končal svoj govor na deco z besedami: .Vse vas bo hudič vzel!" — Seveda so biliotročički te tolažbe nepopisno veseli. — V četrtek zvečer je bila v stolni cerkvi nemSka misijonska pridiga. Duhovnik je govoril mnogo o politiki ter se končno neusmiljeno lotil Bismarcka kot sovražnika cerkve. Nemci so začeli glasno mrmrati, s« jeziti ter po- zbora, da bi se ustanovila v Ljubljani obligatorična gospodarska in pridobitna zadruga, ter je prišel do zaključka, da bi bilo jako težavno dobiti od vseh članov potrebni znesek ter predlaga da se naj to misel opusti, napravi se pa naj iz za. družnega rezervnega zaklada zadružno skladišče, in naj občni zbor v ta namen dovoli znesek 500 Kron. V debato so posegli g. Gjud, Kastelic, Ferkula in zastopnik pomočniškega zbora, g. Ivčevič, ter so vsi govorniki toplo priporočali, da se naj napravi za« družno skladišče. Pri glasovanju je bil predlog go. Franchetti-ja z dodatkom g. Gjuda, da naj nacelätvo vse potrebno okrene, da dobi.v ta namen potrebnega potrdila obrt • oblasti, a predno se naroči blago se n. skliče izvanredni občni zbor, da se posve tuje glede naročbe blaga jednoglasi odobril. Dalje poroča g. Franchetti gta; ustanovitve obligatorične mojstrske bolnišne blagajne zadruge brivcev v Ljub'jar. oziroma da naj cbini zbor sklene, tet ima Ljubljanska zadruga premalo Člani da naznani pristop k obligatorični lu strski bolnišni blagajni Danajske zadrUV ker je ista pripravljena v Ljubljani napraviti svojo podružnico. Ta predlog so podpirali razni g vorniki, ter je bil z dodatkom da zadružno načelstvo vsem nenavzočini čl nom to idejo sporoči, ter da naj vsak n navzoči član izjavi ustmeno ali pismen v tej zadevi in glede pristopa jednogla odobril. Kerseninikdo več oglasil k besedi ali | da bi sLavil kak samostojen predlog, je načelnik s primernim nagovorom zaključi občni zbor. Iz Radovljice, 22 marca. Tukaj se je vršil pred štirimi dnevi občni zbor obeh (moške in ženske) podružnic družba sv. C rila in Metoda za Radovljico in oko! Prijetna dolžnost nam je, o tem občnem zboru nekoliko več poročati, kakor se navadno zgodilo, ker se je ž njim spojil tudi prav lepo in častno uspeli zabavni večer. Ob 8 uri zbralo sa je v gostilni pri Hirschmanu okrog 60 členov in členio. Kot uvod zasvirala je godba .Naprej zastava Slave". Na to ste se podrnžnioi ločili dve sobi in je vsaka zase pričela obe*: zbor. Predsednik moške podružnice, gosp dr Janko Vilfan, je pozdravil vse navzoče, v prvi vrsti gg. župana iz Radovljice in Leseo, gj. pevce iz Bleda in iz Mošenj ter goste iz sosednjih krajev, kateri se vi; deževnemu vremenu niso strašili prisostv vati. Povdarjal je, da je naša družba ustanovljena z namenom, da varuje slovenš: deco potujčevanja. V tem sa razlikuje od nemškega šulverajna in laške lege naž nale, katerih namen je našo mladino po-tujčiti. Razlikuje se pa posebno v tem,: da dobivata nemški šulveraju in lega nazio nale podpjro iz nemške države, odnosno iz Italije, mej tem ko smo mi navezani edine na svojo lastno moč. Vodstvo družba'sv. G3f Dali* v prilogi. TjbiJ lagoma zapuščati cerkev. — Včeraj pa so dobile šolske deklice od svojih ka: Letov ukaz, naj pridejo ob «/*7. uro zvečer v stolno cerkev, in sicer v belih oblekah! 0:rcci ponoči v cerkev in v takem mrazu v belih oblekah!! — A misionske prid in izpovedi dokazujejo svoj uspeh tudi ža v družinah Posli postajajo renitentni in se upirajo gospodinjam, nekatere zmešane žene pa so začele stavljati svojim možem skrajno delikatna ultimata ... Kaj še bo? Da da, .misjon ne kasta nč" duhov Sčine — velja pa mnogo — mnogo naš na rod, ki se zopet bega in razburja Koliko blaznikov provzroči ljubljanski misijon ? Mi jih bo zabel* žd vse naš resnicoljubni »Slo-venec", ki bo imel o tem lahko direktne poročevalce? — Dvomimo! Resnica mu oči kolje, in blamaže svoje in svojih somišljenikov skrije vedno tako spretno, kakor zadnjo soboto izjavo radi svoje škandalozne poravnave pred sodiščem ... A naj se skrivajo klerikalni grehi kolikor hočejo — pomlad, preroditevin osvežitev ae bliža tadi našemu narodu — pomlad za vednosti in napredka, napi jo tadi zadržujejo mrazovi in temne megle klerikalnega reakcionaratva! Pozdravljena, teSko pričakovana Vesna I * Priloga ^Slovenskemu Narodu" žt 68, dn6 23. marca 1901. Cirila in Metoda je v zadnji okrožnici naznanilo, da so se pri dražbi jele kazati posledice mejsebojn\h slovenskih bojev, ki uničijo vsekako sčasoma našo dražbo, končno pa brezdvombeno ngonobe tadi samostalnost celega slovenskega naroda, ftas to predbacivanje ne zadene Mi smo vedno vse storili za dražbo sv. Cirila in Metoda in hočemo to tadi v bodoče storiti. To so pisali gospodje, ki niso nase stranke, in ako moiebiti nam nasprotna stranka svoje dolžnosti napram družbi m storiia, naj bo to jasen migljaj za isto, mi pa naravnost odklanjamo kako odgovornost v tem oziru Pretečeno leto vräüa se je pri nas glavna skupščina, in reči se mera, da je naša podružnica kolikor toliko pripomogla, da se je ista v splcSno zadovoljnost končala. Zadovoljna pa sme biti razun nas tudi glavna daužba, kajti tudi gmotni uspeh je bil po voljen, čeravno je nase mesto majhno in ne raz polagamo z velikimi sredstvi. Ob tej priliki izšla je tudi iz sredine naših Členov misel, da se je ustanovila ženska podružnica. Zahvaliti se imamo posebno äe slavnemu občinskema odboru, kateri je glavno skupščino po županu gosp Robleku pozdravil, in kateri je tudi mestno občinstvo naprosil, da je celo mesto prav lepo z zastavami okrasilo. Končujoč svej ogovor zaklical je predsednik še krepki „Naprej" v procvit dražbe sv. Cirila in Metoda. Na to poročal je g. tajnik, povdarjajoč, da je pri glavni skupščini zastopal podružnico nje predsednik, da je imel odbor pet sej, pomnoženi odbor pred skupščino pa tri seje. Udov je bilo: 2 pokrovitelja, 5 ustanovnikov, 30 letnikov in 10 podpornikov. Po odobrevji tajnikovega poročila poroča blagajnik o stanji blagajne cd zadnjega občnega zbora naprej, in sicer je bilo dohodkov 191 K 44 vin., izdatkov za skup ščino 114 K 94 vin. in gotovine 76 K 50 vin. Izvolil se je z vsklikom stari odbor vnovič. Predsednikom g. dr. Janko Vilfan, odvetnik; tajnikom g. Fran Čebulj, c. kr. davčni pristav; blagajnikom g. Lav. Für-sager, trgovec; namestniki pa g. Janko Kalan, c. kr. višji davčni nadzornik; g. Aleksij Roblek, župan in lekar, in g. Alojzij Zebre, c. kr. sodni pristav. Računskim preglednikom g. Andrej Grčar, nadučitelj. Za prihodnjo skupščino v Mariboru so se trije zastopniki in namestniki imenovali. Sklenilo se je še, dogovorno z žensko podružnico, prirediti tekom poletja vrtno veselico v večjem obsegu v prid podruž niče. Na to je bil oflcialni del končan. O zborovanji ženske podružnice nam je znano, da je predsednica g Jela dr. Vilfanova pozdravila zbor z lepim govorom, da je tajnica poročala jako temeljito o de lovanji podružnice, in da se je odobril račun. Gmotno stanje je tako dobro, da je blagajnica dan pozneje odposlala dvesto kron kot drugo pokroviteljnino. Ker obstoji podružnica komaj sedem mesecev, je to gotovo lep uspeh. Vsa čast vrlim in neumornim nabiralkam! Ko sta se zborovanji končali, začela ae je vsestransko vesela in neprisiljena za bava. Gg. pevci so nas razveseljevali s prav lepim petjem, peh ao res požrtvovalno; godba ud. lok je storila svojo dolžnost, občinstvo je bilo dobre volje in nikomur ni bilo žal za ta večer. Posebno gg Ž. in T. sta se trudila ce'o družbo s svojim prist-n m humorjem zabavati, za kar smo jima bili prav hvaležni. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. marca. — Osebne vesti. Premeščena sta inženerja g. Leon Bioudek iz Postojne v Novo mesto, in gosp. Ivan Jak s che iz Kranja v Postojno. — Promocija. V torek bo na dunajskem vseučilišču promoviran g. Iv. Mrhar, suplent na državni gimnaziji v Trstu, doktorjem filozofije, v sredo pa gosp. Josip Stoje doktorjem medicine. Čestitamo! — Občinski svet ljubljanski ima v sredo, 27. marca t. I. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo, na koje dnevnem redu je več važaih točk. — Monopliziranje tiskarske obrti. Katoliška tiskarna v Ljubljani, katoliška knjigoveznica in nekdaj Ničmanova trgovina nesejo klerikalcem okrog IS.OOOgld. čistega dobička naleto. Od tega dobička, ki izgine v klerikalni bi sagi, bi več obrtnikov a avojimi rodbi nami prav udobno živelo. Pa tudi ta dobi ček ne zadostuje klerikalcem. Radi bi monopoliiirali vso tiskarsko obrt na Slovenskem. Mesto da bi služili cerkvi, se pečajo s trgovino in z obrtnijo. Klerikalci imajo že celo vrsto tiskarn in zdaj so zopet jedno dobili, kupili so namreč Krajčevo tiskarno v Novem mestu, misleč, da si tako najlaglje pomnože svoj vpliv na dolenjsko meščanstvo. Radovedni smo, Če bodo dolenjski napredni meščani Še dajali tej tiskarni dela in tako pol n 11 i tisto bisago, iz katere se plačujejo troški za vojno zoper me Sčanatvn. In tudi v Ljubljani se pogajajo klerikalci radi nakupa M i lice ve tiskarne. Govori se celo, da so jo že kupili, ča je ta govorica utemeljena, tega ne vemo, znano nam je pa. da se je tiskarna pred kratkim po izvedencih cenila, in sicer v svrho nakupa. Tako bodo klerikalci sčasoma tiskarsko obrt kar monopolizirali, tako da postane vsaka konkurenca nemogoča. — Misijon in posli. Blagodejni vpliv misijonov se je že pojavil. Misijonske pridige so ženske posle, ki se v obče odliku jejo po izredni bistroumnosti, močno zme šale, tako da so se začele posebno „pobozne" dekle in kuharice kar puntati Ves dan hočejo v cerkvi prečepeti in povrh še pol noči, češ, da so duhovniki povedali, da bo iz cerkve izobčen vsak, kdor se ne v deleži misijona, kdor se ne izpove in ne gre k obhajilu. Renitentnost teh žensk je v nekaterih hišah provzročila Že konflikte, kajti nekateri posli popuščajo kratko malo vse delo in beže v cerkev. Kake sadove rodi to tercijalstvo. kaže naslednji slučaj. V neki ugledni hiši bodo te dni praznovali redko rodbinsko slavnost. Kaj je storila ter-cijalka kuharica ? Izjavila je kategorično, da je g r e h te dni praznovati kako slavnost, ker zdaj se mora delati pokoro in hoditi v cerkev. In ker te impertinence niso nič izdale, je ta kuharica brez odpovedi ušla, misleč bržčas, da se po končanem misijonu lahko zopet vrne v prejšnjo službo. Podobnih slučajev se je primerilo že več, in ni se jim čuditi, zakaj v nekaterih spovednicah izprašujejo duhov niki posle celo o najintimnejših rodbinskih zadevah in ščujejo posle kar naravnost zeper svoje gospodarje. To sistematično beganje in ščuvanje poslov je zadobilo že tako obliko, da bo moralo meščanstvo resno misliti na odpor. Še tega treba, da bi ter-cijalski posli svoje gospodarje terorizirali! — „Jezes, kako more „Narod" priporočat', saj je vendar od škofa prepovedan" zašepetal je dokaj glasno svojima prestrašenima pristašema, od kojih se je jeden pri besedi .Narod" prekrižal, znan ljubljanski klerikalec, ko je na zadnjem občnem zboru kreditnega driiStva ravnatelj kranjske hranilnice gosp. dr Supan, bivši nemški ljubljanski župan in bivši deželni in drž. poslanec ter Član dr?, sodišča, torej jeden najuglednejših velmož r«mške stranke — dejanske razmere gotovo objektivno motreč — priporočal, .naj se v prvi vrsti v razširjenem in vplivnem „Slovenakem Narodu" in ne v ne kern, lev gotovih krogih branem listu položaj kreditnega društva pojasni" .Slovenöevci" so pa radi tega tako nahodni postali, da so poročilo o tem shodu s tremi vrsticami odpravili In še to uvrstili so med oni miš maš oddelek svojega lista v kojem oddelku je n. pr. zadnjo sredno stalo: .M'sijon v Ljubljani jako dobro vspeva. Cerkve so vsak dan polne .... Maček v Ljubljanici. Branjevec Č. je vrgel včeraj mačka v Ljubljanico. Ta pa ni hotel utoniti, ampak se je drl na vso moč . . . ." — Lepi prijatelji trgovcev in obrtnikov ti .Slovenčevci"! — Kurat Knižek na Vrabčah pri Vipavi je ves nesrečen, da ga je škof poslal duše past na sedsnje njegovo mesto, in se vedno jezi, kaj je neki škof mislil, ko ga je tja poslal. Kakor jeden njegovih sosedov, ki deli sakrament sv. krsta v pijanosti tako površno, da se dvomi, da bi tak krst „kaj izdal", ljubi sicer tudi on vino, in je tudi hud agitator, ali poleg tega je tudi iznajdljiva buča. Liberalni Vrabčani se že dolgo mučijo, kako bi se ga iznebili, ali ne gre pa ne gre, ker je baje Knižek dober, in na Vrabčah potreben agitator. Na dragi strani si pa tudi Knižek strani po maga, ker misli, da bi bilo Se prijet- naje agitovat v kakem lepšem kraji. Ker ga škof z lepa noče premestiti, izmislil si je sredstvo neubogljivih otrok: obrnil je kopito zoper škofa samega, in začel na Vrabčah nekaj časa sem take .spilati", da ga mora škof premestiti, ako nima leskovega olja sa take pore me že pri rokah. Najprvo je odstranil cerkovnika in dlje Časa sam ali pa po kuharici njegovo službo opravljal, četudi mu je liberalni župan očital, da se to zanj .ne sika". Ali te službe se je kmalu naveličal, in jo žu panu s pismeno vlogo odpovedal; njegov krepki duh sili višje: prosil je za službo občinskega tajnika, katero hoče brezplačno opravljati, kakor opravlja blagajniški posel v Vipavi sam dekan Erjavec, od katerega zaman pričakuje župan vipavski dan na dan pouudbe, da prevzame njegov kaplan brezplačno službo občinskega tajnika, da bodo božji in občinski služabniki pod jedno farovško streho! Toda vrnimo se h Km žeku Ončinstti odbor ni njegove ponudbe sprejel, ker ima spretnejšo moč na razpolago, pač pa mu je ponudil še za nadalje cerkovniško službo, v kateri se je pohvalno sponesel, in ako mu ro ni dovolj, dal mu je na razpolago še službo občinske babice, '/a katero službo ima baje že cekar pri rokab, sjxi-sobnost pa v krvi. Ker ga občinski odbor sili še dalje mežnariti, in ker hoče za vsako ceno iz škofa izsiliti premestitev, insceniral je neko zapiranje nedoraslih deklet v fa-rovški sviujak, da bi ljudje mislili, da se v farovžu zoper čistost in protinaravno greši. In res, šli so nekateri navihanca na limanice, in provzročili nekako preiskavo po orožaištvu. „Ccedat Iu daeus Apella !" J,+z že nikoli ne verujem, da bi bil Knižek tak grešnik, to je samo navidezno, za škofa .farbat" ! Ali to mu ni bilo zadosti. Znesel se je radi mežnarija nad župljani tnds s tem, da je prenesel faro kar samo lastno v najbolj klerikalno gnjezdo, v 1 uro oddaljeno podružnico Griže, kjer se sedaj farna opravila vrše, mej tem ko ni pri fari na Vrabčah nobenega namestnika božjega. Razume se, da mu farani niso sledili v Griže, kjer je sam službo božjo opravljal s svojimi Grižci pač pa so pri farni cerkvi sami k molitvi pozvonili, in zadnjo nedeljo in na praznik s v. Josipa sami brez duhovnika glasno v cerkvi svoje molitve opravljali. Sicer je pa baje že več nedelj in praznikov bliz u pol o vica župljanov brez maše, ker ni Knižek tak, kakor ob volitvah. Knižek se sedaj veseli, da je „na vrhu", kajti svoje farane je tako podkuril, da so dali dekanu Erjavcu .Ultimatum", ali v 14 dneh Knižeka proč, ali pa zmečejo njega, kuha rico in hišno opravo iz farovža ter ga za-pode stanovat k .novi" fari v Griže. Bomo videli kdo zmaga: škofova leškovka ali Knižekova zvijača? S to zagonetko sta si najbrže belila glavo dva vipavska duhovnika v hudi gicjenosti, ko sili resnica na dan. Jednemu se je celo v ginjenosti po znalo, da je nosil nekdaj častniško uniformo, drugi pa je bil bolj prihnljen. Dajala sta s« najprej po latinski, zatem nemško in nazadnje slovensko, dočim naši kmetje v takih slučajih s slovenščino začno, z nemščino nadaljujejo in z madjarščino končujejo. Oni prihuljeni je vzrastel izza gostil niške mize, vdaril z vso silo po njej, in zarohnel svojemu blagoslovljenemu tovarišu: .Ne boš me, sakramenska duša!" ter se zvrnil svojemu cerkovnika v naročaj. Oni s častniško zunanjostjo je namreč trdil, da zmaga bržkone leškovka, kar je pijano posodo duhovno silno raztogotilo. — Lepe razmere I Porotna obravnava zoper .Südsteirische Post" oziroma bivšega njenega odgovornega urednika E J o n a s a se ni izvršila, ker je Jonas izdal pisatelja inkriminiranega spisa ter se zavezal, izpolniti še nekatere druge pogoje. Zadnjič urednik „Slov. Gospodarja" zdaj urednik „Südstr. Post" — to pač kaže, kako škandalozne razmere vladajo v slovenski žuroalistiki mariborski. — Razpust italijanskega telovadnega društva ,,Unione Ginnastica" v Trstu. Včeraj popoldne je tržaško namestništvo naznanilo vodstva tega društva, da je od I. 1883. obstoječo „Unione Ginnastica" razpustilo, ker je isto prekoračilo svoj delokrog. Namestniški dekret navaja natančno nagibe razpusta. Nagiba sta dva: prvič, da je neki član vodstva na občnem zboru dne 11. febr. 1.1. razvil cel političen program, in da je občni zbor ta politični program odobril; dragic, da se je društvo dalo pri Verdijevem pogreba zastopati po milanskem društvu .Famiglia triestina", katero društvo — kakor pravi namestniški dekret d os lov no — ,ima iredenti stiske namene in ne zamadi nobene prilike, pokazati javno svoje sovraštvo zoper avstrijsko državo". Ta .Famiglia triestina" je zastopala tržaško laško telovadno društvo pri Verdijevem pogrebu na ta način, da je nosila iz tržaškega grba vzeto helebardo, na kateri je bil napis »Trieste irreden*V. Namest" ništvo je po vsi pravici smatralo, da je .Unione Ginnastica" nalašč ravno to ire-denr.ovsko društvo pooblastilo, da je zastopa pri Verdijevem pogrebu, boteč tako pokazati svoj« soglasje s tendencami tega društva. — Čuje se tudi, da je tržaško državno piavdništvo začelo postopati proti znanemu Iahonskemu prvaku, odvetniku dr. Vene-zianu, in nekemu odborniku razpuščenega društva radi nekih govorov. — Osemdesetletnico praznoval bode jutri sanitetni svetnik g. dr. Adolf Ei si. Jubilar je rodom iz Gradca, a prebiva že od leta 1848 v Ljubljani, kjer si je pridobil splošno spoštovanje v vseh krogih. L. 1866. je bi! odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, 1. 1874. je bil imenovan sanitetnim svetnikom, 1 1894 častnim članom zdravniškega društva. L. 1881. je dobil g. dr. Eisl naslov cesarskega svetnika, I. 1893 mu je bil podeljen viteški križec Frnnc Južcfovega reda, 1. 1894. pa je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto 8lužbovanie. Gospod dr. E'sl je bil dolgo vrsto let kaznilnični in železnični zdravnik. Čislanemu someščana kličemo ob njegovi 801etnici prav presrčno: Na m^oga leta! — Benefica sloven. dramskega osobja. Jutri se igra Schillerjeva slavna m povsod priljubljena tragedija .,Raz boj niki'. V nji nastopi zadnjikrat g R Dej I, naš marljivi in vestni ljubimec, in predzadniič gdč. M. O g r i n Ö e v a, ki se poslovi v torek od gledališka ra vselej. Pisali smo že, da izgubimo z g. Deylom vrlega igralca, ki se je vsekdar resno trudil, dvigaiti ugled slovenske drame, v gdč. Ogrinčevi pa izgine iz redke vrste naših domačih dramskih sil ena naj pora bnejših in najnadar-nejših. Gdč. Ogrinčeva je igrala mlade lju-bimske in stare karakterne vloge z jednako vnemo ter si tekom svojega de!ovama pri slovenski drami zaslužila vse priznanje. Benefica se vrši jutri na korist vsoh dramskih členov, zato je pričakovati, da bode tledališče polno. V* torek se bo vršila zadnja dramska predstava v tej sezoni: gluma a petjem ,Danes bomo tiči". — Slovensko gledališča. S noči smo videli že dvakrat dramatizirano dr. Tavčarjevo novelo .Otok in struga" v tretji dramatizaciji dveh anonimnih pisateljev, skrivajočih se za troje ponižnih zvezdic. Ta skromnost se nam ne zdi opravičena, kajti sinočnja igra kaže mnogo premišljenosti in resnega truda. Nekateri prizori, ki sc presajeni malone doslovno iz novele, so obde ! lani s prav srečno roko t*r so zategadelj dosegli — vsaj zunanje — najlepši uspeh. Dramatizatorja sta se zlasti trud.la, da napojita dejanje s primerno „Stimmungo", ki se v današnji moderni drami zahteva pred vsem, ter da značaje, vzete iz novele, duševno poglobita ter jih skrbno individualizirata. In to se mora priznati, da se jima je v tem oziru umetniška namera posrečila docela. Vsi značaji, ki imajo že v noveli ostro orisane osebnosti, so v drami jasno očrtani ter ae med seboj prav zanimivo razlikujejo tako po svojih dušah kakor po svoji govorci in po svojem vedenju. Kara-kterizacija oseb in slikanje raznih milieujev je torej prav dobro. Dejanje samo pa se razvija dokaj novelistično, skokoma, pretrgano in včasih premalo motivirano. Dramatizatorja ljubita dolga pripovedovanja, k uplivajo na poslušalce utrudljivo, narekata raznim osebam dokaj nerazumljiva modrovanja ter trosita med glavne prizore mnogo prizorčkov, ki samo motijo ter so dramatično neefektni. Tudi slučaj in razupiti .deus ex machina" igrata sem ter tja prav odločilno ulogo. Več se pobavimo s to igro, ko jo prečitamo. Danes naj le pohvalimo režiserja gosp A. Verovška, ki je imel sicer malohvaležno ulogo, a je uprizoril dramo skrbno in s finim okusom Jako nam je ugajala sinoči gdč. Rück o va, ki je značaj rahločutne idealistinje Serafiue pogodila iz-borno. Velesimpatičen in realističen je bil g. Dobrovoln? v svoji, zal, preveč pa- sivni ulogi, prav dobro je karakteriziral podleca Egona g. Danilo, ki se je sploh jako potrudil za svojo neprijetno ulogo in pretresljivo ganljiva je bila blazna Zora gdč. Ogrinčeva. Pohvaliti je tudi gospo Danilovo, ki je izpolnila s svojo predolgo povestjo o Milanu skoraj vse prvo dejanje Drugi igralci in igralke so imeli neznatne in dosti nehvaležne uloge epizodistov, o katerih bomo govorili prihodnjič. Glavnim igralkam in igralcem se je po zaključkih dejanj pridno ploskalo. Gledališče je bilo dobro obiskano. — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Program za veselico združenih ljubljanskih ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Me toda, katera veselica se bo vršila na belo nedeljo dne 14. aprila je že od obren. Po-samičnosti so seveda še tajne, vendar se nam zatrjuje, da bo program jako zanimiv in raznovrsten. — Pevsko društvo ,,Ljubljana" priredi v nedeljo dne 31. t m. v mali dvorani .Narodnega doma" svoji častni članici in kumici zastave premilosti gospej Milici Hribarjevi, časten večer. Natančneji vspored cbjavimo pozneje. — Predavanje o krvavem snegu itd. bode, kakor smo že javili, v ponedeljek, dne 25 t. m. ob 11. uri dopoludne v fizikalni dvorani I. državne gimnazije, na kar iznova opozarjamo. — Izvanredni občni zbor gostilni-čsrske in kavarnarske zadruge, ki se je vršil pretekli Četrtek pcpoludne ob navzočnosti obrtnega komisarja gospoda magistrat-nega svetnika Iv. Seska ter 31 c'anov, je bil otvorjen po načelniku g. Ivanu Tostiju, ki je navel razloge njegovemu sklicanju ter predstavil g. obrtnega komisarja. Na to se je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, Ker je gosp. Josip Kramar na to svojo, na zadnjem občnem zboru proglašeno izjavo preklical, rekoč, da on ni mislil s svojo ob-dolžitvijo celega odbora, marveč le nekatere, ki danes niso tukaj navzoči, je občni zbor na to odpoved sedmerih odbornikov odklonil, in ostanejo vsled te izjave dotični še nadalje člani odbora. Zbog tega je nova volitev odpadla in se je prešlo na razgovore. Pri teh so se cglasiji razni člani, ker pa občni zbor ni bil za tem več sklepčen, so bili ti predlogi in debate brez pomena. Načelnik, g. Ivan Tosti je zaključil nato občni zbor z apelom do članov rekoč: Nikjer ga morda ni društva, v katerem bi se člani za svoje interese tako malo brigali, kot pri tej zadrugi. Kdo je kriv kot sami, če nas nihče ne uvažuje? Koliko pa vas je, vpraša se povsod, in kaj delate ?! — Če se člani ne oklenete sloge in zadruge z večjo delavnostjo, upoštevalo se nas bode tudi v prihodnje ne bo nikjer. Ne le v stiski in potrebi, marveč tudi v ostalih dneh treba je biti delaven pristaš zadruge. „Jeden za vse" in — ,vsi za jednega!" naj bo naše geslo! — Litijske-Šmartinske Slovenke napravijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda veselico dne 5. maja t. 1. v goBtilni gospe Al. Haslingerjeve v Litiji, ter prosijo domače in sosedna društva, da se blagovolijo na ta dan ozirati. — Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici priredi 24. marca v salonskih prostorih g. Ant. Arkota veselico s petjem, dramatično predstavo „Krojaö Fips" in prosto zabavo. — „Dolenjsko pevsko društvo" v Novem mestu priredi 23. t. m. v prostorih „Narodne Čitalnice" Ronacherjev zabavni večer. Vspored: 1. Pantomima (Gašprček v Afriki); 2. Fandango (Jalco Jerezano — Jota Aragonesa); 3 Gospa Babrle; 4. V mnzi-kalni kuhinjski šoli; 5. Dobri prijateljici; 6. Edvard in Kunigunda, tragična opera v jednem dejanju. 7. Mladi vojaki od V. Parme. Začetek ob 8 uri zvečer. — Iz Logatca. 22. marca. Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Logatcu vršil se je dne 21. t. m. Iz poročila tajnice posnamemo, da se je podružnica to leto prav krepko gibala — kljub jezi nekaterih — napravila je pre-tečeno leto sijajno uspelo veselico, katera je prinesla glavni družbi zopet jeden sto-tak — kot tretjo pokroviteljino te podružnice. Iz poročila blagajnice je razvideti, da se društven delokrog razteza čez štiri občine, to je dolenjo in gorenjo logaško, rovtarsko in hotedrško občino, šteje pa 30 pravih, 5 ustanovnih in 3 pokrovitelje ude. Pri volitvi odbora za tekoče leto se je posebno povdarjalo, da se mora društvo pospeti do one višine, da bode nekak vzgled ostalim dihajočim podružnicam in vsled tega se je odbor precej raztegnil, to pa vsled tega, da bode delovanje podružnice tem intenzivneje. Volitev izvršila se je takole: Predsednica: gospa Josipina Tolazzi; I. podpredsednica: gospa Amalija Majdič; II. podpredsednica: gospa Josipina Mazi; I. blagajničarica: gdč. Mirni Tollazi in druga blagajničarica: gdč. Mici Puppis; tajnica: gospa Ivanka šega in nje namestnica pa gdč. Evgenija Pehani. V odbor pa so bile voljene: za Rovte gdč. Marica Benedek; za Dol. in Gor Logatec gospa Marija Lenassi in za Hotedršco gdč. Marija Šušteršič. Izmed raznih nasvetov omenjamo le te: Podružnica naj deluje na to, da se to leto izvršiti dve veselici, katerih čisti dohodek bodi namenjen glavni družbi in sicer prvo le z domačimi močmi, a drugo pa tudi z vnanjimi močmi. Dalje se je sklenilo prebuditi zaspance pri deset let speči moški podružnici in glavnemu odboru nasvetovati, da se naj pogodi z kakim izdelovateljem sveč, da bode isti izdeloval sveče v prid glavni družbi, v istem smislu kakor se sedaj izdelujejo vžigalice. — Predavanje. Dr. Ivan Jan preda val bode v nedeljo, dne 24. t. m. v Gorjanski šoli, in v pondeljek 25. t. m. v .Blejskem domu", obakrat popoldne ob pol 4. uri o bistvu in učinku svojega bodočega zavetišča za nevrast-nike vrh Homa pri Bledu. Vstop prost — V Knežaku na Pivki se je ustanovila nova podružnica c. kr. k me tijske družbe kranjske, h kateri je pristopilo takoj prve dni 51 Članov. Načelnikom je bil soglasno izvoljen g. Drag. Č e s n i k. — Občni zbor slapenske posojilnice vršil sa bode prihodnji četrtek, dne 28. t. m v Vipavi. Pri istem pcročal bode o letnem račonu te posojilnice ter sploh o po-80jilništvu revizor slovenskih posojilnic, g. J. Jošt iz Celja. — Siapenska posojilnica v poslednjem času jako dobro napreduje, zlasti jo z vso vnemo podpirajo pristaši narodno-napredne stranke. — Umrl je v Šmarju na Štajerskem ondotni davkar g. Josip Kaič, priljubljen uradnik in odločen narodnjak. — Iz Bovca se poroča, da je bil žu panom zopet izvoljem g. Mat. Jon k o. — Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ima v pondeljek dne 25. marca v prostorih „Slovanske čitalnice" (ulica San Francesco št. 2) svoj občni zbor. Zborovanju sledi domača zabava s petjem, deklamacijo in gledališko predstavo .Ena se mora omožiti". — Potres Sinoči ob se je čutil v Ljubljani rahel potres, katerega večina prebivalcev niti zapazila ni. V gledališču med slovensko predstavo se je precej močno culo podzemsko grmenje, kateremu je sledil kr ek in lahek stresljaj. Ker se je na odru ravno igralo, se je Culo grmenje ter se je Čutil stresljaj tem bolje. Občinstvo je planilo prestrašeno pokonci, a nekaj pogumnejših je napravilo hipni paniki naglo konec. Ker sta igralca na odru (gospod in gospa Danilo) vzlic hrupu mirno igrala dalje, se je razburjenost zopet naglo polegla. — Vozni red. Na večkratno vprašanje naznanjamo, da izide novi železniški vozni red, vezan, začetkom meseca maja kot posebna priloga .Slovenskemu Narodu". Po samezni zvezki dobivali se bodo po 10 v. po pošti 15 vin. pri gosp. J. Bonaču v Ljubljani. — Mestna kopel. Od 10. do 16 sušca oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 350 kapeli j, in sicer za moške 293, (prsnih 198, kadnih 95), za ženske 57, (prsnih 10, kadnih 47). — Nogo zlomila si je včeraj zvečer na stopnicah pred šentjakobsko cerkvijo hišna posestnica Neža Bernardova, stanujoča v sv. Florijana ulicah, ko je šla od mi-sijona iz cerkve. — Dežnik ukradel je včeraj popoludne postopač Ivan Tabornik na Mestnem trgu inženerju L. Maierju, ko je ta meril in dal dežnik k vodnjaku. — Aretovanje. Policija je prijela neko Antonijo Kropovšek, brezposelno služkinjo iz Bočne v gornjegrajskem okraju, katera je v policijskem listu zasledovana zaradi hu dodelstva tatvine. * Hrvatsko gledališče. V sezoni 1. 1900. je imelo hrvatsko gledališče 240 predstav, med temi 33 novitet (22 dramskih, 5 opernih, 4 operetne, 1 feerija in 1 balet). Izmed dram se je igral Kumičo-jeva izvirna drama »Petar Zrin-s k i« največkrat — namreč petkrat. 62 dram se je igralo le po enkrat! V dramskem repertoarju je bilo: 20 hrvatskih, 1 slovenska (»Jakob Ruda«), ki se je igrala enkrat, 1 ruska, 2 poljski, 2 češki, 7 angleških, 23 francoskih, 2 italijanski, 3 španske, 29 nemških, 1 norveška in — nobena madjarska! Izmed oper se je pela največkrat (13krat) »Sabejska kraljica«, »Porin« in »La Boheme« pa po petkrat. Izmed operet se je pel lOkrat »Ples v operi«, takistokrat »Lutka«. Šestkrat »Mikado«. Hrvatsko gledališče ima 17 igralcev in 25 igralk ter 7 opernih pevcev solistov in 9 opernih pevk solistinj. V zboru je 17 gospodov in 17 dam. Balet je štel 18 plesalk, orkester pa 36 članov. Vseh skupaj deluje pri hrvat. gledališču 230 oseb. * Papež zafrkuje ! Tudi največji možje imajo svoje slabosti. Tako na pr. papež Leon XIII sila maogo njuha tobak. Ko je bil te dni okoli papeža zbran cel venec kardinalov, je potegnil papež iz žepa svojo krasno tobačnicj ter je ponudil eminen-cam Vsi so si vzeli ščepec tobaka, le neki francoski kardinal je z Ijube^njivo kretnjo roke odklonil. .Kaj ? Vi ne nju hateP" je vprašal papež. — ,Ne sv. oče, te grehote nimam", je odgovoril kardinal. — „Grehota!" se je nasmehnil papež. .Ako bi bilo njuhanje grefcota, gotovo bi se ga že davno navadili!'' Emiaence so se komaj vzdržali smeba, kajti znano je, da je bil tisti franccski kardinal v mladih kitah — smel častnik jako buraih in pisanih doživljajev! * Izobčenje grofa Tolstega. Vzrok, ki jc dal neposredni povod, da je sv. sinod izobčil iz pravoslavne cerkve grofa Tolstega, sta baje deli, ki jih Tolstoj ni dal še niti v tisk, a katerih vsebina je bila reproducirana nedavno v ruskem časopisu. Ti deli sta: povest »Oče Sergij« in »Truplo«. Povest »Oče Sergij« je žalosten roman razočaranega posvet-njaka, ki se je zatekel v samostan, a mu vera ni prinesla tolažbe in mu samostan ne more zadovoljiti, zato propade. Tolstoj je prišel v tej povesti do zaključka, da pravoslavna cerkev s svojim zunanjim bleskom in sijajem ne zadovolji notranjih potreb človeka. Istotako ostro sodi Tolstoj o pravoslavni cerkvi v drami »Truplo«. Ta pobija ustanovo cerkve, ki dela ženo za sužinjo moža ter jo sili, da živi žalostno in nevredno poleg propalice. Ti dve deli sta izvali poleg nekaterih bogo-slovnofilozofskih del toliko ogorčenost med provoslavnim reakcijonarnim duhovni-štvom, da je sv. sinod Tolstega izobčil. * Sultanov harem. »Revue des Rev-ues« poroča: Največ žen in odalisk sultana je cirkaškega rodu. A tudi sirska in rumunska dekleta so lepa. Vsaka dobi novo ime. Nadzira jih Baš. Kalfa, voditeljica odalisk. Dokler so še v otroški dobi, jih uče plesati, peti, graci-oznega kretanja in umetnosti ljubezni. Šola traja dve leti. Po prestani izkušnji jo vvrste med kandidatinje, katerih je okoli 300 in katere čakajo, da se prikupijo sultanu. Ako se to zgodi, dobi posebno stanovanje in posebne služabnice ter se zove guezde. Ako jo sultan po-seča večkrat, postane i k b a 1. če pa ima srečo, da rodi sultanu otroka, postane kadina ter ima stopinjo princesinj. Kot taka pripada k dvoru ter ima novinke za služabnice. Kadina ne sme ostaviti palače nikdar več do svoje smrti. Pod sultanom Abdulom Medžidom je bil njegov harem pravi brlog nenravnosti, sultan Abdul Aziz pa je dal vse nezveste ljubice in njihove ljubimce usmrtiti, zato vlada baje pod sedanjim sultanom Abdulom Hami-dom najstrožji red. * Za nesrečne družine Burov priporoča znani francoski politik Henry Rochefort narodno loterijo, ki naj bi se priredila v največjem slogu Srečke naj bi bile čim najcenejše, da bi jih mogel kupiti tudi najrevnejši človek, ki sočustvuje z družinami nesrečnih Burov. Rochefort piše v .Intransigeantu", da bi bilo treba za loterijo 25 milijonov frankov. Cisti do-^iček bi znašal vsaj 15 milijonov frankov, ki bi pomagale Borom vsaj nekoliko j2 sedanje bede. * Jubilej razglednic, še to leto boda' 25 let, odkar je napravil tiskar Schwarz izdajatelj lista .Volksbote" prve razgled-niče. Sedaj pa je njih promet velikanski. Po vsem svetu so razposlali ljudje 1. 1898. okoli 2306 milijonov razglednic. Od teh jih odpade na Evropo približno 1400 milijonov, na Ameriko 526 milijonov, na Azijo 374 milijonov, na Avstralijo 43 milijonov in na Afriko 16 milijonov. * Rojen sovražnik žensk. Na Dunaja je pripeljal te dni v psihiatriško bolnico nekdo 261etnega stavbenega risarja K. B, kateri si domišljuje, da ga ženske preganjajo in sovražijo. Nesrečnež se je v zadnjem času vozil od mesta do mesta, da bi ušel — ženskam. Večkrat je dejal : .Ženska bom sovražil do svoje smrti, ker sem že rojen sovražnik žensk". * Krvav dogodek v stražnici. Iz Stolnega Belegagrada poročajo, da se je dogodi! v stražnici na progi mwd Bakonyem in Šarkanjem krvav zločin. Pred nekolikimi dnevi je prišel v odsotnosti stražnika ne^i potepuh in pronU ženo stražnika Šomogv ko je ravno dojila, za miloščino. Žena je dala potepuhu par krajcarjev, a potepuh ;i je iztrgal otroka cd prsi in ga vrgel na tla, nato pa skočil na ženo ter jo sunil z nožem petnajstkrat. Pet let stari sinček je baS takrat pritekel v stražnico, a potepuh js ranil tudi njega na glavi. Šestletna hčerka pa je zbežala. Lopov se je b3l menda, da je šla klicat pomoč, zato je pobegnil. Žena je menda umrla, a otroka bosta okrevala. Orcžniki so prijeli nekega Rabla, ki je bil že 10 let v ječi in je prišel šele pred krat kim iz nje. * Grof v prisilni delavnici. Nedavno je obsodilo sodišče v Curihu ogrskega grofa Andreja R na eno leto v prisilno delavnico. Po prestani kazni pa se bo moral .grof zagovarjati tudi rada ponarejanja menic. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. marca. Avstrijska kvotna deputacijaseje danes opo-ludne konstituirala, izvolivši grofa Schönborna načelnikom, viteza Ja-worskega njegovim namestnikom in Beera poročevalcem. V deputaciji se je razvila živahna razprava glede podlage, na kateri naj se kvota določi. Vsi zadevni predlogi so bili odklonjeni, mej njimi tudi Povšetov. Za predlog, naj kvota ogrski prispevek določi na 34.4 odstotke, so glasovali samo trije člani deputacije, kar je obudilo veliko senzacijo. Ker ni bilo doseči zjedinjenja,.je deputacija izvolila pododsek 7 članov. Dunaj 23. marca: .NeueFr. Presse" javlja, da hoče vojno ministrstvo napraviti 3000 novih topov, kar bo veljalo 100 do 120 milijonov kron. Material, iz katerega se napravijo, še ni določen, poskušnje z materialom bodo trajale še do jeseni. Dunaj 23. marca. V vinarskem odseku je minister Call zaupno poročal o pogajanjih z Italijo glede carine na vino in vinske klavzule ter pojasnil, koliko se je italijanskega. vina vpeljalo v Avstrijo. Pariz 23. marca. Štrajkujoči uslužbenci tramvaja v Marselj so pro-vzročili velike izgrede. Prišlo je do krvavih prask. Izgredniki so streljali na policijo in na orožnike, ti pa se streljali na napadalce. Bati se je, 'da se štrajkujočim pridružijo še drugi delavci. Petrograd 23. marca. V n Ponudbe pod „Kalo" na upravnistvo „Slo-venskega Naroda". (630—1) Nova hiša enonadstropna, s prodajalno, pripravno za vsako trgovino, v večjem kraja na deželi, tik farne cerkve, se iz proste roke proda oziroma da v najem. Kje? pove up-avniStvo „Slovenskega Naroda*. (566-3) (300-19) Ljndevit Borovnik puskar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiak za lovce in strelce por najnovejših aistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrtajo. Vse paske so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preakuSene. — Ilaitro-(2692) vaal oeniki lattoaj. (n) „Veljaya". Vsled praznika v ponedeljek sestanek v torek ob 1. uri po- m poludne (633) | „pri Čkerjancu". do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreCk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gassa 8, Budapest. (606—1) Kavarna v Ljubljani z dobrim prometom se ugodno proda. Natančneja pojasnila v upravništvu »Slov. Naroda«. (583—2) 10 do 15 gld. si lahko zaslužijo vsak dan gospodje in dame s spečljivim predmetom. Povpraša naj se: Ivan Piiclicr v 14 ran j u št. Si. (612-1) Lepo stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin se odda s 1. majem na Tržaški cesti štev. 12 a. Natančneje se izve pri posestniku na Bleiweisovi cesti št. 1. (624) Iööem veščega vrtnarja kateri raznme ravnanje v drevesnici in v cvetličnem ter zelenjadnem vrtu, za takojšni VStop V službo. (600—2) Jos. Lenarčič na Vrhniki. Prodajalna na vogalu Medene ulice je za mesec avgust oddati. VeC se izve pri Elsner. 675-2 Kdor želi naravna istrska vina po nizki »eni kupili, naj se zanesljivo obrne na (578 —3) C. Zalaznik, Pulj, via Castropola. = Vsestransko priznanje. - Stanovanje obstoječe iz dveh lepih sob, sobe za posle in shrambe, se odda takoj na Marijinem trgu št. 1, III. nadstropje. (6oi-3) fant.znanka: Sidro. AAAAi LHUTCAPSICICOMP. iz Rlenterjeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-2498—17) Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, L Elizabete cesta 6. Prua $trojna m « «x pletilniea priporoča & najfinejšega flora in b tyaccQ- preje lastno izdelane obujke, Ženske in otroške nogovice in vsa v to strogo spadajoča dela. Tam se tudi pripletejo stare no-govice. i prua l^enfel^cija j za otrese m m I priporoča svoje lastno vdelane otroške j oblekice, jopice, pelerine, obleke za ! dečke, avbiee, čepice, ki so v največji I bberi vedno na skladišču. j Imenovani predmeti se izdelujejo \ tudi po meri. Sna Daring Üiwni trg ft 1, nasproti „Jfarednc Kwarnc". (632-1) liiss-Staufer-jev klej v tobolelh In Mteklenieali večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj 1'rsu Kullmuiui v 1J ubij »ni.__(611-2) Naravna vina svetlo-rudeča, podobna marvinu, po 15 kr. liter, kakor tudi prlutno «llvovku in tropine prodaja najceneje (405—5) Jožef Kravagna v Ptuj i. jf* priznano najboljšega izdelka za rodbine in obrtnike priporoča IVAN JAZ ■aloga Alvalnlli strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—25) L Luserjev obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. ====== Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meldung. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschläger, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (627—1) Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr-fiiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl d. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev a pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria eašie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor. 4* komadov skupaj samo gld. ••SO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlhakinl slepariji <; zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudisa vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116-22) A. HIRSC II KIIM.-u Ekspertni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji I!,, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoSüjase v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje. Čistilni prašek zanjo lOkr. T & ' Pristno le z zraven natisnjeno varat- veno znamko (zdrava kovina). Izvleček ls pohvalnih pisem. Bil sem s posiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Barnsen, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Prebolda. Dr. Kanilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 4. aprila Amsterdam 2-30 popoldne. 11. aprila Statendam 6-00 popoldne. 18. aprila Potsdam 12-30 popoldne. 25. aprila Maasdam 6-30 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (88-12) Cene v prvi ksiiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K „ / nifiča m. razred 107 K 40 h s Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10; aa DX razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avatr. podružnice v Brno, Inomostu in Tratil. Ü1 rei kejeva moka za otroke1 I od avstro-j najbolja in naj 1 Dobiva se v leti pgrskih, nemških IrcT avToTiref priporočen a | ceneja hrana za zdrave In na črevih %alne otroke- 1 arnah, droguerijah rep v tovarni R. KUFEKE DUNAI Vl/2 | Fekarija (490-6) v večjem kraju na deželi se dä iMT v najem. Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar.-. Ces. kr. avstrijske flžf državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta. Odhci iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri '24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Liuc; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osubni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S>lnograd, Ino-mostf; čez Aystetten na Dunaj. — Ob 11. ari öl m dopoladne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 6 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sclzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fr.tn-zensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoladne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. ari 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol nograda, Linea, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni \lak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoladne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bre-genca, Inomosta, Zella aj> jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta is Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. ari 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. ari 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kaandkai Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri H m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. j*., ar k> & znani kak #ialV«^ poroCa bolje znani kakovosti sadna, lepotična m drevoredna drevesa sadno in lepotično grmovje, divjake in ograjne sadike, rože, konifere, buksus- in lovo-rova drevesa, kamellje, Azaleje, različne palme, perene, pre prožne in skupinske rastline. ff3T -\ajb©lj«a semena. — Tudi se dobi vedno vezalno zelenje, kakor: Thuja, Retinispora, Taxus itd. sveže in kratko rezano, 50 klg. K 15'—, kameltjin vršički 1 klg. K 120. (608—2) Xajnlij cene. Ceniki brezplačno. 4* Najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona tacih strojev v rabi! Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave sa dobivanje sirotke na roko ln parno moč. ♦ ■ Načrti, proračuni. ■ » (470) Akcijska : užba w Alf a-Separator Dnnaj, XVI. Ganglbanergasse 29. Ceniki, poučne brošura b r e s p I a 6 n o. TJ'ra.Aaa.o dovoljena (623) posredovalnica stanovaoj in služeb rs. Gospodske ulice St 6 priporoma In nu m «-»«•»» le bolj Ne slažbe iskajoče vsake vrste (iiiiiikc in žeiiMke) za LJubljano In drugod. — Potni na tukaj. — Vetttna In kolikor mozii» liltra pontrezba zagotovljena. Vutunrneje v plMarnl. v Damam in gospodom, ki se hočejo omožiti, oziroma oženiti, pa nimajo priložnosti napraviti primernega znanja, nudi se prilika, to storiti danes že modernim potom posredovanja. — Ponudbe (v slovenskem ali nemškem jeziku) z naznanilom razmer in če mogoče s sliko opremljene, dopošiljajo naj se pod „Viola" na Dunaj, VII. Zieglergasse poste restante. — Diskrecija zajamčena, za odgovor priložiti je znamko. Za stariše in varuhe! Za gospice in vdove vsake starosti! Sledeči gospodje iščejo pripravnih nevest: Posestnik, okoli 50 let star, zdrav in čvrst, s premoženjem okoli 140.000 K., Posestnik trgovec in gostilničar, 25 let star in premožen. Trgovec, 30 let star, z obsežno, dobro idočo trgovino. Trgovec, okoli 45 let star, z izborno kupčijo brez dolga v nekem glavnem mestu. Uradnik, 30 let star, z letno plačo 2400 K. Ponudbe se prosijo prej ko prej pod „Viola", Dunaj VII., Ziaglergasse, poste restante. (613-1) Tovarna ustanovljena 1. IS90. Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. SijaAdzaUte*« a Troeevne paske prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršu-jemvse hitro in po najnižjih cenah. BJBJT" Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. (1963—27) Najboljša desertna ninograd-•niške dražbe $>y„ACHAIA" / v Patrasu. Glavne znamke: Mavrodaphne (rudeie In sladko) Achajec (belo in ne sladko). - (146-10) Glavni zastopnik: C. J. Sohrauth Dunaj, IX., Frankgasse 4. Zaloga v Lj-u/blJani: Josip Mayer, lekarnar. kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje A.atoa KoX.©ao trgovec v „Narodnem domu" v Celji. fp9~ Kdor ima veliko pretllva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (694—6 daje inor lam reaii telo. Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice. lato tam i (12. Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč. Kupim večjo množino že rabljenih, snažnih in dobro ohranjenih po primerni ceni. i626 1 Velikost po obsegu od 30 do 150 klg Ponudbe naj se pošiljajo na Josipino Šumi Mif/nnl]ana9 Caiü-^icai^.**«» 9« DEfZorošlsi rimski vrelec najfinejša planinska kislavoda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 57r> Glavni zastop za Kranjsko In Primorsko: Anton fi»äli-i«-lii lijubljann. OTarlJe Terezije eeista - Jlnton Schuster £jubljaaa, Spitalske ulice šteo, Z piipoioča oc za nafiup spomladanskega in letnega blaga po najnižji cz ni. Velika hber *|r- oršttih jopic in ovratnikov %a gospe in deklice. weotei na zafi-tcvanjc, poStninc pzotti. (630 -3) Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroCitev raznovrstne temne in likaoe sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naroCitev se priporoča jBToaali» Mjwflm.akMT (602-4) načelnik. čudovita novost! Pisarniški mebli 325 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, toCno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s aimili bri-ijantom, 1 krasen kolije* iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati Tnošnjiček, jako alegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manäetnih in sraj-*nih gumbov, 1 ff. žepni nožec. 1 ff. toaletno srcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov aa dopisovanje in Se 20f> raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpoSiljalnica S. Kohane, Krakovo, »OMtno prednlo 99. /019—1) Ako ne ugaja, se denar vrne. Mlllllllllllllltl ifi&sv siru lekarnarja Piccolija v fjjnbljanl 61 se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para(> in je torej najbolj čist izdeiek nepreweine hahu-voHti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 110, 100 kiiogr. = 100 kron. I. (1368—27) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstroogerski monarhiji proti povzetju z K 530. in drugo pohištvo se po ceni prodajo. Vpraša naj se v Frančiškanskih ulicah št. 14, II. nadstropje. (603—2) Dr. Friderika Lengiul-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozäve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 1112—6) Dr. Friderika Lengiel-a Naimilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. EniMepmija* (671-2) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Keluvanen-Apolhelte, Frankfurt a./JI. restitucijski fluid. C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 2 80. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. K v/iz da c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju, i. (1363—121 Enonastropna hiša z gostilno, gospodarskimi poslopji, žago in mlinom, 12 mernikov posetve, 5 min. od postaje, 5/4 ure od mesta, se da v najem. Več pove F. Sedlar v Rakovci pri Kranju. (587 -3) Vrtnarica. < klndcryürfnerln.) V prijetnem, zdravem mestecu na Gorenjem ätirskem živeča uradniška obitelj išče k dvema otrokoma (4 in B*/i let' zdravo, spretno, slovenskega (ozir. hrvatskega in nemškega jezika veščo gospodično lepih občevalnih oblik in iz poštene obitelji kot vsr-fc aarioo ki bi morala, po možnosti, pri stanu primernih hišnih opravkih gospodinjo podpirati. Ponudbe z zahtevami in prepisi spričeval na upravništvo „Slov. Naroda sub „J. K. Gorenje Štirsko". (607—2) Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin TI««*i (Brüx) 1'fMko. Dobra nikelnasta remontoarka . ■ gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—28) JtS* Ilustrocitni kurah,,/ zaslon/ in poštnin* prosto. I C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah |g priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland*cemeut v vedno jednakomerni, I vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in od-j| pome trdote dal er nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (628-d I ZZZZZ Dunaj,, I , IvTaximiliaxistraLSse 9. IZZZZ Prva kranjska tovarna sadnih destilatov m pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor: destilat iz I» c je ff m , alcsstllaat »*- drnnlj, to le v buteljkah: dalje la Nlivovec iz domarih češpe>l| in I* laariaaj^-mr««; v Modekili in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. [r^y Prekiipcem večjih množin ugodni pogoji in popust. išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v Ljubljani. O * SI1"-*»f j e» j I ugodni. « #» .616-1) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. Št. 11. Razglas. d514-2) Dne 1. aprila t. I. ob tO. url dopolnilne oidate se bole v občinski pisarni v Vipavi potom znian(sevalne Javne tlražbc zgradba okrožne bolnice v Vipavi. Pcnudnik mora položiti 10 % varščino v gotovini ali v vrednostnih paoiriih. Načrt in proračun z dražbenimi pogoji, je na ogled razpoložen od S-l. t. ni. dalje pn gospoda županu v Vipavi. Zdravstveni zastop za okrožje Vipavsko v Vipavi dne 18. marca 1901. Načelnik: Božič. 2a pomladansko Se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje elegantnih oble% in površnikov i e fi e (523—6) sezono *»■ Opozarjam vse p. n. cenjene naročnice na velijo ijber angleškega su^rcer. D D Q O Jfroj alla Paris 1900. Najnovejše in najboljše v za gospode in dečke K izdelke prvih avMtriJwkih, nemških, Italijanskih ln l/J »naletiklh tovarn m> priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah O. J. HAMANN 'i -M: c. kr. 31>stiii trg štev. 8. Zaloga klobukov privllegovanlh %<$, (621-1) dvornih klob. tovarn W. Ch. Pless, Dunaj in J. Piehler, Gradec. Klobuki Ne po lamini Mtrjavl aJnve in po lastni napovedi ohllke izdelujejo in we vzprejemajo stari klobuki za barvanje in niodernizovanje. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna »lovenska in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po 4l2°|o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice ae sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo (4o-i2) Ur« M. Hudzilk. predsednik. 11 Ustanovljeno Brata Eberl Ljubljana Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 13 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbiuska in pohištvena pleskarja. Prodaja cljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Vslika Iztlrka dr. Sohoenfeld-ovih h%T7 7 tubah za aiad. slikarje. vsakovrstnih öoplöev za pleskarje, slikarje ln zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinsfru najnovejše, najboljše m neprecenljivo sredstvo sa likanje tai pod imenom „Rapider'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ilMIIHiMII—llllil IHll Ww* W* %M$m 13 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg" št. 28 priporoöa svojo veliko zalogo raznovrstnih MvirarHUlh žepnih ln atenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. l-OO. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4«—. Trgovina vseh optičnih predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila ae izvršujejo natančno in i jamttvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 13 jopic in plaščev za gospe« nepremočljivih havelokov itd. Oblek« po meri se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši fapone priporočam po J. S. Benedikt 13 Ljubljana, Stari trg1, tik moje glavne prodajalne na voglu. Katabrralis m priporoča kot najboljie sredstvo p oti kašlju in hripavosti. Zavoj samo 50 vinarjev. Zalogo imata v Ljnbljaui M. Le usta k lekarnar in U. pl. Trnkoczy lekarnar. (1931—9/2) CHOCOLAT 23 9 Svetovna razstava igoo GRAND PRIX r¥aj%i^je odllkovanfe. Istrski ©■© teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. (567-4) Istrska vinarska zadruga Pulj (Pola — Istra). (611—lj Iščg se IzvLčerL srednje starosti, samec, z dobrimi spričeval, Ponudbe naj se pr,š!j>jo na slav. okr županstvo v Senožečah. (505-;; Zp k šeP in katar so Kaiserjevi prsni bonboni. uspešno sredstvo, kar se prepoznava 2650 notarsko overovljenimi spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašljv, hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h j.ri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. as i—j CD CO CO it volje ♦ « XJsta.r5.o"vl:eiio 1. 1870. . » Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke samo iz blaga tvrdk B. Srhroll, C.ranmann in Nikako malcvredno tovarniške,,marveč najskrbr.ej.e domafce delo. Za brezhibni kroj in naj pošt en ej so postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN, Ljubljana ]91et*tlii trg St. (2586 -5) Dakmtatj ]i>'rila iti c. in kr. častniških uskrbuiatišč. Istotam se dobi Izvirno «ir. Butal J»*-er-ja voliirno gerlio vsake vrste, ItopelJMko perilo, potem 1*1«-tinl.c iz lodna in ko) tvrdk Ples«, lllekl in Plehler, najboljše mo«ke in ienwhe iioyoilrr, kravate, ino-dree, žrpnr robce, razno drugo modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd. One so v primeri z dobroto blaga brez konkurence. imel kupec Tzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to btago rade zamenja ali pa denar povrne. Usojam si p. n. gosp. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem premestil svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajočo se pS" trgovino €=t£Q z raznimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem itd. na sv. Marlina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve. Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete: kakor: norično ali beladona perje in korenine, akonitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, česminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje itd. vedno po najvišjih cenah kupoval. Posebno opozarjam p. n. gosp. trgovce in nabiralce zelišč, da se naj vse moje poštne in železniške pošiljatve in pisma natančo naslovijo na Jos. Leuz-a naslednika v Ljubljani, (584_2) da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave. Z odličnim spoštovanjem Jos. Leuz-a naslednik. Prostorna graščina če možno s parkom, vrtom in travniki, s hlevom za najmanj ö konj in stanovanju; za 5 poslov [fc£T se vzame v najem ~~£J} za dobo 6 3o 10 let. — Letna najemščina 2000—3000 kron. — Jedno leto se želi z posknänjo Ponudb^ sorejema ]•> , mm (562-3) špediter Peile v Celju. H li I i II1'i mmin I IHIHI— Ii lili I i II II I Najboljše črniio sveta! Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje a am« Fernolendt črevelisko črnilo § za svetla obutala samo (24—12» Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. -v- priv. p o v s o d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. - St.Fernoieadt. 52 Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime ti " Založena 1847. |ft|« Založena 1847. Tovarn? pohištva J. J. NAG v Ljubljani Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne £g sobe, oprave za salone, žimnate modrece, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. 1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^s^ Patentirani ročni in nahrbtni & )K žveplalni pristrojig navadno in dve jqo delujoti patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov brizplnice za žvepleni ogljik (injektorjii proti trtni uši pristrej! za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in Asa orodja za sadjarstvo in vinarstvo se dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (198—6) HELLER, DuRüj, IL, Praterstrasse 49. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga s neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|t0|© »rez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. 2693—12) Poštnega hranilniCnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. P KO, m Ljubljana Dunajska ceste št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 13 Pristen okusen jetrni tran ä 70 h. — ä 1 K. Jelkino Frannovo žganje ä 1 K 20 h. Pulcberin-Creme dela kožo lepo, či- 8to, gladko in fino; ä 1 K, stekleničica /^ ^ za poskus S ä20h. A < 12 Jedlnl Izilelatelj Mr. Ph. Mardetschlaeger lekarnar In kemik. Pezox za. a. le3co.r3aJ.alco fiimol f Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 13 l»o najnlž flilm cenah. stanuje samo Opekarska cesta št 16, Šivalni stroji po najnižjih eenah. Bieikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje »i o liro in eeuo. 13 |f Vnanja naroČila se točno izvrže". ~W i^-TfasaaeaBgi Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Mikluuc Ljubljana, Špitalske uücg št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah fti> a»a*iKaae«*e. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znanov dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 13 razllenih vrst z« polovieo eene. Vzcrce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 27 jet* KS. S "W o9u«Jx p od JgVJ r>C Dragotin Košak M zlatar # , Sr. Petra cesta št. 4. Velika zalogra 13 razne zlatnine in prstanov. Popravila in vsa v mojo I stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše*. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dama, goapoda In otroke Ja vedno na Izbaro. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. 13 lt?inminifi mi < ► 4 Josip Reich 4 likanje sukna, barvanja in t kemična spiralnica ► < \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 d ae priporoča za vsa v to atroko apadajoča k i 13 dela. f * Poatraiba toina. — Oan« nizka. J Ar-www www mm www 'W^www* Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg fit. 1. i3 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ae dobivajo vsakovrstni kmetijski »troji. Poaebno priporočam avoje izvrstne alamoreznlca in mlatllnlce, katere ae dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Canlkl zaatonj In poštnino proatl. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16 (tt Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vaakovratne VST sodo TBäJ po najnižjih cenah. 13 Eupuje in prodaja staro vinske pesodo. | Ign. Fasching-a vdove 13 ključavničarstvo Poljanski naalp št. 8 (Relohova hiša) priporoCa svojo bogato zalogo ötedilnih ognjioč najprlprostajšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali meaingom m on tiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&ö. 77 Andropogon' je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče ered-n(vo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i i zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zatirani Izpadanje las In odstrani pralaaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že Čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—26) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S K. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpoSiljatev pri iznajditelju: Zgornja Poljskava. X'reprocLa.Ja.lcl popust Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl. Rodoljubi pozor! Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgu pri Ložu Ustanovilo je prvo parno mlekarno in sirarno po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke, kakor slr5 zlasti surovo maslo po najnižjih cen&h in v najbcljšej kakovosti. Rednim odjemalcem in odjemaikam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje. Z am naeelstvo s Istotam se vsprrjme Franjo Petsche, ravnatelj. zastopnik na ljubljanskem trgu (561—4) za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Fogoji ugodni. — Ponudbe naravnost na gorenji n?s!ov. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo uč nkujoče domaee sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slaoesra prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom JPserlioffer-Jeve krojrljlee ali Pserholer-Jeve kri eistilne krojrljlee znane, stane skatljiea s 15 krosrljleantl 91 krajcarjev, I zavitek s O skalijieami I arid ü kr., pri prejSnji vpoäiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpoSiljatvijo: 1 zvitek 1 ari d. £5 kr., * zvitka 'i arid. 3» kr., :S zvitki S gld. S5 kr., tO zvitkov tt gld. «5 kr. — .urin vporane Je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer'Jeva lekarna Dunaj I., Singer Strasse 15. Prosi s« izrecno, ,,J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice" Balzam ozeblino zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rndečlml črkami. esenca imenovana.) — Lahko raztoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, l8^kl£nica Ta nn o c hin in-pomada J. Paerhofer-Jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravilni obliz za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poStnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Buir ion-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. zoper J. Pserhofer-jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo G5 kr. J. Pserhofer-jev sok iz OZkega trpOlca s[eklSeSca°50kr. J. Pserhofer-jev balzam nrnnpp trn I in 1 steklenica 40 kr. g p0Štnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1ji litra 1 gld. 60 kr., V. litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbo vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—9) Pošiljatve po poitl Izvršujejo ae najhitreje proti temu, da ae prej vpoilje denar, večjo naročbe tudi proti povzetju zneska. JOT Če se preje vpoilje denar (najboljše ■ poštno nakaznico), potom Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetja. Or Fran pocel^ Hazcn^Ki zagcucrnik; (515-2) pisarna 905p. dr. prana papeža, Ljubljana, Ualuazcrjeu trg. tk llitt* i. aprila t* 1. ob 3. url popoln ti ne oddala se bode v občinski pisarni v St. Vidu nad Vipavo potom znianjševalne Javne dražbe zgradba dveh kapnic na Nanosu. Ponudnik mora položiti 10% varščino. Načrt s proračunom in dražbenimi pogoji razpoložen je od 91. t. m. dalje v občinski pisarni v Št. Vida nad Vipavo. Županstvo občine Št. Vid nad Vipavo dnö 18. marca 1901. (604-2) ^^^^^^^^^^^ yS-===== -^.djEijeitslro ====- Postaja: 4 morsko kopališče Sistiana.Dev™a I * bb«b«b«b«b«b«BaBaaBaaBaBaa«BaBaBaBaaaBaBaBa«aaBaBaaaaMHBHB^aaBaBBBBaBi južne železnice. ■* Lastnik: Hnez Aleksander pl. Thurn>TaiU. j Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta */. ure vožnje po železnici. Odlično biva- ^ ^| liSče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski rl A voz na postaji. ATA ~Wa (487—7) Ravnatelj Frane Ganatmüller _V .^1 poprej hötel Munsch in nadvojvoda Karl na Dunaji. FM Služba rudarskega zdravnika. Pri rudniku za premog v Trbovljah se odda služba rudarskega zdravnika z letno plačo 3740 K, prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo po normalu. Diplomirani samski zdravniki, ki morejo izkazati večletno prakso posebno v stroki kirurgije in porodničarstva in popolno znanje slovenskega jezika, naj vpoš-ljejo svoje pristojno opremljene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, starosti, stanu in časa eventuelnega nastopa službe, do najdalje dne 1. junija t. 1. predstojništvu bratovskega sklada Trbovljskega v Trbovljah; gospodje bolj priletne starosti imajo prednost. (559 -3) Trbovljski bratovski sklad. ooooooooooooooooooo PsedajdL ostankov III § "V" srede, dne 20. svišča. 1901 se prične velilra Q prodaja ostankov blaga za spomlad. Prodajalo se bode: n blago za damske obleke v ostankih.......meter od 20 kr. višje M » » » » 120 cm široko, čista volna . » »50 » » OVoile de Laine v ostankih .......... » » 40 » » _~ Kambriki I. vrste in pristnih barv v ostankih ... » po 20 » O Batisti v ostankih.............. » od 25 » » §blago za obleke gospodov, Chifloni, platneno blago in čipkaste preproge v ostankih po izvanredno nizkih cenah, ena partija bluz za dame.............po 85 kr. komad q » » belih brokat namiznih prtov.......» 55 » » w » » sončnikov in dežnikov po izjemno nizkih cenah. O » » posteljnih oprav in preprog in mnogo druzega manufakturnega blaga senzacionelno. Ker se bode ostanke in partije gotovo kmalu razprodalo, se čast. p. n. kupci uljudno vabijo, da si čim preje potrebno blago oskrbijo. Z odličnim spoštovanjem Konrad Schumi .Frl novi tovarni* Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 1. »Mi*e xmfl prlmora» knplU Z I?*-«***«, eene! Vsakdo naj vporabi to priliko, kdor si hoče denar prihraniti! Zadnje novosti pomladanskega blaga so ravnokar došle. (586—3) ZABELA Z MAGGI Maggl-java juhna zabala je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijakih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne steklenlčlce se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (6 g, Sadno drevje sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepoticno drevje, drevoredna drevesa, šparglove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst priporoča najceneje in v najlepši kvaliteti Viljem G-eiger drevesnica v Eggenfcergu pri Gradcu. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. (446-7) Mmm &mm Csillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-Iasmi dobila sem jih vsled 14me-seCne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejSe avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasni k, po-uspeSuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aH pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (193—9) jtna Csitiaff Dunaj I., Seilergasse At. S. St. 8515 (028-1) Stavišča na prodaj. Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 5. t. m. bode v ponedeljek, dne 22. aprila 1901 ob 10. uri dopoludne mestna občina ljubljanska deset svojih, v Ljubljani med Dunajsko cesto ter med Dalmatinovimi, Cigaletovimi in Sodnijskimi ulicami ležečih stavisč potom javne dražbe vnovič prodala. Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg št. 1) in se bodo stavišča izkiicala s ceno 20 K za štirjaški meter. Kdor se bode vdeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražbenega voditelja. Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri magistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe. Mestni magistrat v Ljubljani dne 18. marca 1901. i vi o »m—i "o Ti n n a nt .4 CL> na, Austria, Štefani Velika zaloga (10I-21> -"=rr=^ pristnih Jos. Reit- 111% ^^^-\smff h0,fer sinov Pneumatik katere nudim po l«tl IsoIgSb —ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck) Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr, Čuden. urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. o < pT Jožef Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 6 c. kr. koncesionirana pisarna za promet posestev se priporoča za izvrSitev nakupov in prodaj graščin, v de želnl deski vpisanih posestev, tovarniških etabl. sementov, mestnih, najemniških in rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna za Infor-macije. (5WG-:' raslo domače mazilo Iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah ä 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Baz;ošllja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 15«, se pošljejo 4 1 pušice, ali za gld. 1 68 6 2 pušic, ali za gld. 2 30 6 1 puSic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto- ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. G-lavna zalogrst: B. FRAGNER, c. in kr. dvomi dobavitelj lekarna ..pri ernem orlu" Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-15 Danes zvečer ob 8. ari žrebanje! Glavni dobitek kron 60.000 vrednosti. V gotovini «O°/0 manj. invaltta hala r.c. po 1 krono priporoča (416—U) J. O. MAYBR Xjjta.'blja.xil. v Ce$nil<$Jlf(ileiLjee Ljubljana $pital$I(«—Lingarjeuc alice opozarjata slavno p. n. občinstvo v mestu in na deželi pri nakupovanju pamladanjl^ega in letnega blaga za obleke na svojo izvanredno lepo in bogato zalogo. Cene najnižje! (698-8) 000000000000000 4^ r D poja$nilo! Da ovrjem mnoge pomotne, v trgov-sfem svetu razširjene vesti, ki so mi opetovano prišle na znanje, je čutim primoranega izjaviti, da 3 od 12. dne februvarja t. I v konfarzu je naha-jajočo firmo: „Jlug. T$cF)inI