Naročnina mesečno 25 Din, za iuozeui-stvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Ured n ištvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
SLOVENEC
Ček. račun: Ljul>-Ijana št. 10.650 in 10.344 za inserute; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dnna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Teleioni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhuia vsak dan zjutraj, razen pondel jka tn dneva |>o prazniku
Rešite kmeta in delavca
Gospodarska kriza, o kateri smo imeli priliko že tolikrat govoriti, kaže vedno bolj svoje socialne ostrine. Ker smo agrarna država, prihaja k nani sicer nekoliko pozneje, kakor pa so jo občutili v izrazito industrijskih državah. Pri vsem optimizmu, ki ga mora imeti vsako narodno gospodarstvo, se je vendarle bati, da bodo gospodarske težave v bodočih mesecih še rasle. Zato je treba resno razmišljati, kako od-pomoči našemu kmetskemu in delavskemu stanu, ki največ trpita v sedanjih razmerah.
V čem je jedro kmečke krize? V tem, da mora kmet zelo poceni prodajati, kar pridela, nasprotno pa zelo drago kupovati vse svoje potrebščine. Cene kmetskih proizvodov so padle povsod po svetu in je to splošen pojav. Toda drugod si skušajo temu odpomoči na ta način, da znižujejo cene tudi ostalim proizvodom. Tako delajo v Italiji, Angliji, Nemčiji... Nemški državni kancler Briining je v zadnjih gospodarskih govorih postavil odločno zahtevo, da mora znižanju kmečkih produktov slediti padec industrijskim proizvodom, ker drugače bo nemško gospodarstvo doživelo popolen polom. Cisto narav t, o! Kmet se s skupičkom, ki mu ga vrže v današnjih razmerah njegovo gospodarstvo, sploh ne more več prikazati v trgovini. Ce pa bo kmet izločen kot kupna moč, za koga bo proizvajala obrt in industrija?
Ni preuranjeno, da se tudi pri nas nekdo najde, ki ho avtoritativno zaklical: Ker so padle cene kmečkim proizvodom, se morajo znižati cene tudi drugim izdelkom. Pomislimo: Za prodanega prašiča je naš kmet pred vojno skoraj lahko oblekel celo svojo družino, danes pa ne dobi uiti toliko, da bi samega sebe dostojno oblekel. Poleg tega so bili predvojni davki sorazmerno nižji kot danes. V takih razmerah kmet ue bo mogel več dolgo zdržati. Kmečki stan bo zapadel splošnemu obuboža-nju, kar bo imelo najdalekosežnejše in najbolj žalostne socialne posledice. Nujno je treba, da tudi drugi proizvajalci znižajo cene svojim proizvoden), kakor jih je moral znižati kmetovalec.
Izvesti je treba neko izenačenje izgotovije-nih produktov na cene agrarnih pridelkov.
Znižanje cen industrijskim izdelkom se pa ue da doseči mehaničnim potom. Vsekakor je podučen nauk, ki nam ga daje v tem pogledu Italija in Nemčija. Presenetilo je, da se ne v eni ne v drugi državi iudustrijci niso upirali znižanju cen. Iudustrijci so bili namreč mnenja, da se cene industrijskim proizvodom lahko znižajo, — a samo na račun delavskih plač. Delavec naj plača iz svojega znižanje cen industrijskih izdelkov. V Nemčiji so se v Porurju n. pr. iudustrijci takoj izjavili, da so pripravljeni za 6% znižati cene svojim produktom — a istočasno so predvideli 15% znižanje delavskih plač. Takih nazorov so nemški veleindu-strijci Kirdorf, Stinnes, Thyssen in še nešteto manjših v zboru denarnih mogočnjakov. Toda to so izrastki kapitalizma, ki se bodo preje ali sloje bridko maščevali. Znižanje cen industrijskih izdelkov nikakor ne sme iti na račun delavskih plač in še manj izključno v škodo delavčevih dohodkov.
Kajti enako, kakor se je znižal življenjski standard kmeta, se slabšajo življenjski pogoji tudi pri delavstvu. Treba je pomisliti, da so žrtev rastoče racionalizacije in spopolnitve industrijskih obratov predvsem delavci, katere v masah odpuščajo in mečejo na cesto. Toda z znižanjem delavskih plač in redukcijami gospodarski krizi ni nič pomagano, ampak se le še bolj pospešuje. Ker nizke plače slabè kupno moč prebivalstva, a isti denar, ki se prihrani z izporoni delavstva, morajo po drugi poti izdati podporne in dobrodelne blagajne ter organizacije za brezposelno delavstvo. Racionalizacija bi se v tem tempu, kakor se je pri nas pričela, sploh ne smela nadaljevati, ako ni obratnega kapitala, ki bi gradil in ustanavljal nove industrijske panoge. Naša racionalizacija je socialno nad vse kvarna. Obrati se Izpopolnijo z novimi, boljšimi stroji, odvišno delavstvo se izpre, cene produktom se nič ne znižajo — edini, ki ima od racionalizacije dobiček, je podjetnik. To pa ni socialno, ker na ta način je vedno več ljudi na cesti, ki so izločeni od dela, nova industrija jih ne zaposli in padejo zato v breme javnosti. Očividno je najbolj nezdrav pojav pri vsem tem ta, da jo vedno več ljudi, ki bi radi delali, pa ne pridejo ne do dela, ne do zaslužka.
Nikakor ne uvidimo, zakaj bi moral vso težo gospodarske krize, ki nas tlači, nositi le mali človek. Ta je itak že dovolj udarjen kot konsument in zlasti radi svojega negotovega
Gospodarskega položaja, ko mora vedno s stra-oin ugibati, kaj mu prinese jutrajšnji dan. Gospodarskn depresija, ki teži nad nami, naj se socialno porazdeli, da ne bo žulila le kmetovih in delavčevih ramen. Del bremen bodo morali prevzeti nase tudi drugi sloji, zlasti pa tista industrija, ki dela z velikimi dobički. Edino pravično je, da v času, ko morajo vsi sloji svoje polrebe in življenjske zahteve zmanjšati, tudi razni akcionarji spravijo nekoliko manjši dobiček. Previdna in sniotrena državna akcija bi v tej smeri gotovo bila na mestu. Dobro vemo, da je v mnogih državah slabše kot pri nas, da je celo mnogo slabše. Zalo mora biti nam tem lažje, da uberemo pot, ki nas povede iz sedanje gospodarske krize. Ta edina pot pa je gospodarska solidarnost, s katero naj pomagajo vsi stanovi drug dragemu in naj si razdele skupno gospodarsko breme, dokler ne pridejo zopet boljši časi.
Med otroci
Nj, Vet, kralj in kraljica pri usmiljenkah
Zagreb, 30. januarja. AA. Davi je j>red dvo-loni na Markovem trgu bilo že zgodaj zelo živo, ker so se zbirale množice, ki so pričakovale, da jiouovno vidijo suverena. Njimi Vel. kralj in kraljica sta izšla dunes iz dvora nekoliko pred 11. uro. Zbrana množica na Markovem trgu ju je navdušeno pozdravila. Nj. Vel. kralj je prišel v spremstvu prvega adjutanta generalu Stojanoviča, Nj. Vel. .kraljica pa v spremstvu dvorne dame ge. Švrljuge. Avtomobili so se odpeljali v Dolnji grad v Gunduličevo ulico jired šolo samostana častnih usmiljenih sester. Pred vhodom v šolo so sprejeli Nj. Vol. kralja in Nj. Vel. kraljico zagrebški nadškof dr. Anton Bauer ter predstojnica reda častnih usmiljenih sester Ignacija Pavičič, ki je Njuni Veličanstvi pozdravila s kratkim govorom. Po tem |>o/xl ravnem govoru je pozdravila Nj. Vel. učenka Božiča Brozovič, ki je predalu Nj. Vel. kraljici šoj)ek cvetlic. Skozi špalir učenk sta šla N j. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v dvorano v prvem nadstropju. Dvorana je bila vsa v zelenju in cvetju. V dvorani je bil postavljen oder z naslonjači, kamor sta sedli Nj. Veličanstvi. V dvorani so bile zbrane učenke v hrvatskih narodnih nošah. 30 učenk je dcklainirulo pred Nj. Vel. kraljem in Nj. Vel. kraljico daljšo pesem v j»rozi, v kateri je bila v lepili in vznesenih besedah očrtana ljubezen in vdanost do vladarja. Nato je učenka V111. razreda Jelica Erega pozdravila v imenu učenk Nj. Vel. ter dejala, da ves zavori kakor v plamenu žari od ljubezni in vdanosti do Nj. Vel. kralja, kraljice in vladarskega doma. Kratki prograw je bil končan s petjem državne himne. Nj. Veličanstvi sta sc v|>Lsali v zlato knjigo zavoda. Nato sta šli Nj. Vel. skozi gosti špalir učenk na dvorišče ter odšli do cerkve v Frankopanski ulici. Pred vhodom v cerkev na dvoriščni strani, so sprejele Nj. Vel. usmiljene sestre. Po jiozdravu sta šli Nj. Veličanstvi v cerkev ter ostali tu nekoliko časa in jjoslušali petje neke cerkvene molitve. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta šla nato v samostan častnih sester, kjer ju je jwzdruvila predstoj niču riti a sestra Ignacija Pavičič. Izročila je Nj. Veličanstvoma v srebru in zlatu ve-, za no sliko Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Njuni Veličanstvi sta bili izredno ganjeni nad tem jx>k Ionom ter se prisrčno zahvalili. Nato sta se jx>slovili ter odšli \ Erankojjansko ulico, kjer ju je zbrana množica viharno |>ozdruvilu.
Zagreb. 30. januarja. AA. Danes je veliko število kmetov čakalo pred kraljevskim dvorom; mnogo ljudi i/, bližnje in daljne okolice mesta Zagreba je prišlo, da vidijo Nj. Vel. kralja in kraljico.
Malo pred 3 jjojioldne se je Nj. Vel. kraljica odpeljala i/, dvora.
Veliko število otrok iz vseli šol se je zbralo kmalu jjopoldne na ulici z zastavicami v roki. Za popoldne jc bilo namreč določeno, da poseti kraljica otroško vzgajališče mesta Zagreba Am-ruševo v
Klinča selil.
Zato se je na vsej cesti, ki vodi tja, zbralo veliko vaščanov. Cele vasi so odšle na glavno cesto, kjer se jc imela pripeljati kraljica. Pred seboj so ljudje nosili velike jugoslovanske zastave in pred njimi so korakale kmetske in gasilske godbe.
Ko je avtomobil prišel do Klinča scia, je sta lo prebivalstvo na glavni cesti na obeli straneh strnjeno v gostili vrstah in pozdravilo Nj. Vel. kraljico, ki je prispela okoli 3.45 v otroško vzga jališče. Ob vhodu v vzgajulišče je Nj. Vel. kraljico pričakal mestni načelnik dr. Stepali Srkulj s senatorjema Staričem, Neuvval-terjeni in direktorjem Ivanom Muusoni. zdravnikom <1 r, Divilam in kapelnikom Jankom. V spremstvu omenjenih gospodov se je Nj. Vel. kraljica napotila v prostore vzgajulišča. o katerih se je |)otem najjiohvalneje izrazila. O v sem ji jo dajal jxijasnila upravitelj zavoda. Nj. Vel. kraljica je neprestano odgovarjala z besedami: »To jc jako lepo!«
V pritličju so kraljici |x»kazali ambulanto, kjer otroke vsak dan pregledajo. Vhod v dvorano pritličja je bil okrašen s cvetjem, troboj-nicami in s sliko prestolonaslednika Petra, kar je Nj. Vel. kraljico globoko ganilo. Vsi prisotni so neprestano vzklikali Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. princu Petru. Takrat je pristopil k Nj. Vel. kraljici dečko Panter in ji z nekaterimi prigodnimi verzi izročil .šopek cvetja v svojem in svojih tovarišev imenu. Rekel je, da on in njegovi tovariši nikdar ne j>o-zabijo tc sreče, da so mogli v svoji sredi sprejeti in pozdraviti vzvišeno kraljico in svojo mater. »Zahvaljujemo se Vašemu Veličanstvu za veliko pozornost do nas malih Zagrebčanov!« je sklenil svoj nagovor. Njegovo besede so vsi navzoči »prejeli z gromkim vzklikom: »Živela Nj. Vel. kraljica!«
Nato je |>od dirigiranjem zavodnega učitelju Vereša zapel zbor otrok s tamburicami na jprej državno himno, ki so jo vsi pozorno |to-slušnli. Nj. Vel. kraljica je sedela pred »borom dečkov med svojo dvorno damo Švrljugo in go. županjo Srkulj ter z velikim zanimanjem sledila petju dečkov. Nato so mladi tamburaši, ko so oiloeli himno, zapeli še neko pesmico. Nj. Vel. kraljici je zlior nenavadno ugajal in je izrazila željo, ila bi čula šc kako pesem. Takoj
so tamburaši s spreniljevanjeni tamburic zapeli z. jasnim glasom pesmico, ki jc vse prisotne glolxiko gauila.
Ko so dečki ravno končali petje, se jc zu-čul o z dvorišča pred zavodom nenavadno vrvenje. Prihajali so kmetje i/. Klinča vasi, ki so malo j>rej pričakali Nj. Vel. kraljico, ko se je pripeljala po glavni cesti. V dvorano so se čuli vzkliki in zvoki godbe, ki je zunaj svirula. Na čelu povorke, ki je je bilo ncikuj sto, je bila mladina z jugoslovanskimi prajiori. Vsi so nestrpno čakali, da se pokaže Nj. Vel. kraljica, da jo pozdruvi jo. T<nlu Nj. Vel. kraljica je med tem šc ostala nekaj časa v dvorani.
Ko so otroci končali j>esiuico »lz bratskog zagrljaja«, je neka mlada deklica stojvilu k Nj. Vel. kraljici in ji predala
prekrasen šopek cvetic
ter jo poz.dravilu s prigodiiiuii stihi. Nj. Vel. kraljica je ganjena |h>Ik>žola dekletec po licu iu ga poljubila nu čelo. Nato je stopila med otroke, ki so jo veselo gledali in ji poljubljuii roke, ter jih izpraScvula kako jim ju ime, kako so uče itd. Tamburaši so nato odpeli še eno pesem in spremili Nj. Vel. kraljico iz dvorane. Še prej [xi sc je kraljica vpisala v spominsko knjigo vzgnjališča.
Veličasten je bil sprejem, ko je kraljica stopila na dvorišče. Domala vsa Klinča sela s prapori in glasbo je j»rihitela, da jx»zdravi svojo vladarico. Vsi so navdušeno in z zanosom vzklikali: »živele Nj. Vel. kraljica! Živel vzvišeni dom Karngjorgjevičev!« Še tisti, ki so med tem ostali doma, so prihiteli, da vidijo in pozdravijo svojo ljubljeno kraljico. Seveda ni manjkalo fotografov in novinarjev, ki so skrbno pazili, da zabeležijo vsako besedo Njenega Veličanstva.
Po veličastnem sprejemu v Klinča selo, kjer je prebivalstvo izkazalo Nj. Vel. kraljici vso svojo ljubezen iu vdanost, se jc kraljica odpeljala proti Jasti. To je bila
prava triumfalna pot
zakaj vse hiše, kjer se je peljalu, so bile okru-šene z zastavami in jiovsod jo je prebivalstvo sprejemalo z. burnimi vzkliki: »Živela Nj. Vel. kraljica!«
V	Desincu, kamor je prišla Nj. Vel.'kraljica nekoliko kasneje, je bila takisto cesta na obeh straneh polna meščanov, ki so navdušeno jx> zdravi jati. Prihiteli so stari in mladi, prihitela je šolsko deca, da vidi svojo vladarico, ki jih prihaja obiskat. Iz. Desinoa je triumfalna pot vodila dalje j>roti Jasti, kjer je prebivalstvo že zjutraj zvedelo, da dobi obisk kralju ali kraljice. Zato se je vse prebivalstvo zbralo na cesti, da pozdravi svojo vladarico. Bilo je okoli 100 zastav, a iz. tisoč grl so orili vzkliki Nj. Vel. kraljici, kralju in kraljevskemu domu. Navdušenje prebivalstva se ne da jx>pisati. Ljudje so ustavljali avtomobil, ker so hoteli, da bi Nj. Vel. kraljica ostala čim delj v njihovi sredi.
Nato je avto Nj. Vel. kraljice v ixx':asnem tempu krenil dalje |>roti Pleševcu, kjer si jc Nj. Vel. kraljica hotela ogledati panoramo. Tudi v vaši Pleševcu jc bil sprejem veličasten kakor povsod s šolsko deco, s špalirjem, z godbo in z navdušenimi vzkliki iu |iozdravi Nj. Vel. kralju iu kruljici in vzvišenemu domu.
V	vasi Rude se je takisto zbrala množica vaščanov s šolsko mladino, lam je malo dekletce pozdravilo Nj. Vel. kraljico in ji predalo šopek cvetja. Ko je kraljica zapuščala Rude, so z. bližnjega griča zažgali možnurje, da tako sjxiroce Sunioboru, da prihaja t ju kraljica.
Francija zeli miru
Miroliubna izjava nove vlade
Pariz, 30. jan. kk. Vladna izjava Lavulo-vega kabinetu se začenju s priznanjem, da žaili-bog ni bilo mogoče uresničiti republikanske koncentracije, ki jo je želel največji de! državo in parlamenta, in da se je morala vlada omejiti nu minimalni program, zakar pričakuje pristanka vseh republikancev. V zunanji politiki skuša obdržati srednjo linijo med politiko Briandn. ki jo |>odpirn večina parlamenta, in meti željami desnice. Francija želi mir. Njena že deset let konstantna zunanja politika je samo izraz mirovne volje naroda. Tudi novi kabinet ho metodično in potrpežljivo vsa svoja prizade-vanja usmeril za organizacijo miru na svetu. Pri tem računa nu sodelovunjc vseh vlad, ki imajo iste cilje in voljo za ohranitev mirovnih pogodb. Vlada Iki nadaljevala delo sprave med narodi, ne dn bi pri tem zanemarjala lastno varnost in ohranitev zvez, ki so se dosegle s prijateljskimi narodi, ter bo |xi svojih najboljših močeh prispevala k temu, da se doseže ko-
ordinacija evropskih sil. Vlada je (»repričuna, da bo na tem potu ustvarila nova moruličoa jamstvu za varnost Francije, ki se j>rav dobro strinjajo s |x)trebunii obrambe. Sjjorazuinno z drugimi narodi in v smislu določb čl. 8 jxikta Društva narodov stremi vlada zu tem, du bi se doseglo ceneno iu racionalno znižanje in omejitev o!x>roževanju, vendar ne da bi se pri tem odrekla nadaljevanju politike zu učinkovito samoobrambo, ki jamči za varnost in neodvisnost države,
V svojem notranjepolitičnem programu naglasa Laval najprej, du se priznava za laiško zakonodajo in posvetno šolo, toda z omejitvijo, da se mora spoštovati svoboda vesti vseh. Napovedal je, du se Ixxlo izdale odredbe za točno izvrševanje šolske obveznosti, ki se v mnogih krajih zelo zanemarja. Izrekel sc je za načelo brezplačnega pouka tudi v višjih šolah, ki se mora na ta način omogočiti t udi otrokom manj j»remožnih slojev.
Se|a glavne Zadrgne zveze
Zborovanje pod predsedstvom ministra dr. Antona Korošca
Zagreb, 30. jan. ž. V jiroslorih Zadružne zveze je bila pod predsedstvom ministra n. r. dr. Antona Korošca plenarna seja Glavne zadružne zveze. Seji so prisostvovali vsi člani in zastojmiki raznih zadružnih zvez iz, Belgradu, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Splita in Zagreba. Razpravljalo se je o novem načrtu zadružnega zakona. Razprava je bila zelo živahna. Na koncu so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva:
1.	Potreba izdaje skupnega zadružnega zakona s leni, da se ohranijo temeljni principi in svoboda, ki so sprejete na vsem svetu in ki so neobhodno potrebne za razvoj našega zadružništva.
2.	Kol edino dobra podlaga zadružnega zakona je sprejetje načrta zakona, ki ga jc izdelala Glavna zadružna zveza.
3.	Težnja posameznih nezadružniških krogov, du se svoboda zadružništva izrazi na drug način in da se z izdajo zakona ogrozijo temeljni principi pravnega reda v naši državi, je treba energično zavrniti kol škodljive za vse naše gospodarsko in socialno življenje.
4.	Dosedanji razvoj zadružništva v vseh delih naše kraljevine in doseženi uspehi dokazujejo, da je zadružništvo edino, ki more rešiti težavni jiro-blem gospodarske krize in urediti družabne od-nošaje.
Radi tega je Glavna zadružna zveza sklenila, da o vsem pouči kraljevo vlado in jo prosi, da ne dopusti, da bi se to vprašanje rešilo brez volje ali proti volji običajnega zadružništva, katero je s svojim dosedanjim delom služilo casino naši državi.
Jubilej hrvatskega metropolita
Sv. Oče podelil visoko odlikovanje iuoanu mesta Zagreba
Zagreb, 30. jan. ž. Vse jugoslovansko časopisje je posvetilo veliko pozornost proslavam jubileja zagrebškega nadškofa in hrvatskega metropolita ter je v vznesenih besedah slavilo zasluge velikega vladike za učvrstitev katolicizma in za obrambo hrvatske kulture. Nadškof je dobil nešteto čestitk iz vseh krajev kraljevine, v katerih mu vsi sloji izražajo iskrene želje, da bi še dolga leta stal na braniku za najsvetejše svetinje naše domovine.
Najglobokejši izraz spoštovanja nvu je izkazal vladar sam, ko ga je odlikoval z najvišjim odlikovanjem, katere dajejo vladarji Jugoslavije. Mestna občina kraljevskega preslolnega mesta Zagreba se mu je pokloniln v posebni deputaciji ter prevzvf-šenemu cerkvenemu knezu izročila umetniško diplomo častnega občana zagrebškega. Mestni župan je v pozdravnem govoru poudaril, da ga je Zagreb hotel počastiti za njegovo apostolsko in kulturno delovanje med hrvatskim narodom. Ministri kraljeve vlade so se istotako zbrali okrog sivolasega nadpastirja ter na ta način neoporekljivo svedočili, kako visoko priznanje je našlo v najvišjih državnih krogih delovanje nadškofa 1er kako so pravilno
razumeli njegovo delovanje v j>rid konsolidacije Jugoslavije. Večina jugoslovanskih škofov se je zbrala okrog svojega častitega predsednika, da mu želi, da naj še dolga leta z močno roko in z bistrim razumom ter ljubečim srcem vodi usodo katolicizma v naši domovini.
Pri slavnostnem sprejemu, ki ee jc v starem sijaju vršil v krasnih prostorih nadškofijske palače, se je nabralo na stotine predstavnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, zastopnikov javnih in zasebnih ustanov, odličnih osebnosti iz krogov diplomacije, jiolitike in gospodarstva in vsel, polj kulturnega udejstvovanja, ki so bili vsi tolmači vseobčega sjx)štovanjn in ljubezni, katero vživa vladika dr. Bauer v Vseli plasteh našega naroda.
Ganljiv je bil prizor, ko je na večerni proslavi dr. Bauer naslovil na mestnega župana 1er ga ob vestil, da je sv. Oče hotel na poseben način poka-zati. kako visoko ceni delovanje mestnega občinskega odbora, s tem, dn je njemu in podžupanu g. Arturju Malmiku podelil komturni križec reda sv. Gregorija.
„Naš finančni položaj je normalen"
Osier nastop finančnega ministra proti klevetam — Dr, Svrljuga napoveduje stabilizacijo dinarja
Zagreb, 30. jan. AA. Finančni minister dr. Svrljuga je sprejel danes novinarje in jim dal tole izjavo: Pomen prihoda v Zagreb Nj. Vel. kralja in kraljice jc bil zadosti podčrtan v naši celokupni javnosti. Samo en trenutek na ulicah v teh prazničnih dneh daje priliko vsakemu dobromislečemu opazovalcu za ugotovitev, s kakšno iskreno navdušenostjo je Zagreb sprejel svojega kralja in svojo kraljico, kakšno ljubezen je celokupno prebivalstvo pokazalo do kraljevskega doma. Zagreb je v prazničnem razpoloženju te dni, ker se zaveda pomena dogodkov, ki prihajajo kot potrdilo in izraz želje našega vzvišenega vladarja, da pride v neposredni dotik z narodom, da narodu izpriča svojo vladarsko ljubezen in tako na novo razširi tisti temelj, na katerem sloni in bo slonela srečna in napredna bodočnost velike in lepe Jugoslavije. In ta temelj je popolna in trajna skladnost teženj in stremljenj kralja in naroda.
Ni ga gotovo pravega in iskrenega rodoljuba, ki ne bi v teh dneh občutil zadovoljstva in veselja v duši. A vendar se je zgodilo, da baš v teh dneh skušajo zlonamerno izzvati nemire v nekih vrstah meščanstva. Dogodilo se je tudi do zdaj večkrat, da so zlobni ljudje razširili lažnjive vesti o dozdevnih intencijah vlade v nekih vprašanjih. Vendar ni bila nobena teh vesti najbrž izmišljena z manj inteligence in z večjo zlobnostjo ter razširjena v javnost, kakor vest o neki prisilni štednji, ki jo baje vlada želi izvesti. Ta vest je prišla bog-zna odkod in trdila je, da pripravlja vlada celo neki osnutek zakona o tej stvari.
Razume se, da je v glavi tistega, ki je tako »est lansiral, bila samo ena edina želja, da vsaj za trenutek izzove pri nepoučenih ljudeh zmešnjavo in strah, da bi država s takim prisilnim varčevanjem hotela dobiti denarja za svoje potrebe. Prosim vas, demantirajte to vest najkategoričneje! Ne moj kolega minister za trgovino in industrijo, ше jaz nimava pojma o takem dozdevnem zakonskem osnutku. Nihče v vladi ni niti mislil, niti ne aùsli na tak način zbirati državi potrebna ji sred-
stva. Puščajoč ob strani vso absurdnost takega načina finansiranja, kakršen se vladi želi inputirati z omenjeno vestjo, moreni izjaviti, da vlada nima nikake potrebe po kakršnihkoli izrednih ukrepih, da bi si tako zagotovila redno in normalno poravnavanje državnih potreb. Naš finančni položaj je popolnoma normalen, navzlic gospodarski krizi, ki obstoji. Državni dohodki pritekajo v popolnem zadovoljivem obsegu, to je, popolnoma v okviru proračunskih predvidevanj. Vse državne obveze se napram vsakomur redno izplačujejo.
Skratka, v današnjem linančnem položaju države ni ničesar, kar bi zbujalo kakršnokoli bojazen s katerekoli strani. Vlada mimo opravlja svoje posle, delajoč po programu, ki si ga je zadala. Dozdaj izvedeni del programa je v finančnem pogledu pokazal že svoje rezultate, ki se bodo upam, že v bližnji bodočnosti pokazali še v jasnejši luči.
Najmarkantnejša točka v tem nadaljnjem delu programa vlade je vsekako zakonska stabilizacija dinarja, ki bo v danem trenutku dekretirana na temelju priprav, ki so dozdaj izvršene. Čeprav je dozdaj bilo že večkrat v naisvečanejši obliki uradno objavljeno, da bo zakonska stabilizacija dinarja izvedena na današnjem kurzu, vas prosim, ponovite to tudi zdaj, posebno pa naglasite, da nihče niti ne misli na stabilizacijo po nekem kurzu, ki bi se le najmanj razlikoval od današnje faktične vrednosti dinarja v zlatu.
Vlada se zaveda ogromnih perturbacij v gospodarskem življenju države, ki bi jih izzvala iz-prememba bodisi navzgor ali pa navzdol v vrednosti denarja, in niti ne misli na tako usodno solucijo.
Sklenem s prošnjo na vas, zaslopniki tiska, da zastavite vse svoje sile za to, da pomagate odpravljati zmote pri nepoučenih ljudeh in da ne daste, da bi se lažne vesti zasidrale in vznemirjale naivne ljudi. Zlasti ne danes, ko bi morali biti vsi zadovoljni in srečni, da se med nami nahaja vzvišeni kraljevski par.
Zasedanje bonskega sveta
Mirovna industrija v Ženevi
Kako Švicarji razumejo korist razorož tvene konference

Seneva, 30. jan. fr. Po dolgem prerekanju, v katerem mestu naj se zbere že davno napovedana in težko pričakovana mirovna konferenca, se je Svet Društva narodov vendar le odločil za Ženevo. Potegovalo se je za to čast veliko mest. Pariz, ki bi bil z.a 4000 članov, ki se bodo udeleževali te velikanske konference, najbolj privlačno mesto, se je moral izključiti iz razloga, da se je že preveč mednarodnih konferenc vršilo v čarobnem mestu luči, ki na drugi strani baje nudi preveč prilike za raztresenost. Oči delegatov so nato padle v krasno kopališko mesto Santander, ki leži na dolgem obrežju špansko-francoske meje, a tudi ta predlog je moral pasti, ker je prijetnost bivanja v Santander-skem kopališču odvisna od sezone. Madrid ni bil privlačen vsled revolucionarnih neprijetnosti, London še manj radi svoje megle in dragocenega življenja. Dunaj je še imel nekaj šans kot mesto petja in ljubezni, toda ugotovilo se je, da je socijalistična mestna uprava sicer postavila veliko hiš, toda nobenega hotela, kjer bi se inogli spraviti pod udobno streho številni razorožitveni delegati. Tako je ostalo pri Ženevi.
Ženovčani so to vest sprejeli z velikim, odkritim veseljem, najpreje radi tega, ker jim je gostoljubnost postala naravna potreba, odkar skozi deset let sprejemajo mednarodne ■/■■ npnike, drugič pa seveda tudi iz manj idealnih ov. Imeti v svoji sredi 4000 ljudi, boijatih ali pa povprečno dobro plačanih, in to dolgih šest mesecev, zveni zelo pri-
Naša mornarica
Belgrad, 30. jan. AA. Dne 4. februarja bo v New Castlu kolavdacija ladje Jadranske plovidbe »Prestolonaslednik Petere, 7. februarja pa generalni poskus za novi ladji sRab« in »Вакгич. Ladje bodo v domačih vodah že koncem februarja.
Belçrad, 30. jan. AA. Dubrovafka plovMba si je nabavila leta 1930 na Angleškem tovorno ladjo, ki je 433 čevljev dolga in 56 čevljev široka. Ima 9400 ton. Do zdaj se je imenovala »Plutarch«, od-alej pa se bo imenovala »Durmltor«. Dne 1. februarja bo od.pl ula iz Anglija.
Podoore za učHeliiščnike
Belgrad. 30. jan. AA. Dokler ne bo izdelan poseben pravilnik o državni podpori siromašnim učen-• oem učiteljišč, je izdal minister za prosveto tole odredbo: 1. Državne subvencije se bode dajale v okviru proračuna za leto 1930-31 kot podpore učencem uči'.!';išč, ki im.vo odličen «li prav dobi r nepeh 2. Ko; odlični se sim.»rajo učenci, ki imajo na koncu prv?g:i ;r>.neseč:a >z veo pjpflmetov odlično ali p''uv dobro in noben dobrr. Kot prav dobri se smatrajo učenci, ki imajo na koncu prvega tromeeečja iz več predmetov prav dobro kakor dobro in noben slaho. 3. Odlični učenci dobilo 350 Din mesečno, prav dobri pa 300 Din. 4 Kot siromašni učenci se smatrajo oni. pri katerih odgovarjajo poboji razpisu F. N. 19.349 iz leta 1929. 5. Odredbe članov pri §§ 3. 5, 6. 7, 8, 10 in 11 pravilnika o podporah revnim učencem učiteljišč z dne 28. oktobra 1925. ki ostanejo še dalje v veljavi, se bedo uporabljali pri podeljevanju podpor omenjenim učencem. 6. Za eparhijske gojence velja razpis F. N. 8588 Iz leta 1930 z dodatkom, da «e učencem izplačujejo podpore od 1. oktobra 1990 naprej.
Poplave v BetçHi
Bruselj, 30. jan. A A. Zaradi trajnega deževja io nastale v Belgiji velike povodnji. Pri Dougen-boitchu so vode predrle nasipe in poplavile obsežna ozemlja. Reki Sambre in Moea sta prestopili bregove in popolnoma poplavili okolico mesta Charle-roi. Pri Monsu Je povodenj prekinila vse železniške zveze. Pri mestu Jemappes so vode poplavile rudnike 1er ponekod dosegle železniško progo. Na planoti Iferve divjajo silni snežni viharji. Toplomer je padel globoko pod ničlo. V okolici Malme-dyjn je ves promet ustavljen.
Dunajska vremenska na poved. Zaenkrat šc nc bo doeti spremembe doeodanjega vremena.
jetno na ušesa hotelirjev, gostilničarjev ter vseh onih, ki slednje zalagajo z življenskimi potrebščinami. Zato ni čuda, če je takoj razvila zelo intenzivna -razorožitvena industrija«, ki si je stavila za nalogo, napraviti gostom bivanje kolikor mogoče udobno ter preskrbeti gostoljubnim Zenevčanom nekaj dobička. Oficijelne oblasti, javna in privatna društva tekmujejo med seboj, kako bi se mogli koristno udejstvovati pri tem delu. Ustanovila se je že posebna komisija, ki si je nadejala ime »Odbor za preskrbo razorožilvene konference s stanovanjem in h prehrano^. Komisija je že stopila v stik z hotelirji in z nmogimi gradbenimi podjetji, ki naj zgradijo celo vrsto novih hotelov. Konferenca sama bo potrebovala za svoje številne odbore najmanj 38 velikih dvoran. Komisija bo dvorane preskrbela. Za enkrat je predvideno, da se bo moralo najti več:'1 slo dvosobnih stanovanj. Komisija je prevzela odgovornost, da zgradi potrebne stanovanjske hiše. V Ženevo bo prišlo na tisoče avtomobilov. Komisija bo zgradila posebno :>razorožitveno pristanišče« in stavila gostom na razpolngo udobne »mirovne čol-ničke«. Delegati bodo po napornem delu potrebni razvedrila. Komisija bo preskrbela nekaj stotin no- j vih jazz bandov, odprla neka j novih kinov, varie-tejev pa ludi nekoliko klasičnih odrov. Tako vidimo, da se Švicarji zelo resno bnvijo z vprašanjem razorožilvene konference, nekateri trdijo, da celo mnogo bolj, kakor se zanj zanimajo gotove evropske države. Konferenca bo na vsak način za Ženevo uspeh, če ravno bi bila neuspešna za ostalo Evropo.
Strašna rudarska nesreča v AnpUii
London, 30. jan. kk. Včeraj zvečer je bila velika plinska eksplozija v ogromnem angleškem rudniku Haig v Whitehavenu, ravno ko je odšlo 50 delavcev na nočno delo, ki so najbrže postali vsi žrtve katastrofe. Do sedaj so spravili nu dan 10 trupel. Prizadet je bil tudi sosedni rov, v katerem pa k sreči ni bilo smrtnih primerov. Rudnik Haig je sploh nesrečen rudnik. Leži večinoma pod morsko nižino in ga je že večkrat zalila morska voda. Leta 1922. je bilo ubitih 39 rudarjev radi eksplozije. Po neki eksploziji pred tremi leti so zaprli velik del rudnika. Ko so potem rudniški inženerji šli v rove in preskušali možnost zopetne otvoritve, so štiri eksplozije druga za drugo ubile vseh 13 članov te komisije.
Groma svatba
Rim. 30. jan. kk. Na svatbi v neki vasi province Benevent je mati ženina, jezna radi sinove izbire neveste, zagrešila umor mnogo svatov. V bolnišnico .so spravili 25 oseb, ki so se udeležile te svatbe. Njihovo Stanje je brezupno, deloma [>a že umirajo. Mati ženina se je najprej dolgo upirala želji svojega sina, da bi poročil svojo sosedo. Ker je sin radi lega obupaval, je mati navidezno pristala na poroko in sama pripravila svatovsko pojedino. Nihče ni postal pozoren, ko je mati obe družini posadila za dve različni mizi. Ko je bila zabava na višku, je prinesla mati svoje najboljše vino iz kleti in sama nalivala kozarce na obeh mizah. Svoji laelni družini je dala dobro vino, v vrč, ki je bil namenjen za mizo nevestine rodbine, pa je primešala bakreni vitriol. Kmalu so vsi gostje dobili strašne krče in vsa vas je pritisnila v hišo in hotela linčati mater. Zdravnik je ponesrečence skušal rešiti s tem, dn jim je izpraznil želodce, toda v večini primerov je bilo to prepozno.
Pogreb dr. M. Vel j kovica
Belgrad, 30. jan. 1. Danes ob 10 dopoldne je bil pogreb bivšega ministra in znanega belgrajskega politika in finančnika dr. Voje Veljkoviča. Pogreb I se je izvršil popolnoma tiho in skromno. Le številni pokojnikovi prijatelji so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti od kapelice, na novem pokopališču do njegovega groba. Govorov in vencev ni bilo. Med prisotnimi smo opazili bivše ministre Ljubo Davidoviča, Nasto Petroviča, Milana Grela, Mršo Trifunoviča, Dušana Pelcšs in druge.
Ljubljana, 30. jan. AA. na sedmi se i ban-skega sveta se je nadaljevala razprava o bano-vinskem proračunu.
G. dr. Obersnel je spravil v pretres
vprašanje bratovskih skladnic,
ki so v zadnjem času v zelo prtikarrti situaciji. Razvila se i« dal ša debata, v kateri so sodelovali dr. Roš Franjo, g. Slebtovnik Martin in Pre-peluh Albin ter Golouh Rudolf, G. dr. Obersnel je predlagal, naj se da bratovskim skladnicam javna pomoč.
Na vprašanje bana g. dr. MaruSiča je pojasnil g. dr. Obcrsuel, da bi bila sanacija mogoča na ta način, ako bi država prispevala v ta namen morda za nekaj let po 1,000.000 Din in bi tudi banovina s »kromnešim prispevkom prišla na pomoč. Ti prispevki bi se do gotove višine diferencirali. Na ta način bi še nadal'e nosili glavno breme interesentje. Javni činiteliji naj bi samo imeli priliko aktivne intervencije. S pribli nim p ispev-kom 1,000.000 Din od strani države ter s kakim skromnejšim prispevkom od straii banovine za gotovo vrsto let bi se upostaviio ravnotežje, ko ne bo več starih vpokojencev. Na ta način bi postalo stanje nekoliko stabilno.
G. ban dr. Marušič je k temu pripomnil, da je težko zahtevati od dîiave ali od kake druge javne uprave, da bi se ko poracije, ki so avtonomno organizirane, na ta način podpirale. Po svoijem ustroju se morajo vzdrževati po samih interesent ih.
G. dr. Sajovic je povdarjal. da so delodajalci v glavnem krivi, da jc prišlo do izgub,
G. ing. Strgar je glede razvoja bratovskih skladnic in njih slabega finančnega stanja v splošnem potrdil izvajanja g. dr. Obersnela.
Nato se je pričela razprava
o agrarnih operacijah.
G. referent finančnega oddelka Božič je obrazložil predvidene stroške za agrarne operacije v skupnem znesku 812.000 Din,
G. Štrcin Ivan je prosil, naj bi banska uprava preskrbela, da bi se Meni la planina priredila za vzreijevališče mlade živine. To ne bo povzročalo posebno veliikih stroškov. Banska upruva je kolikor je govorniku znano, vložila v to planino že 80.000 Din. Če se melijo: aoiijska dela ne izvrše, bi bil ta denar talko rekoč izgub';en.
G. Detela Otom je povdarjal, da bi se rabilo 250,000 Din.
G. dr. Koritnik Bogdan je povdarjal, da vlada v vprašanju ureditve uprave gozdov in pašnikov velika zmešnjava. Zato želijo vse občine ča-barskega okraja, da se to vprašanje uredi tako, kakor je urejeno za ostalo banovino.
G. ban dr. Marušič je pojasnil g. Koritniku, da je baniska uprava že odposlala predlog centralni vladi, da bi se bivši štajerski zakon, ki je najmoderne.ši, razširil na vse p"d:očje dravske banovine. Do tedaj pa moremo kvečjemu nuditi gotove olajšave, ki se žc prakticirajo Mede ča-barskega okraja. Glede Memine planine bi bilo za interesente seveda najbol/še, da bi banska iiprava Menino planino uredila in jo potem dala interesentom.
G. Štrcin je izjavil, da direktnega dobička cd le planine res ne bo, da pa bo dobiček pro-speh splošne živinoreje v teh krajih.
G. Babnik je priporočal, da bi se podpore za melijoracijo skupnrh zen-ljišč nakazovale tudi pododborom za osuševanje ljubi ans':ega bar a, ki vrše osuševanje dolinskih pašnikov že več let.
G. Košir izrazi miienie, da bi, b'lo j^ko koristno, ako bi se izvedla agratna reforma do konca.
G. ban dr. Drago Marušič je potrdil mnenje g. Koširja, da moramo počakati na zakon o agrarni relormi in da bomo šele potem videli, kake obveznosti nam bo naložil ta zakon.
G. Detela Oton se pridruži pobudi g. Košir;a.
G. dr. Sajovic Ivan je izrazil želje, da se postopek pri razdelbi zeml e čim bolj p-sp»ši.
G. Detela Oton je pritnoamil, da se agrarne zadeve zavlačujejo zaradi tet'a, ker pri agrarnih operaci:ah primanjkuje osobja.
Nato se je pričela razprava
o banovinskih dolgovih.
Gre v glavnem za amortizacijo dolgov, ki jih je banovina nasledila od bivših oblasti, in za nameravane nove investicije.
Po nekaterih formelnih vprašanjih je delovodja g. banski svetnik Senekovič p.ečital naslednje poročilo glede elcktriîikaci'e:
Zaradi aktualnosti vprašanja se je v okvirju I. oddelka ustanovil poseben reffrat za izrabo vodnih sil in elektrifikacijo banovine, v kolikor nastopa banovina kot podjetnik.
Sem spadajo tudi Kranskc deželne eleklrar-ne, ki upravljajo vse obstoječe banovinske elektrarne, in tudi grade za banovino nova električna omrežja.
V lasti dravske banovine se nahajajo trenutno naslednje elektrarne: 1. Završnica, 2. elektrarna v Zagradcu, 3. elektrarna v Bohinju. Sledi poročilo o elektrarnah.
G. Lebiinger pozdravlja ta načrt bnnake uprave, ki nadaljuje započeto delo. Prosi, da bi se čim prej končal dal novod, ki bi vezal tudi Litijo.
G, ban dr. Marušič je spo'očil, da so dogovori z mestno občino ljublj. v na boljšem teku.
Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer izjavil: Kar se tiče žirovske elektrarne pripomnim, da je banovina prevzela programi za saniranje te elektrarne od bivšega oblastnega cdfcora in da si j je program te asanacije popolnoma osvo.ila.
G. Lebinger Hinko je pripomnil, da bi morala ban sik a uprava gledati na to, da bodo cene za električni tok povsod enake.
G. ban dr. Marušič je povdarjal, da že iz či-! slo komercijelnih principov cene za električni tok ! ne morejo biti povsod enake.
G. Mihelčič Alojzij je predlagal, naj se pri ! podeljevanju podpor poslom skrajša doba od 40 1 na 25 do 30 let službe pri enem in istem gospodarju.
G. Šcrbinck Ivan prosi bansko upravo, naj bi se pri elektrifikaciji banovine oziralo tudi na njegove kraje.
G. župnik Ramovš Jakob je priporočal banski upravi, da bi pomagala z elektrifikacijo Velikim in Malim Laščam, Ribnici in dalje proti Kočevju.
G. Slrcin Ivan j« z največjim veseljem po zdravil elektrifikacijo dravske banovine. Pripomni pn, da se inu zdi znesek t milijon Din skoro premajhen. Denar, ki ga bo izdala banska uprava v ta namen, bo dobro naložen.
G. ban dr. Marušič je povdarjal ogromno važnost elektrifikacije, ki jo bo s svoje slrani vsestransko podpiral. Tudi njemu se zdi znesek 1 milijon Din precej nizek, in bo zato skušal potoni virmana najti možnost povišanja te pozicije.
G. Oblak Gabrijel povdarja važnost elektrifikacije banovine, ki bo dvignila naš ugled v zu
O»
nanjoin svetu. Zato se mu zdi čudno, da nekateri krogi rovarijo proti tej elektrifikaciji. Želi, da se načrt banovine uresniči. Glede postavke t milijon Din se pridružuje pripombi g. strelna Za izvršitev vsega programa, ki ga ima banovina, stroški ne bodo -znašali mnogo manj od 100 milijonov Din.
Ljubljana, 30. jan. AA. V nadaljevanju sedme seje bauskega sveta je g. ban dr. Marušič pojasnil namen proračun, zneska l milijon Din, ki je določen zu pospeševanje elektrifikacije v banovini. Ta milijon jemišljen kot podpora kranjskim deželni in elektrarnam in ludi drugim zadrugam, ki se bodo ustanovile. Glavni znesek za elektrifikacije pa je v kroračunu kranjskih deželnih elek-trtrn. 'lani jo predviden znesek za amortizacijo posojila, ki ga bo banovina najela. G. Lipej je priporočal elektrifikacijo tudi v 1'osavju in na Dolenjskem. G. Steblovnik Martin je opozoril na vprašanje glede zadružnih elektrarn, z-lasli na zadružne elektrarne, du se tu uredi neko sorazmerje med njimi.
Keferent za elektrifikacijo ing. Rueh jo obrazložil, da pridejo kraji v vzhodnem delu stajer-ske predvsem v poštev za elektrifikacijo iz falske-ga omrežja. Če morajo kraji na Štajerskem prispevati znatne zneske za svojo elektrifikacijo, bodo morali tudi kraji, ki računajo na priključek na banovinsko električno omrežje, sami ludi nekaj prispevati.
0. dr. Senèar se je pridružil izvajanjem g. ing. Ruelia 1er je povdarjal, da se je n. pr. Ptuj elektrificiral samo na zadružni podlagi. G. dekan Kurent Alojzij pozdravlja načrt elektrifikacije Po-savja. G. Lebinger liinko želi, da banska uprava gleda na to, da bi dobile električno omrežje v svoje roke in oskrbo, če le mogoče občine. G. Veršič Ivan se pridružuje izvajanjem dr. Senčarja. G. Golouh Rudolf je naglašal, da je vnesena tudi postavka »splošni rezervni kredit« za nezadostno.
G. ban dr. Marušič je izjavil nato naslednje: Ker so z budžetom izkazani izdatki česlo prenizki, je treba večkrat poseči po rezervah. To se je videlo tudi v tekočem proračunu. Mnogokrat nastanejo nepredvidene potrebe, elementarne poškodbe na napravah zahtevajo hitro pomoč. Tudi dobivamo nove zakone, ki zahtevajo kritje gotovih izdatkov po banovini. Treba je pripomniti, da mora vsako pametno gospodarstvo imeti golovo rezervo za nepredvidene izdatke, ker si v nujnih slučajih moramo znati pomagati. Zato proračunska tehnika zahteva 2 do 3% od celega proračuna.
G. Detela Olon se zahvali banski upravi z.a njeno naklonjenost glede elektrifikacije.
G. dr. Koritnik Bogdan se zahvaljuje banski upravi, da je pripomogla, da je občina Čabar dobila svoj lokalni električni vod.
G. Lavtižar Josip prosi, naj se napelje elektrika do Raleč.
Nato poda referent g. ing. Rueh poročilo o sedanjem delu in poteku elektrifikacije.
Nato se obravnava proračun izdatkov in dohodkov banovinske
z,aloge šolskih knjig.
G. Golouh je pripomnil, da vlada velika nezadovoljnost med narodom, ker se šolske knjige ne izdajajo takoj v začetku šolskega lela, ampak šele med šolskim letom.
G. pomočnik dr. Pirkmajer je pojasnil, da jo banovinska zaloga šolskih knjig urejena na trgovski podlagi. Kar se tiče prodaje zvezkov, ki so obligatno predpisani, je lo vprašanje urejeno z zakonom o učnih pripomočkih. Po teli zakonskih predpisih so ti zneski državni monopol v vsej državi. Proti temu so so pojavili ugovori ludi iz trgovskih krogov: Mi Smo vse to tolmačili pri centralni vladi, ki pa iz principijelmh raziogov ni mogla odstopiti od te ustanove.
G. Lebirgerju se zdi čudno, da ostane pri zalogi šolskih knjig komaj 2% čistega dobička. Ako se vodi na trgovski podiagi, je ta dobiček absolutno prenizek. Ako se v®d.r£,u e ta zaloga šolskih knjig, bi bila njena naloga, da so šolske knjige bolj poceni.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja nato g. Lebinger,u ter iz,avl,a, da obratuje zaloga šolskih kn/.ig po komerci elniii načel h, ni pa rekel, da tudi išče d.obička po teh načelih.
G. Prepeluh Albin je iz.avil, da moramo delati na to, da se zaloga šolskih knjig ne ukine, ker lahko poslane posebno za na-še slovenske razmere zelo vaina kulturna ustanova.
G. pomočnik bana dr. Piikma.er še pojasni, da je to, o čemer se razpravlja, prora.un in ne bilanca. Ako bi hoteli presoditi taktično v eJnost te ustanove, potem bi morali pregledati bilanco. Približno tekem enega meseca bo na razpolago tudi bilanca zaloge šolskih knjig.
G. Mihelčič Alojz je prosil bansko upravo, naj vpliva na to, da se bodo pravočasno dobili zvezki in šc-lske kn ige ker sicer trpi pouk. — G. Rajh Jakob je vprašal ali je uveden za šolske odbore pri zalogi šolskih knjig tudi popust, kakor ga imajo pri drugih knjigotricih.
Na to vprašanje je pojasnil g. pomočnik bana dr. Pirkmajer, da daje zaloga šolskih kn ig krajevnim šolskim odbo eni istotako primeren popust ali pa jim da>:e brezp'ačne ekrcirplnre knjig, ki se potem razdele med revne učence.
Nato je bila seja zaključena.
Drobne vesti
Belgrad, 30. jan. AA. Poštno-lelegrafsko-lele-fonski odsek ljubljanske poštne direkcije razglaša:
Dne 31. jan. se zatvorijo pošta, brzojav in telefon Slrnišče. Nainestu lega pa se s L februarjem otvorijo pošta, brzojav in telefon Majšperg.
Belgrad, 30. jan. AA. Prometni minister jc dovolil 50% popusta za vožnjo na državnih železnicah iu ladjah Članom društva Jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov, ki potujejo na skupščino udruženja v Belgradu od 21. do 23. februarja. Popust velja od 18. do 20. februarja za vse vlake razen Orijent-ekspresa.
Belgrad. 30. jan. AA. Jugoslovansko-holand-ska zbornica v Amsterdamu javlja, da se aprilske razstave zagrebškega velesejma udeleže tudi ho-Iandski razstavljaloi dekoracijskih rastlin, grmov in cvetja v vazah, da pokažejo moderno ureditev vrtov. Razen lega bodo strokovna predavanja o vrtnarstvu.
London. 30. jan. kk. vTinies : poročajo iz Te-heratut, da je bil perzijskemu parlamentu predložen načrt zakona, da morajo vsi inozemci, ki imajo v Perziji zemljišča, prodati svoja posestva v treh mesecih, sicer jih bo vlada razlastila proti odškodnini.
Milan, 30. jan. kk. Poslanec Turattl, ki je odstopil kol generalni tajnik fašistične stranke, prevzame sedaj vodstvo »Štampe v Turinu.
Newyork, 30. jan. Л A. V kaznilnici v mestu Anandalle so je uprlo 4000 mladih jetnikov, delniški pazniki so po daljšem boju premagali upornike. Ranjenih je bilo šest jetnikov.
Montréal, 80. jan. AA. Zgorela jo cerkev Sni nI Denis, ki jo najlepša stavba mestu. Škodo oenijo ш 7,440.000 frankov (15 milijonov dinarjev),