TRST, sobota 13. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 231 (3469) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 I?3?vh>STVO: MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10’ "l“e£tlg,Q viSine' tV" Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico ML. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za*°ZUd ® Jvj a. v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 375 - izdaia Založništvo tržaškega ti a • USPESEN ZAKLJUČEK PRVE FAZE RAZGOVOROV O SUEZU V NEW YORKU DOSEŽEN SP0RKZUM 0 ŠESTIH NHČELIH hi nal bodo podlaga za nadalinla pogaiania Danes nova seja Varnostnega sveta - Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala v Ženevi klS Y0RK’ M- ~ °b za' l eku tajne seje Varnostne-„ ,veta. ob 19.15 po krajevni iaSU' amer>ški držav-vili n'k Foster Dulles izja-Hb t! en sporazum o nače-** bil dosežen.« ^titanski zunanji minister (ljWyn Lloyd pa je izjavil, Vj. * 1® «nekoliko napredo-Sd *: fla Pa so še velika na-» pri pogledih, amniarskjoeld je članom «ič»i°Stne*a sveta prebral šest Cosk.’ 0 katerih so se Iran-Zonan8leški in egiptovski T nJ> minister sporazumeli. * načela so: morau°!b* po Prekopu bo ^ 'a hiti svobodna in odpr-»li reZ sleherne neposredne (To P°Sredne diskriminacije. točje"^6*0 zavzema isto podalo or odgovarjajoče na-jt. , 'arinske konvencije, to Niti tehnirne kakor tudi BJn 5ne Plati, na katere se sa tudi tretje načelo.) Nrafj‘V'renost Egipta se bo j1,14 spoštovati. biti i^.e,ovanJe prekopa mora Je H°.c*n° od politike sleher-orzave. bi« b'a^'n dol°čevanja pristoj-rjžlJ 0 d°iočen na podlagi spo-ristjiij* mecl ESiPtom in ko- kov ^®e,en odstotek dohod-tj z Pristojbin bo določen **»»] prek0pa. So j, brimeru sporov se bo-hiea Z31* nerešena vprašanja i« za Sueški prekop irhitf‘Dtovsko vlado rešiti z Nf(bZ0 'n predvidene bodo Znest ne določbe za plačilo baiai0V’ 8lede katerih bi iz-j ’ da jih je treba plačati. "• !v',neVa se- da bo Varnost-(anjj Pooblastil Veliko Brili.. - F Ife Tja rancijo in Egipt, naj Bjj jSPoiazum za rešitev, ki "•Nihaji na dogovorjenih bod0 bilo določeno, ali Va]j ZU:'anii ministri sodelo-*li j,®1! bodočih pogajanjih, °biasji “odo v ta namen po-v0ri 1 svoje namestnike. Go-tajanio’ da boao bodoča po hio; ‘hja rda Vodili veleposlaniki bevj. prihodnji mesec v 2e- h ■ ,(ii: Jutri sta določeni dve * °b 15. uri po kra-hig0 ^.asu' druga pa ob 21. i Nm ”)0 bodo sklicali samo bo za/rU- da popoldanska ne Sv^vala za reda. izčrpanje >ji seji. Popoldne nov sestanek, da b*1* d,Jaano obliko dosežene-»o *oemu del a 8a -'cnau sporazumu, ki .,fSi . rtto predložili na ve- 'Vet„ tai »i seji Varnostnemu Po jutranjem razgovoru med tremi ministri in Hammar-skjoeldom sta se Pineau m Lloyd še ločeno sestala ob navzočnosti večine članov francoske in britanske delegacije, da se sporazumeta o besedilu začasnega sporazuma, ki so ga nato predložili egiptovskemu zunanjemu ministru in Varnostnemu svetu. Zvečer je Hammarskjoeld povabil na večerjo indijskega ministra Krišno Menona. Predsednik egiptovske družbe za Sueški prekop Badavi je ponovno zanikal trditve, da je prišel v New York z namenom, da se z ameriškimi petrolejskimi in plovnimi družbam: razgovarja o upravljanju Sueškega prekopa. Poudaril je. da je prišel v New York. da govori «z ameriškimi klienti« m da zve za njihove zelje. «Taka posvetovanja, je pripomnil ravnatelj, so normr.ina med klienti in dobavitelji ra nikakor ne pomenijo, da hoče dobavitelj pritegniti svoje kliente k upravljanju svojega podjetja. Badavi je dalje izjavil, da se namerava sestati tudi s klienti iz drugih delov sveta in da zato predvideva druga potovanja. Popovič pri Duilesu NEW YORK. 12. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je imel včeraj daljši razgovor z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. To je že drugi sestanek Koče Popoviča z Dullesom. odkar se je pričela v Varnostnem svetu razprava o Suezu. Hatojama v Moskvi MOSKVA, 12. — Japonski ministrski predsednik Hatojama je prišel danes z letalom v Moskvo, kjer bo vodil pogajanja za mirovno pogodbo s SZ «Pravda» javlja, da se bodo uradna pogajanja začela v ponedeljek. V bližini ameriškega letalskega oporišča v Tachikawa je danes prišlo do spopadov med policijskimi agenti ter prebivalstvo in sindikalnimi delegacijami. Pri tem je bilo okoli 40 ranjenih. Incidenti so posledica odpora, ki traja že 9 dni, proti merjenju terena, ki ga je določila vlada za primer morebitne razlastitve zemljišč okoli letalskega opo- rišča, ki ga nameravajo povečati. Od 4. oktobra je okoli tisoč študentov in sindikalnih predstavnikov pod vodstvom okoli 30 socialističnih poslancev branilo prihod geometrov. Danes je proti demonstrantom nastopilo 200 policijskih agen. tcv. Socialistična opozicija v parlamentu poudarja, da hočejo letališče razširiti, zato da bodo lahko pristajali tudi bomb-n ki, ki prenašajo atomske bombe. Socialistična stranka je danes odobrila resolucijo, s katero zahteva prenehanje a-trmskih poizkusov ter sklenitev sporazuma s tem v zve. zi Resolucijo so takoj poslali Bulganinu, Eisenhowerju in E-denu. Nove obsodbe v Poznanju POZNANJ, 12. — Proces proti skupini 9 obtožencev se je zaključil danes popoldne z oprostitvijo dveh obtožencev; ečen od obtožencev je bil obsojen na 2 leti zapora pogojno, eden na eno leto in 6 mesecev, eden na 2 leti in 6 mesecev, eden na 3 leta, trije pa na 6 lot zapora. Na procesu proti skupini 8 obtožencev pa se je nadaljevalo zasliševanje prič. Posebno zanimive so bile izpovedi nekega poročnika, ki je bil v službi v bližini vojaškega sodišča. Izjavil je, da je množica začela metati kamenje proti oknom poslopja tajne policije. Proti demonstrantom so uporabljali vodne brizgalne. Zatem je slišal prve strele in je videl znake izstrelkov na pročelju hiše nasproti policijskemu poslopju. Iz tega sledi, da so prvi streli padli iz policijskega poslopja. Zatem je poročnik povečal, da je množica pretrgala vojaške kordone, iztrgala vojakom orožje in začelo se je vedno močnejše streljanje. Zaradi posebno jasne in točne, izpovedi priče, je državni pravdnik zahteval, naj bo ta na razpolago sodišču do zaključka procesa. danje izkušnje poljskih delavcev že same po sebi jamčijo vse hitrejši razvoj Poljske v smeri lastne poti v izgradnji socializma. Delegacija bo jutri odpotovala z vlakom v Opole, kmetijsko področje jugovzhodne Poljske. Stambolič v Gdansku VARŠAVA, 12. — Delegacija zvezne skupščine Jugoslavije je prišla danes iz Varšave v Gdansk, kjer je obiskala ladjedelnico. V odgovor na pozdrave delavcev se je vodja delegacije Petar Stambolič zahvalil za topel sprejem in izrekel prepričanje, da dose- VČERAJ SESTANEK TA.lMŠTEIf PSI IH PSD! Sestavljena bo pari za proučevanjeproblemov socialistične V komisiji bo po pet elanov vsake stranke, med njimi oba tajnika in njuna namestnika Saragat še vedno samo ponavlja zahteve pp prekinitvi vsek stikov PSI s KPI - Phillips ni dal znane izjave, ki se mu je pripisovala ~ Ilervoza pri demokristjanih pred kongresom (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Za danes napovedani sestanek tajništev PSI in PSD1 je bil včeraj preložen, vendar pa sta se danes tajništvi obeh strank vendarle sestali, in sicer na sedežu socialističnih poslancev na Momecitoriu. PSI sta zastopala Nenni in Pertini, PSDI pa Matteo Matteotti ter Tanassi. Dejstvo, da sta prišla na sestanek z vsake strani tajnik ir. njegov namestnik, dokazuje, da prevladuje na obeh straneh dobra volja, da bi se proces združevanja kar najbolj uspešno nadaljeval. Ob koncu sestanka je bilo izdano sledeče poročilo; «Danes sta se sestali tajništvi PSI in PSDI, ki sta proučili položaj. V skladu s pooblastilom, ki sta ga dobili, sta ugotovili popolno soglasje za sestavo paritetne komisije, ki bo imela nalogo, da proučuje probleme, ki zadevajo socialistično združitev. Imenovanje članov komisije sta tajništvi prepustili vodstvom o-bth strank«. Njso pa bili še dokončno določeni kriterji, po katerih naj se imenujejo člani ome- Baškovič tito ••lih 0 RAZGOVORIH HRUŠČEV ^ 1 Pnmen Rajkove rehabilitacije - Pozitivnima neposrednih razgovorov o Suezu h <0(1 , ie ®0Q.f,na*esa dopisnika) ■ <2. — sZelšm t«B^ahašnc0uciar‘ti, je izjavil « »ufe1 • *iskovni konfe-z« državnega taj- n .zunanJe zadeve to.T' M,i~ra^ovič, «da sta 4 v,V‘i‘ in Flruščeva v Ju-vštii-55ovjetc8blslt maršala Ti- J11, zvezi bila pri-prj;.acaja, med kateri- VhVati, J0’ *cot ie b'*-° Pn" v6tai*v6 J i Prijateljske iz’ 5 Sih * dov o raznih .tf . ed s Področja odno-'šiiiiiNi <. 6rna državama ka- oh„;mednar°dnih vpra-1 t.c>ledpJ*stranskega interni zgovur a naravo obiska Hv-Jiot „°v niso bili spre-4iXn^m.vam že prej ,.«TjlSo bil, sk|epi in tu-hv», razo,„ Predvideni.« ^v,°rašk0ri ' j« nada- S j ka za?,Č ~ so Sprj" Ni raz„ a?.lp:,anje v svetu, «Vn vw"V0' ker so na- * Zai^e -'veta danes hi),, na,., 'eresirani za to, SSnj^° pota za večje (,XV u miru ed državami v Raz„ ln Varnosti na-Sj {etud.gov°ri Tito-Hru- srt u:i: i S*h Zaačaj 80 bili neuradno Netnj:-’ ■ s° izraz takš- % H st, 'len j ^»ilj6 °i spremenilo, ih naporov. ds Z°J}° spremeniti v , 'i{s: nani«" ‘lv‘ jugoslovan-il^siiv Nce Pntttike aktivne na , v znanih s*t 4-ski teh _tc?e,.y.° kkS»«SS?eritvi IS' ^*»YaVa>nadn®0Si med °'be' f.Mt, >n w.' e vee, takšni ifSi Saiho oh80VOr' 80 moB' 'n “ obojestransko za- ST:?. * *em že na prejš- ^?rist take poli-sem skupno nji konferenci povedal v zvezi z obiskom, izčrpal vse, kar lahko povem. Zato vas prosim, da preidemo na druga vprašanja.« V odgovorih na vprašanja novinarjev je Branko Draško-vič izjavil, da so dosedanji neposredni razgovori in razprave v Varnostnem svetu pokazali, da se vlagajo resni napori, da bi se našla sporazumna rešitev sueškega vprašanja' Sedanje in prejšnje vojaške akcije na jordanski meji so po mnenju Draškoviča zaskrbljujoče, ker zaostrujejo že itak zaostren položaj in vnašajo nov negativen element. Obisk delegacije Jugoslovanske ljudske armade v Sovjetski zvezi je čisto vljudnostnega značaja. »Rehabili tacija Lazla Rajka in njegovih tovarišev, kakor tudi govori na svečanem pogrebu po. smrtnih ostankov, je izjavil Draškovič, «jasno kažejo odločnost in aktivne napore vodstva Madiarske partije delavcev in vlade, da se razčistijo ostanki nedavne preteklosti. Mislim, je zaključil Draškovič, da je takim in podobnim dogodkom potrebno dati velik pomen« Predsednik republike mar šal Tito je sprejel danes v Belem dvoru člane delegacije Zveze sindikatov Poljske, Zveze sindikatov Madžarske in splošnega sveta japonskih sindikatov. Sprejemu je med drugim prisostvoval tudi predsednik centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. B, B mene paritetne komisije. O tem bosta odločali tajništvi prihodnji četitek. Y komisiji bo od vsake stranke pet članov, ki bodo bržkone izbrani ne samo med člani vodstev, temveč tudi med predstavni-k- raznih smeri, ki niso zastopane v vodstvih in izvršnih odborih. Ze sedaj pa je gotovo, da bosta v komisiji tako oba tajnika kot oba njuna namestnika Preden bo začela paritetna komisija poslovati, se bo sestal nacionalni svet PSDI, ki je sklican za 27. 28. in 29. t. m. ter centralni komite PSI, k. je sklican za 30. in 31. t. m. Kot je bilo napovedano, se je danes dopoldne sestala komisija PSI pod vodstvom Nen-n ia, ki ima nalogo, da sesta-v; politično-ideološki program, ki bo podan na prihodnjem socialističnem kongresu Posameznim članom so bili dodeljeni sektorji, ki jih morajo obdelati. Ideološke probleme bo razvil poslanec Basso, z ekonomsko politiko se bosta ukvarjala poslanec bombardi in prof. Amaduzzi, z ju-ridičnimi vprašanji države dr. Bonacina, s problemi znanstvenega raziskovanja dr. Ca-stagnoli, s šolskimi vprašanji profesorica Carrettoni, s poljedelskimi dr. Locoratolo, s skrbstvenimi vprašanji prof. VV.dmar in končno z vprašanji zunanje politike poslandc Pie-raceini. Dopoldne sta se sestala tudi Nenni in Matteotti, tako da. se lahko reče, da je bil drn posvečen «socialistični spravi«. Seveda je treba pri tem izvzeti Saragata, ki je objavil v listu «Giustizia» članek, iz katerega še vedno veje nepomirljiv antikomunizem. Saragat pravi v tem članku, da je PSI obvezan, ko je Fr.DI pristal na ustanovitev paritetne komisije, odstraniti oviro, ki je bila postavljena na pot združitve. Sporazum o posvetovanju med PSI in KPI je treba odpovedati; če takoj, toliko bolje, toda najkasneje ob socialističnem kon-g.esu, piše Saragat. Opravičevanje tistih, ki so omenjeni sporazum sestavili, ne more n kogar zadovoljiti. Ne zadostuje, pravi nadalje Saragat. trditi, da ni nikakih vezi ljudske fronte. Pač pa je treba pretrgati vsako popkovino s komunistično partijo, tako da bc mogoče zares živeti lastno življenje. Ce se v Pralogna-nu ni zahtevala odpoved sporazuma o akcijski enotnosti, je bilo to zato, ker je tajnik PSI ponovno zagotavljal, da je ta sporazum mrtev. Nevarnost sporazuma o posvetovanju ni v tem, da se ga PSI lahko poslužuje ali ne poslužuje, pač pa v tem, da .-•e ga gotovo poslužuje in se ga bo posluževala komunistki na partija. Potem govori Saragat o odgovornosti pred delavskim razredom in narodom, da ne pride do zdiužene stranke v okviru socialistične alternative češkoslovaškega ali poljskega tipa. «Mi se zavedamo težav, r ka*erimi se bore na-š' tovariši v PST, piše Sara-get, ih bomo storili vse, da jim pomagamo. Korist delavskega razreda in države za- hteva, da se vsak stik s komunistično partijo pretrga in da vlada skrajna jasnost » vsem združitvenem procesu«. Ko pravi, da bi se združitev v dvoumnosti ali pa celo v atmosferi tristranskih posvetovanj izpačila v razširjeno ljudsko fronto namesto v socialistično alternativo, ki jo država pričakuje, zaključuje Saragat; «Veselilo bi nas, če bi se ma;hne razprtije, ki r.ri bi odmaknile temeljno vprašanje, ki se mu ni mogoče izmakniti, čimprej prenehale. Vemo, da je treba za oaločilni korak ločitve od komunistov poguma. Toda ne dvomimo, da bodo ljudje, ki so si naložili visoko nalogo, da pripeljejo svojo stranko na skupne pozicije, znali ob primernem trenutku to napraviti brez oklevanja«. Značilno je. da zna Saragat postavljati zahteve, ne da bi niti z najmanjšo besedo omenil, kaj misli o tem, kar zahteva PSI. Se vedno se namreč Saragat drži stališča, kot da ne gre za socialistično združitev temveč bolj za priključitev k PSDI. Socialdemo. katski voddelj pozablja, da gre za socialistično in ne za socialdemokratsko združitev. Včeraj je namreč vodstvo PSI v svoji resoluciji poudarilo, da se je treba odpovedati tudi centrističm politiki. Saragat pa je to zahtevo v svojem članku popolnoma prezrl. Seveda je jasno, da bi Saragata izstop iz vlade dovedel na levico, bolj k pozicijam PSI, zato bi hotel preje od Nennija doseči odpoved sporazuma s KFI, preden bi se podrlo sedanje politično ravnotežje. Danes je bil Nenni sprejet tudi pri predsedniku republike. Poročal mu je o razvoju procesa socialistične združitve. Predsednik Gronchi se namreč od časa do časa posvetuje o političnem položaju neposredno s posameznimi političnimi voditelji. Britanski radio je danes zvečer v svoji italijanski oddaji objavil, da Morgan Phillips v zadnjih dneh sploh ni dal nikakih izjav ne britanskemu radiu ne kakemu listu in sploh kakemu informacijskemu organu. Pač pa je v torek komentator radia v italijanski oddaji izrekel svoje dvome o socialistični združitvi s podobnimi besedami, kot sc se pozneje pripisovale Phil. l;psu. Čudno, da so toliko čakali s to objavo, ko bi vendar bile s takojšnjim demantijem prihranjene mnoge pikre reakcije na «Phillipsove izjave«. V demokrščanskem taboru vlada spričo zadnjega preobrata v procesu socialistične združitve precejšnja nervoz, nt.st. To se vidi že iz pisa-n|a današnjega »Popolo«, ki se mu zdi zelo čudno, da zahteva PSI od kongresa neke druge stranke, naj trdi raje tc kot ono. List pravi nato, da bo kongres razpravljal o tem, kar se mu zdelo bolj koristno za razvoj države. Toda ker gotovo nihče ni mislil, da ne bi bil kongres v Tudentu suveren, kaže člani k, ki bi rad dokazal Nen-nijevo domišljavost, da so de-mokrščanski voditelji skočili iz kože, ko se je nenadoma prenehal zastoj, ki je nastal v procesu socialistične združitve. Opaža se zopet okrepitev tendenc, ki zahtevajo premak. n tev iz sedanje pasivnosti, preden bi bilo prepozno. Tako je dejal podpredsednik poslanske zborn ce Rapelli v ne-kem intervjuju, da je največja nevarnost za kongres v Tri-dentu nadzorovanje delegatov po «aparatu«, kar sicer lahko prinese uspeh večinski skupini, ne more pa politično kvalificirati kongresa. Želeti bi torej bilo ne zmago tega ali onega, kar je lahko doseči, temveč razpravo o političnih tezah in nato zmago neke teze. V nasprotnem pr-meru bo ostalo pri negibno-sti in pobuda bo prešla odločno k socialistom in socialdemokratom Rapelli bo v Tridentu vodil skupino krščanskih socialcev k; združuje «acliste» (katoliške delavcel in sindikaliste, in namerava nastopiti proti Eanfaniju. Na njegovi strani sr znani katoliški sindikalisti Ravaioli, Labor in Ambra, ravnatelj demokrščanske proti-fanfaniievske agencije, ki je tudi objavila Rapellijeve izjave. Zdi se, da so tudi na demo-krščanski desnici zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da propade štiristranski sistem, ko se je pričelo sporazumevanje med ero izmed vladnih strank in ene izmed strank v opoziciji. Pričakuje se, da bo Andreotti na kongresu ponovno zahteval krizo vlade, ki naj prinese razjasnitev. A. P. Delegacija KPI danes v Mariboru KOMENTAR JUGOPRESSA O RAZGOVORIH MED ZKJ IN KPI ZAGREB. 12. — Delegacija KPI je danes dopoldne v spremstvu tajnika CK KP Hrvaške Vladimira Bakariča. članice CK ZKJ Vide Tomšič in nekaterih članov izvršnega odbora KP Hrvaške obiskala muzej ljudske revolucije. Zatem so člani delegacije, razdeljeni v nekaj skupin, obiskali zavod za socialno zavaro-| vanje, univerzitetni svet, inštitut za gospodarska vprašanja in nekatere zadruge v o-kolici Zagreba. Popoldne so se člani delegacije v CK KP Hrvatske razgovarjali s člani CK Hrvaške o splošnih vprašanjih. ki zanimajo obe partiji. Jutri zjutraj bo delegacija odpotovala v Maribor. Novinarska agencija Jugo-press poudarja danes, da so se razgovori med delegacijo KP in voaitelji Zveze komunistov Jugoslavije vršili v prisrčnem ozračju ter da predstavljajo resen prispevek k medsebojnemu razumevanju. «S temi razgovori, nadaljuje Jugopress. se je začelo praktično sodelovanje, ki je bilo predvideno ob Togliatti-jevem obisku v Beogradu v maju t. 1. Voditelji KPI posvečajo veliko pažnje iskanju poti v socializem in prilagajajo aktivnost delavskega razreda konkretnim pogojem v svoji državi. Prirodno je. da istovetnost stališč ni odločilne važnosti pri sodelovanju med delavskimi partijami. Zaradi tega ni potrebno misliti da bi moglo biti tako zamišljeno sodelovanje škodljivo za korist socializma tem bolj, ker stvarna ocena razvoja socializma dokazuje, da je nesprejemljiva teorija, ki pravi, da morajo biti vse akcije socialističnih gibanj na enak način vskladene.« Končno poudarja komentator Jugopressa, da je med vsemi komunističnimi partijami Zahodne Evrope samo komunistična partija Italije dala konkreten prispevek pri iskanju nove poti v odnosih med delavskimi gibanji. Famas aretiran BUDIMPEŠTA, 12. — Agencija MTI je nocoj javila, da je bil bivši obrambni minister Mihaly Farkaš, ki je bil julija razrešen funkcij v stranki in izključen;, sedaj aretiran szaradi kršitve socialistične zakonitosti«. Agencija pojasnjuje, da je bil aretiran na ukaz državnega pravdnika. Pravosodni minister Eric Molnar je danes izjavil novinarjem, da bodo policijski častniki, ki so bili aretirani pred dnevi (med katerimi je Vladimir Farkaš) prišli pred vojaško sodišče. Sporočil je tudi, da bodo ukinili posebna sodišča, pred katerimi so do sedaj obravnavali prekrške proti režimu. Morebitni novi procesi političnega značaja bodo spadali v pristojnost rednega sodstva. Minister je tudi sporočil, da bodo razrešili funkcij tiste sodnike, ki so odgovorni za pretekle in najbolj hrupne politične procese kakor proces pioti Rajku in drugim soobtožencem, Jzvestja" obsojajo odlikovanje vojakov ki so se borili v SZ MOSKVA, 12. — Današnja «Izvestja» označujejo kot ({presenetljivo in nerazumljivo« nedavno podelitev odlikovanj za vojaško hrabrost 1946 italijanskim vojakom, ki so se med vojno borili na vzhodni fronti proti sovjetskim četam. «Ni treba pozabiti, pišejo «lzvestja». da je bila Italija rešena hitlerjamke kuge zaradi poraza nacizma in da je imelo pri tem porazu odločilno vlogo sovjetsko ljudstvo in sovjetska vojska. Dejstvo, da se odlikujejo vojaki. ki so prišli kot napadalci proti Sovjetski zvezi, se pač ne more smatrati za kaj drugega kot za neprija-teljfko dejanje italijanskih oblasti do Sovjetske zveze in je ukrep, ki ne more prispevati k okrepitvi prijateljskih odnosov med SZ in Italijo.« Pismo, ki ga objavljamo, so nameravali POdPj; sani izvoljeni zastopniki tržaških Slovencev izročit! predsedniku vlade Segniju med njegovim napovedanim obiskom Trsta v četrtek. Pismo je bilo nato poslano v Rim, ker je predsednikov obisk odpadel. Zvedeli smo, da se pripravlja tudi zakon o slovenskem šolstvu. K osnutku tega zakona bi pripomnili, da bi njegova uzakonitev v formulaciji, ki nam je znana, pomenila težko kršitev ustavnih določb in črke ter duha Posebnega statuta. Pri tem imamo v vidu zlasti določbe člena 2. osnutka, v smislu katere bi morali slovenski starši posebej prositi, da bi smeli svojega otroka vpisati v slovensko šolo. Za primer, gospod predsednik, da ne bi mogli, zaradi prekratkega Vašega bivanja v Trstu, Vam osebno izročiti spomenice, katero italijanski tekst Vam prilagamo v prepisu, in obrazložiti njene vsebine, Vas ponovno prosimo, da bi določili dan za sprejem izvoljenih predstavnikov Slovencev v Rimu ali pa v Trstu ob priliki Vašega prihodnjega obiska. Sprejmite, gospod predsednik, izraz našega posebnega spoštovanja. V Trstu, 11. oktobra 1956. V imenu slovenskih izvoljenih predstavnikov: dr. Josip Agneletto dr. Jože Dekleva Gombacci Franc občinski svetovalci v tržaškem občinskem svetu Gospod ANTONIO SEGNI Predsednik ministrskega sveta RIM Gospod Predsednik! Dovolite, da Vas pozdravimo v imenu izvoljenih predstavnikov Slovencev tega ozemlja in da izkoristimo to priliko, da Vas opozorimo na spomenico, ki so jo slovenski župani in občinski svetovalci že 11. oktobra 1955 na Vas naslovili. V spomenici, v kateri so nanizani osnovni problemi v zvezi z določbami republiške ustave in Posebnega statuta, Vas tudi naprošamo za neposreden stik, da bi Vam ustno pojasnili in obrazložili vsebino spomenice, ki je ostala doslej brez odziva. čeravno je od podpisa londonskega sporazuma minilo že štiriindvajset mesecev, so ostale določbe tega meddržavnega dogovora, ki je življenjsko važen za obstoj in razvoj Slovencev, mrtva točka. Glavni problemi, katerih se dotika spomenica, so ostali nerešeni. Izjema je le 5. člen omenjenega sporazuma, ki je bil uzakonjen z odlokom št. 190 od 11. junija t. 1. Generalnega vladnega komisarja. McMillan o sodelovanju z evropskim skupnim tržiščem Na kongresu konservativne stranke je finančni minister sporočil, da se vlada še ni odločila o tem vprašanju Adenauer kritizira ministra za obrambo BERLIN, 12. — Kancler A-denauer je na svoji tiskovni konferenci kritiziral ravnanje zveznega ministra za obrambo glede novačenja bivših članov SS v novi nemški vojski. Izjavil je, da če bi bil prej vedel za objavo uradnega poziva, ki je vabil bivše častnike SS‘, naj se pod določenim: pogoji prijavijo v novo vojske. bi to objavo prepovedal. Dodal je, da bo dal znova proučiti to vprašanje na seji ministrskega sveta in je zagotovil, da bo .rešeno «v zadovoljstvo vseh tistih, ki so se upravičeno razburjali«. RIM, 11. — Obrambni minister Taviani je včeraj zvečer sprejel Reubena Robertsona, namestnika obrambnega ministra ZDA, ter se z njim zadržal v daljšem razgovoru. LLANDUDNO, 12. — Na kongresu konservativne stranke je britanski finančni minister McMillan govoril o skupnem tržišču ter obrazložil britansko stališče do načrta za .evropsko carinsko zvezo. »Iskali smo, je izjavil McMillan, sredstvo, da se pridružimo tej novi evropski pobudi. Do danes je Anglija pred sledečim razpotjem: O-stati izven carinske zveze (toda taka odločitev bi pomenila izgubo izvoza na evropska tržišča in v primeru, da bi ta carinska zveza postala premočna, bi lalnco ogrožala tudi izvoz na druga tržišča), ali pa pristopiti v evropsko carinsko zvezo (ta odločitev bi odpravila sedaj veljavni preferenčni sistem v Common-wealthu).» ((Seveda, je nadaljeval McMillan, če moramo izbirati samo med tema dvema rešitvama, se ne moremo obotavljati: izbrati moramo Com-monwealth. Iskali smo sredstvo, da se izognemo temu razpotju in da se pridružimo novi evropski pobudi ter da se pri tem izognemo nevarnosti, ki bi jih lahko prinesla. To sredstvo bi lahko bilo v tem, da se ustvari delno področje za svobodno izmenjavo, ki bi vključevalo čim večje število evropskih držav, vštevši 6 držav, ki bi sestavljale evropsko carinske unijo.« «Spričo zahtev britanskega kmetijstva, bi bil absolutni pogoj za naš morebitni pristanek izključitev kmetijskih proizvodov iz evropskega sistema. Zaradi tega bi evrop- ANGLEŠKA POMOČ v primeru izraelskega napada Posredovanje v Amanu in Tel Avivu - Protest Libanona, Sirije, Egipta in Jordanije pri Varnostnem svetu BEIRUT, 12. — Libanonski zunanji minister je sporočil, da so Libanon, Sirija. Egipt in Jordanija sklenili, da bodo nedavno noto, s katero so o-pozorili Varnostni svet na napadalna dejanja Izraela proti Jordaniji, sedaj spremenili v pritožbo na Varnostni svet. Predstavnik jordanskega zu-nanjega ministrstva je sporočil, da je jordanska vlada po-povno zaprosila Irak, Sirijo in Egipt vojaško pomoč. Zanikal pa je govorice, da so iraške čete ze prišle v Jordanijo. V Jeruzalemu pa je predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva izjavil, da bi morebitni prihod iraških čet v Jordanijo pomenil neposredno ogrožanje varnosti Izraela ;n da bi zaradi tega premirje med Izraelom in Jordanijo zgubilo svojo veljavo. Predstavnik je pripomnil, da je Irak aktivno sodeloval v vojni z Izraelom leta 1948, odklonil pa je podpis premirja, kakor so to napravile druge arabske dižave, vštevši Jordanijo, kjer so bile iraške čete. Pozneje pa je bilo sporazum- no z Irakom sklenjeno, da bo v jordansko-izraelskem sporazumu o premirju tudi določba o umiku iraških čet. Zato bi ponovni prihod iraških čet v Jordanijo lahko imel hude posledice. Medtem pa se je jordanski zunanji minister včeraj in danes razgovarjal s predsednikom Naserjem. Po današnjem razgovoru je minister izjavil, da sta govorila o izraelskem napadu in da je Naser obljubil Jordaniji vso pomoč, ki jo potrebuje za o-brambo, ter da suesko vprašanje ne bo odvrnilo pozornosti Egipta od palestinskega vprašanja. Zanikal je nato govorice o nesoglasjih med Irakom in Jordanijo glede morebitne pomoči v primeru izraelskega napada. {(Mogoče je, je dejal minister, da bi Irak poslal v Jordanijo vojaške oddelke. V tem primeru ne bo nobenih težav glede poveljstva nad jordansko-iraškimi četami.« Predstavnik Foreign Offi-cea pa je danes zjutraj sporočil, da sta britanska poslanika v Amanu in Tel Avivu danes posredovala pn jordanski in izraelski vladi zaradi zadnjih obmejnih spopadov ter opozorila obe vladi, da je britanska vlada odločena izpolniti obveznosti, ki jih ima na podlagi angleško-jordanske zavezniške pogodbe. Na razna vprašanja je predstavnik izjavil, da bi v primeru izraelskega napada na Jordanijo prišla Velika Britanija na pomoč Jordaniji. Dodal je, da se londonska vlada pred svojim posredovanjem v Amanu in Tel Avivu ni posvetovala s francosko in ameriško vlado, ker gre za neposredno in enostransko obveznost Velike Britanije do Jordanije, ki nima nič opraviti s tristransko izjavo iz leta 1950. Predstavnik ni hotel komentirati vesto o prihodu iraških čet v Jordanijo in tudi ne povedati mnenja glede zadnjega obmejnega incidenta. Vendar pa je poudaril, da je angleška vlada ponovno opozorila izraelsko vlado, da ne odobrava njene politike represalij. sko področje svobodne izmenjave lahko bilo samo delno.« MacMillan je zatem dejal, da vlada sicer ni še sprejela nobene dokončne odločitve o tem. Vendar pa so v teku «razgovori s Common-vvealthom glede skupnega tržišča«. «V kratkem bo vlada obravnavala načrt o ustanovitvi področja za svobodno izmenjavo v Evropi skupno s predstavniki britanske industrije, delodajalci in mezd-niki. Poleg tega se bo vlada v kratkem odločila, ali naj začne razgovore z evropskimi prijateljskimi državami.# Omenil ja zatem, da taka politika sodelovanja s skupnim tržiščem vsebuje velike nevarnosti, nudi pa tudi znatne prednosti. Dodal je še, da bo morala angleška industrija biti kos konkurenci, ker bo sicer zgubila svoja izvozna tržišča v Evropi in drugod. Izjavil je tudi, da ((moderna proizvodna tehnika potrebuje obširna tržišča in obširne gospodarske enote«, ter je poudaril, da Common-wealth potrebuje predvsem t°, da «stari svet nakopiči zadostne kapitale, ki naj omogočijo prekomorske investicije«. McMillan je zatem izjavil, da bi uresničenje takega načrta utegnilo zahtevati deset ali morda petnajst let, zato da se v strukturo britanske industrije vnesejo potrebne spremembe brez prevelikih izgub ali žrtev, in je zaključil: «Vlada pa je vendarle mnenja, d^ je potrebno temeljito proučiti ta vprašanja. Ko bodo zaključeni naši pripravljalni razgovori, se bomo lahko odločili o novih ukrepih.« Govoril je zatem o gospodarskem položaju in je dejal, da je položaj Velike Britanije «bolj ugoden kot kdaj koli, čeprav je še vedno negotov in podvržen morebitnemu poslabšanju zunanjega položaja « Izjavil je dalje, da določa Velika Britanija za investicije večji del svojega narodnega dohodka kakor ZDA in da se življenjski stroški v Angliji od pomladi 1956 niso zvišali, ter da so cene na drobno v zadnjih mesecih ostale nespremenjene. Začela se je nato diskusija o sindikalnih in socialnih vprašanjih, ki se je zaključila z govorom ministra za delo lana McLeoda. Ta je sporočil, da se bodo socialne posledice uvedbe avtomatizacije v britanski industriji kompenzirale s sistemom odškodnine za odpustitev, ki bo temeljil na številu službenih let. «Ta sistem, ki že dolgo časa velja v Evropi, toda ne v Angliji, so vlada, sindikati in delodajalci vsestransko proučili.« Minister je zatem zavrnil zahtevo nekaterih delegatov, naj bi pred proglasitvijo stavke delavci v podjetju tajno glasovali o njej. ni zmago teze Mendes-Fran-cea o alžirskem vprašanju. Resolucija poudarja med drugim: «Ce se je radikalna stranka brez obotavljanja pridružila težkim vojaškim naporom v Alžiru, je vedno gojila upanje, da bodo edino nove politične odločitve lahko privedle do potrebne sprave.« Resolucija svari vlado pred ((sleherno novo odložitvijo pogumnih odločitev, ki bi samo potrdila tezp nasprotnikov francoske Navzočnosti v Alžiru.« «Mi smo predvidevali, pravi resolucija dalje, vrsto u-krepov, ki bi kazali na pomiritev in dobro voljo in katerih takojšnjo izvedbo zahtevamo: politične in socialne reforme, čirtka v upravnih kadrih, ki so odgovorni za pretekle napake, izpustitev političnih kaznjencev, proti katerim se ne more postaviti nobena obtožba itd. Nič u-činkovitega ni bilo napravljenega v tem smirlu. Zaradi tega ne bo mogoče pomirjenje, če Francija ne bo pokazala svoje volje do miru; ne bo mogoča nobena politična obnova. ki ne bi naslanjala svojih temeljev na spoštovanje človeških pravic, in brez spoštovanja svoboščin, ki so podlaga sleherne demokratične rešitve. Ko bo ta napor storjen, se bo lahko iskala vstkla-ditev stališč. Mogoče bo doseči premirje. Tedaj bo mogoče sporazumno z vsem alžirskim prebivalstvom določiti pravo rešitev, pri čemer se bo treba izogniti nadvladi ene etniške skupine nad drugo in zagotoviti osamosvojitev muslimanskih množic, glede katerih je metropola napravila napako, da je zanje ustvarila položaj krivičnosti in podrejenosti.« Kongres radikalov o Alžiru LION, 12. — Na kongresu radikalne stranke v Lionu je splošna politična komisija soglasno. izvzemši dveh glasov, odobrila resolucijo, ki pome- BONN, 12. — Sovjetska vlada je zaprosila zahodnonem-ško vlado privoljenje za imenovanje dosedanjega sovjetskega veleposlanika na Dunaju Smirnova za novega veleposlanika v Bonnu. Bonn-ska vlada je že dala privoljenje. Predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva je že sporočil, da Smirnov zapušča Dunaj. Nina Ponomareva odpotovala v SZ LONDON, 12. — Sovjetska atletinja Nina Ponomareva se je danes javila policiji in takoj zjutraj so jo odpeljali na sodišče, kjer je bila proti njej razprava. Po zaslišanju agentke, ki jo je aretirala, in po zaslišanju obtoženke, je sodišče Ponomarevo priznalo za krivo, da je ukradla pet klobučkov. Sodišče je odločilo, naj se kazen ne vpiše v seznam, ker je obtoženka pristala na plačilo sodnih stroškov. Takoj po plačilu določenega zneska je bila obtoženka izpuščena. Trije funkcionarji sovjetskega poslaništva so jo spremili do sovjetskega parnika ((Molotov«, ki je popoldne odpotoval v Leningrad. VREME VČERAJ Naj višja temperatura 16.5. nai-nižja 9.7. ob 17. uri 15,8. zračni tlak 1030,2 pada. veter zahodnik 3 km na uro. vlaga 61 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,3. JU Danes, SOBOTA, 13. oktobra Edvard, kr.. RO=i** .j. Sonce vzide ob 6.18 1(1 zžf , una 17.23. Dolžina dneva ll.«. tj* vzide ob 14.15 in zatone ob ■ Jutri, NEDELJA, 14. oktobra K ali st. pp.. Sestrena .S SimOČIlJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SlKTl Z VEČINO GLASOV SPREJET nov načrt o družinskem davku Agencija A Pii objavila vest n ustanovitvi integralne proste cone, vendar jo je sinoči sama demantirala * Interpelacije svetovalcev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je komunistični svetovalec Burlo počastil spomin junaškega delavca Zennara, ki je žrtvoval svoje življenje, ko je skušal rešiti skupino šolskiti otrok v osnovni šoli v Rho, ki so bili pod smrtno grožnjo dveh blaznežev. Zupan Bartoli se je v imenu celotnega občinskega sveta pridružil tej počastitvi in dejal, da je že o-sebno in v imenu celotne u-prave potlal sožalno brzojavko družini ubitega delavca. Hkrati pa je župan počastil spomin smrtno ponesrečenega učitelja plavanja Romana in bivšega občinskega funkcionarja v pokoju prof. Tambur-linija, ki je te čni umrl nekje v Furlaniji. Po nekaterih vprašanjih svetovalcev se je nadaljevala razprava o novem načrtu družinskega davka. Svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr. Jože Dekleva je v svojem govoru ugotovil, da odborov predlog vsebuje tudi nekatera izboljšanja, ki bi bila lahko tudi znak za bolj demokratično usmeritev občinske davčne politike, kar je treba na vsak način podpreti. »Najvažnejše izboljšanje je v tem, je nadaljeval dr, Dekleva, da je bil osnovni odbitek povišan od dosedanjih 225-000 na 300.000 lir. S tem je odbor sprejel tudi naše zahteve, ki smo jih predložili v preteklih letih. Po mojem mnenju pa to izboljšanje še ni povsem zadovoljivo, ker bi se moral osnovni odbitek čim bolj približati vsoti dejanskih življenjskih stroškov. Osnovni odbitek najnujnejših življenjskih stroškov pa bi moral biti progresivno povečan po številu družinskih članov, kar je bilo Že predlagano. Odbor nam je dal premalo časa na razpolago za podrobno proučitev tega tako važnega vprašanja. Kljub temu pa moram ugotoviti, da se stopnje davčne obremenitve, ki jih predlaga odbor, precej približujejo dejanskemu progresivnemu razmerju posameznih dohodkov. Predlog določa tudi 50-oc-stotni odbitek na kosmati dohodek vsem davkoplačevalcem, ki so v delovnem razmerju. Hkrati pa ne predvideva nobenega podobnega od-oitka za svobodne poklice, ibrtnike, trgovce, kmete, spo-.ovinarje in podobno. Zato se pridružujem ostalim svetovalcem. ki so predlagali vsaj 25-odstotni odbitek za obrtnike, male trgovce, spo-ovinarje in tudi za tiste neposredne obdelovalce zemlje, ci preživljajo hudo gospodarsko krizo.» Dr. Dekleva Je zaključil svoj govor z izjavo, «da se skupina NSZ pridružuje zahtevi po ustanovitvi občinske davčne konzulte za pravične davčne ugotovitve. Kljub vsemu temu pa bomo glasovali za odborov predlog«. Svetovalec prof. Lonza iPS-DI) je izjavil, da se njegova stranka strinja o predlogom o družinskem davku, ki ga je predložil odbor. Tudi on se je pridružil drugim svetovalcem, ki so predlagali 25-odstotni odbitek za dohodke o-brtnikov, malih trgovcev, spolovinarjev itd. in ki so zadevali ustanovitev cavčne konzulte. Nato je predlagal, naj občinski odbor omogoči tudi opozicijskim skupinam sodelovanje pri ugotavljanju lohodkov in določanju dav-ov. Hkrati pa je opozoril odbor. da predlog ne predvideva morebitnih stroškov, ki jih ima davkoplačevalec za bolezni in podobno. Izjavil je, da bo glasoval za predlog. Svetovalec Radich (KP) je predlagal, naj bi ne upoštevali pri ugotavljanju dri žin-skih davkov tudi vojne pokojnine in pokojnine INPS. Razpravo je zaključil odbornik dr. Rinaldini, ki odgovarja za davke in pc.stoj-bine. Odgovoril je na rekate-re kritike in dejal, da bi po njegovem mnenju morali u-stanoviti en sam neposredni davek in odpraviti vse posredne davke, ki prizadenejo predvsem revnejše 'loje. Glede obrtnikov, malih trgovcev, spolovinarjev itd. je odbornik Kinalcini obljubil, da bo odbor to vprašanje proučil. Pred glasovanjem so nekateri svetovalci dali glasovalne izjave. Dr, Pincherle je ugotovil, da je bil s tem predlogom napravljen pvi skromen korak proti pravičnejšemu obdavčenju in da bo zato glasoval za predlog. Svetovalci Geppi (PRI), Pogassi (KP), Masutto (KD) in Morpurgo (PLI) «® izjavili, da bodo njihove skupine glasovale za predlog. Monarhistični svetovalec prof. Origone pa je izjavil, da bo glasoval proti, češ da predlog ne ustreza njihovemu pojmovanju pravične obremenitve družinskega davka. Svetovalec dr. Morelli (MSI) pa je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, ker odbor ni hotel sprejeti nekaterih njihovih predlogov. Pri glasovanju je bil predlog o novem načrtu družinskega davka sprejet z več’ no glasov treh strank, ki so v odboru, levičarskih skupin, svetovalcev MEN, svetovalca Agneletta in liberalnega svetovalca. Proti je glasoval samo monarhi't Origone, skupina MSI pa se je vzdržala glasovanja. Nadalje je odbornik dr. Ri-r.aidini predložil še nekaj sklepov o novih davčnih tarifah, ki jih določa zakon št. 703, Med temi je tudi sklep, k' določa 50 lir dnevne pristojbine za kmete, ki bodo prodajali svoje pridelke na trgu na debelo. Sklep je bil spiejet s priporočilom, da bo občina v teku leta proučila, ali ni ta pristojbina previsoka. Glede davka na reklamne table pa je dr. Dekleva o-pczoril na nevarnost, da bodo .morali trgovci, gostilničarji in drug’, ki imajo dvojezične table, plačevati za napise v obeh jezikih. Sklep je bil sicer sprejet brez vsakega popravka v tem smislu. Dr. Dekleva pa bo na eni od prihodnjih sej predložil zadevno resoljcijo, o kateri bo občinski svet posebno razpravljal. Glede davka na obrtna dovoljenja krošnjarjev pa je občinski svet sklenil črtati ta davek, ker bi bili stroški za ugotovitev ir pobiranje tega davka višji od davčnega dohodka samega. V začetku seje je svetovalec dr. Barbi (MEN) opozorit občinski svet na naslednjo vest, ki jo je včeraj objavil list «24 Oren o tržaški prosti coni: »Agencija APE poroča, da Je pripravljen zakonski odlok za ustanovitev integralne proste cone za tržaško področje, ki bo zajela največje in najboljše opremljeno Jadransko pristanišče. Ta odlok naj bi omogočil Trstu, da izpolni svojo funkcijo do zalednih držav. Poudarjajo, da integralna prosta cona ne bo samo obnovila blagovne izmenjave s Srednjo Evropo, ampak bo tudi omogočila nove gbspodar-ske iniciative*. Svetovalec Barbi je predlagal županu, naj se zanima za zadevo ir naj čimprej skliče občinsko komisijo za proučevanje proste cone. Vest lista «24 Ore* Je takoj povzročila veliko zanimanje. Toda sinoči je ista agencija APE, ki je glasnik ministra za finance Andreottija, sporočila, da pristojna ministrstva ne vedo ničesar o ustanovitvi integralne proste cone za tržaško področje. Zanikanje vesti o ustanovitvi integralne proste cone ne pomeni še zanikanje ostalih vesti, ki so bile objavljene v poslednjih dneh in ki so govorile o delnem carine prostem področju. Sicer pa moramo omeniti, da Je čas, da se vlada čimprej izjavi o tem vprašanju. Vlada je prevzela odgovornost, da po posebni ministrski komisiji prouči možnosti ustanovitve proste cone v Trstu, zato je sedaj njena dolžnost, da izsledke te komisije tudi objavi. Trstu dodeljene avtobusne proge V Benetkah se je zaključil 9 nacionalni kongres, ki se je ukvarjal z ustanovitvijo in razdelitvijo turističnih avtobusnih prog. Te proge namreč ustanavljajo privatna avtobusna podjetja tako, da ni mogoča konkurenca med podjetjem in podjetjem na neki določeni zvezi in da istočas- no odstranijo vsak poskus konkurence med rednimi potniškimi avtobusnimi zvezami in meč turističnimi progami. Na lanskem kongresu, ki je bil v Trstu, so tržaški podjetniki dosegli dodelitev 19 prog, letos pa so predlagali ustanovitev nove proge (Trst, Padova, Rovigo. Ravenna, Rimini), cerar pa kongres ni odobril. Namesto te proge je bila ustanovljena turistična proga po našem ozemlju. Proga je dolga 42 km in gre iz Trsta proti Proseku, razglednemu stolpu «Italia», Velikemu Repnu, na Opčine in nazaj v Trst. Poleg tega so odobrili 4 zimske zveze. Prva ima za krajno postajo Misurino, druga Cortino d’Ampezzo, tretja Fužine, četrta pa je turistična proga po mestu in značilnih krajih okolice. Za celo leto sta bili odobreni progi »Oglec' mesta« in »Obisk pri treh gradovih«. Poletnih turističnih zvez je 12 in bodo povezale Trst z večino bližnjih turistično zanimivih krajev Italije. Na kongresu so odobrili v korist tržaških podjetij turistične proge, ki imajo skupno dolžino 3946 km. V DVORAM GLEDALIŠČA .VERDI* POČASTITEV SPOMINA PADLIH ZA SVOBODO Minister za delo Vigorelli, oče dveh padlih partizanov, je v svojem govoru prikazal veličino odporniškega gibanja Včeraj je bila v mali dvorani gledališča «V.erdi» slavnostna ceremonija v počastitev spomina padlih za svobode, ki jo je priredila Nacionalna zveza družin mučenikov (ANFIM) Ceremonije se je poleg' številnega občinstva udeležil v imenu vlade minister za delo Vigorelli, parlament je zastopal poslanec Garlato, senat pa senator Riz-zatti. Ceremoniji so prisostvo.. vali tudi predstavniki tržaških oblasti z dr. Palamaro na čelu. Ceremonijo je odprl glavni tajnik ANFIM dr. Marotti, ki je dejal, do je odporniško gib anje s svojimi 194.000 padlimi moralna last vsega naroda, saj je položilo temelje novi republiki. Nato je vojaški kaplan V. armadnega zbora blagoslovil prapore, ki jih je predsedstvo ANFIM poda-rlo pokrajinskim odsekom v Trstu, Vidmu in Gorici, ter štiri žare z zemljo Ardeatin-skih jam. Po kratkem pozdravu gospe Fonda-Savio v imenu družin padlih Tržačanov je spregovoril župan Bartoli, ki je o-menil tudi padle v Španiji (seveda na fašistični strani). Bartoli je v svojem govoru tudi tolmačil besede, ki jih je izrekel v nedeljo predsed- nik Gronch’. tako, da mora Irst še nadalje opravljati svo. jo asimilacijsko vlogo. V vse drugačnem tonu je govoril minister za delo in socialno skrbstvo Vigorelli, o-če dveh padlih partizanov. Med drugim je dejal, da nas padli borci s svojim muče-ništvom opominjajo, da ljudje ne smejo več pobijati ljudi ter da ni nobenega višjega interesa od življenja in od svobode mišljenja. Partizanov ni nihče poklical pod orožje, marveč so šli prostovoljno v borbo. Zapustili so svoje družine, domove in posle ter šli naproti lakoti in trpljenju. Bi!', so uporniki in ni jih bilo sram, da so jih imenovali bandite. Bili so u-porniki iz žeje po ljubezni in pravičnosti, ker so se zavedali, da človečanski zakon, di zakon resnice, ni til tisti, ki ga je pisal fašizem in ga potrdil s pečati in verigam; zatiralca, marveč zakon solidarnosti vseh trpečih in bednih ljudi. Partizani vseh starosti in različnih idej ter vseh slojev, ki jih je padlo 72.000. vojaki, ki so žrtvovali v redni vojski in neoboroženi meščani, žrtve bombardiranj, so nam v slovesen c-pomin, da je treba ohraniti mir in svobodo. ZASKRBLJENOST KMETOVALCEV MED DOMJOM IN 2AVUAM1 Ustanova za industrijsko pristanišče namerava razlastiti 70 ha zemlje? Razlaščanje v sedanjih pogojih je neupravičeno in kaže, da gre za špekulacije, bodisi glede cen, bodisi iz političnih razlogov Vse kaže, da hoče Ustanova za industrijsko pristanišče v najkrajšem času razlastiti vsa zemljišča, ki spadajo v okvirni načrt Industrijskega pristanišča in rezidencialne-ga področja. Nekateri prizadeti kmetie so nam namreč u< večal., da sta dva funkcionarja, ki imata odgovorno mesto pri tej ustanovi, izjavila. da bodo v kratkem razlastili vseh 7Q ha zemljišča za rezidencialno področje. Z druge strani pa smo včeraj zvedeli, da je te dni dobi.o približno 30 lastnikov dekret za razlastitev zemljišč med Domjom in Zavljami, ki spadajo v načrt za Industrijsko pristanišče. Temu moramo dodati še, da na tem področju gradijo zaaj krožno cesto za rezidencialno področje ter cesto, ki bo vezala Trst-Milje s Trbiško avtocesto. Poleg tega pa že nekaj tednov kopljejo velik odtočni kanal od Domja do nekdanje oljarne Gaslini pri Zavijali. Prizadeti lastniki so te nam pritožili, da za razlaščena zemljišča med Domjom in Zavljami ponuja Ustanova za industrijsko pristanišče smešno nizke cene, še nižje kot do sedaj. Povsem razumljivo je, da so kmetje spričo vsega tega zelo zaskrbljeni in razburje- SOLlDfiRNOST MEŠČANOV Z ZABARIKADIRANA INTERVENCIJA POLICIJE PRED UL. CINNA Ljudje na cesti so za zabarikadirane stanovalce v kratkem času nabrali 20.000 lir - Policija odpeljala nekega meščana V Ul. Ginnastica je bilo vče-t pombe na račun odgovornih raj precej živahno in napeto | in neodgovornih predstavni ozračje pred hišo st. 24, v ka teri so stanovalci zabarikadirani že od ponedeljka. Gre namreč, kakor smo že poročali, za 18 družin s 37 člani, ki se upirajo izgonu z upravičeno zahtevo da jim morejo oblasti preskrbeti prej nova stanovanja. Včeraj bi namreč moral priti, kakor je bilo napovedano, sodni uradnik, da bi izvršil sodni izgon. Zaradi tega se je že v prvih dopoldanskih urah začela zbirati pred omenjeno stavbo precejš-r;a gruča ljudi, ki so čakali na razvoj dogodkov in pomagali zabarikadiranim stanovalcem. V koših pritrjenih na vrvi, so jim poslali živež, nato pa so med prisotnimi v kratkem nabrali nad 20.000 lir in jih v košarici podali stanovalcem za pomoč in v znak solidarnosti. Zbralo se te toliko ljudi, da je bii za nekaj časa promet z vozili preusmerjen v druge ulice. Nekateri stanovalci so se z oken pogovarjali z ljudmi na ulici in zahtevali posredova nje oblasti, da bi jim dodelili nova stanovanja. Padale so seveda pikre opazke in pri- kov oblasti in raznih uradov. Proti večeru se je nabralo pred poslopjem še večje število ljudi in je prišla tudi policija, da bi razpršila skupine in je vsem ukazala, naj se ne ustavljajo ter naj odidejo, To je seveda razdražilo nekatere meščane, ki so glasno izrazili svojo sol.darnost z zabarikadiranimi stanovalci in obsojali malomarnost nekaterih oblasti v tej zadevi ter trmoglavost lastnice poslopja. Pravijo, da je tedaj policija odpeljala eno osebo. Baje hoče omenjeno hišo kupili občinska uprava za 12 milijonov in in bi v tem primeru zagotovila nova stanovanja tamkajšnjim prebivalcem, toda lastnica ne mara pristati na to kupčijo, ker bi rada prouala hišo nekemu zasebniku za večjo vsoto. Vsekakor bi v tej zadevi moral nastopiti vladni generalni komisariat in posredovati na pristojnem mestu, da bo zadeva čimpre' ugodno rešena, saj hiša ni več primerna za stanovanja, toda stanovalci ne smejo ostati brez strehe! ni. Nekaterim kmetom nameravajo razlastiti celo kmetijo s hišo vred. Do sedaj so razlastitve izvajali postopoma in smo o tem sproti poročali. Zakaj zdaj nenadoma taka vnema? Mar je tako nujno vse to? Morda bodo že jutri začeli gračiti celo vrsto novih tovarn in novo naselje? Kako, žal, »napredujejo« že obstoječe tovarne v Industrijskem pristanišču imamo priliko po-gostoma čitati v vseh tukajšnjih časopisih in ne bomo zdaj naštevali, koliko jih je že propadlo. Vsi bi bili zelo zadovoljni, da bi v Industrijskem pristanišču zgradili čim več tovarn, da bi lepo uspevale in zaposlile vse brezposelne. Vsi bi bili tudi zelo srečni, če bi zgradili toliko stanovanjskih hiš, da ne bi bilo več stanovanjske krize. A nič ne kaže, da bo do tega še prišlo in da se bodo te želje uresničile. Zakaj torej zdaj taka naglica, da bodo kmetje ostali brez svoje zemlje; brezposelni pa bodo še naprej zaman čakali na zaposlitev in brezdomci na stanovanje? Spričo vsega tega se nam vedno bolj utrjuje prepričanje, da gre prevsem za raznarodovalno politiko. Kmetom, ki so v ogromni večini Slovenci, hočejo vzeti zemljo in jim zlomiti hrbtenico, nato pa tam naseliti italijanski živelj. Proti tem načrtom se upravičeno upirajo prizadeti in vsi Slovenci ter pošteni demokrati. In še nekaj, kar potrjuje to trčitev. Močno namreč sumimo, in ne samo mi, da vse smrdi po špekulaciji. Navedli bomo gola dejstva. Razlaščena zemljišča na re-zidencialnem področju bo U-stanova za industrijsko pristanišče prodajala raznim drugim ustanovam in zasebnikom, ki bodo tam zidali palače, hiše itd, A po kakšni ceni? Prav gotovo ne po 150 ali 250 lir kv. meter. Ustanova za industrijsko pristanišče je že razlastilu in pokupila precejšnjo površino zemljišč, ki jih daje v najem. Nekatera zemljišča pa niso vzeli v najem kmetje, ampak lovci na dobiček, ki zemlje sploh ne obdelujejo. Ti «a!faristi» nato oddajo zemljišča v podnajem kmetom po trikrat višji tarifi. A-li Ustanova za industrijsko pristanišče za to še ne ve? Tako izkoriščevalno početje je protizakonito, ker, prvič, najemniki ne bi smeli dajati zemljišč v podnajem, in drugič, ker so cene višje kot jih določajo zakonski predpisi (Tabella dell’equo affitto). Ti predpisi namreč določajo največ 3 ali 4 lire na kv- meter, medtem ko izkoriščevalci zahtevajo 10 in več lir za kv. meter. Energično poudarjamo, da je skrajni čas, da v tej za- devi nujno nastopi \ ladni generalni komisar in da se takim krivicam napravi konec- svojim skuterjem po Trgu Belvedere, se je nepričakovano znašel pred starim možem, ki je negotovo koračil preko trga. Posledica trčenja je bila, da e« je pešec zvrnil na tla, kjer je negibno obležal. Očividci nezgode so mu priskočili na pomoč in ko je prišel ponj rešilni avto, so ga z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zdravniki najprej k entiiiciraii za 72-let-nega Kristjaha Batiča iz Ul. Montello in ko so mu ugotovili zlom leve ključnice ter možganski pretres, so ga nemudoma poslali pa ortopedski oddelek, DREVI ENOTNA SKUPŠČINA P0Š1MR USLUŽBENCEV I TUDI POŠTNI USLUŽBENCI NAPOVEDALI 48-URNO STAVKO Uslužbenci zahtevajo preureditev kvalifikacij, tako da bodo ustrezale funkcijam, ki jih opravljajo Drevi ob 18 30 bo enotna skupščina vseh poštnih uslužbencev, na kateri bodo razpravljali o splošni vsedržavni stavki te stroke, ki bo trajala 48 ur, in sicer od 7. ure v ponedeljek do 7. ure v sredo. Podobno kot železničarji so tudi poštni uslužbenci prisiljeni poseči po tem skrajnem sredstvu, ker tudi njim nočejo priznati njihovih upravičenih zahtev. Pri tem je treba poudariti, da nastopajo tokrat vsi poštni uslužbenci enotno. Poštarji namreč niso zadovoljni z novo ureditvijo karier in kvalifikacij, ki ne u-pošteva niti vseh smernic zakona o pooblastilu. Sam parlament. ki je dal vladi pooblastilo. da izvede preureditev vseh državnih služb, je s členom 9 zakona o pooblastilu priznal, da se ne morejo poštni uslužbenci avtomatsko uvrstiti v štiri skupine državnih uslužbencev, in sicer zaradi posebnih odgovornih nalog, ki jih opravljajo. Poštni uslužbenci zahtevajo zato, da se vse osebje tretje kategorije uvrsti v novo skupino z izvršilnimi funkcijami ter da se temu osebju zagotovi 7-urni delavnik. Osebje, ki opravlja računovodske in tehnične posle v zvezi s pošto, naj se uvrsti v skupino B. Samo osebje, ki je zaposleno pri arhivih, prepisovanju in protokoliranju, naj se uvede v izvršilno skupino. Za o-sebje skupine A je treba izboljšati gospodarski in juri-dični položaj. Sedanje osebje skupine B pa naj se uvrsti med vodilno osebje. Za vse skupine se morajo ohraniti pridobljene pravice in ugodnosti, kar se lahko reši v okviru predhodnih norm. Razen tega je treba sprejeti v stalni stalež vse dnevničar-je, uslužbence, ki delajo na akord in uslužbence, ki so sedaj v prehodnem staležu. Ker me. Končno zahtevajo, naj poštna uprava čimprej izplača pomožne prejemke, in sicer vsaj v višini, kot jih je sama določila. Odpustitev 49 delavcev pomožnih podjetij v pristanišču V preteklih dneh je šest pomožnih podjetij, ki opravljajo razna dela za tržaška Javna skladišča, odpustilo 49 uslužbencev. Uslužbencem so dali odpovedni rok med preteklo soboto in torkom, tako da bodo prihodnji torek že vsi odpuščeni. Podjetje «Parmegiani» je odpustilo 18 uslužbencev, podjetje Giuliani 7, podjetje Reg-gente 11, podjetje Mirelli 6, podjetje Alberi 2 in podjetje Raineri 5 uslužbencev. Ker imajo vsa ta podjetja 147 u-službencev, gre torej za odpustitev tretjine osebja, ki je doslej delalo v pristanišču za Javna skladišča. Svoj čas smo že pisali, da predstavljajo ta pomožna pod. ietja nedopusten način izkoriščanja delavcev in uslužbencev saj je jasno, da najemajo posredno uslužbence za Javna skladišča, katerim se mora to vsekakor izplačati, sicer bi neposredno zaposlila te delavce. Javna skladišča namreč oddajajo skoraj vsa drla, ki se tičejo vzdrževanja tirov, pomolov, mehaničnih naprav, motorjev, žerjavov itd., čeprav bi bilo popolnoma naravno, da bi ta vzdrževalni dela opravljala neposredno v svoji režiji. Pri tem je treba namreč upoštevati, da gre za trajna dela ter da so pri pomožnih podjetjih zaposleni delavci, ki delajo pri vzdrževanju pristaniških naprav že od 6 do 7 let. Ce bi Javna skladišča neposredno najela delavce, bi seveda ne načrt reforme popolnoma i- prišlo do teh odpustov. Razen gnorira osebje krajevnih uradov in agencij, zahtevajo sindikati, da se odpravi vsako razlikovanje med etalnim o-sebjem in osebjem krajevnih uradov ter da se uvedejo za vseh 100.000 poštnih uslužbencev enaki gospodarski, juri-dični in upokojitveni pogoji. Prav tako je treba šteti za osebje krajevnih uradov, ki je bilo sprejeto v stalni star lež, vsa leta službe. Poštni uslužbenci zantevajo nadalje, da se ustanovi posebna komisija, v kateri bo osebje paritetno zastopano. Ta komisija naj bi sporazumno določala funkcije uslužbencev in aplicirala prehodne nor- tega je treba tudi poudariti, da je tudi ministrstvo za delo obsodilo prakso pomožnih podjetij, s katerimi skušajo vazne ustanove varčevati na račun uslužbencev. Prav zato je nujno, da posežejo ob tej priliki vmes oblasti ter da se konlno reši vprašanje teh podjetij. Sinoči so se odpuščeni delavci zbrali v Ul. Zonta 2 in razpravljali s člani tajništva nove Delavske zbornice CG1L o svojem položaju. Sklenili so, da bodo sestavili delegacijo, ki pojde danes k raznim predstavnikom oblasti in ki bo zahtevala njihovo takojšnjo intervencijo. IZPRED KAZENSKEGA TRIJE TIHOTAPCI VSAK NA ENO Poleg lega bodo morali plačali večmilijonsko globo, ker je ugotovljeno, da so boleli vtihotapili 49 kq tujih cigaret •Namar Federico«, je med včerajšnjo razpravo zaradi tihotapstva cigaret poudaril tožilec, «je lahko prav zaradi ironije usode srečen, če danes sedi na zatožni klopi. Ma. lo je manjkalo, da ga fe-ftuarja lani agenti finančne straže niso ubili«. To je bilo tudi res. 11. februarja so namreč agenti finančne straže iz Milj okoli 20 30 našli v kraju Boa nedaleč ob Tenkega rtiča zaboj z 49 kg cigaret in ker je bilo jasno, da bi morali tihotapci priti po blago, se je kjer je hotel naložiti na avto zaboj cigaret. Tega pa ni storil, je dodal mož, ker se mu je zdelo, da ga zasleduje patrulja finančne straže. Končno je priznal da je bil med begom ranjen, na srečo le laže, na obrazu. Kakor se vidi, je imel tožilec prav, ko je rekel da je lahko mož srečen, če sedi na zatožni klopi. Preiskava je bila precej zamotana in ni prinesla popolne razjasnitve položaja. Namar je namreč trdil le, da je si.ušal tihotapiti s cigaretami, kar se mu ni posrečilo, neka patrulja skrila v bli- j medtem ko je Susmelj med Žiri barake in čakala. zasliševanjem odločno zanikal Skupščina qradbenih delavcev Drevi ob 18.30 bo na sedežu občinske Delavske zbornice v Dolini skupščina gradbenih delavcev dolinske občane. Na skupščini bodo razpravljali o vprašanjih svoje itroke in o ustanovitvi svoje občinske zveze. Drevi ob 18. uri se v Dolini sestane tudi izvršni odbor občinske Delavske zbornice. Z vespo v pešca Ko se je 19-letni Ivan Vodopivec iz Koludrovice št. 4 včeraj okoli 18. ure vozil s Okoli 21. ure je na mesto privozil avto «Alfa Romeo« z dvema osebama in ko sta slednja hotela izstopiti, so agenti stopili iz skrivališča in zavpili «stoj». Toda prišleca l;ta bila hitrejša od agentov ir. sta vozilo pognala z vso hitrostjo naprej. Ker ju niso niti streli v zrak prestrašili, je neki agent dvakrat ustrelil proti vozilu, v upanju, da bo naboj prebil pnevmatike in s tem us'avil bežeče tihotapce. To pa se ni zgodilo. 'tedaj pa je poveljstvo odredilo, da morajo patrulje na. tančno pregledati okolico in tako so okoli 21.30 našli v starem delu Milj avto. ki je inel razbito sprednje in zadnje steklo. Ugotovili so, da je le malo manjkalo, da ni krogla zadela prav v glivo šeferja bežečega avta. Ko so imeli v rokah številko evidenčne tablice, se je začela preiskava. Predvsem je neki agent spoznal v šoferju Federica Namarja iz D'Annunziovega drevoreda in slednjega so 12. istega meseca skupno s 53-letnim Ermannom Bronzinom iz Ul. Foscolo, ki je bil lastnik avta, aretirali. Namar je seveda takoj zanikal obtožbo, medtem ko ie Rronzin agentom pojasnil, da je 11. ponoči prijavil policijskim organom v Ul. Caprin tatvino svojega vozila. To se je agentom zdelo skoraj neverjetno, pa čeprav je Bronzinova prijava odgovarjala resnici. Med nadaljnjim zasliševanjem pa je mož priznal, da je prijavil tatvino po naročilu Namarjeve žene, pa čeprav to ni odgovarjalo res-n ci. Resnica je bila le, da je avto posodil Namarju. Tudi Namar je bil tako prisiljen priznati da je šel tisti večer skupno s 34-letnim Vladimirom Susmeljem, sedaj stanujočim v Gorici, v Milje, obtožbo sklicujoč se, da je bil tistega večera sicer v Miljah, a z drugim avtom in da Namarja sploh ni videl. Seveda so preiskovalni organi finančne straže iskali dokaze o krivdi obeh mož, a odkrili so jih samo pri Namarju med preiskavo v stanovanju; našli so namreč n'e-gov «montgomery», v kattrem je bilo nekaj drobcev razbite avtomobilske šipe. To je bilo že dovolj. Nasprotno pa Susmelju niso mogli do živega, še posebno ker je ta povedal. da je Namar imenoval njega zato, ker je mislil, di je v Jugoslaviji. «To sem storil«, naj bi mu ob nek: priliki pojasnil Namar, «da ne bi izdal imena resničnih krivčevi' Koliko to drži pa n- znano. Ob koncu preiskave je poveljstvo prijavilo sodišču Namarja, Susmelja in Bronzina Zcsiadi sodelovanja pri tihotapstvu 49 kg cigaret, dalje pod obtožbo, da niso plačali trošarinskega davka in končno tudi zaradi simulacije tatvine, ki je sploh ni bilo Vrhu tega je poveljstvo obtežilo Namara še posebej tihotapstva 36.48 kg tujih ciga-ict ki so jih našli 8. 4. 1954. leta na trbiški cesti. Tedaj Je agentom sicer ušel avto tihotapcev, a pc dolgi preiskavi s i organi prišli do zaključka, da je Namar sodeloval pri tej akciji, kav pa je mož odločno zanika! in tudi pred sodiščem vztrajal na istem stališču. Po mnenju tožilca sestavljajo trije obtoženci dobro organizirano skupino tihotapcev, k; deluje na kopnem, medtem ko druga izredno spretna skupina deluje na morju. Obe naj bi bili povezani med seboj in prav zato ker gre za organizirano skupino, ki lahko o-£’omno škoduje državi, je to- žilec predlagal za Namarja 3 leta in 5 mesecev zapora ter 4 600.000 lir globe, za Susmelja (ki včeraj ni prisostvoval razpravi) in Bronzina pa 2 leti in 9 mesecev zapora ter 3 000.000 lir globe. Po dolgem razpravljanju v sejni dvorani pa je sodišče sklenilo spoznati vse tri za krive obtoženih dejanj ter obsodilo Namarja na 1 leto in 1 mesec zapora, Susmelja in Bronzina pa na točno le*o dr.!. Medtem ko bosta slednja dva plačala 2.000.000 lir globe. pa bo moral Namar plačati kar 1.200.000 več. V primeru, da globe ne plačajo, pa bodo morali vsi obtoženci presedeti precej časa v zaporu. Sodišče je nadalje odredilo zaplembo cigaret kakor tud: avta «Alfa Romeo«, ki je možem služil /a prevoz vtihotapljenih cigare'. Pred.: Gnezda, tož: Tavel-la, zapisn.; Rachelli, obramba: odv Padovani in P. P. Poi-lucci. Brezvesten šofer Čeprav se ljudem, ki zakrivijo kako prometno nezgodo, nikakor ne izplača zbežati, ker ga prej ali slej izsledijo, se čestokrat dogaja, da šofer pobere šila in kopita in izgine Tak brezvesten tofer v , . . krilu je bil včeraj zvečer na vogalu Ul- cel Ronco z Ul. sv. Frančiška zapleten v karambol, a se je ustavil le za kratek čas ter nato pognal vozilo in izginil proti središču mesta. Nasprotno pa se je moral 17-letni Pavel Bolčič z Vrdel-ce Skoljeta 132, ki je r.icd vožnjo s svojim skuterjem postal žrtev »šoferke«, zateči v bolnišnico, od koder pa vo ga takoj odslovili. Ugotovili so mu namreč le pol cm globoko in prav nič nevarno rano na nogi. za katero pa se bo moral sam zdraviti kak teden dni. Policija j® na podlagi podatkov, ki j!h je dobila oc Bolčiča in očividcev nezgode, uvedla preiskavo, da identificira žensko, ki je sedela za volanom avta. ( olepaliSča") Jutri, 14. t. m. ob 17.30 bo v obč. gledališču «Verdi» prvi simfonični koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Pasquaia Rispola in s sodelovanjem pianista Luciana Bertolinija. Na sporedu so Weber, Saint Saens, Bianchi in Beethoven. SNG za Tržaško ozemlje Danes 13. oktobra 1956 ob 20.30 uri na KONTOVELU Joseph Kesselring V torek 16. oktobra v BORŠTU Joseph Kesselring Arzen in stare čipke DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi jutri 14. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maj« plesno čajanko Začetek ob 17. uri. VABLJENI! II II članov Tržaškega filatelističnega kluba «L. Košir« bo danes 13. t. m. od 15. do 19. ure in jutri 14. t. m. od 9. do 12. ure v Ul. Roma 15-11. Vstop prost ( ŠOLSKE VESTI ) Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1956-1957 v ponedeljek dne 15. oktobra ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega. Ravnateljstvi Državne trgovske akademije" in Državnega učiteljišča v Trstu sporočata, da se bo začel redni pouk v ponedeljek 15. t. m. Dijaki obeh zavodov se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo pri Sv. Ivanu, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši. Obvestilo Sprejemni izpiti za igralsko šolo SNG bodo jutri, nedelja 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ul S. Vito 17. Uprava SNG PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA v Trstu sporoča, da je rok za vioganje prošenj visoko-šolcev do 30. oktobra 1958. Po tem roku Dijaška Matica ne bo sprejemala prošenj. Prizadeti dobe potrebna pojasnila in obrazec za prošnjo v Ul. Roma štev. 15-11. in Pii molski dneomkl Ljudska prosveta Pevski zbor »Primorec* iz Trebč bo priredil samostojen koncert jutri 14. t. m. ob 17.30 v prosvetni dvorani pri Sv. Barbari. Občni zbor prosvetnega društva v Barkovljah je odložen. Pevce in pevke ter prijatelje društva vabimo na sestanek, ki bo v torek ob 21. uri v društvenih prostorih. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 12. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb. porok pa ie bilo 15. POROČILI SO SE: blagajničar Vittorio Rados in gospodinja Bruna Martmuzzi, inženir Ilario riolli in študentka Albina Per-tot. cestni delavec Erminio Morgan in gospodinja Pdiinira Cie-vatin, telefonist Claudio . Cerchl in delavka Pierina Perossa. uradnik Sebastiano Brucato in gospodinja Irene Cargnelli. trgovec Luigi Menvenuti in Si vil iu Rosina facciuto, pomorščak Uo-smio Guadalupi in banstka Ne-via Telllm. agent finance Giuseppe Lattuga in gospodinja On. dina Favretto, natakar Luciano Bon in gospodinja Evelina Prodan, zastopnik Rcmigio Bologna in šivilja Livia Felluga, korpo-ral am, vojske Albson Redfern in uradnica Elda Rupinl. uradnik Elvio Strukel in uradnica Francesca Rebulla. mehanik celice Re ip gospodinia Erida Co-lonna. geometer Tullio Venturini in prodajalka Annamaria Ite-bez, uradnik Bruno Klamert in uradnica Bruna Marchioli. UMRLI SO: 57-1 etni Alberto Sobtscinskl, 36-letnl Anton Racman, 61-letni Felice Mottek. 68-letna Iole Pogllacco vd. Zottl, 78-letna Angela Pelicon vd. Ca-del. 67-letna Liduina Mocinik. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammelio. red XX. septembra 4: J3™ TJ Trg Sv. Jakoba 1: Spora* Uj, Montorsino 9 (Rojan). Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12: HarabagUa v kovljah in Nicoli v Skedniu. Excetsior. 15.30: »Piknik«. Hoiden, K Novak. r Fenice. 15.30: »Donatella«. *■ Martinelli. G. FerzetU. K Nazionale. 15.30: »Zgodba o o mančih«, D. Andrevvs. K. Filod ram matico. 16.00: «B“ vojak«, film o svetovnii vol • Supercinema. 16.00: «Uporna m ska«, J. Russell. R- Ea£?n'icr0. Arcobaleno. 16.00: «Damski jač«. Fernandel. „ — Astra Rojan. 16.00: »Tramvaj Poželenje«, V, Lelgh. Mario” Brando. . Capitol. 15 30: «Mož z riato ko«, F. Sinatra. K. Novak-Cristallo. 16.00: «Veliko i«1Y nje«. R. Rvan. v MaVO- # Grattacielo. 15.00: «Mož s ■ obleko«. G. Peck. J. J°,’es'bo. Alabarda. 16.00: »Kot Pr?L’ -1 je kakor prej«. R- Hudso . Sanders. „ im Ariston. 15.00: «Tunika». V, ture, J. sirmmons. „„iun». Armonia. 15.00: »Rdeči kap> R. Greene, L. Amar. .^j. Aurora. 16.00: »Lovec na . jance«. K. Douglas, E. i» nelli. _ ... wrei Garibaldi. 16.00: »Prerija ^ postave«. G. Moritgomery. Boome. „ v nia- Ideale. 16.00: «Kontmenti y k ( menih«, dokumentarni zadnii svetovni vojm. J. Impero. 16.30: «StaVka žena«-Crain. G. Nader. maltL Italia. 16.00: «Altair». A. F. Interlemghi. . . z«n- S. Marco. 16.00: »Ultimat I.ii«. M. Rennie. P. Neal. ^(i Kino ob morju. 16.00: «Wicm J. Mac Crea. V. Miles. . jf. Moderno. 16.00: «Atihena in^ stra«. J. Powell. E., PU‘*V Savona. 16.00: «V pekel zaj«, A. Murphv. M. Tn. '. £-3>. Viale. 16.00: »Interpol, ageni E. Bartok. F. Tucker. h «a-Vittorio Veneto. 16.00: «p°,rS, nje v zavodu«, B. Ura North. ,, - Kri1' Belvedere. 15.30: «Zaklad dorjev«. .. niH- Marconi. 16.00: »Izpru”1 dina«. J. Dean. N.. B, Massimo. 16.00: »Bičanje«’ VVidmark, D. Reed. . jj. Novo cine. 15.30: «Rom^.rvey' lija«, S. Shentall, L. H” V. Odeon. 16.00: »Tangan!*«'’ Heflin, R. Roman. Aija- Radio. 16.00: »Pionirji v ttt ski«, J. Chandler. A. yji-Venezia. 15.30: «Cutnost». li. Mladoletnim prepov , pj. Skedenj. 16.00: »Oblegan)” ščic«. SOBOTA, 13. oktobra TRST POSTAJA A )Jj(j II.30 Orkester Cergolk^K Predavanje: 12.10 Za V-jtof?; nekaj; 12.45 V svetu 12.55 Jugoslovanski nw>M \]!P Pestra operna gla,c Mel<^ Ritmična glasba; 14 45 & iz filmov: 15.15 Stravifl®': ‘ ^ njeni ptič;- 16.00 Utrinki jLjf nosti in tehnike; m-1” . f odmevi; I6.40 Kavarniški * cert orkestra Carla Pa£?X 17.00 Liszt: Koncert st. Ls# Brahmsovi in VVolfovi s jj.l v;; 17.43 Plesna glasM^iri Saint Saens: Koncert z” u in orkester; 18.41 glasbena slika: kj* . Fred VVaring; 19-15 l^iuOlJ4!! poslušalkami; 19.30 Vjf melodije; 20.00 Šport; .“%j,30 rakovi Slovanski Pl”®1'o/ist % kester Srečka Dražila; f"l00 Te skovski: Španski p!®*1.“Jve den v Italiji; 21.15 OPaLodi^ lodije: 21.45 Plesi lZJgitn'1” opere Knez Igor: 22.00 popevke; 22.30 Večerni TRST I- gfri 14.30 Tržaška kujto^jd# nika: 18.45 Po okolici ([1 * 19.00 Hačaturjan: KOnjp VA violino in orkester: 51 Arnould: «Kratka seZ na Igra. KOPER 5* Poročila v slovenš* 13.30 in 19.00. ,, Poročila v Italijan« 12.30. 17.45 in 23 00. ,tliDl)J,|i »rtrt•‘j 6.15 Jutranja jz 1 ast>a•_ ^ Spored iz Ljubljane: ’ Koffi za dobro jutro; li.00-12.00 Spored 'z . 13.45 Za konec ted^ ^ 14.20 Življenje oto_n»e,,4.40^ 14.30 Zabavna glasba; al; 1 Sv KS5* s Ritmi in popevke, Alji; Ifj.jJ ala-sba: 17.45 Po .S^e: id)) 19.30 Spored iz Ljubi' 20.oO>$. ,................. -Umi Rri O USIS sporoča, da je a-meriški carinski urad spremenil do sedaj veljavne obrazce za prijavo prtljage in valute ob vstopu v ZDA. Novi obrazec je enostavnejši od prejšnjega, ki je bil v veljavi pol stoletja in je narejen tako, da potnik enostavno odgovarja z da ali ne. Južnoameriški ritmi. l0 11 Spored iz Ljubljane; nega zabavišča. S LOV e NI J J 11.00 Igra kvintet piča: 11.30 Skladbe avtorjev pojeta 'n0. -pori Mariborski komorni ]%W. p Opoldanski koncert. bavna glasba: 13.15 ^ ^ pevi; 13.30 Znanj so ste < ne arije; 14.35 Želel sluSalte!: 15.40 Novi f Glasbene uRanke; » ■ g poJjL Jr in plesna glasba: 1»; lš ,j»t' renlski vokalni .kvint lgr) zikovni pogovori; l». poje ji■ /.mu v Ul I/Ufcuvvr. Kanski plesni sekstei. tcf. ^ Robič: 20.00 Veseli Igramo za ples m TEL 15.00 Posnetek taže: 17.30 Film n«Jk' / Vesti; 21.15 Rascei riete: 22.15 Ferenc ” Ka, poročni dan«, enoo*" ------------------ d DEKLETA, vajenke pfcgH’., f let starosti iščem«- brica »Cartotecnica*. stale 1002, Opiclna. baletna Slovenskega gledališča v Uprava ^g*iš*V narodnega S,e , r>° 50" Trstu pričenja .etpo ](t broni 1956 z b )0 ^ lo za otroke d<’lT1iad‘p-starosti in J-8 jetal ,utl: od 10. do J4- 1,0 ,(|l seben oddelek za mladino 0 «. naprej. Solo bo . '' kofe kuseni tržaški Adrijan Vili*5' 36. ,j Vpisovanje vi*?-« t' tobra v Ul. i. i° (el. 38-236, uracinih urah 13. in od I4- PERSPEKTIVE gospodarskega razvoja v češkoslovaški OSNOVNO VPRAŠANJE: KAKO ZAJAMČITI SKLADEN RAZVOJ VSEH VEJ GOSPODARSTVA ^ ,Ce,koa,< vaški so začeli obsežnimi diskusijami o rfodarskem načrtu za pri- hortnje let0. Mogli bi reči, da se v tem nc aza določena zaskrblje-litH od8°vornih činiteljev »ih 6 uresn'oenja zastavljenih v zvezi z drugim ■ otnim načrtom, oziroma uspešen razvoj tistih go-0j . arsk'h vej od katerih je ljtv1*113 dose*>a bistvenih ci-v eRonomskem življenju ti s diskusija in priprave j" lz olavo načrta imajo zna-h H5* razmeroma odkritega iti, rzneSa proučevanja bi- li ^..vprašanj, ki jih je mogli eimPre'_ rešiti, da bi T v . zajamčiti normalen ■1-j . 8°sPodarstva v na-i»tstnjem Ietu z nai višjih •o 19 S° b°U(iariii' da je «le-J — odločilno leto za p niCenJe nalog drugega načrta«. Toda če- 11 1 Ova®ko gospodarstvo, tu-i eg Uradnega napredka. ®a ie Pokazalo zlasti v to-ved Posledniih treh let, še „.!o " trpi zaradi tega, ker big . * rešeni mnogi pro- Oopo*' mogli izjaloviti ljPni^e za uresničenje postav- za vprašanja, ki bi koiit' kotnPiicirati in otež-l"tu - razvoi v naslednjem lili ' Ce.i'^ v bistvu ne bi re-W„*V. *e Preostalih mesecih Soga leta. ia0j* em Sre tu za vpra-d, *: ki je v zvezi s tem, p,0 ls° zajamčili tempov in Creiona!n°sti razvoja po-*.»* gospodarskih vej. 12 ni Proporci, ki izhajajo Ulltg Petletnega načrta, |it0: Vai°, da se industrijska t(. V°^Pia v naslednjem le-tl'tdt°VePa vsai za ® odst., ke ko kontrolne števil-!< v *az’ de*a dovoljuje-Pt, t°mai ? odstotni porast. gre yeni se poudarja, da \ne g; , ®. Za potrebo kakršne-»ic Povečanja proizvod-bt bnmpak za povečanje, ki t»- 0 v skladu z zahteva-c»|0. ^Porcionalnega razvoja V e®a gospodarstva. ’'f,Vašk razvoju češko- »o a industrije je ključ-»o p^st° ponovno poverje- Gre biogla Rtoizv odnji strojev, in to ««, onujpr, ... vv Ujem razlogov. V riasled-,^»iarafdobju mora proiz-hu y? strojev odigrati glav-obst0- °-®° Pri modernizaciji H 6Ce industrije. Na njej Špeh °d®°vornost tudi za u-NnaČrtTovane investicijske del fle' Le-ta daje naj večji dv0> °ndov namenjenih za ***' da*^ *em ie*u se raču-lev Eo proizvodnja stro ibe«, elovala v češkoslova ls«bt j --------- ki.) , Zvozu celo s 50 odstot->,-dnjan k°nčno ima proiz-kitit,,, s,r°jev tudi to iz-»6dno Vazno nalogo, da krije Ro p v6čje povpraševanje '■klit, anieznih potrošnih ar-hladil do!8oročne uporabe Rotiij n,ki| stroji za pranje <»lci ’ ei*Rtrične kuhinje, se-ktbjj a. Prah. radijski in te-Jodj 1 sprejemniki itd). v0sti a6!3 vrsta pomanjklji-"'0 str °kazuje da proizvod-n°?ev še ni povsem kos •luži °Rarn. Pozornost za-°slovFfdn° mnenje, da če-p.aska industrija še ved-V|’»tjjl °lzvaja stroje, ki so S'>gosto 2el° slabe kakovosti, dost.rlrdEi in z dolgoročen av°. da tehnična raftov strojev zaostaja z a 1>1(i)jaj ,rn Povprečjem itd. O-°.'®at)j,„ ,se tudi vprašanja 't(pa C1iskega značaja: prejeto BCePtralizacija, ki po-» ebam-aia v nasprotje s f 1 drznega in elastič-°dtiip Zv°ja strojne proiz-Eot . • °. zaVjU®* Problem, ki res-nadaljnji razvoj R°Ud . Ra gospodarstva, 'c'iskear^a zaostajanje inve-isgradnje, ki bo v naslednjih petih letih i-mela izredno velike naloge. Podpredsednik češkoslovaške vlade, Dolanski, je nedavno izjavil v parlamentu, da bi samo 5 odst, odstopanje od letošnjega načrta investicijske izgradnje imel za posledico nevarnost, da se načrt investicijske izgradnje za leto 1957, namesto za načrtovanih 14 odst., poveča za več kot 20 odst. v primeru z letom 1956, a to bi zopet pomenilo prekoračenje meja realnosti, zlasti pri gradbenih investicijah. V pripravah načrta za naslednje leto je /lasti važno vprašanje stanovanjske izgradnje. Do konca leta 1960 je treba zgraditi 250.000 stanovanj, kar predstavlja veliko nalogo, ki zahteva, da se iz razpoložljivih sredstev doseže mnogo več, kot do sedaj. Določeni znaki kažejo, da jc moč pričakovati obvladcnje obstoječe stagnacije v gradbeništvu, /lasti glede pomanjkanja delovne sile, toda medtem se je pojavilo novo vprašanje pomanjkanja gradbenega materiala, in zato se predvideva večje izkoriščanje krajevnih sredstev. Prav tako se z zaskrbljenostjo ugotavlja neprestana dražitev projektantskih del. Ostvaritev pogojev za enakomeren razvoj posameznih pokrajin dežele predstavlja tretji ključni problem nadaljnjega gospodarskega razvoja Češkoslovaške. Dasi je Češkoslovaška industrijsko in kulturno zelo razvita dežela, se v njej postavlja vprašanje porameznih zaostalih področij Za razvoj teh področij, zlasti Slovaške, so v tej po-v.jni dobi napravili zelo mr.ogo, a še ne toliko, da bi se ta področja v polni meri vključile v gospodarstvo dežele in prispevala tisti del nacionalnega dohodka, bi bi se ga od njih z upravičenostjo moglo pričakovati. Tu gre zlasti za obmejne kraje, ki jih kljul določenim u-kiepom še niso mogli poselit.. Kar se je doslej napravilo v tem pogledu, kakor tudi glede gospodarskega napredovanja zaostalih krajev, ne daje povoda za zadovoljstvo. Poseben kiiučni problem v tem razdobju predstavlja zunanja trgovina. Iz leta v leto kaže le-ta stalen porast zla-,sj z deželami Vzhodne Evrope, v tem poslednjem času tudi z ostalim svetom. Vsakodnevna praksa je pokazala zelo mnogo pomanjkljivosti v odnorajih med proizvodnjo in zunanjo trgovino. Te pomanjkljivosti postajajo resna ovira za nadaljnji u-spešni razvoj zunanje trgo-V’ne. Predvidevajo, da bo proizvodnja v bodoče dosti bolj neposredno vključena v proces ustvarjanja zunanje trgovinskih odnošajev. Poleg tega obstaja občutna potreba po tem, da se čimprej izdelajo dolgoročni perspektivni načrti razvoja zunanje trgovine, zlasti v smislu njene vskladitve s perspektiva-m. razvoja celotnega gospodarstva dežele kakor tudi s prtrebami posameznih dežel — izvoznic. Med ključne probleme, ki se jim v Češkoslovaški sedaj pripisuje poseben pomen, se poudarjajo tudi problemi nadaljnjega razvoja poljedelske proizvodnje, ki še ni v skladu z vloženimi investicijami, problemi povečanja storilnosti dela, kakor tudi problemi gospodarskega upravljanja. Vredno je omeniti, da se ne zanemarja niti vprašanje kako zajamčiti nadaljnje po- višanje življenjske ravni. Podpredsednik Dolanski je n. pr. v skupščini nedavno navedel. da so dohodki prebivalstva v letu 1955 bili za 19 odst. večji kot v letu 1953, da so se v istem razdobju piehrambeni artikli pocenili za 13 odst medtem ko se je industrijsko potrošno blago pocenilo za 25 odst., zaradi česar se je dejanska kupna moč povečala skupno za 29 odstotkov, medtem ko se je v prvi pcdovici tega leta povečala še za nadaljnjih 6 odst. Pod takimi pogoji je postalo zlasti pereče vprašanje boljše oskrbe tržišča z različnim in kvalitetnim petrošnim blagom, kakor tudi vprašanje neupravičenega višanja cen nekaterim vrstam blaga. Zahtevajo se stroge kazni za krivce, ki nosijo odgovornost za tako nedovoljeno višanje cen, kar pa se more doseči le s stalno kontrolo nad izvajanjem obstoječih predpisov o določanju cen. Neka padalska enota iz Neudiberga pri Muenchenu si je vzela za mascotte malega psička Rexa, ki je tudi sam padalec, Ce gre za skoke iznad 2.000 m, si ga padalec pritrdi za pas, kot kaže gornja slika »INDUSTRIJSKA DEMOKRACIJA > NA ŠVEDSKEM IN NORVEŠKEM NAKAZUJEJO SENO VI UKREPI ZA RAZTEGNITEV KOMPETEN Eden izmed voditeljev ekonomskega oddelka zveze sindikatov Norveške Holler je-pred kratkim prikazal zanimive podatke o akumulaciji privatnega kapitala na Norveškem, ki se je v zadnjih petih letih povečal za povprečno dve milijardi kron na leto. Ob tem je Holler rekel sledeče: «V kolikor ne pride do važnih sprememb v odnosih med privatnim in javnim sektorjem — kar se vsekakor zdi zelo malo verjetno — bo čez 25 let zasebni kapital na Norveškem dosegel 50 do 60 milijard kron. To je zelo velika številka tudi za naše čase, ko so ljudje navajeni na velike številke«. To vprašanje je Holler označil kot osrednje vprašanje delavskega razreda Norveške, hkrati pa je zatrdil, da postaja to vprašanje čedalje bolj pereče, čimbolj se odlaša »iniciativa za demokratizacijo oblasti« in za možnost da delavsko gibanje močneje poseže v odločanje o gospodar- OPTIMISTIČNO GLEDANJE AMERIČANA SARNOFFA NA BODOČE ŽIVLJENJE V zraku bo kar mrgolelo letal in morju bodo Tri darila ob petdesetletnici njegove industrijske dejavnosti - Zdravila, ki ne bodo zdravila, ampak bodo daljšala življenje - Celine si bodo postale sosede David Sarnoff je bil pred petdesetimi leti nekak kurir v velikem ameriškem podjetju »Marconi Wireless Tele-graph Corporation of America«. Njegovi podjetnosti se je sreča nasmehnila in danes je bivši kurir predsednik velike družbe »Radio Corpora-t on ol America«, ki je največje elektronsko podjetje na svetu. Ne bomo se tu spuščali v opisovanje načina, kako je Sarnoff prišel tako daleč, pač pa bemo skušali posneti nekaj njegovih zamisli, ki jih je pred kratkim prikazal ob , petdesetletnici svoje dejavnosti v radijski industriji. Ne bi hoteli trditi, da se trdo vse njegove napovedi u-•esničile, Ker si mož utvarja, da lahko daje izjave, ki gredo rudi daleč izven njegove stro- kovne kompetence, toda vsekakor so njegova mnenja vredna, da se zabeležijo. Ze pred petimi leti se je začel Sarnoff pripravljati na veliko slavje petdesetletnice svoje industrijske dejavnosti in tedaj je svojim inženirjem in tehnikom naročil, naj mu za proslavo petdesetletnice «poklonijo» tri stvari; magnete fonski trak za televizijo, na katerega se dajo posneti slike v črnobclem in tudi v naravnih barvah; izključno e-lektronsko napravo za kondi-cioniran zrak in elektronsko napravo za ojačevanje. svetlobe, to se pravi napravo, k: bi odsevala več svetlobe kot r.i je sprejemala. Po petih h-tih napornega dela so inženirji svojemu šefu vse tri žeVie izpolnili in pred dnevi RIMSKA AFERA Z MAMILI PONOVNO NA DNEVNEM REDU Igralec Croccolo za zapahi princa Torlonio pa iščejo Po večmesečnem zatišju se j.; pred dnevi vrnila v dnevno kroniko znana rimska afera z mamili. Kot smo že poročali je bila mreža z mamili razširjena ne le v Rimu, ampak tudi v raznih drugih središčih Italije in je šla sled tudi izven meja. Zato je prišel v Rim tudi eden znanih policijskih strokovnjakov za borbo proti mamilom in sicer nekdanji šef newyor.ške policiji? za borbo proti mamilom Značilnost te afere je ta, da je vanjo vpletenih mnogo mlajših čjanov znanih rimskih plemiškim družin in tako imenovane «višje družbe«. Torlonla v nekem nočnem lokalu. Izginil je k«r u ’ ko Je izvedel- d* ** **Pleten v afero ra ga nameravajo aretirati, razpečevalcev kokaina Prvi, ki je pred dnevi prišel s tem v zvezi spet na dnevni red, je bil italijanski filmski igralec Croccolo, proti kateremu se je že vodila preiskava, ki pa ni bil zaprt in je medtem v Španiji posnel neki film. Nekega dne pa ga je pred stanovanjem čakala policija in ga pospremila v zapor Regina Coeli, Komaj dan za tem je bila objavljena vest, da je bila izdana tiralica za enim članom znane rimske plemiške družine Tor-lonia. Gre za princa Avgusta Torlonio. Ker pa je nadobudni mladenič plemenite krvi verjetno vedel, da bo prej ali slej prišel tudi sam na vrsto, se je umaknil. Ko ga je namreč policija iskala na njegovem domu v Rimu, ga ni našla in zato je bila izdana za njim tiralica, dočim so njegovo stanovanje v znani rimski četrti Parioli zastražili. Čeprav je v splošnem znano, da se je princ Torlonia umaknil na svoja posestva na Sardinijo, ga iščejo tudi v Rimu in njegovo stanovanje stražijo, pa čeprav vedo, da ne bo tako naiven, da bi se vrnil vanj. Pri tem je* tudi značilno to, da mu policijske oblasti niso odvzele potnega lista, kot so to storile z nekaterimi drugimi osumljenci. Kljub temu pa se računa, da mož ni odšel v tujino in da ga bodo v kratkem ulovili. Po govoricah, ki krožijo v Rimu med prijatelji princa Augusta Torlonie, se je mladi plemič »prepuščal mamilom« le včasih in to je delal le zato, da bi pozabil na svoje ljubezenske nesreče. To tolmačenje je seveda dokaj ceneno, pa čeprav princ pri ženskah zares ni imel posebne sreče, Njegova poroka z ita lijansko igralko Mario Michi mu je namreč naprtila mnogo skrbi in kritik s strani njegovega «plemenitega sorod stva«, ki je hotelo, naj bi se bil mož poročil s kakim dekletom «iz njegovega sloja«. Tudi zgodba s princeso Fran-ehetti, ki je nato zbežala s filmskim igralcem Henryjem Fondo, mu je zadala precej šen udarec. Zato se je od nje ločil, da bi se lahko nato ponovno poročil s kako drugo izvoljenko seveda iz «iste družbe«. Kot vidimo mož v tem nima sreče, zato se je predal mamilom, danes pa ga čaka Regina Coeli, kjer se bo lahko srečal s princem Pepi-tom Pignatellijem, z vojvodo Lante della Rovere, z markizom Emanuelom de Seta in drugimi predstavniki rimske plave krvi. Medtem ko se dnevna kronika ukvarja s Croccolom in princem Torlonio, se v rimskih sodnih in zdravniških krogih ukvarjajo z vprašanjem, od kod so zastrupljeni z mamili razni ljudje, ki so bili že aretirani v zvezi z afero z mamili. Izvedelo se je, da Emanuele de Seta, Lelio Batarelli in Oliva Conforti niso zastrupljeni, pa čeprav so še malo -pred aretacijo zauži-vali mamila. Tudi kar se tiče Pepita Pignatellija zatrjujejo isto, vendar pa v zdravniškem izkazu govore, da je vse do letošnjega maja «od časa do časa« zaužival kokain. Med vsemi aretiranci sta edino Edmondo de Marcus in Ludo-vico Lante della Rovere, ki nista nikoli jemala mamil, do-čim so nekateri kot na primer Fortunato Tabili in Max Mu-gnani zelo zastrupljeni z morfijem. Slednja sta jemala mamila vse do zadnjega dne, dokler nista prišla v zapor. Fortunato Tabili se pri tem izgovarja, da je jemal mamila zaradi ulcusa. Kot kaže, so preiskovalna dela v zvezi z afero z mamili v Rimu precej napredovala, kar se da tolmačiti tudi z aretacijo Croccola in piinca Torlonie. Zato je upati, da se bo v doglednem času začela tudi razprava, ki bo prikazala vso gnilobo, v kateri živi precejšen del tako imenovanih i rimskih boljših krogov. Seveda bo s tem prizadeto marsikatero plemiško ime in je zato možno, da se bo skušala marsikatera stvar nekoliko ublažiti. Toda vse kaže, da so zadevo sprejeli v roke odločni možje, ki bodo hoteli zadevo razčistiti do konca. Upamo, da jim bo to tudi uspelo. so v središču »David Sarnoff Research« v Princetcwnu vse te tri velike tehnične izume tudi razstavil . Ob 50-letnici svoje plodne dejavnosti je imel Sarnoff tudi tiskovno konferenco v znanem newyorškem hotelu «Wal-derf Astoria« na kateri je zbranim novinarjem prikazal kakšno bo življenje čez 20 let. Zaradi njihove zanimivosti bomo te poglede na kratko prikazali. Do leta 1976 se bo jedrska zr.anost tako razvila, da bodo služile kot osnovne tvarine za pridobivanje atomske sile zelo cenene surovine. A-tomska sila ne bo last samo posameznih držav in velikih industrijskih podjetij, ampak bo služila tudi množicam. A-tomska sila bo poganjala letala, ladje, avtomobile in vlake. To, kar se tiče atomske sile Sarnoff pa predvideva tudi uspešno izkoriščanje sončne energije. Po njegovem bodo zgrajeni aparati, ki bodo mogli gospodarsko izkoriščati senčno energijo. Letala, ki jih bodo poganjale rakete na atomsko silo, bodo razvijala brzino od 7000 do 8000 km na uro in btdo kljub temu bolj varna Izkoriščanje avtomatizacije. k: je danes šele v povojih bo mnogo povečalo proizvodnjo. zaradi česar bodo cene izdelkom znatno padle. Televizija bo čez 20 let razširjena po vsej zemeljski obli in bo v barvah. S pomočjo tega novega izuma bo možno slehernemu človeku na Zemlji opazovati vse, kar se dogaja kjerkoli v svetu. Po Sar-noffovem mnenju bo to sredstvo onemogočilo «raznim politikantom« prikrivati dejansko stanje v njihovih deželah in bo televizija mnogo pripomogla V medsebojnemu spoznavanju ljudstev. Tudi kemija bo napravila velikanske korake Začela bo proizvajati neve plastične snovi. nova gnojila Nekaj posebno revolucionarnega je elektronska svetloba aii kot jo Sarnoff imenuje hladna svetloba. Ta bo povsem spremenila sedanji videz hiš, trgovin, cest, tovarn in mest. Ta luč ne bo dajala nikake toplote niti senc in se lo z lahkoto urejala njena moč, kakor tudi njena barva. S splošno uvedbo takih luči bodo onemogočene ali v ra j do skrajnosti zmanjšane prometne ne«reče. Uvedba ta-.ce svetlobe bo omogočila tudi to, da bo televizijski aparat zelo «ter.ek», da bo pač podoben navadnemu okviru, navadni slik , ki jo obesimo na steno. Elektronske možgane Sarnoff ocenjuje precej velikodušno. Po njegovem mnenju elektronski možgani ne bodo opravljali le raznih težkih iri dolgih računov, s katerimi se morajo matematiki danes ukvarjati mesece ali celo leta. tmpak se bodo tako izpopolnili, da bodo sposobni »sami sebe izpopolnjevati«. Kar se tiče navadnih človeških potreb — hrane — o čemer se danes pogosto postavlja vprašanje zaradi vedno večjega naraščanja človeštva na svetu je Sarnoff tudi velik optimist Po njegovem bode v najkrajšem času odkrili neve vrste hiane in v splošnem se bo prehrana človeštva zelo zboljšala. Največ Pa si S; rnoff obeta od morja, ki ga bomo začeli «obdelovati» kot danes obdelujemo polja in ki bo dalo dovolj hrane za vse človeštvo. Velik napredek pričakuje Sarnoff tudi od zdravilstva. Po njem bodo znanstveniki dali človeštvu zdravila, ki ne bodo zdravila ampak celo preprečila obole-ma. Nadalje bodo odkrili tu-d. zdravila, ki ne bodo imela namen zdravljenje, ampak podaljšanje življenja. budi stanovanja ne bodo t*ka, kot so danes. Hiša ne bo kraj počitka, ampak delavnica. Iz tovarn se bo delo pieneslo v zasebna stanovanja, kjer bodo posebni aparati opravljali številna dela. Stanovanja bodo imela stalno temperaturo in stalno vlago ir. s posebnimi napravami se bo iz stanovanj izločala vsa nesnaga in tudi bakterije. Posebno poglavje predstavljajo za Sarnoffa tudi vremenske razmere. Sarnoff zatrjuje. da se bo meteorologija tako izpopolnila, da se bo dalo predvidevati in točno ugotoviti vnaprej vreme ne le za dan, dva, ampak tudi za cele tedne ali mesece. Posebni računski stroji bodo omogočili proučevanje številnih meteoroloških činiteljev, ki jih danes človek s sodobnimi na- pravami ne more jemati v poštev. Vse to bo človeku o-mogočilo, da bo vnaprej predvideval nevihte in jih, morda tud: preprečil. Ko skuša nato Sarnoff obdelati tudi razne sedanje družbene ureditve, se nato loti še vprašanja vzgoje in umetnosti. Po njegevem bo višja vzgoja dostopna vsakomur ir. to bo terjal tudi velik razvoj tehnike, kjer sedanja strokovna usposobljenost ne bo mogla zadoščati. Po njegovem br. tedaj beda povsem izginila in človek se ne bo boril več za zaposlitev, za košček kiuha, ampak bo njegova glavna skrb kako najprimerneje izkorist’t: svoboden čas. Tidi vojna bi po njegovem skoroda nemogoča, ker bodo prometna sredstva ves svet tako pribežala, da si bodo celine praktično sosede. V teni primeru b; bila vojna nemogoča. Se v začetku smo rekli, da ne moremo sprejeti vseh napovedi Sarncffa kot stoodstot. r,o resnico, kei so preveč rožnate celo za najbolj razvite dežele, kaj šele za druge, to-d\ prav gotove je, da bo marsikatera njegova napoved u-resničena. skem življenju dežele. Ta zahteva je torej zahteva po razširitvi pravic, neposrednega vpliva delavcev v vodenju podjetij, ali kot jo oni imenujejo »industrijska demokracija«. Skoraj istočasno z gornjo izjavo je prišlo do podobnih zahtev tudi na Švedskem. E-den najvišjih voditeljev švedskih sindikalnih ekonomistov Flibo je prav tako spregovoril o kompetencah organa delavskega soodločanja v podjetjih. Hkrati s tem je Flibo omenil tudi vprašanje zaščite interesov potrošnikov. Tako Holler kot Flibo, oba poudarjata nevarnost, ki preti od povečane akumulacije privatnega kapitala, kar «ovira izgradnjo novega družbenega sistema«. Do tod smo navedli dve izjavi, v katerih se poudarja nevarnost pred akumulacijo privatnega kapitala na račun kompetenc, ki jih ima sindikalna organizacija v tovarnah in ekonomskem življenju nasploh. Na Norveškem in na Švedskem pa se v zadnjem času čedalje bolj poudarja, da je edina pot iz sedanjega stanja razširitev kompetenc tovarniških odborov. Največji strokovni sindikat Norveške — sindikat kovinarjev — ki šteje 60.000 članov, je pred kratkim izglasoval resolucijo, v kateri med drugim beremo: »Sodelovanje delavcev v vodstvu podjetij je prvi pogoj za izvajanje industrijske demokracije... Deli ci morajo imeti svoje predstavnike, ki imajo pravico do soodločanja tudi v upravah bank in finančnih u-stanov, da bi tako mogli nadzirati, da se denarni kapital uporablja izključno v interesu ljudstva«. Ta vprašanja je torej postavil ponovno na dnevni red dosedanji razvoj v obeh deželah. Doslej so tovarniški odbori na Švedskem in Norveškem imeli le posvetovalno funkcijo. Pri tem so sicer u-speli priboriti delavstvu mnogo pravic, niso pa mogli svojo funkcije razviti tako, kot bi bili to hoteli. Temu je bila ena glavnih ovir sam program strank in njegovo tolmačenje, k, je privedlo do trenja v samih strankah, pri čemer so nekateri voditelji vztrajali #naj bi ostali pri starem«, drugi pa so se borili za nov program. Tako delavska stranka Norveške kot socialdemokratska stranka Švedske namreč načelno ne vztrajata na korenitih spremembah obstoječih lastninskih odnosov, češ da spada pravica zasebne lastnine v vrsto «klasičnih pravic«, ki so se priborile v okviru demokratičnega socializma. Tako za prvo kot za drugo stranko je namreč bistveno to, da Se zasebna lastnina izkorišča tako, da «služi interesom vse družbe«. Oni namreč smatrajo, da se to podrejanje »osebnih interesov družbenim interesom« more uresničiti z uporabo že obstoječih in z ustvaritvijo novih instrumentov #e- konomske demokracije«, oziroma s povečanjem vloge države in njenih organov v planiranju investicijske izgradnje in proizvodnje, z omejevanjem profita ter z denarno kreditno in davčno politiko. Toda kljub temu, da se je v zadnjih letih državni sektor v gospodarstvu povečal in kljub temu, da se je zelo okrepilo zadružno gibanje, se ob uporabi vseh obstoječih instrumentov nadaljnja akumulacija zasebnega kapitala ne da in ne more preprečiti. Razvojne tendence zadnjih let očitno kažejo Veliko razliko med naraščanjem javnega in zasebnega sektorja. To nam dokazujejo tudi številni podatki iz zadnjih l?t, kjer se privatne notranje bruto investicije večajo sorazmerno z večanjem javnih notranjih bruto investicij. To pa vseka kor ni in ne more biti v skladu s prvotnimi načrti norveške delavske stranke in švedskih socialdemokratov- Res je sicer, da se javni sektor razvija v nekoliko večji meri in z nekoliko večjo naglico, kot zaseben sektor, toda to švedskih socialdemokratov in norveške delavske stranke še ne more navdušiti, ker je bila njihova prvotna težnja v tem, naj bi se državni sektor večal, dočim bi moral zasebni sektor »postopno zamirati«. Ne glede na to, koliko je v okviru obstoječih lastninskih odnosov možno govoriti o večji pravici odločanja švedskih in norveških delavcev v gospodarstvu, torej o razširjenju kompetenc tovarniških odborov, je očitno, da bi sprejetje nove nakazane iniciative švedskih in norveških sindikalnih organizacij predstavljalo obsežen program, kajti vsako razširjanje kompetenc neposrednih proizvajalcev — tovarniških odborov — bi tako ali drugače nujno moralo poseči v omejevanje lastninskih odnosov kapitalistov in zaradi tega je to vprašanje nnogo bolj zapleteno kot si ga zamišljata Holler in Flibo. Vsekakor pa so nakazale težnje, ki se odražajo na Švedskem in na Norveškem glede nasprotja med družbeno proizvodnjo in zasebnim lastništvom nad proizvajalnimi sredstvi zelo zanimive. Res je sicer, da so to iniciativo napadli tudi nekateri vidni predstavniki delavskega gibanja v obeh deželah, toda kljub temu je bilo vprašanje sproženo ir to je že verjetno prvi korak k večjim in odločnejšim ukrepom. Drugače pa bi ne bilo niti mogoče, ker bi nasprotno gledanje nujno privedlo v stagnacijo, v mrtvilo, ki je danes tudi na Švedskem ali Norveškem pri vsem njihovem visokem življenjskem standardu nemogoče, ker bi s tem začeli delavski voditelji izgubljati oporo med delavskimi množicami, kar se je pri zadnjih volitvah na Švedskem tudi opazilo, ker so socialdemokrati izgubili precej glasov. FILM PO »B0NJ0UR TRISTESSE!« JUNAKINJA: GISELE FRANCH0MME Med 1.500 kandidatinjami iz vseh pokrajin Francije so na natečaju ameriške filmske družbe Metro 'Gold-irin Maver končno izbrali tisto, ki bo igrala glavno vlogo v filmu, ki ga bodo izdelali po slovitem romanu mlade francoske pisateljic« Francoise Saganove, «Bonjour tristesse!». Gre za Gisele Franchomme, sedemnajstletno študentko, hčerko nekega industrijca, ki šivi v Parizu. VTsofca je 1,72 m, suhljata (tehta komaj 50,5 kg!), plavolaska z zelenimi očmi. Do sedaj ni imela nobenega stika z odrskimi deskami. Med njenimi neposrednimi tekmicami v finalu je bilo med petnajstimi izbranimi več lepših od nje, toda znano je, da junakinja o-menjenega romana ni izra- zita lepotica: osnovne poteze v značaju Cecilije izhajajo neposredno vprav iz dejstva, da ona ni slepo» oekle, in ljubosumje, s katerim gleda na druga dekleta, je posledica iz te okoliščine izuirajočepa manjvrednostnega občutka. Gisele Franchdmme bo torej Ceciltja S tem pa ie m rečeno, da je Gisele grda. Ima ovalno obličje, nežne poteze obraza popolno obliko telesa. Njeni lasje so dolgi in gladki a la Veronica Lake. Ko so jo novinarji vprašali, naj jim s štirimi besedami označi temeljne poteze v značaju sedanje mladine, je Gisele odgovorila: «Vesela, kritična, snob, skeptična. Tudi jaz sem nekako taka, zraven pa imam mnogo poleta«. Francoise Saga n je zadovoljna s to izbiro. Večkrat so jo razni režiserji nagovarjali, naj bi ona sama igrala glavno junakinjo iz svojega romana, a je to vedro odločno odklonila, kljub temu da so ji za to vlogo ponujali desetine milijonov. A kaj naj bi ona z novimi milijoni? Ona je sedaj že bogata. Ima vilo na francoski sModri obali«, stanovanje v Parizu, dva av- tomobila, motorni čoln, volčjaka, jazbečarja in ...15 kg časopisnih izrezkov, ki govore o njej. Francoise Sagan je že u-trujena zaradi slave in nerednega življenja. Tega ima že čez glavo in sita je vstajati zvečer in hoditi spat v jutranjih urah. «V sploš- 4 ‘ ■ '»1-™ f Gisele Franchomme nem ravnajo ljudje nasprotno; znak, da je tako bolje« pravi. Zato se je umaknila na podeželje, kakih 60 km od Pariza, kjer stanuje z režiserjem Aleksandrom A-strucom, pisateljem Michelom Deonom in skladateljem Michelom Magnem. Sama oprav-1 jc gospodinjske posle, vaščani pa pomilujejo njene peste, kajti gospodična Sago nova kupuje v glavnem salame, jetrne paštete, mineralno vodo konservirano meso in grah ter podobno, za kar ni potrebna posebna kuharska sposobnost. # * * ANATOLE L1TVAK, ki je v Parizu snemal del svojega no vena filma sAnasta-sia», je odpotoval s celotno ekipo v London, kjer bodo »ilm dokončali. Kakor znano igra glavno žensko vlogo Ingrid Bergmanova, ki se tako po dolgem času vrača zopet v ameriški film. V Ameriki pričakujejo nestrpno ali se bo igralka odločila za povratek v ZDA. od koder so jo po poroki z Fobertom Rossellinijem tako rekoč izgnali. • » » JEAN Sl M MO S je dobila novo karakterno vlogo v kinemaskopskem filmu eMožje okoli Hilde Cranez. V glavnem je doslej igrala Jean Simmons ljubimke al, pa naivna dekleta. Le v sira Laurencea Oliviera «Hamletu» je dobila vlogo, iz katere je lahko ustvarila nekaj več, kakor lepo ljubico. Pravijo da je nova v loga. ki so ji jo zaupali, izredno zahtevna in da se igralka vkljub nosečnosti z vso resnostjo pripravlja, da pokaže v njej vse svoje sposobnosti. '■ 11 SKUPŠČINA STANOVALCEV LJUDSK H HIŠ V STRAŽ CAH VLOMILCI V ZLATARNE PONOVNO NA DELO Upravni odbor IACP ni imel vedno podnevi skušali vdreti dovoljenja za povišanje najemnin y zlatarno frg°Y£i.frattona V resoluciji zahtevajo večjo demokratizacijo ustanove V nedeljo je bil shod stanovalcev ljudskih hiš, katerega se je udeležilo nad sto družinskih poglavarjev. Razpravljali so o številnih vprašanjih, med katerimi je bil na prvem mestu povišek najemnine, ki je povzročil med stanovalci veliko nezadovoljstva. Zborovalci so tako ravnanje obsodili, zlasti še, ker ministrstvo poviškov ni vedno dovolilo. Po drugi strani so poslopja zanemarjena^ voditelji u-stanove pa ne kažejo nobene socialnosti. Da bi opozorili nadzorne o-blasti, sindikate in politične stranke na stanje, ki vlada v ljudskih hišah, so sprejeli resolucijo, v kateri pooblaščajo komisijo, ki predstavlja stanovalce, da napravi potrebne korake za zaščito pravic prizadetih. Resolucija se glasi; »Družinski poglavarji stanovalcev IACP v Gorici, zbrani na redni skupščini v Stra-žieah 7. oktebra 1956, se strinjajo s poročilom komisije in odobravajo opravljeno delo. Zavračajo povečanje najemnin brez potrebnega ministrskega dovoljenja. Obsojajo pcmanjkljivo vzdr Sevanje številnih stanovanj, ker se s tem škoduje zdravju stanovalcev in poslopjem samim. Želijo, da se razne usluge inštituta izvajajo s spoštova-r ;em in socialnostjo, ki pristaja moralni ustanovi; obenem zahtevajo večjo demokratizacijo IACP. ki naj napravi iz upravnega sveta organ ra sodelovanje med oblastmi, prizadeto obč;no in stanovalci. Pooblaščajo svojo komisijo, '. p che 41 22’25”, 10. Toscan 41.27’42”, itd. BOKS Visinfm zmagal v Melboujj MELBOURNE. 12. " trojanski prvak vvelters rije Bruno Visintin je P .j, ., , 19 rilfl gal po teckah v rjja prvaka britanskega 1111 Georgesa Barnesa. PRAGA. 12. — K°l praški radio, bo Zatope stopil na olimpiadi v nu. Ni mano, če bo na tudi v drugih disciplina"' Odgovorni uredPjJo STANISLAV HENKj' fr,l Tiska Tiskarski zavod Zi* r Aljehinov spominski turnir Gligorič - Pachman remi MOSKVA, 12. — V nadaljevanju prekinjenih iger L in 2. kola «ta Smislov in Botvi-nik remizirala, Szabo - Keres 1:0, Najdorf - Unciker 1:0 Uhlman - Keres in Najdorf -Szabo remi. III. kolo: Tajmanov - Najdorf 1:0, Gligorič - Pachman remi, Botvinik - Cokaltea 1:0, Keres - Golombek J :0, Smislov - Uhimann 1:0, Padevvski - Sliwa 1:0, Unciker - Szabo remi, Bronstein - Stahlberg prekinjeno v boljšem položaju za Stahlberga. Stanje: Tajmanov 3, Botvinik 2.5, Pachman, Szabo, Gli-gorič in Smislov 2, itd. KINO ŠKEDENj predvaja danes 13- ^ ob 19. uri MFTRO barvni f'1®’ Obleganje. sedmih puščic KINOPROSEK-KONjjlS predvaja danes lJ-ob 19.30 W. Bros barvni >" ŠKOTSKI KNEZ Igra ERROL predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 1*- uri Columbia barvni film: PROŠNJA ZA POMILOSTITEV Igrajo: MICHELE MORGAN in RAF VAL*-orJ® Odpoved ljubezni zaradi suma, da je bil obs° na smrt nedolžen človek. ooooocjooooooooooooooooooooooc.coooooc.aoooooooaoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooociooooooooo0 r IVAN BRATKO 1 37. TELESKOP Circulus vitiosus V baraki se je že trlo ljudi. Pri vratih pa so se postavili trije alpinci z nasajenimi bajoneti. Nikogar niso pustili ne ven ne noter. Dušan in Vojo, ki sta bila iz sosednje barake, nista mogla nikamor. Iz previdnosti nista hotela biti skupaj. Vsak je iz svojega kota prežal na priložnost, da se izmuzne. Pri mizi v sredi je bilo največ ljudi. «Hudič vedi, kaj jih spet trga,» je zarobantil Rogač. »Vražje smo jim sumljivi vsi skup, kaj?* se je prijazno in široko nasmehnil Črt. »Le glej, Hribček, tebe imajo posebej na piki,* se je zresnil Rogač in se razkoračil pred njim. »Ah, kaj... mene... mene... saj se ni treba delati norca,* se je jezno našobil Hribček. «Preiskava bo,» je zaupno povedal Dnevnik. Skledarju so se razširile velike krvave oči, iztegnil je glavo naprej in bolj momljal kakor govoril: «Vojaki so mi pravili: oni iz host pripravljajo napad na kampo. Kolonelo pa zdaj stika za skritim orožjem, da ga ne bi kdo od znotraj požgečkal, ha!* «Vojske da bo kmalu konec in da je zdaj zanje vsak dan bolj nevaren,* se je ojunačil stari Miha. «Ko-ko-ko, koko-ko, ko-ko-ko dajsi* je potihem zakokoda-kal Rogač. Vsi so se spogledali: od strani se je bližal Komar. Pri priči so obmolknili. Crt se je odlepil od gruče in se s komolci oprl na okenske podboje. Zunaj ni bilo žive duše. Canal grande je bil mrtev. Samo tu in tam je bila skupina alpincev. Pred vhodom v devetnajsto pa je mrgolelo karabinjerjev v bleščečih uniformah. Bili so visokorasli in zaliti. Mllochi je bil med njimi kakor pajek. Nekateri so nosili visoke čine. To so bili karabinjerski oficirji iz Vidma in Palmanove. Najvišji med njimi se je po stopničkah povzpel v barako. Drugi so šli za njim. Bili so živahni in važni, kakor da bi pričakovali pomembno odkritje. Komar se je ustavil sredi potajene gruče; ♦Rov kopljejo! Rov!* »Ne verjamem,* se je s hlinjeno hladnokrvnostjo nasmehnil Rogač. »Kopljejo, kopljejo! So jih iz-vo-ha-li!» je s stisnjenim glasom zlogoval Komar. Smehljal se jim je v obraz: bolj zmagoslavno ko izzivalno. Skledar in Hribček sta nekaj zamencala in mu prikimala, Rogač pa si je mislil: »Bolje da molčim, lahko se še zapletem.* Ko pa je Komar odšel, se je izkaslja!: »Baraba, kaj? Nastavlja nam trnke. Rov da kopljejo. Kam pa naj bi odlagali zemljo?* Skledar, Hribček, Miha in drugi so se naglo porazgubili. Samo Miha je še potihoma zinil, bolj za Rogača ko za druge: ♦Glavač je skuhal to kašo. Včeraj se je vrnil iz bolnišnice. Ce bi bil Glavač iz naše barake, pa bi karabinjerji prišli nas obiskat!* črt je oprezal pri oknu. Okrog devetnajste je bilo vse mirno. Nihče ni šel ne ven ne noter. Pri obeh izhodih so bili alpinci. Črta je težila skrb za rov, a tudi radoveden je postajal. Čez pol ure je prišel iz barake prvi karabinjer, za njim so se usuli ostali. Prostor pred barako jih je bil spet poln. črt je napel oči, da bi jih bolje videl: Gledali so predse in molčali. O kakem uspehu ni govorila nobena kretnja. Čar pričakovanja, ki poživlja, je izpuhtel. Počasi so odšli. Od nekod je prišel ukaz, da lahko spet gredo iz barak. Šele sedaj sta se Dušan in Vojo izmuznila iz triintridesete. Od vsepovsod so se še drugi previdno bližali devetnajsti. Črt je med prvimi vstopil in ostrmel: Blizu vhoda v barako in na sredi je bilo dno odprto. Dolga, močna deska, podobna Gatovi pri vhodu v klet, je ležala ob črni odprtini. Poženel je pokazal Črtu, kako so se karabinjerji sklanjali v klet in svetili po njej s svojimi močnimi svetilkami. Črt je bil bled kakor'stena. Samo prikimaval je in kdaj pa kdaj zamrmral: «Mhm... mhm...» Hotel je vprašati, česa so iskali, a se je premislil. «Saj je vse jasno, hudiča, kaj bom spraševal!* Vrnil se je v triintrideseto. Na Rogačevem pogradu je poležavalo več ljudi. Vsakih nekaj minut je kdo odprl usta. «Ničesar niso našli!* »Menda so računali na pokradeno blago.* »Kuharji kradejo na debelo!* »Žice in kuhalnike so iskali!* »Verjemite mi: To je bilo vse zaradi rova. Glavačeva ovadba...* »Pravijo, da pridejo na vrsto vse barake.* »Bomo videli... danes... jutri...* Črt ni imel miru. Samo na pol je poslušal hladnokrvna, pa tudi razburjenja polna ugibanja. V licih je čutil ogenj, zlasti pod ličnimi kostmi. Kar vid mu je jemalo in oči so se mu začele solziti, kakor da bi bil v hudo zadimljeni igralnici. Sčdel je k Rogaču, pa spet vstal in odhitel iz barake. Poiskal je Dušana. Dušan se mu je zdel bolj sključen ko po navadi. Zdel se mu je tudi starejši, če pa bi pogledal bolj ostro v njegove oči, bi v njih odkril nemoč. Tako spremenjenega ga še ni videl. »Misliš, da bodo vrtali dalje?* «črt, ne vem. Pripravljeni moramo biti.* »Danes ali jutri...* »Nihče ne sme v teleskop!* Prišel je še Štefan: »Hudiči, da nas bodo le prehiteli?* «Ze davno sem rekel, kaj cincamo in štejemo metre baba. jagode na molku. Udarimo!* je vzkipel Crt. ,tno: <5* Na teleskopce, je leglo kakor mora. Bilo jim je 0011 bodo preiskovali naprej, jih bodo odkrili. Mnogi so n gjedi; mislili, da je z rovom konec: komanda je na PraV’buP&11' Mnogi pa so bili taki, da sploh nikdar niso čisto jic Zdaj je bila njihova nada naključje in sreča, zlasti vnema in nečuječnost sovražnika! • • ♦ »in0 »Rogač, napravi spet kaj takega kakor takrat, žagali desko! Požeruško stavo ali kaj!* . v Pred Rogačem je stal Gato. Rogač ga je danes z v krat videl: ves zamišljen je gledal izza svoje deš'e-- vZt>i* slučajni pogled in vsaka malce nerodna kretnja mu J j. o jala sum... kakor da so vse oči uprte samo vanj- * , ’ bodo vsak hip prišli Takega je Rogač dopoldne vio ^ * a pomislil ni nanj in vživel se ni v njegov položaj. jgu ’ je zdaj zagledal v velike Gatove oči in slišal njeg° ga je nenadno razumel za ves ta čas. Kampo in jVigsJ bledejo samo o rovu in o preiskavi. Na vse strani sumničenja: Kaj pa če je pod našo barako rov...? «Gato, potrudil se bom! Vem, kaj je treba!* je reke Rogača je bilo na tihem sram. Ze drugi dan j® gcš^j po pogradu, molčal in brezbrižno opazoval, kar se s. str^0 v kampu. Včeraj je namreč prejel Martino pismo: j, H> o vročih poletnih nočeh, o trajni zvezi, o toplih ze J ^o'0 0 čakanju nanj... Pismo' mu je bilo kakor udarec Vznevoljilo in odbilo ga je do kraja. Poprej je rad s treP njej. Kolikokrat je v kampu občutil njen glas, vzdm’j,iiJi> | in omamo telesa. Po tem pismu pa se mu je vse. ni b Pred meseci ju je združila prilika... na prihodnost jja0-, misliti. Saj je bila tudi mnogo starejša od njega' ^ H1 otroka bi še lahko imela,* je nekoč rekla. In končn mu je bila poroka... Ko je preletel pismo, ga je na£0. f Drugega dne pa je sklenil: odpišem ji hladno, Kraift je tudi storil. ^1 (NadcufrvavP 411