St. 53. V Mariboru, četrtek 9. maja. V. tečaj. 1372. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na tedon, vtorek, četrtek in soboto, tor velja po pošti prejeman, za avatro ogerake dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt 1 "* ' ~ " ' *" ▼rste 6 kr. čo se 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oetiristopne petit-5 oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat, se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hiŠn. štev. 220. O d r.a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarn i ci: F. Skaza in dr., v koroški ulici hisn. at. 229 Drztiviii zbor se je torej zadnji vtorek zopet sešel. Ustavover-eem ves čas sape zmanjkuje, kadar tega zbora nij, sosebno pa kadar zborujejo deželni zbori. Tlaci jih v tacih časih mora slabe vesti, ker vidijo, da je v deželnih zborih vendar prava veČina po naravi proti njim. Zatorej se vselej globoko oddahnejo, kadar pridejo njih verniki iz vseh krajev nove Cislajtanije zopet na svoje sedeže v provizorično leseno kolibo pred Škotska vrata na Dunaj. Tako vidimo globok oddih v vseh ustavo-vernih organih. „ Premagali" so glavnega izmed sovražnikov, Čehe, zatorej gredo zopet na delo, katerega že toliko in toliko let zastonj delajo, na centralistično zedinjevanje Cislajtanije pod nemški mernik. Nemci so premagali Cehe že dostikrat. Premagali so na Marchfeldu češkega Otakarja, ki nij maral za nemško krono, hote ustanoviti slovansko Avstrijo. Ali s tem Čehov nijso zatrli, niti drugih Slovanov. Kajti premagovati so morali zopet češke Husite, premagati so morali Čehe krvavo na Beli gori, „premagali" so jih večkrat v najnovejšem času na voliščih, aH „ zmagani" Čehi uijso, in ideja cesarja Jožefa II. ponemčiti Cislajtanijo, nij čisto nič bližja svoji zmagi, nego kedaj. Narobe, v državnem zboru bodo imeli ustavoverci velik križ, iskati ikakov nov pomoček, da bi svojo stoletja staro namero uresničili. Zdaj si med seboj nasvetujejo dva pomočka zadovoljenje in odrinjenje Poljakov, in „direktne" vohltve. Da-si o obeh vprašanjih vlada v ustavover-nih in vladnih glavah neizmerna zmešnjava, da si sami ne hote iz prepričanja niti iz srca tega, kar pravijo, da hote, — vendar bodo baje zopet vzeli Poljake v delo. Poljaki so želeli, da bi ustavo verci na Češkem propali, simpatije torej do Nemcev nemajo ; vendar so prišli na semenj v državni zbor pogledat, koliko bodo ustavoverci ponudili. Najbrž nič več nego so prej. „Mladoncinci" ali uajgor- kejši Prusi bi dali Poljakom vse, brž, da se jih le znebe. Ali ti nemajo določevati. „Stari" pa ne dado več nego je njim na korist. Najbrž Poljaki s tem ne bodo zadovoljni in ostalo bode pri doz-danji zmešnjavi. Direktne volitve pridejo baje kasneje na vrsto. Tudi v tem prav za prav ustavoverci ne vedo, kaj bi in kako bi. Eni bi radi gališko vprašanje s tem vred rešili, vlada tega neČe^.P4>ljaki nečejo. In če se vpraša, kako se imajo direktne volitve izvršiti, zopet ne morejo doseči nobenega edinstva. To dobro vedo, da na lastni medicini poginejo, ako iskreno in liberalno uvedo direktne volitve. Za to bodo študirali in študirali, kako bi se dalo narediti in dokazati, da je: dvakrat dve — pet. Prcdno „državni zbor" te trde orehe stere, poteklo bode še precej vode v morje in mnogokaj se utegne med tem prigoditi. Dopisi. Iz Ullt»lJWlM». 6. maja (Izv. dop.) Zadnje dni se je v Ljubljani ugibalo sem ter tja, ali pojdejo naši poslanci, kateri so v državni zbor voljeni in so v zadnjic tam bili — tudi zdaj tja, po sprejeti volilni postavi, po protislo vanskih škandalih na Češkem, po odločnih proti-elovanskih izjavah ncmškonacijonalne cislajtanske vlade, po grožnji te vlade proti kranjskemu zboru i. t. d. Po tolikih izkustvih, katere so naši po Klanci doživeli, ničesa dosegši nego preziranje bili smo vendar vsaj nekoliko opravičeni misliti in upati, da ne pojdejo več „Btatistovat", posebno ker sc niti energično glasiti nečejo ali neznajo Ali varali smo se. Poklnkar et consortes idejo zopet v rajhsrat sedet. Kakšne uzroke imajo? Nobenih. Poklukar se jc baje izrazil na vprašanje, ali in zakaj pojile tako-le: „Ne ve se, ali je koristneje ostati doma ali iti, zatorej idemo, morebiti se okolščine mec tem kaj spremene". Torej to je politika nevednosti. Če se že res „ne ve", kaj je koristnejše, t. j. če sc ne ve, da je za narod nekoristno sedenje pred škotskimi vrati, naj bi sc vsaj pomislilo in vedelo, kaj je častnejše. Grof Barbo je včeraj prišel sem in odpelje se denesj po noči. On se ve da s svojo elokvencijo ne bode nadlegoval ministra pravosodja niti drugih niti z interpelacijami o proganjanji slovenskih profesorjev, o germanizaciji slovenskih šol, o nedovolitvi akademije, o Chabrusu in demoralizaciji pri naših bratih Čehih, niti o sto drugih krivicah. Kako bodemo potlej narod za odvažno opozicijo, za energično dosezanje, za boljo bodočnost odgojili, če sami „ne vemo" in ne znamo odločno ravnati, temuč tavamo tja v en dan, koristi loveči, kjer je nij ? Kdor nič ne vaga, ta ne zmaga. Iz IJllblJnne. 7. maja. [Izv. dop.| Zmaga ustavoverne stranke na Češkem je naše nemčurje skoraj ob um spravila. Poslali so v Prago na može svojega mnenja celi kup telegramov, v katerih čestitajo duhovitim sorodnikom k velikanske] zmagi. Tudi v kazini še dan za dnevom popivajo mnogo vrčkov pive več v „slavo" velikanske nemške zmage. Kakor se sliši pripravlja konstitu-cijonalno društvo velikansko „Siegesfeier" v kazini, prav po tistem načinu, kakor so lansko leto slavili nemške zmage. Svetovni govor bode baje dr. Schaffcr govoril, ki se hoče pri tej priliki izkazati v zabavljanji proti Slovanom za popolnem sposobnega, da ga pri razpustu deželnega zbora kranjskega, katerega Dolfe najbolj teško pričakuje, postavi ustavoverni „Centralwahlcomitcu za kandidata, menda v Udmatu. Iz Trata, 6 maja. [Izv. dop.] Po silnih naporili in trudili in agitacijah se je posrečilo tukajšnjim n s t a v o ve ree m 30. aprila dvajset mož zbrati za ustanovljenje „konstitucijonalnoga društva." Za ustavoverne Bisiuarkovce Trst nema tal, dasi-ravno „Triester Ztg." hrupno o njih piše. Konsti- Listek. Trštvo z grozdjem na Ruskem. Spisal dr. Josip V o š n j a k. Velikanska Rusija, ki obsega v Evropi s Kavkazom vred 116*000 kvadr. milj z SO miljoni prebivalcev spada samo s svojim južnim robom pod tisto podnebje, pod katerim vinski trs raste in rodi. Kakor vsaka rastlina potrebuje tudi trs neko srednjo temperaturo, da se njegov sad grozdje popolnem razvije in daje po vrenji tak žlahen sok, kakoršen je že staremu očaku Noetu srce razveselil in ki še vedno nam poznim potomcem „srce jasni in oko". Visoka trta raste samo v krajih, ki imajo posrednjo temperaturo po letu 20° H., po zimi pa do 0° R. Ti kraji sc pa v Evropi razprostirajo od 52" severne sirokosti (ob Uenu in na Slezkcm) do 30" s. š. Vendar pada severna meja v Bcsarabiji do 46° s. s., ob Volgi pa se zopet do blizo 50° s. š. vzdiga. Trs bi tedaj na južnem Ruskem še našel neizmerne prostore, na katerih bi se lehko zasadil, ko bi tega ne zaviral burni krivec, ki od nobenih gor ne zadržan, prosto piše in brije od ledenega morja doli črez južuo-ruske ravnine ter pokvarja s svojo mrzlo sapo trsni les. Vendar so po vsej Besarabiji dosti vina pridela; tudi na podnožji krimskih gor imajo ruski velikaši lepo zasajeuc vinograde iu knez Voronzov tam prideluje izvrstna vina, med katerimi tako zvani „carski rizlec" najbolj slovi. Pa vse tc kraje presega Kavkaz j na njegovem podnožji v Georgiji in Gruziji raste divje in sc visoko po drevji vije vinska trta, polna debelo jagodnih grozdov in verjetno jc, da tukaj ima trta svojo prvo domovino. O teh divno-krasnib krajih navdušeno pripoveduje. „Mtsiri" Lennoutov-a: Krogim menja cvčl Božji sad j Rastenij radužnij narjad1) Hranil sledi nebesnih sij oz3) I kurdi vinogradnih loz3) Vilis, krasujas mež derov Prozračnoj zelenju listov \ 1 grozdi poluic na nili, Sercg podobje dorogih') Visjeli pisno, i poroi K nim ptic letal puglivi"') roj. V Georgiji iu Gruziji in ob obalih kaspiškega morja rodi vinska trta nenavadno velike grozde, ') Rastlin mavričasti lišp; 3) solz; :1) kodri vinske trte; 4) uhanom podebni dragocenim; •') plašni. s posebno debelimi jagodami jako prijetnega okusa. Vino iz tega grozdja nc spada med izvrstne pridelke, pač pa je grozdje po vsem Ruskem čislano. Kakor so pri nas sadeži južnih dežel Italije in Dalmacije: pomoranče, limone, smokve ali tige itd. priljubljene, tako pri severnejših narodih iz-rodki našega podnebja: razno sadje in grozdje. Sadja, posebno pozimskih jabelk, mašanegere in drugih, se vsako leto mnogo iz Avstrije in Nemčije na Rusko, celo do Petrograda izvaža; grozdje pa severni Rusi dobivajo iz južnih zgoraj omenjenih krajev. Trštvo z grozdjem za zob.mje je najznamenitejše trgovinstvo za dotičuc kraje, katero redi in bogati; pot za to trštvo pa jc reka Volga, po katerej urni parobrodi od jeseni do pomladi prevažajo neštevilne tovore grozdja po sredi Rusije mimo Kazana in Nižnega Novgoroda do Tvcra, od koder potuje v Moskvo iu Petrograd. Volga je največja reka ne samo Rusije, ampak cele Evrope in preteka evropsko Rusijo v dolgosti f>00 milj. Izvira med Moskvo iu Petro-gradom na „svetih tleh velike Rusije"; pri Tver-u že nosi parobrode, teče proti vzhodu do Nižnega Novgoroda, starodavnemu središču ruskega življa tucijonalno društvo v Trstu ima že sedaj o svojem porodu sušico. V lahonskem taboru v Trstu vlada sem ter tja nesloga, katera se publicistično izražuje v listih „Progresso" in „Cittadino." „Progresso" je organ večine mestnega zastopa, katera, kakor vc^te, dela pridno na to, da bi Trst prišel v roke Viktoru Enianueln. Načelnik velikoi talijanske stranke je glasoviti Hermet, katerega liberalni ,,Cittadino" z mestnim zastopom vred v euo mer z vso silo napada in neusmiljeno javnosti izroča, kako „Pro-gressovci" z mestnimi denarji ali v svojo korist ravnajo, ali pa mestne novce na nepotrebni način izdajejo. V slovenski okolici našega mesta se izvršuje polagoma nova organizacija, katero sta tržaška poslanca za svoja glasova za zasilno vo-viluo postavi dobila. Nek dopisnik je v „Novieah" omenil sleparja v Rojanu. Ta slepar je bil, kakor pisma pri sodišči kažejo, že devetnajst meBOcev zarad svojega sleparstva zaprt. Sedaj ga ima že zopet javna oblast v rokah, V Rojanu je bil znan pod imenom „sveti mož", ker je mnogo svetih običajev rabil pri svojih sleparstvih. Mnogo kmetov okolo Trsta se je dalo od malopridneža ogoljufati in tudi nekega moža , ki jc v visokih čis-lih v neki imenitni hiši v Trstu, je dobil slepar na svoje limance ter je vsak dan točno ob G. uri k njemu hodil in mu vse mogočo molitve nalagal kot zdravilo proti gluhoti! Zdaj bodo okoličani od njega že zopet rešeni. Iz Ztlffrclm, 7. maja. [Izvir, dop.] Ma-gjarski vladni listi dokazujejo in potrjujejo, da je Vakanovie samo četrti, denarna sredstva narodne stranke razpravljajoči sejni zapisnik Lonvavu poslal, ostale tri zapisnike pa ne, ter da o eksisten-ciji teh zapisnikov niti besedice vedel nij. To je, rahlo rečeno, neverjetno. Kakor se čuje, so ostale tri sejne zapisnike nekoliko poslali, nekoliko Lonvavu osebno nesli: veliki župan križevske županije Julijo Jelačić, in razban Rauch, in sicer z znanjem, privoljenjem in sodelovanjem Vakano-vičevim. Vsi ti trije so delali pod enim klobukom. Magjarski vladni listi Vakanoviča zastonj omivajo. Naše politično občinstvo je tako proti njemu zavzeto, da se tudi več prepričati ne da, ono je ne-pristopljivo vsem, morda tudi res prepričevalnim razlogom. Kar se pa denuncijacije denarnih sil narodne stranke tiče, stoji stvar baje tako-le: Kakor sem že v enem svojih prejšnjih dopisov poročil, je Lonvav Vakanoviću vsako denarno pripomoć s tem odbil, da ima on še za volitve na Ogerskem premalo fonda, kain-li, da bi še za Hrvatsko kaj zmogel. Naša vlada je takoj, ko sc je volilna agitacija pričela, uvidela, da brez denarja ne bode mogla prav nič opraviti, začela je tedaj o tem misliti, kako bi Lonyaya mogla za nekoliko sto tisoč goldinarjev v svrho kortesevanja prevariti. Na čemer je duhtala, to je tudi izduli tala. Vakanovie naslikal je denarna sredstva narodne stranke tako bujno in tako za volilno zmago vladne stranko nevarno, da se je Lonvav nazadnje res sklonil, in denar v Zagreb poslal. S tem je padel Lonvav ne vede v volčjo jamo, ki mu jo je Vakanovič z lažjo skopal, in rahlo z upanjem volilne zmage zakril. Se pred enim tednom so niagjaronski korteši „suhi" bili, denes se pa po vseh krčmah s polim „tefterom" bahajo. — Magjarski vladni listi pa nadalje tudi to trdijo, da jc zadržaj sejnih zapisnikov resničen ali vsaj zelo verjeten. Če je to, zakaj pa nijso naši vodje že za ključem? zakaj se že vrv za nje ne plete, kje je državni pravnik, kje krvnik tako dolgo ? Dolžnost državne oblasti je, da nas štiti revolucije, to od nje terjati je pravica celega prebivalstva, zakaj tega ne stori! Kakor se čuje bodo naši vodje sami državnej oblasti iz zadrege pomagali , ter takoj po vrnitvi kralja od svojega potovanja v Banatu, pred njega stopili, ter za natanko in strogo sodniško preiskavo prosili. Indignacija vsega prebivalstva je vseobča postala, in raste vidno od dne do dne. Kaj bo nasledek vsega tega? Kdo bo za dogodjaje, kise morejo iz tega poroditi, odgovoren V Na kak način nameravajo v Pešti naše razburjeno javno mnenje potolažiti. Ako so vodjo narodne stranke velciz-dajniki in revolucijonarji, je tudi celi narod to, ker z malimi iznimkami ves za njimi stoji. Denes pri nas celi naš narod politiku je. Najhujši politikarji so pa brez dvojbe naši kmetje. Dasiravno ne bero toliko kakor češki in slovenski kmetje, so vendar dobro podučeni, ter znajo ostro ločiti narodnjake od magjaronov, in isto tako njiju nasprotna prizadevanja. Iz Iftlllliljil. 7. maja. [Izv. dop.j Če jc včerajšne nove „Pressc" poročilo resnično, — in najbrž je, ker Ravšerjev „katoliško"-slovauožrni organ nas mora v tem potrjevati — zgodilo sc jo te dni tu v konferenci <• i s 1 a j lanski li škofov več kot je dobro. Rečeni list namreč pripoveduje, da se je vlada z visocimi cerkvenimi pastirji porazumela. Ker vlada ne daje ničesa zastonj, gotovo so se škofje v tej ali oni reči udali, in vladi, če ne podpore, pa vsaj prizanašanje obljubili, da ima prosto roko od cerkvene opozicije, pa se vrže vsa nad Slovane. To je temmožiccljnoni po vse podobno. Razen nekaterih čeških in kakih dveh nemških, itako nemajo škofje nobenega političnega prepričanja, temuč upogibajo hrbte denes Črni, jutri beli vladi, ker je ravno vlada. Kaj poreko narodi, ali je Slovanom prav, za to se ti čuvaji krščanske ljubezni in božjega reda ne menijo. Jc pač bilo od nekdaj tako! Nemški Škofje (v ta koš mečem tudi nemškutarske škofe) so preganjali sv. Cirila in Metoda, ker sta bila Slovana, nemški škofje so blagoslavljali že pred J)00 leti orožje proti Slovanom, nemški škofje so si že tačas parolo naredili proti Slovanom (za časa moravskega Mojmira II.) „sive veli nt sive uolint, regno nos tro (germanico) subacti crunt.u Kaj čuda, da mačka ne more nohati miši loviti. Državni zbor je bil tedaj denes odprt. Tudi jaz sem ga šel gledat. Videl sem izmed Slovencev samo g. Jugo vic a na svojem mestu; izmed Tirolcev samo enega; izmed Dalmatinccv Auto-nijetija in Vojnoviča. Na „opozicijonalni" desnici jih je sploh bilo samo 15. Po pravici reči, gabi se mi o tem govoriti. Ko sem denes v nekaterih tukajšnjih ustavovernih novin čital sentimentalna os-lavja in narejeno navdušenje, nijsem vedel, ali bi se jezil nad temi hinavci, ali smijal. Sicer pa Vam tudi nc obetam o rajhsratu priden delavec hiti. Hvaliti tc družbe ne smem, in kadar sem s humorjem iu jezo govoril o Slovencih, ki tu čakajo Mesija, ste mi brisali, ker ste menda sami že preveč „zložni" postali na uštrb pravične graje (Treba, prijatelj, včasi! Uredn.) Politični razgled; Članek „Slovenskega Naroda", v katerem smo svetovali in prosili naše poslance, naj ne hodijo v nemško-uarodni zbor na Dunaj, so omenjali iu mu pritrjevali vsi češki, vsi federalistični zunanji časopisi. Češka „Politik" ga navaja celo v uvodnem članku zadnje nam došle številke. Ali naši poslanci so modrejši nego češki) iu nego vsi federalisti, ki kaj veljajo. Tu je potem žalostno politikovali. Mi priznajemo slovenskim poslancem vse osobno poštenje, (to, da ne bode nesporazuma), a politika njih nij slovenska ! O državnem zboru, ki seje odprl, iz-pregovorimo ob kratkem na prvem mestu lista; drugo pove naš dunajski dopisnik. Cesar potuje po spodnjem Ogerskem, povsod dobro sprejet. Srbom jc priporočal, naj ogersko vlado podpirajo. V Tcmešvaru jc baje, če jc „N. Fr. Pr." verjeti, turškega poslanca s posebno prijaznostjo sprejel. Povsod ga prebivalstvo lojalno spre jemlje. Vlada daje za ustavovernost redove in plemstva. Znano je, daje že pred zadnjimi volitvami na Češkem bilo mnogo ustavovernih vc-likoposestnikov odlikovanih s častmi tajnih svetovalcev itd. Neposredno pred zadnjimi volitvami je (Dalje v prilogi.) in ruskega prometa, do Kazan-a, kateri nas svojimi mošnjami iu minareti spominja, da smo tukaj na prebivališčih nekdaj mogočnih mohamedauskih Tartarov. Pri Kazan-u se obrača Volga proti jugu in zopet smo pri Simbirskemu Stavropolu, Samari, Saratovu na cisto slovanskih tleh. Od tod dalje do Astrahana , kjer sc velikansko široka Volga steka v kaspiško morje, bivajo razni, deloma se nomadiško živeči narodi ob njenih bregovih. Še le pri Astrahanu je zemlja zopet redno obdelana, da, to mesto sc sveti sredi krasnih vrtov, da mu ni lehko enacega najti. V teh vitih pa se posebno goji vinska trta in dinja (melona). In kdo je tu prvi trse sadil ? — Ruski car Mihal Fedorovič je dal tu prvi vinograd napraviti in neki menih, iz Avstrije doma, zasadil je leta 101.J prve trse tukaj. Car Peter Veliki, kate rega bistroumnost ni prezirala nobenega pota do kultiviranju in obogatenja Rusije, poklical je vin-carje iz Francoskega in od Rena v Astrahan in dal zasaditi fraucozkc, ogerske, perzijske in renske trsne sadeže. Odschnial se je tukaj vinoreja veselo razcvetala in carica Katarina II. je se bolj proti severu, pri Saratovi iu Sarepti, po nemških kolonistih dala vinograde zasaditi. In zdaj so od Astrahana do Saratova ob obeh bregovih Volge obširni vinogradi. Vendar se samo malo vina tukaj pridela, k večjemu nekaj šampanjca, ker se skoro vse grozdje za zobauje prodava. Podnebje jc trsu jako ugodno, men j pn zemlja, katera je navadno presuha, da je treba va-njo vodo napeljavah*. Vsled tega postajejo grozdi veliki, a vino se neodlikuje posebno. Grozdne jagode so debele kot črešuje in sploh grozdje tako veliko, da res Spominja na oni svetopisemski grozd, katerega so poslanci Mojzesu prinesli iz Kanaana. In to grozdje sc skozi celo zimo prodava v Moskvi in Petrograd u in je tam ves Čas tako frišno, kakor da bi se ravnokar bilo v vinogradu trgalo. Da pa grozdje tako frišno ostane, mora se po posebnem načinu ž njim ravnati, kateri način hočem priobčiti, (lase ga poprimejo tudi naši vino-rejci, ki prodajejo svoje grozdje. Na Ruskem tako-le ravnajo: Grozdi se odrežejo, p red no so popolnem dozoreli in dela sc to tako pazno in varno, da sc roka nobene jagode ne dotakne. Potem sc grozd, ki sc zmirorn samo pri peclju drži, na vse strani natančno pregleda in vsaka količkaj poškodovana ali nečista jagoda odstrani; pri tem se mora paziti, da sc sosedne jagode ne poškodujejo. Zdaj se grozdi vlagajo v velikanske lončene vrče, ki držč do 40 bokalov. Ti vrči so spodaj širji kot zgoraj, imajo plosnata dna, niso trebušati in od zunaj dobro glazirani. Prodno se začnejo grozdi vlagati, vsuje se v vrč toliko prosa, da jc duo na debelo pokrito j zdaj sc vlaga ena vrsta grozdja prav rahlo in pazljivo in sicer tako, da se no-bedou grozd sosednega ne dotika. Potem se spet nasiplje prosa, da je ta lega grozdov čisto pokrita iu je grozdje ne morejo tiščati, kateri se zopet po istem načinu, kakor prvi, vlagajo ter s prosom pokrivajo. To sc dela tako dolgo, dokler ni ves vrč napolncn. Taujši najzgornji del vrča se s prosom do vrha napolni in zadela z lončenim pokrovom, ki kolikor mogoče nataučuo odprtje zamaši. Da zrak ne more v vrč, sc ta pokrov po robu s kakim klejem ali zamazkom (Kiti) zamaže in potem še 12kratua lega močnega papirja črez pokrov in rob vrča prilepi. Če se je vse to vestno zgodilo, sc grozdi lehko dve leti ohranijo in sc ne pokvarijo. V teh vrčih roma grozdje po daljni Rusiji iu razveseljuje s svojo prijetno sladkostjo naše severne brate, ter jim v prsih zbuja željo po div-nem jugu, ki te sladke obrodke rodi, po jugu, po — Carigradu. Priloga „Slov. Naroda'' Jc Št £,?., 9. maja 1872. dobil major in velikoposestuik Naehodakv za znani svoj „oponiiu kameradom" Franc-Jožefov red, sedaj je bil kraljevograški škof Hanel v baronski stan povzdigueu, ker je pri zadnji volitvi za usta-voveree glasoval. Kmalu bode ves Chabrus „plemenit 1" Mnogo člankov se piše o tem da papež nij sprejel nemškega kardinala Hobeu-1 o h e kot zastopnika nemškega cesarstva pri pa-pežkem dvoru. Stvar je ta. Pruskemu dvoru nij bilo po vse po godu, pa je Bismark žalil in v opozicijo proti Nemčiji spravil uemške katoličane in rimsko kurijo. Bismark, to videč, sklenil je omamiti dvor iu katoličane s tem, da je namenil se zopet namestiti zastopnika Prusije pri papeži. Zato mesto je izbral katoliškega kardinala Hoheulohe-ja. Rafiunil je najbrž tako: ako ga papež prizna, utolažeua je katoliška opozicija, jaz pa imam za svoje namene ravno zdaj pred bližnjo smrtjo papeževo zvestega človeka na važnem mestu, (Hohenlohe je namreč po političnem duhu velik prusak in nemško-narodnjak.) Ako pa bode papež spoznal mojega Človeka, in ga ne sprejel za poslanca, da si je katoličan in celo kardinal, raztrgane so vezi z Rimom in Nemčijo in jaz (Bismark) imam prosto pot. — Kakor je čuti, zgodilo se je poslednje. Papež tega poslanca neče imeti. Borba med poprusenim Nemštvom in med katoličanstvom se bode torej dalje bila. Ker bode Nemčijo ta borba politično slabila je bolja za Slo-vaustvo, nego pruska ekspozitura v Rimu. Poročalo seje pred nedavnim da Srbijo in njene terjatve podpira poleg Rusije tudi Bis mark. Pruski Reichsauzeigcr" to oporeka. „N Fr. P." se po otročje veseli v celem zadujem uvodnem članku tega, kakor se izrazi, „b o b o voslamnato grobega" dementija, te sune (pardon, kulturna „N. Fr. Pr." piše „fusstritt" No, Nemci nijso za Slovane nikdar boljega jezika imeli. Napuh pred--. Ta list misli, da je Prusija s tem jasno povedala, da je v orijentalni politiki Rusiji in Slovanom nasproti. Dobro; da vsaj nihče ne bode dvomil. Maršal Bazaine, znani poveljnik trdnjave Metz-a v zadnji vojski, bode zarad izročenja one trdnjave Prusom, pred vojniško sodnijo postavljen. Na Spanjskem menda don Karlos s svojim uporom ne bode nič opravil. V eni zadnjih bitek je bil tepen, izgubil 700 ujetnikov in se je moral v gore nazaj umekniti. Razne stvari. gim * (Občna slovenska banka.) Da mno-vprašanjem ob enem na kratko odgovorimo, pristavljamo k zadnjemu poročilu o osnovi „občne slovenske banke," katera je dogovorjena na shodu rodoljubov v Ljubljani zadnje nedelje, mi denes še to: Namen banke je delovanje v eskomptuih, giro-, lombardo - poslovih, v poslovih hranilnic, posojilnic; tedaj v prvi vrsti proti obrestim denar sprejemati na LranilniČne knjige in blagajnične liste; dalje posojevati denar na dolžna pisma in dobre menjice; v drugi vrsti pa udeleževati se večjih podvzetij, jemljenja v najem užitnine, mut itd., kupovanje in razkosanje posestev itd. Z eno besedo vsa večja podvzetja, katera spadajo v de logrog zdanjib navadnih denarnih bank, katera imajo podlogo na sigurnem in solidnem delovanji, in so ne pečajo z verjetnostnim dobičkom. Torej ta banka ne bode konkurence delala tudi važnim bankam na zavarovanje življenja in zavoro vanja proti ognju. — Prva emisija je 200.000 gl. Ta je že zagotovljena; precej je bilo podpisano okolo polovice. Se ve da bodo kasneje, po dobljeni koncesiji, druga, tretja, četrta itd. emisija po 200.000 gld. (do 2 milijouov) prišle, da sc bode mogel vsak domoljub udeleževati. • (Slovensko gledališče). Iz Ljub Ijano se nam piše 5. tega meseca. Denes se je na korist igralca gospoda Fr. Smida predstavljala v drugič junaška drama „Turki pri Sisku". Gle dišče je bilo uapolneno , ko malokedaj tako, kar gre v prvi vrsti pripisati priljubljenosti bene-ticijanta potem pa tudi okoliščini, da se jutri začne trijaški semenj. Gosp. beueiicijaut je svojo nalogo dobro, akoravno ne skozi iu skozi dovršeno izpeljal, zavoljo česar je bil tudi od občinstva trikrat živahno s ploskanjem pozdravljen. Da ina gosp. Sinid dober talent za igralca, se ne da tajiti; akoravno bi sodil, da je tisto naravno obnašanje, katero smo pri njegovih prvih dveh večjih nastopih opazovali, katero bi tako rekoč moralo biti nepogojua podloga za dobrega igralca, preveč Izpodrinila narejena afektacija, iu tako* imenovana maniriranost, katera mu pa nikakor ne pristuje. Ker je bila denašnja predstava zadnja za sedaj, naj mi bode dovoljeno nekoliko besedi dramatičnem društvu izpregovoriti. Društvo je napravilo letos, če se ne motim, 80 predstav, kar je v primeri k njegovemu dosedanjemu delovanju jako velik napredek. Njemu zraven tega pripada zasluga vzbujenja dramaturgične delavnosti po či talnicah na deželi, izmed katerih so nekatere že jako mnogo predstav napravile, ker ono izda vsako leto nekoliko tiskanih iger, zraven tega pa še posreduje predpise netiskanih iger onim čitalnicam in društvom, katera to zahtevajo Ono ima veliko zaslugo, da je v Ljubljani, kot v središči Slovenije sploh slovensko gledišče. Z malo podporo se je poprijelo skrbi za slovensko dra matiko in sedaj se sme ponašati ne samo s priličnim repertoarom, ampak tudi z dobrimi teatral nimi močmi, katere bi bile morebiti drugače popolnoma pozabljene ostale. Kateri Slovenec, ki je enkrat obiskal narodno gledišče, ne pozna neu-trudljivega regisseurja Nollija, gg. Smida, Pod krajškove in Valentove, katerih slovenska beseda je čisto zlato, ter izvrstnega naravnega komika Kajzela ? Škoda, da je bila vzvišena naloga, katero si je dramatično društvo postavilo za svoj smoter do sedaj pri nas še tako malo spoznana, kajti sode po našem številu naroda, vrine se nam ne hote pri pregledovanji imenika udov dramatič nega društva misel, da med njimi še ne vidimo mnogo takih , kateri bi udje mogli in imeli biti. kranjskemu deželnemu odboru pa naj bode priporočeno, naj po izgledu bivšega češkega bolje skrbi za dramatično društvo , kajti ljubljanski Talijin iram je deželno poslopje, v deželi prebivajo skoraj izključljivo Slovenci, torej bi se v njem morala slišati večkrat slovenska beseda, kot do sesedaj. Vsak Slovenec, komur je mar za razvoj tako p r ei m en itne ga dela narodne kulture, naj vendar vsaj bornimi gld. na leto podpira dramatično društvo v Ljubljani. * (Ljubljanski „Sokol") napravi svoj drugi izlet v Litijo in Šmartno, od koder je dobil prijazna vabila, 2. juuija. Ravno takrat se bode v Smartncm nova čitalnica slovesno odprla. * (Veselica.) Iz Ljubljane 7. maja se nam poroča: V nedeljo 12. maja bodo narodna društva ljubljanska praznovala novo spomlad na ..Rožniku". Zjutraj ob l/iG odrine „Sokol" z zastavo iz telovadnice svoje iu gre na „Rožnik" k sv. maši, pri kateri bode združeni možki in ženski zbor čital nični pel. Ob 8. uri bode zajutrek na „Drcnikovcm vrhu" in potem odide „Sokol" proti „Dobravi", ter sc vrne ob 1. uri popoldne nazaj k obedu, katerega med tem pripravijo ljubeznjivc Slovenke Pri občnem obedu in potem igrala bode ljubljanska godba in prosto veseljevanje: petje, ples, in telo vadstvo, trajalo bo do 8. ure zvečer, kadar se vrne „Sokol" zopet domu." * (S 1 o v a d s k pevec). Sledečo črtico smo čitali v muzikalnom listu „Tonhalle" iu ker zadeva osebo slovanskega rodu, se nam je zdela vredna, da jo priobčimo. David Mierovič, ruski mladenič se atfcuaiuujc kot uajČuducjši pevec bi se poljedelstva učil. Tam pa je pel za pevsko arilo, katero se podeli po nekaterih krajih v Rusiji po starem običaji onemu pevcu, kateri zna ajbolje posnemati slavČkovo petje. Mierovič je prekosil vse pevce ter dobil darilo, potem pa pobegnil v Petrograd, kjer je pa kmalu v veliki uboščini živel, kajti služil si je kruh s petjem na cestah in z oponašanjem domačih ptičev. Po na-ključbi poje. neki večer pred hotelom, v katerem e stanovala slavna pevkinja Pavlina Lucca, ob ;asu, ko je bila engažiraua pri petrogradski ve-iki operi. Primadona slišavSi krasni tenorov glas e sveta. Njegov oče, bogat graŠČak v Kovni, ga jc hotel zadržati, da bi se namenil muziki, za katero umetnost je David M. veliko veselje imel, dal ga je zaradi tega na eno svojih graščin, da bila očarana, poklicala je mladeniča pred se, in ko je izvedela njegovo osodo , preskrbela mu najpotrebnejše za živež in obleko, potem ga pa poslala k pijanistu Rubinstcinu. Ta ga je takoj vpisal v konservatorij, v katerem sc uči z velikim veseljem umetno petje iu obeta postati prvi pevec sveta. * (Jugoslovanskim pravoslovcem) priporočamo novo od jugoslovanske akademije izdano knjigo: „Pisani zakoni na slovansko m jugu od dr. V. B o g i š i ć a" (201 str., 1 gl. 25 kr.) Akademija je sklenila na svetlo dati vse vire pisanega prava Jugoslovanov in sedaj je zagledal prvi zvezek svet. On obsega opis zakona izdanih najvišom vlasti samostalnih političkih tvorova" in govori o postavah 8 jugoslovanskih držav najstarše dobe (Bolgarska, Srbija, Bosna, Hum, Zeta (Črnogora), Dubrovnik, Poljica, Hrvatska). Veseliti nas mora, da je jugoslovanska akademija začela gojiti pravnozgodovinske preiskave med Jugoslovani in opominjamo tudi slovenske pravoslovce, naj akademiji pomagajo s prineski, da dobimo s časom popolno sliko razvitka prava v naši domovini. To bode tudi mnogo pomoglo k spisanju resnične in jasne zgodovine jugoslovanske in slovenske, katere do sedaj pogrešamo. * („Credit foncier za kraljestvo Češko") je naslov nove banke, katera bode po „DeutscheZtg." imela med drugim do konca izvršiti kupe posestev, kateri so se poslednji čas v Čeh ah godili in med u stanovnik i te banke nahajamo skoz in skoz ustavoverna imena." — Po tej reklami spoznamo, kaj hoče novi zavod. Hoče poravnati prvič velike potroške, katere so imeli ustavoverci pred zadnjimi volitvami, in potem hoče, kakor pravi objavljen program, dalje „pridobivati si nepremakljivo blago na Češkem", t. j. nadaljevati „ehabru-sovanje" ustavovercev. Češki časopisi zato svare češke kapitaliste, naj ne podpisujejo akcij „ Credit foncier-Chabrus a." * (Rad jugoslovanske akademije) je izšel v 18. zvezku, ki obsega sledeče spise: „Ge-raniacae" od dr. Slosera; „Polisti ili Poljani" od Maciejovskega; „Hrvatje od bana Berislavića do bitve pri Mohaču od Mu-hiča; Literarne novosti; rokopisi o jugoslovanski zgodovini v italijanskih arhivih od dr. RaČkcga. * (Letošnje č rešuje) so bile 3. maja prvokrat na Dunaji na prodaju. Bilo jih je 12 po 5 krajcarjev. * (Praška deputacija v Stras-b u r g u) je imela zarad znanega protesta čeških vseučiliščnih slušateljev proti udeležitvi rektorja llullerja pri pruski svečanosti jako neljube sitnosti. A v Strasburgu jej je bilo še obstati. Drugače sc je deputaciji godilo na potovanji skoz Češko. V Pilzuu je deputacija iz „nckdaj nemških državnih tal" (tako imenuje kazitelj češke zgodovine Hoflcr Češko) hotela peti ,,Wacht am Rhciu", pa meščani tega uijso pustili. V nemškem mestu Stoda na Češkem so incščanjc deputacijo zasmehovali imenovajoč jo „uaarische Kcrls" in v l)o-mažlicah (Taus) , kjer so llusitjc nekdaj Nemce vrlo po glavah uatolkli, deputacija „uekdaj nemško dežele" šc nosa iz vagona nij smola pouioleti. * (Hudičevo dete.) V podoljskemokraji v vasi Bogojavlcnskoje na Ruskem je porodila prctečcucga meseca neka kmetica dete s čotirimi rokami in štirimi nogami. Ko je šel oče na to k selškemu popu, da bi mu uovorojenca po krščanskem obredu krstil, odrekel mu je poslednji prošnjo, rekoč daje novorojec plod materine zveze — z nikomur drugim ko — s hudičem. Kmet je popov izrek povedal svojej družini in ta ga je raznesla po vsej okolici. Dete je po sreči umrlo; a ubogo roditeljko je doseglo brezobzirno preganjanje še v porodnej postelji. Njena družina od najstarsega deda do najmlajšega odrastka je popolnoma prepričana, da je rodi-teljka prekleta, čarovnica, od boga zavoljo svoje pregrešne zveze že za živih dnij zavržena. To misli tudi cela okolica, in tako mora uboga Žena prenašati srd, sovraštvo in tepenj j in neki ne bode dolgo obstala, ako ne pride kmalu pomoč. Moskovska „Sovremenija Izvestija", katera so o tem prinesla daljše poročilo po pravici poživljajo duhovsko in deželsko oblast, naj to zadevo preišče in v slučaji, da se potvrdi, kakoršna bi po sporočilu imela biti, dotičnoga popa kaznuje. * (Mešani vlak,) ki se je do nedaj vozil samo med Mllrzzuschlagom in Postojno, bode od 10. t. m. naprej hodil do Trsta. * (Slovani na Dunaj i.) Statistika kaže, da hodi na Dunaji v ljudske šole 39.150 nemških in 2091 slovanskih otrok. * (župniški konkurs) so napravili od 30. apr. do 2. t. m. v lav. šk. sledeči čč. gg. A. RelŠak, V. Bizjak, B. Juri, J. Kolednik, J. Pasten, Fr. Ogradi in M. Strnad. „(rosp." * (Neue Freie Press e) je bila zadnjo nedeljo konfiscirana, pa dve uri po konfiskaciji že zopet oproščena. Minister Unger je takoj policiji zapovedal, da se njegova ljubica ne sme konfiscirati, naj piše kar hoče! * (Dunajski Častni meščani od 1.1848 sp.) Zarad sistiranega imenovanjaKudlicha za dunajskega častnega meščana je „Presse" prinesla imena mož, ki so po letu 1848. dobili častno meščanstvo glavnega mesta Avstrije. Podajemo jih tudi mi svojim bralcem: Radeckv, ban J e 1 a e i e, Haynau, Dietrichstein, ministerski predsednik Schvvarzen-berg, O' Donnel (krilni adjudant cesarjev), Hess, Buol-Schauenstein, Krauss, Benedek, Kempen, Somaruga, Schmerling, Carlos Auersperg, Hein, Grillparzer, Anastasius Orlin, Gablenz, Tegetthoff, Colloredo - Mannsfeld, Beust, Wickenburg, Sigi, Giskra, Bauernfeld. i * (Julija Ebergenvi,) glasovita ljubica pred nekolikimi meseci v norišnici umrlega Gho-rinskega, ki je svojo ženo ostrupil, je vslcd novice, da je Choriuskv mrtev, ob um prišla in spravili so jo v dunajsko norišnico. * (Nov železni rudnik.) Blizu Broda ua Savi so uašli veliko lego železne rude iu bodo napravili rudnik za železo, kateri bode vojni Krajini gotovo muogo koristil. * (Mesto na delnice.) Blizu finske meje na Ruskem mislijo sezidati novo pristaniško mesto na akcije ali delnice, ki se bode imenovalo Petrovsk. Kaj bi rekel modri Ben Akiba, ako bi to slišal ? Kaj takega, celo mesto na delnice pozidati, „še nij bilo"! * (Nevihte). Iz mnogih krajev čitamo poročila o nevihtah, ki so bile proti koncu minolega meseca. V nekaterih krajih na Češkem je toča mnogo škode naredila; tudi okolo Rogatca je bila toča. * (Velikanske želve.) Za cesarsko menažerijo v SchUnbrunnu blizu Dunaja ste došli iz Hamburga dve velikanski želvi (Scbildkrote), katerih ena ima tri cente, druga pa 1 cent in 94 funtov. * (Koliko otrok se naleto na Dunaji porodi?) Leta 1871 je bilo na Dunaji rojenih 27.213 otrok. Živih je med temi prišlo na svet 25.922, med živimi zakonskih 15.009, nezakonskih 10.913, dečkov 13.348 in deklic 12.574. * (Kuga.) Ruski poluradni „Kijevljanin" pripoveduje, da se je v kijevski guberniji prikazala nova bolezen. Kdor jo dobi, umrje v dveh urah. V vesi Sobetova, ki ima 150 prebivalcev jih je umrlo po 8 na dau. Gospodarske stvari. — Zarad ustanovljenja goriške ljudske banke se je zbralo 2. t. m. okolo 60 mož v Gorici in volilo izmed sebe odbor obstoječ iz gospodov : grof Coronini, dr. Pajer, dr. Tonkli, Tripp, Kacafura, Ritter in Jona, ki bode imel stvar natančno prevdariti in pravila sestaviti. — Komisija za konjerejo na Kranjskem bode v prvi polovici tega meseca dva 2 r e b c a pincgavskega plemena v okraj Radolica, Kranj ali Kamnik v rejo dala. Posestniki, ki bi hoteli vzeti katerega žrebca v rejo, naj vlože precej prošnje pri svoji politični oblasti. Pisarnica odvetnika rav anglcik, pri tino v OfCtiji pozlačen .srebrn kronometer 1>C tJlU. IJiJlI z enojnim plaičem z verižico vred, medaljon in garantilno pismo. I A fllfl \A. l)riiv angleška dobra ura \z talmi-zlata, cilimlrasta, najnovejši yiU. I*T tusoii, z dvojnimi kristalnimi stekli, kjer se tuili ^zaprto kolesju vidi, z verižico, medaljonom in irarantilnim pismom. ura v tulmi-zlatii z ilvojnim plameni, savoneto, skakalcem In kristalnimi slekli, z verižico vred iz pravega talmi-zlata, medaljonom in irarantilnim pismom. I D nlrl H ali Ift prav uuglcik remontoar a la 1'rlnee nt' Wales, 1111 j-LC 1x9 ali IO močnejšo vrste s kristalnimi stekli, kolesjem iz nikla v pravem čistem tulmi-zlatit; le ure imajo prednost, da se lahko brez ključa lire po tako nizki ceni prodajajo. navijejo: k takim uram dobi vsaki verižico Iz talnil-zlata z medaljonom Iti gurantiluim pismom vred zastonj. I A fllfl II Sili Ifi '''"t" majhna ura za gospe, iz pravega srebra in UC yiu. 1x9 ali IO pIav pozlačena, z verižico vred iz talmi-zlata za okoli vratu In garautilnim pisinom. I p f||f| 1^ srebrna cilimlrasta ura s skakalcem in močnim kristalnim ■° U'**. I%f steklom, z verižico in medaljonom vred iz talmi-zlata. I A nlrl 99 prellna srebrna sideruu ura na Ifi rubinov z preilno verižico tD H'"' in medaljonom i/, talmi-zlata. LA fllfl 94. Hrpurna remontoarna ura, ki se da brez ključa naviti, z vo- L.C yiU. fc"T ližieo iz talmi-zlata in medaljonom vred. I A nlrl Qf| Hn Qfi zlata cilimlrasta ura it. 8 z verižico iz talmi-zlata, L.C ylU. OU UU OVI medaljonom in garuntilnlm pismom. I A nIH Afl Hn 111 zlata siderna ura z verižico iz talmi-zlata, meda-i-c yiu- UU £19 (Jonom In garautilnim pismom. Unlfl 94. 9fi 9fl RHI ■* gospe z verižico iz talmi-zlata, ine- yiU- tt, ^U, £0 daljonom in irarantilnim pistnoin. kakor tudi Srebra* cilimlrasta ura h 4 rubini . , od gld. _ detto z /.latim robom, uu skok od gld. „ detto za gospa......od irld. „ nn cilinder, i dvojnim zaporom od irld. „ detto s kristalnimi stekli . . od irld. „ ure s sidrom na Ifi rubinov . od irld. „ detto, bolj line, s srebrnim pla- iecm.........od nId. s sidrom z dvojnim zaporom . od irld. - s sidrom, bolj tinc.....od irld. „ uugloikc s sidrom s kristalnim steklom........od irld. , vojno ure s sidrom, dvojni zapor ..........od irld. tO ,!« ta do 18 do 10 do 14 do tU do 20 do is do M do is do 2.1 do .. rcmonlanio uro s sidrom, prave, kn it se dajo z obodom naviti.........od irld. '.'s do 30 _ rcinontarne uro z dvojnim zaporom ........od irld. 35 do 40 „ remontoarne ure s kristalnimi slekli.........od irld. 80 do 86 vojne remontoarne uri; . . .od irld. as do 4f> Zlati; na cilinder, zlato št. 3, z 8 rubini od irld. 30 do 3(1 ure za irospi; s 4 in s rubini . . od irld. 2.1 do 30 „ detto cmailiranc ....... od irld. 30 do 30 r. detto z zlatim plaščem .... od irld. 35 do 40 „ detto cmailiranc z diamanti . . od irld. 38 do 48 detto s kristalnim steklom , . . od irld. 30 do 45 detto dvojni zapor, | rubinov detto cmailiranc z diamanti slderno uro h M rubini . . delto bolj line, zlat plašč s sidrom in dvojnim zaporom od irld. od irld. mi irld. od irld. od irhl. 4o do BO do 3.1 do II do 5fi do detto z zlatim plaičem irld. 05, 70, 80, 00, lOO do 120 r detlo s kristalnim steklom . . . i.d irld. 45 do 75 „ uro 8 sidrom za gospo .... od irld. 40 do 48 „ detlo s kristalnimi stekli . . . od. irld. 45 do 00 „ detto z dvojnim zaporom . . .od gld. BO do M „ remontoarni; ure .... ml irld. 70, 80, tlO do 100 „ detto z dvojnim zaporom od irld. 100, 110, 120 do 150 Zlate remontoarne urc^ jiloinuto, s steklom irld. so, no, 100 detto, dvojni plaši- glđ. ino, no, 120 do 100 Srebrne urne verižice po gld. :3.no, 4, ! Verižice iz talmi: ata, kratke, po gld. dolge. * m dalje i, 6, 7, 8 do gld. 10. 1, 1.80, 1.60, 2, 3, 4, i 1.60, 2.60, o", 4, 6, G in >, G. Ure Me m e n J u J e J o. Vse uro so iz blaga prve vrste in se no sinejo zamenjavati z drugimi navadno sorte. Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje so vsako naročilo v 24 urah stori in če blago ni po volji, radovoljno so zamenja. — Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila oen zastonj. 1 Fra rji, l&tajpo euilel v. urušili najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur pripravljenih; le kor ure iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo, nam jo mogoče, jih tako po ceni prodajati. ]!• Inlatflaifl. Uhrmachcr, Wien, K&rutnertrsasse Nr. 51, Palais Todcšco. Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za pret-iidno iloher l*up imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje (56—hi) frmo Iv III14 ti J novo iznajden motal T a 1 ni i - k I a 14»! riu» Iv IIIlilij D8I1.' (i.lian tira se. da so ta lišp tudi po dolgoletni noši no spremeni, da ae no da ločiti od prav zlatega in da se po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo pripraviti zamore. 1 krasna broia, kr. sn, irld. l, 1,80, t.80, gld, 2.10, 3, 3.50, 4, 5, li, 7, 8, !», 10. t par uhanov so kr., gld, l, 1.60, 8, 8.00 8, 3.50, 4, 4.50. l irnrnitura brusa in uhani po enem okusu irld. 1. 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, 5.50, ti, 0.50, 7, 7.50, s, h.50, B, l tničen ovratnik za »rospe, s križcem s5 kr., lin irld. 1, pretili irld. 1.5(1, uartitiijši irld. 8, 8.B0. 1 težek zapestnik irld. 1.5o, 2, 2.50, 3, 3..M), 4, 4.50, 5. 5.50, G, 7. 1 krasen medaljon, kr. 80, 80, irld. 1, 1.20. 1.50, 2, 2.50, 3, iiartineii irld. 3.50, 4, 5. 1 eleganten prstan s kameni ali brez njih kr. BO, 80, gld, 1.50, 2, J. .o, B, 3.50, 4, 4.50. 1 iničcn lišp za okoli vT&tu z niedaljonom irlil. 2.80, 3, 3.50, 4, l.lo. 1 elegantna, najniodernil« veiiilu U uro irld. 1, 1,80, 1.60, 8, ».50, 3, 3.50, 4, Z tliedllljiinoni, irld. 2.50, 3, 3.50, 4, 1.50, 5, 5.50, li. 1 dolira verižica za okoli vratu, neločljiva od prav zlate, gld, 1.80, »,S0, 3.50, 4, 4.51), 5, 5.50, li, 7. 1 tiua iirla za šale ali vr 'nike, kr. 50, ho, pld. 1, 1.50, 2. 1 prelln medaljon za na Urne verlžiee za gospode, Rld. 1, 1.50, 2, 2.5o, 3, 3.50, 4, 5. 1 lin prstan za gospode s kameni ali broi njin kr. 50, So, irld. l_ 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50, 4. I zvezek urnih naveskov 40, C0, 80 kr. 1 par narbolj modernih irumb /a manšetc z emailiranlmi kameni ali brez njih itd. kr. BO. 80, gld. 1, 1.50, 2, 2,5o. 1 iraruitura predsrajčnili in manšelnili irumb po enem okusu kr. 50, To, 85, irld. 1, 1.5o, l.so, 2, 2.50, 3, 3.50, 4. 4.50. liiko izpeljan, ko pravi, tako da celo poznateljo prekani. Ta lišp je iz pravega kincškeira srebra ali i/, pravega talmi-zlata, kameni iz goriCegM kristala, z diainaulovitii prahom briiši-ncira, tako da nikdar živega blišča m; zgubijo. Najtlncjše sorte so v pravo srebro \ kovane. 1 broia gld. 1.50. 2, prav tllia gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, fi, 7, 8, », 10. 1 par uhanov gld. 1.50, 2, popolnem tinlli gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, bivolovega rogu in liril.juiitVii li^ip. 1 par predsrajčnili irumb gld. l.lo, 1.50, 2. 1 par mniišctnih gumb. irld. l.so, 2.so, 3, 3.50. l iirla zu ovratnik gld. 1. l.5o, 2, 2..10, 3. 1 briljalitcn prstan, prelili, irld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 4, i l zapestnik z briljantnim! kameni nastavljen, gld. 4.50, 5.50. Kdor te roči hoče, naj so ohrno pismeno ali osebno samo List1 za žalost in črni n v nujclcgantitcjših fasonlh iz jeta. luvc, ponarejenega jeta. 1 garnitura, broia in uhani po enem okusu le kr. 3o, 4o, iio, so. gld, 1. 1.30, 1.50, popolnem lina, gld. l.so, 2, 2.50, 3, 3.50, 4. 1 brasclcta kr. BO, BO, so, gld. L i.5o. 1 verižica za okoli vratu s križcem v bividovem rogu kr. 45, v kavčuku kr. SB, so, 1 garnitura predsrajčne in manšetne gumbe kr. 2.1, 35, f>0, 80. 1 urna verižica kr. 20, 30, 60, 80. 1 dolga urna verižica kr. 80, BO, 80. 1 gumba za ovratnik 5 kr. 1 eleiruiiten obroč za lase gld. 35, 50, 80. wflp . Hi "ori li'n "ll|avuc Indllkfl rastlino, ki na-VctillU UI>cUI ll>|l ravno \onja\o vedno obdrži in je pO najnovejši modi naret. Kleirantnejiega ko ta Hip nij in ziivoljn vonjave ji: zelo pritjuhjcii če gMp« gninitiiro tega lišpa llusi In v kak salon prid«, ga v malih minutah part'iiuiivn. 1 broia kr. ho, gld. i, 1.80, 1.60, 2, 3. 1 par uhanov kr. so do irld. 1, 1.20, 1.50. 1 brasleta kr. 50, 80. 80, gld. 1, 1.60, 2, 3. 1 ovratnik kr. «10, ho do gld. 1, 1.50, 2. 2.50, 3, 3.50. 1 urna verižica zu gospode, diieča gld. 1.40. in edino na N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, >iiro<-il uu |i i ^ m a zastonj pošiljajo, čo so žele. ne* t' lahko pišejo v vsakem jeziku, l'ošiljanjo v provincijo so godi zu povzotjr ali za pred p o m lun denar. Popolna ka/ala EL dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (f>6—19) emitira |M»U*K<»vailiic liste na poznejo zaznamovane vrsto sreček in so sinejo te sestave že za to k najbolj koris:nim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnoga lista mogoče vse glavno in stransko dobitke samomu napraviti in razen toga obresten znesek užiti. 30 frankov v zlatn in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) IHeaccne ratf a irld. i O — Po plavanji zadnje rate dobi tMHk deležnik aledeee * (treeket 1 Opere* 1860letno drž. srečko za gld. 100. Glavni dobitek gld. 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400. 1 3perc. ces. tursko drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Brunšvisko srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsako odštetvo. 1 Insbruško (tirolsko) srečko. Glavni dobitek gld. 30.000. Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) Jleaečne rate a arld. r— Po plaeanjl zadnje rate doni v Mak deležnik »ledec-e S areeket 1 3perc. ces. tursko drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Brunšvisko srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsako odštetve. 1 Sachsen-Meiningensko srečko. Glavni dobitek 45.000, 15.0OO juž- nonemške velj. 711115111151 TlUrflfdlfl so PromPtno in tudi za povzetek store. — Vzdigatveni ZiuMllJd UdlUulld listi so po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. Vse, kar p. t. prejemnikom ni v šef, zamenja, dokaz najstrože Holidnosti. vzame nazaj ali se za drogo blago i Js|» po nizki ceni] za gospe in gospode. Ta iz novega motala „novo ali talml-zlato" imenovanega)narejenlišp dela pravi lišp nepotreben, ker ta novi izdelek za pravim ne stoji no v barvi ne v fasonu in jo zraven to dobro, da cela reč četrti dol ne stane tega, kar se pri pravom lišpu samo za lasem plaćati mora; mogočo jo tedaj si toliko večkrat najnovejše in najmodernejše pripraviti. So strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dobro je vso ponarejeno. Naj novejše reči za lišp. iinjniouVrniui fasun, is novrira zlata narejeni', kterc zlatu barvo sniermn obilržc In so zato pravim iirekanljlvn podobne, s ponarejenimi kameni ali z emailom, kakor fason tlrja. broie, fine. 1 k. kr. 40, tio, 80, n;lil. 1. „ najtlnejic, 1 k. jrld. 1.50, l.bo, 2, 2.50. uhnni, fini, 1 par kr. fto, 80, gld. i. „ najfinejši, gld. 1.50, 2. 2.50. eelo garnituri-, broie in uhani (ki. 80 gld 1 par gumb cu prediirajčnikii gld. t.50, 8..r>0 do 4.60. 1 lula za gospode irlil. t.fiO, 2.80, 3, 4. prstani z brtljunti iz zlata gld. 1.20, 1.60, križci in srca za okoli vratu gld. 2, 3, A. Večno dišeči lišp, iz prave indiikc rastline, ktera naravno vonjavo I vedno obdrži in ki j«i v najnovejši obliki. Klegant-ko ta lišp tiij in zavoljo vonjave Je selo 'pa noHt in I parfiimira. ,60, 2, 2.50. 1 dišeča urna verižica za gospode gld. 1.40. | Eleganten, moderen in sijajen medaljoni, fini, kr. 20, 40, 60. „ preflnl, kr. 8t>, gld. 1, 1.60. glavniki, z nalikom iz novega zlata, kr. ko, gbl. 1, l.fio. 2, :i. pmta.nl, zmotljivo podobni z raznimi pona-. rejeniiui kameni 1 k. kr. no, 40, 50, (»o, 80, Je novi rokoko-lišp. kterega «» vsrediijem veku i. b« knežje osebe nosile; tak lišp pa, moderen in | najlepše urne verižice za gospoilt; kratke pieiiaret je zares uiiieteti in lep. kr. 60, 80, jrlil. L50, 2. I garnitura, broš« in iiiiani gld. 2,.'.o, 3. najlepše verižico za okolo vrata, lin bene- 1 „ najnnejia sorta gld. 1.50,6, 6. .'■anski fason gld. 1.40, 1.80, 2. 1 medaljon gld. UiO, 2, 2.6n. l(Cle za gospode kr. M, to, Bo, BO. 1 r l»'av fin gld. :i, 4, 5, «. predsraione gumbe, kr. 10, l.r>, M, »0. l par igel za na glavo gld. 3, 4, B, o. manšetne gnnile- t pur kr. 20, BO, 40, lio, 80. I križec za okoli vratu gld. l.8«i. a.fiO, 3. gumbe za ovratnike po .r> in 10 kr. 1 /.apestnik, sijajen gld. 5, 8.50. 7..'»o. eelo garniture, predsrajea« iu manšetne 1 ovratnik „ gld. 3.60, 1.50, 5.50. giiuilic, najlepša izpeljava kr. .'jO, so, gld. 1.60. 1 zvezek urnih priveskov, zelo lepo sestav- _ Ijen kr. tio, so. gld. 1. ...... I poHobno znaša in j« vendar čudno dober kup. *_____._______ .____• I_ 11.. r.11 ui. i... - :i vrstna, gbl. 1 Cerni, črtverovogelni lišp. i'a moderni lišp )r na štiri vogle brušen, se zato nrsouii i, pravega zlata s kameni gld. JŠSS^^^^J^M" TSJf}?* srebrne verižice, lillotne, piinclriine ognji "^■"> pozliieen«, kratke, gld. 3, 60, 4. I MV"l«V«« v u-lnvo 18 BK Vi kr — ,:, ,.„„,. pun, irane dolge verižice za okolo! J «' K» » ^fso^ftS." -■pe" vratu glil. il, 7. .. ^ 1:1 lotni srebrni medaljoni v ognji pozlačeni MOllemi Smi llSD, i^OV in eiiiallirimi gld. 2.50, 3. Prefino izpeljan briljanten lišp 'rudi strokovnjak se pri tem lahko zmoti. Taj lišp je v pravo srebro vkuviui, z zlatimi podlagami in iglami, ponarejeni briljanti so iz pretiim brušenega gorskega kristala, kteri živega ognja nikoli ne izgubi. Tudi so drugi kameni neznat-IJivo ponarejeni, "^ejp*. 1 brona gbl. 4, 5, 'i. 1 pur uhanov gld. 4, 5, C. (43—11) | 1'redfttojcče blago se dobi po tej ceni v taki vrednosti lc v podpisani zalogi. Zapisnike cen ilajaino zastonj od vseh v zalogi ležečih reči. Posestvo enega enemplnra Je za vsakega zanimivi Der Pracht-Bazar ^V- F*riedxn«.nTig Wien, Praterstrasse 26. fino izpeljan, narlepši fason in zelo trpoč »tekla, jeta, lave, bivolovega rogu iu kavčuka. «^ap«. 1 brusa kr. 20, M, 50, so. tritL 1. 1 hraseleta kr. 30, 60, BO, so, guL 1. 1 par uhanov kr. 2.",, BB, 50, 80. gld. 1. l verliiCfl <>koli vratu kr. BO, so, gld. i. t kratka verižica za uro kr. 15, M, 00. ' gumba za prcdHrajčnik kr. 4. 1 par gumb za uiausete kr. 15, 20, 30, 40. 1 glavnik kr. So. 40, 'i", BO. Avstrijsko centralno stavbna društvo tjZMoT* ■ 1 >iiii«t ji, 3C' ttstanorljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku •> miljoiiov goldinarjev, od katerih se bodeta izprva 2 milj ona emitirala, dajo vsakemu priliko si z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višje tn z enokratno pristopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo dajo do prve bilance 5 percentov obresti in jo deležno vsega čistega dobički društva. Plima o pristopa s priloženimi inoskl sprejema avstrijskega central* nega stavbnega društva: (44—10) glavno zastopstvo Dunaj, Opernring 21, kjer se prospekti, pravila' itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. (48—10) I SV Allee ■tehtkoBV4Blr.nl« wlrd -len 9. T. Kuaden entw»der zarSokarenoBi: P» Mitts W»mb Mn»twnit, aia liw»li der ■«r»Bft«B StoUaitat. Es gilt nur eine Probe, um (id> uon orn pauneno bitligrn $rrifm ber unten oerjfid)itcttn Grgrnflanlic aST Allo Waar«B werdea mater Oarantta der beetes QaeJltS« verke>«ft, -^m Vlan (Intel cint bfrarin 0refit Muftvatl von t«n murfltn, pretttfd-tn, (eteie lurar i\tn tanbt< ia auftubiaitcc osI t"t Vteif jI* on* Me 9tn entneber mit 9U4nabmt obrt gtgen (Sittlmmn.i bt* Vctra^tg Motto do* lasift: Bu<* biflige Oaare Tann gnt fclnt Wiener Loderwaaren," brfannt al« bag bcflC ejabriTat. Xanitn ' $anbta(cbfn. mit €tavlKif> 1 Ciilđ tr ga, 7 , 90, ti. 1, l.tO; «u* fcinltcm Obe* grinl(b«r, mit vtrgoltccm ir.'šđjicfj l £t. fl. >, S.50, II. 3-rO, 3.50 (SjBV*- i«fut-(lf pratultt« 'Cortemcnnaitl fflr I^anitit ■r^P obrt 4>cn eu( ftar'nn Vbtr, mit ©verrfdfclcfj, l €t. fJ. 2.20 •. il, 8 80 3 30. 3.80, 4 50, 5. £Ua((mirt>tc «ei|e.»pf|er, mit b.fler «itiri<6tunfl. 1 Ci. fl. S.*", 9.80 3.50, 4, 4 : 0, 6. fRt-ife ,llaf.*fii, mit Veter itl-fijcjen unb Secber, l et. fi. 1.10. 1 ho, 1.9h. a.2'. Dle grroaate Auewahl bet fcboitjien ^llluimo. S"' Silbcr, feben aulaeftatitt, 'r. 60, 80, fl. t, 1 to SO . fem mit (dolbrnlfung, Ir. so fl. i.f,n, '-t. 60 » m.lrtjijniifr ^cruerung.fl.t.t.O.S, i.5o,4,5. ?ra-bt-i)finpla-.t, 100 unb 80> *llbtr, l fl. 4, !,, 6, 8. «W Mus k-Album, -^ff licb:8 nlbum frie t beim De 'iirnbefftlbtn \tot ber utuelen unb bt.i b en Ztuliitđ« obet Ovctn, mit lattu.llca titS< litben fftangfit, ©oldje argcitcum« Ht»(StaMlin| bereitit .iian ttnt -feiutb.r.TOclitifr bi ncijitrSl balter ba« Klbi m »nrcvbbittett unb in tdufciben HJJoutent* mit 'Diufit be« g:eitet unb. 1 € ud ll.iiid Oortnat fi, 9, 10 1 €tiid grof:«« lati ie.i .en i}ernr6t>r« mit aibrcmati« ■T*ST fibem i^l.iđ hip .-.c. a.ier tfebrraft auf I, '4 bi# i t le i Satfernatta a fl, 4, «.&0, 5. v, a 60, 7 50 j*"* Damen-NeceBaairea a^SjT" mit Snbait aUer 9Jabrequiflt«n, mit fcinfler iiu6c.ee nutjtal iin.1 ir. 60 8-, fl. i, i M), gitfelbtn mit : u.biaiiJiiattuiM fl S, 2.60, t), 4, 5. TONCr* X>ir u.iif* (jltclS nenen fniher. ■r^»* 1 '4>aac iBafen, ncuefle Sacon, franv ajoticllan, r. 40, «0. 80, f(. g 1.50. &ur fiiv Omiicii unrntb(t)rlid). ~^ajf čine Univ. vani -Dameu-' ollette • Kaecetta, Jro.', fet t, pel rt, } m Sp.rrcu. nit rvideliinb mit i eni .itibalte von i etiirt Zot etie.feife, 1 jVtacon ^J.itt im, i «tilct aUađjOi'oinabe, 1 StuJ ?afn)-:nfrirael, 1 Briflr* I mm, l ataubfamm i Qlacon Sfolnenuajftr, i vaJfJ inter. 1 etiiJ .-abnpaita, i (J.a.Mi v-aarol, t ^aar» totiute, lafdj.-nfjiiiiu i Btte(taa)« , t Rainmre nig.-r. 1 A tnaeafdjaber, l Rogelfti e unb Vutjer. 1 ft.eiterbiiifle, 1 stopfbiirfte, 1 Wap.ell>(lrfle, 1 ilabnbUifte. «ae« »on cinl er Cualit.it ir b ?riiet tufamitieti Hc« fl. 4.80. 6eibfii ^alflbinbm fiir ^crren, 1 ©tU* (tStaMttl Oter loicrtrt 2r>, 36.45 CO tr »Jotertifle eeibcn-(iđ)arpe« a 80 fr., fl 1,1.50 ffivoisere Coiten fl V, 8, 4, 5. Ulaga-1* »i« p. .ltiif.tie* billifl«« t«ief*ruf ift bie 1 • žtiut rtuff.dcucI v tr a^«sr neiti- -i^reib arultnr au« IBrcnceflutj, beftebeno 13 » Jcinte IbfTel fl. 1.20. au« 10 Biiiđeti, unb jirat: 1 Ul)vbalttr( i žibieibjfUfl, 11» » ©BoielUffel fl. 1 »0. 1 8ebitttaa.tr, 1 iU-fiblocrtr, "4 €ebteib-Veu*ttr. 1 Iljernio. * meter, i i-aiiblcutbltr, i ft.itmeufi, i gcberirifrbtr, '.»liieđ f rbr bubiVj unb elegant aii«.ic'iit)i-t unb ti fin blof 3 fl. Haupt-Depot "^jp »on Jrnineii., ^trtrii- u.ib itiubrrftriimpfcn, befltl FacbflffcSei (Hbrifat. 1 * .vicnt .j. itc:i O. i -0. 3.40. l . . bcflt S5trtl fl. 3.50, 4,:o. 1 ■ lan.H' A".mtnitvumpit fl 1>0, a.so, 3.50. 1 » „ „ btftt -1^(1.4 50,5.10. l m fliubrftviinuff fl. i 50. i», g.so. ĐgW Tu- uriMitr lliuMimhl nun gE-F* Bali-. Thetiitr- u. 1'rouenadefachern. i 3f. »iiiiadj. abr bilbfib, tr. 30, 4'», 60. i it mit frbčiuT KRdlcrei« Ir. 40, no, fl. I, L,tO« tiracbtvcll nm>BC!liljrt, fl. 1 5'i,a, g.50, 3, 4, 5, 6, »tftt ©ofrntiager, bauetbaft unb SStlHM, 1 1'aat eu« cngl.i)wim45, 60, 80 tr., eni ©tite - fr., fl. 1.S0. 1.50. *tiie eugi. Otbtrmtfftr, beg ©tflniSei«i. i etlid 50 tr., fl. 1, 1.5 i, K, 3. ffomplet einacti4'ctc Staurbgarnituren aui ettiem Stetr ftbaum unb VJemflein, in tinem Btui, Xaf4enformat. je nad) ^abl ber »uOting mit otrfibitbtntn ©piftn itnb Vicifen flir etlttlti igartcu unb Zadet, mit Atutvicug Su iti*, <icrfoaitenbercii Utauibi iequifittn, ptr ©tild fl. 3, 4, 6, 8, 8, liia ti[a)e iaf tenfeunr euae, mit nnb cbne Vuntc, 1 ©t. UO. 30, 40, 60, 60 tr. Fiir Herren »ehr brauohbar. i Unietrfal.Waflt.Zpilftrt.»afftttt, fein, «t»n enttrtn, mit ©rttgtl, mit tem Clnt)altc: 1 feine« englifiic« tHefirmejfer, tin Jia|ttpiiife| au« Tatb#Bearcn, i ftne Wafir.«.Mntfrt' •flfe, i TOetaU.IHafiibofe, l Hbjieb« unb ©dteifAtin, i itJtitf bnr-.ui t-Haum, 1 »{abiibiirfle, 1 5 tiicT fdne .-'abiiiatia, 1 @tilđ Jia(b*lTmabf. 1 ž tiiđ ^anbftlfc, i lieatt fclnt ^omebe, l ftlacon ti t« Del, 1 ftotf. burne, t il,'« rmeifct, i laf^enfiirgel. «0e« »on fcinfler Oiioutal fl 3 hO |T Chlnasllber mit bitfcr <2ilbcrplattr. bttteCuelit.it. mitJOia^rigt« ©arantit bel fjettm «e6ratti«e, 1 Dbb. (iileffel fl. 16; ttaffeelbflel fT.U; SlcfTcr na*03e> bel fl. »7 , 1 ^j.ir Ctudjttr fl. 4, 5, S. 1 ©tat»b. Dtffertm-ffet fl. 10-50. i ©alib.ilter, l^bnfttr rt«..on, (f. S.SO, 1 'lffejferflreuer fl 1.60, 2. 1 .iiiderfiteuec fl. it s, 1 »tiiđ -Mlidtjfrbbi-fer fl. 3, 380. 1 ©llVVtiifa)bpfer fl. 5.50, 8.60. i Xbb. »lefferratitl, fđjćnflt »igon, ff. 8. Uli^tte Qt>ina Ifrer-^egenf'anbt |u 9abriT«i;nifen. I5it|t8 a j b: tat ift in Satbc nnb gecen btm edjtrn ©ilbi-r .,enou nacbijtabnit. iiaV DoHtconHirairteZiiinspritien, "^H^ »vdiVe in Itinem ^aufbaltt fibl n foden. l ii t Sinete ftjrti>t no tr., fl. i, 20. l ©tiiđ giofjt ©»ritie fl. 1.40 i>o, s.so, i etiid Vtiitttrfbritinot« , n. i.ao. i ©tu« goiiubipritie, i^las in tr.. .-sinu 30 tr. UMgjpsr-- ffibteHJritaiinia.ViJfftl (iveiunbbtit«.eSffel) Tic a?^S# \tf tnfllifitje ilabrifat iit rem ven afien ©iftflojftii, or biti Cabtr nirbt. toit atibtn ^ittadt, ift fetjr baucrbaft mu i'lcibl itn mer Irtifj It It b jjidiljtub. DbttSftb.sier 30 tr. l . ©upveiijitjćbfir M tr. 8«r Eobte Alpnooa-L.Affel. -ejgj 1 Dl}b. Sfilbffel ti J -tO, V.He, M.5U, 4.51), 5 1 „ »aife Icffel fl 1.30, i.O",2.40, 1 ©tUrf Siti'ieiifibi-pfer fl. t, 1 2'. 1 „ ajiilibj*b>'er Ml, «0 ft. llleiiilbcite UietalUVi ffe(, bie immer »tifl bltiben; 13 ©tUct grore ©veiitlofftl 9. fr. 13 „ »aifetloffel i5 Ir. Felnete eugrlleohe Eacbecteoke. 1 9)|b. in »uffelbom flefafit, fl. *.6>', 4.50. feiufle ©oiten. ti ».60, 0«AO| 7.50. Dtffert.iOtficd-, iu $clj, SOiin cbtt »Urferbcrn ae fafjt, ff. 2, 3,4. Veinste Alpacca- Lcuciitor, ^S6et 4", 5", 6", 7", H", Vreife: 1 ©t. fr. 4u, so, go, 7n, ho, du <(. 1. mjgjBJI^ '11« j*onft 11 Sloreu intr sBronct I.i elleurbttr. a^aj 1 ^jaat fl. 14", 2. .0, 3, 3.to. 4 Tititlbtii, tov-fitlarmlg, neutfler iloi.-cn, 1'1'aar 3. 4,r, ff. 1 SUbl-faitr au« JlUbafler m li., mit Zaffe 1 5 tr. 9MSP- ifleflt lajifccii vait-riien. febr i--, ifiifib I 21. mit wr^w sjienbala«, 8lb' etnCll fc&r grofjfu Vtdjtfrei«, tr.eo. 70, 8", vierfartjt BlCnOC fl I.s0, neaT" Optifn)e [Jernrobrt mit auteni ©la«, totltbt auf l^m9 tintr bnlben -1)11 ile [hirtlMl SfleB teutiiib erfennen lafjeit. 1 ©tiltt 4u, 80 fr., fl. 1,1.30. fj nssav^ ^ttikt t billiir " b B'c OtaiKbgiruiturcn au.' * ■ g^BF C»pUllWIIII^ iHroiictflUfUSiinSigarTentiantr fj (Dtulitcnforttt), ein'.'l-'rt; it!-;iit r ein leuerjeiifl unb ein ftbB nt8 (Siaarrentjfeiftben .ma ftinftem Vletrlibaum, .'uit« 411 fatnmtn b! s f(. 1.5o. 1793 ^ugleiaj utaAe teb bit b.-uV.etbi ten i'roi mu-viv - &-.u-r auf mtint demmlifi. ii.t.,,lHbi-iiiin.i aufmtrrfam *, tf ifl bkf bae euiu.ie (J)tKl'aft bieftr vii:, in bem fcnobl ber tttiuftt a(0 a 11* ttr grozit vluflrog, initbe 23rand)c cinfa)lagenb, fd)nel> unb bidig befcr.jt n-irb. u ^abluiiben flntragen ^itdcrficoficrr.G'omuiiffion« C»3cfd;aft uto A. Friedmanniir29ifn, lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza iu drugi.