? Številka 290. Trst, v petek 20. oktobra 1905. Tečaj XXX. ■T Ish&jfc vtakl dam. adt 13 sedeli aft m nrazmcih oo 5. un. od aonedeft)kfh ob !. un zintra). '•(•■I^ir fttertike «e prnaajajo po 3 novć. 16 BtnUnfr i mm^em lobatirnftD * Trate in okolici. Liunhani, Gotici, 3slp. Krmili. Man horu OeioTeu. Idriji, Petra, m~m—1 Nabrežini. Novnnmestu hA. ^fiMf |e Rtm^br sr>reiexna uprava tista »Edinost", u f*. javne zan-raie to domaći oriasi oo pogodbi. TELEFON iter. 1167. laro6afau snai« so vse leto 3A K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brat doposiane naročnine se nprava ne osinu Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. KetnnkoTiii pisu oo bo sorejemajo to rokopiet se ae vraćaj«, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ml. €»or*lo Galattl 18. < K ar o d al do«.) tadajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kousorcifa lista „Kdinost4* v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. iS. Pe*tae-braallat«Bl račaa It. 6&2.H41. Brzojavne vesti. Sodbe ogrskih časnikov. BUDIMPEŠTA 19. »Pester L1oyj€ p še o se pet nt m ;m»nivanu ministra Fejer-\Hiv-ja BiH: pni : Lastnoročno pismo vladarjevo strezai prebivalstvo, ker zntči oolab jenje avtoritete kialicije. Naglašuje Uitavio ea mesto; nost Ogrsko jamči ročno pismo, da v tem otiru ne preti harmmji m«d vladarjem in krono n< bena nevsrncet, in da celo ne more pretiti. L« »Az I ?ag« p še : Vladarjevo ročno p smo kon»utuje, da vlada soglasje med kriterijem Krone in naroda, kar znači, da ee laj slovesno pripozoava krma, velic izja vam od 23. septembra, da so kriteriji noroda pravičai. Zato je srglssje krono in naroda, v kol kar se tiče to neodvisnosti dežele, po-p* Ino. »Neuos Pestsr Journal« vidi v lastnoročnem p facu namen, da se kriza zavleče. Toda ako b>do razpisane nove volitve, bo minister t70 Fejervary-jevo na volitvah po ražen'>( kakor jo bilo svoječaano minietorstvo greta Tiste. »Buda pesti Hirlop« ae obrača proti tcčk;, k goveri, da je vspostavljeno soglasje med krono in narodom. Namen lastnoročnega pisma je, da bo resi kriza ustavnim potom. Ta r* zreš te v kriz t bi se morala iskati potom voditeljev dttidšjje večine, oziroma bi ae ntve, ki mu j a predsiavila svoja sina. Ob 11. in pol uri se je knez odpeljal v Crouzot. Miaisterski predsednik Rouvier, ministra Bsrteau.v in Merlou ter general Du-to s kakor tastopni« predsednika Loubeta so kneza opremili na kolodvor. PARIZ 19. Knez Ford nand je včeraj predpoludne o navzočnosti vojnega ministra Berteatm prisostvoval vojaškim manevrom v Vineeneau ter ee je potem vdčleftil dojeu-neurja, ki ga jo priredil vrjai m mi eter. PARIZ 19. Na avršetkv včerajšnjih vojaški va\ jo knez Ferdinand podelil vojnem u ministru Bertetu.vi in generaloma Brugoro in Deaiirerju veliki krit Aleksandrovega reda. PARIZ 19. M nietnski predsednik Roo v er in soprog* Bta sinoči priredila na Čsst h Jgsrstega kceea dinsr. Potovanje kralja Alfonza MAI'RID 19. Ministerstvo vnanjih stvari je izjavilo, da obišSe kralj najprej dr.a Viktorja Adlerja je odpadlo 30.127, na Predigerja 13. <68, na Tschiedela 4824 glasos. 88 gUeov so je razcep loj Dr. Viktir Adler je bi torej izvoljen državnim po-olancem. KARLOVI VARI 1V». Na današnji dopolni volitvi za državni zbor v kmeis^em volilnem okraju je bil izvoljen Teodor Zu-leger, posestnik v Liebotschavi. Ogrska kriza. Ministerstvo FeJ©rvary reaktivirano. BUDIMPEŠTA 19. Uradni list jo pri- občil, da so zopet imenovani za ministra Berolin, od tamkaj se pa poda v Monakovo ; gleni Fejervat y jevega ministarstva, izvzomši in na Dunaj. j ministra za poljedelstvo, na katerega mesto Španska zbornica. otopi baron Feil>tz:ch. Ob enem je ministrom MADRID 19. Povodom potovanja pred- \ podeljeno dootojanstvo tajnih svetovalcev sodnika L:ubit* ne bo zborn ca od 21. do 27. t. m. imela nobene eeje. Grof 8 z resen pri papeža. RIM 19. Papež je danes vsprejel c. in kr. p slanika pri Vatikacu grofa Sze-een». Taleskl princ In prlneesinja odpotovala v Indijo. | ^vgtrij0 8e VEdrži, tGfja Ogrska bo popol- LONDON 19. Valeški prine in prin- noma eDakopravn(1 . uv4)de B9 splošna volilna pravica ; pripravljati je gospodarsko neodvisnost Ogrske ; razvijati aa ima deželna bramba; uvesti sa ima v skupno armado dveletno službovanje. BUDIMPEŠTA 19. Lst »Magvar Provizorično vodstvo ministra a lat tre je poverjeno baronu Ffyervaryju. Program barona FeJervary-Ja. BUDIMPEŠTA 19. Program ministra Fejervary-ja bo uradno objavljen prihodnji teden. Mej tem ae govori, da obBega program nastopne tiČke : Ogrska ee bo rasvijala kakor Bamostaloa država ; sedanja zveza e cesinja sta včeraj odpotovala v Indijo. Na kolodvoru eo te poslovili kralj, kraljica in ottali člen kraljeve rodbine. { Dopolnilna deželnozborska volitev. BRNO 19. Na današnji dopolnilni de- želnrzborski volitvi v drugem volilnem raz- Orszag« p;še, da F«»jervary ne more dobiti redu moravskega veleposeetva je bi' soglasno mož, ki bi hottli prevzeti izpracn eni mini-izvoljen kompr m eni kand d it opat Joeip eterski mesti. Poslanik pri Vatikanu, grof Kareeek. Szeosen je sedaj dt fiaitivno oriklonil ponujeno Komara zopet prevzel nradne posle. mu mesto ministerstva a latsre. Tako se TOKIO 19. (Reutorjov b ro) Gaf Ka- ' )• tndi baron iE3avi1' da ne more tsura je >čeraj izr.čd ovoje uradne posle vsprejeti ministerstva za Finanee. F^jervary kakor minister vnanjih stvari, ki jih je vod 1 J® Bato Poaadl1 t0 mi»^terstvo državnemu za ča* odsotnosti barona Komure. , PoP ki J® tudi odklonil, itjavni«, da heče začasno voditi ministerBtvo. List pravi nadalje, da se je eamo 45 poslancev ; izjavilo pripravnim, da hočejo- podpirati Fe- Dementl. ČETI NJE 19. Uradni list odločno de-mentira vest, ki eo jo prinesli neki inozemoki listi, češ, da je Itilija darovala Oraogori 40 topov. List konstatuje, da je črnogoiska vlada kupila nekoliko topov pri neki italijanski tvrdki. Sprememba ▼ praškem ministerstva. jervsry-jevo m n s&erstvo. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 19. (Petrogr. brz. agent.) Na ukaz mesenega poveljnika so koaaki včeraj na sch u^^elbu škem prospektu oddali BEROLIN 19 Minister sa trgovi n® j nekoliko BtreloVt kfr deiavei metali ka- Moeller je (na svojo prošnjo odpuščen iz službe. Dovolilo se mu je, da sme nositi naslov in čin državnega ministra, ob ednemu je podeljeno dedno plemstvo. Državnim in trgovinskim min strom je imenovan Djlbruek, viši predsednik joirajine Z d pade o- Pruske. Dopolnilne volitve za državni zbor. LiBERE J 19. Na dopolnilni volitvi sa diživni zbor v libarskem vol Inem krogu menje in« streljali s revolverji. Kozaki niso nobenega ranili, ttžzo ranjena sta bila pa dva častnika in dva kozaka, lahko poškodovana pa dva pojesta. Zvečer in po noči so vzdrževale mir patrulje. PETROGRAD 19. Včeraj se je vi|il prvi voli ni shod, na katerem se je pa vršilo samo posvetovanje glede nekaterih vprašanj lokalnega pomena. Nekateri govotn ki so splošne kurijo ja bilo oddanih 49.025 glasov, zhhtavali, naj ee volilna pravica razširi, na-od teh je bilo 48.807 giaeov veljavnih. Na glačaje, da ima Petrograd, ki itsje en mi- PODLISTEK. 316 Prokletstvo. KI a c vinski roman ia dovriil L — Nadaljeval Pravel M. O—O. Šacf Ivan ni nič odgovoril. Stieksje Ofctaicr, bled, jo gledal pred-se na tla. — Ali to ni šo vse, je nadaljeval ban. — Ah, šo ni vse, so je nasmehnil škof grenko, kakor da imaš pri aebi cele litanije grehov, gospod ! Da čujemo ! — Na tem nisem kriv jaz, da ti imam toliko govoriti, škof. pak mi oprosti aato. Nisi ti storil vsegs, kar sem ti pripovedo-val, ampak ee to piše v greh tebi ia tvojim ljudem. Pri tebi je dvorski žapaa Grga Priilia. — Je, je potrdil ikcf. — Nasilnež i a krvnik. — Tako pravijo, seveda, Gričani, ker je strrg in brani pravico škofije zagrebško. Ta človek je junak in l n oo je za kralja Š šmana proti ligi in zadobil je tudi mnogo ran. — — Vse to je bilo lepo od ajoga, ali menda je dobil sa to tudi mastno plačo. Na, vprašam, epada-li mod pravico škt (i e zagrebške tudi grabiti deklice ? — Kako — grabiti deklice ? je vprai*l Ivan v začujonju. — Na da, je rekel baa, menda boš ti bolje vedel za to, neg> jar. Is zssede, s prevaro, je hotel nedavno tvoj m li Prišlin kraj potoka ugrabiti deklico, ki je bivala pri Živaaa Bonkov.ca. — Cul sem, čal ! je rekel škof Ivan, ali seas mo-ii sapovedal jsz, mari se tudi to meni piše ▼ greh ? — Ti nisi napovedal tega zločins, marveč jo Mifievanjaicljnost Priiliaa navela na to. Počnejo si ti doanal o tem grdem dela in veš jako dobro, kako kralj Š šmaa želi, da bi aavladal ssir med GriSaai in Kopi-toljom. Trajal je tudi teko ali teko, a i tvoja desna roka ga je ekalila in zopet bo ! krvi. — A veš li ti, ban, je zakričal škof, da je deklica, ki je bila pri Zivanu, sorod-nica veleizdajice Pavla Horvata, prednika mojega ? ! — Ćul sem. Pak ? Ako je Pavel vele-izdajica, ali ne sme radi tega njegova so rodnics bivati v tem mesta ? Ako je Pavel obsojen na smrt, ima-li. radi tega Prišlin pravico, da ugrablja sorodnico in jo sramoti ? Govori! — Vprašaj Priiliaa ! Prišli na vprašaj ! je kriSal škof jezao ter ee bfi s pestmi ob prsa — on naj odgovarjal — Si pa-li ti, njegov gospodar, kaj vpraševal, zval Prišlina na odgovor radi teh zlofiinov, si ga-li kaznoval po zakonu, ali predal sodiUa? Ali si ga vsaj zapodil, ker ni vreden duhovniške elužbe ? — Nisem, nisem, ban, je odgovoril ikof močnim, jasnim glasom ter pogledal bana is-pod mračnega čela — pogledom mržnje ia preziranja. Ali Detrik Bubek niti trenil ni a očeeom. Nisem ga, je ponovil ikof, in lijon in 400.000 prebivalcev, samo 13.000 volileov. PETROGRAD 19. V avli in nekaterih učnih dvoranah veeuSilišSa so se včeraj vra li Bhodi, katerih se je vdeležilo 10 OOO oseb, in sicer dijaki delavci itd. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se pripoio$a, da je varčevati s silami za olloSiln vdareo in se izogibati sporu, in da je prirediti štrajk v dokaz solidarnosti le za slučaj, ako je nade na mirni izid. MOSKVA 19. Kongres odvetnikov, ki se je tukaj sešel in jo bil sinoči od policije zaključen, je zavrgel predlog, da naj ee bojkotira državno dumo in je sklenil, da se vdeleži volitev. Ko se državna duma sestane ee bo stavilo svobodne aahteve in š -Je potem se v slučaju prične z bojkotom. Se ima li to storiti pred ali po pri»9gi, o tem se ni sklenilo ničesar. Ijnos flens nerdere vnlt dementat! (Članek, pisan izven uredništva.) Kakor doznajemo iz uvodnega članka v včerajšnji »Edinostic, so bo odloČili izvestni krogi v Puli za izdavanje nemškega dnevnika. Kdo so ti krogi ? Tu pač ne treba mnoge bistrovidnoeti, da pogodimo pravi odgovor na to vprašanje. Oo narodnostnih razmerah, ki obstoje v Puli, moremo že smatrati kakor gotovo stvar, da je na rojstvu tega lista kumovala cesarska in kraljeva vojna mornarica. Seveda le kakor zastopnica prave kumice : c. k. osrednje vlade na Dunaju. Dejstvo, da je začel v Puli izhajati za tamošnje razmere precej velik nemški dnevnik — in to v sporazumljenju z vladnimi krogi, na čem?r ni možno dvomiti — to dejstvo je ra nas Slovane velikega pomena, ker nam služi v znak, da avstrijski vladni zistem niti od daleč ne misli na to, da b erpil pouka iz dosedanjih nepretržnih nevepehov ter da bi po tem pouku tudi izvajal logične posledice. Ne in ne! Krfemcstjo, ki bi bila res vredna bolje stvari, ss hoče menda tudi GautEcheva vlada držati ideje-ljubljenke vseh avstrijek h vlad : poskusov zietematične in organizovane infiltracije nemštva na vseh koncih in krajih države <— i zlasti tudi na nje slovanskem jugu. Poskusov torej, ki so naravnost nemoralni ! Mari ni to nemoralno, ako vkda skuša umetnim načinom, s svojim mogočnim aparatom in pomočjo svoje moči in svojega vpliva, nasilno spreminjati faktično obstoječe narodnostne razmere, meBto da bi to, kar je in ob:toji, modro negovala in dovajala do \ smešnega, b'agodejnega vpliva tsr stavila v službo države? Da, v^sko nasil e je nemoralno. In ni-li to nasilje, ako državna uprava uporablja svoj, od žuljev vseh davkoplačevalcev vzdrževani aparat v to, ga tudi ne zapodim, ker on je moja desna porot, ker je to edini človek, ki mu morem zaupati. V mojem vladanju, na škofijskem ali kapiteljskem semljišČu, ni Prišlin, da bi jaz vedel, ničesar zagrešil in nimam ga radi ČeBa karati ali kaznovati. Ako je kaj zakrivil kje drugje, pa ga primits in flagranti ter kaznujte gs, kakor pišejo vaši zakoni. Sedaj s Čal, gospod ban, kako mislim in kaj mislim. — Ali ti, gospod škof, nisi se vsega čul, kar misli kralj in ksr mislim jaz. — Ah, je rekel škof ujedljivo, mene je doletela prevelika oaBt in sreča, ko giedam velemožoega gospoda kana toliko Sata pod svojo streho in jas Blavim da si nemih povod njegovemu prihodu, ker mi je fo njem dat o toliko čaBa muditi se s gospodom banom. Detrik se ni menil za to strupeno pu-iico in je nadaljeval mirno: — Ti si, gospod škof, uvedel nekak sov davek na Gričane, šestnajstino škofovsko od iita in vina povrhu navadne cerkvene desetine. da skuša v naših pokrajinah ptuje nacijo-na Ine elementa privajati do veljave in do politične moči nad domaČimi element', ki eo ai tu pridobili domovinsko pravic;« po sto in stoletnem bivanju ? Niaao tako maloduin\ da bi em olaiili novega nemškega doevmka v Puli, kakor je tudi nafta trdaa vera, da se končno i sjalo ve vai poskusi avstrijskega germanisatoričnegn sistema na nsšem jugu. Ali s mptomstične vaftposti tega ukrepa vladnih krogov sa aaa Jugoslovane ne smemo pretirat'. Isti nam odpira neveselo perspektivo, ker nam pravi, da avstrijski sistem šs ne misli odnehati od svt-j:b poskusov, da bi to našo državo s nje nemško miojiino stlačil v neaaiko aaifjnso. Odpira se torej tudi Slovanom perspektiva ▼ dobo nsdaljnih težkih bojev proti narodnim nasprotnikom in proti vladaemu z stemu. narodnostim s, hodi t'a in ustanovija nemške liste za uvaijavlje-nje n e m i t v a — v I s t r i. Će to ni blaznost, potem eo vai norci po vaeh norišnicah sami — pametni ljudje! Quoa deua perdsre vult, dementat: kogar hočejo bogovi uničiti, ga ndaijajo ga e aiepoto ! Včeraj je uradni list v Budimpešti priobčil reaktiviranje roinieteratva Fejervarj. V nov*m ministarstvu to oatali vsi ministri, rasun ministra za poljedelatvo, na čegar mesto je stopil bsron Feilistscb. Baron Fejer-varv bo vadil poleg predeadništvenih poslov provi zori fino tudi ministerstvi fiasnc in a letere. V reaktiviranju m a steratva Fejervarv nam odsviti veliko dejstvo — dejstvo nami eč, Po katastrofi na bojn.h poljanah na Ć«- da 89 °«raka kri" «»k»kor n,tl »blaliln ni, »kam leta 1866 je aicsr v Av.triji taka dr- j ka®° d* bi m bila p^bliiala povoljni re-iavna pol.tika bi*«,, ali avstrijske vlade so ,4itvi' R«»^je med krono in koalicijo > spravile metodo in .istem v to blaznost. j dane j »sto, kakor je bilo po onem usodnem Toda mi ne bi hoteli, da ee nts krivo j »*>jD, ki J« ®tri P"j4oi° vladno umeje. Smešno bi b,lof ako bi mi krivili ve*no in P°ielil vod9tvo »»"><*«>• avstr-jsko državno upravo radi tega, ker M ' P°Ut'k® danjim koaliran m strankam. Re-nemstvo hoče uveljavljati v nad h krajib, Oviranje m.nisteisiva Fejervi ry pravi, da dokler skuša doeeztti to le s svojo lastno krona im koel ci> Bto>it% z i9to «P«torti0 nscijonalno in gospodarsko a lo. Z zobmi in f**' Kakor brani koal5cii« P™—* nohti pa se moramo upirati temu, da mu vUdo PodUgi» ki more ▼•P™)«* krona, državna uprava pre*krblja posebno povspe-,iitoUko mc6e poslednja privol.ti sahtev koali-ševane s institucijami, ki jih morajo, ker so oij* &iede "madnega vprašana: državne, s krvavim znojem vzdrževati vai I Ib °««»rjevega rožnega pisma je razvidno, državi ani ! Izlasti pa se nam vspenja duša, : d» > »"ona potrdila pr°£r»mu Fejervmyjs, ako *e hoče meč tiste institucije ceaarske in tlldi »vedenju s >lošne voiilne prav!ce. kraljeve vojne mornaric-, sa katero morajo V Umi Pa 8mo *9 dane8 *led® ka~ ravao Jugoslovani prspevati najmanje 90 teri Fejervarj skušal isvesti to epohalno odstotkov davka na dragoceni č 1 o - i po^.Sno refjrmo. Zadovoljatvom pa moramo veški krvi uporablja v to, da bi ae to btil9iit "dn'e wt» 8laaom katarih eo bi 6 domače prebivalstvo na svoji lsstai giudi «weaaicne one prejšnje vest , da je Fajervary spravilo pod p^ittčno varušvo tujih naejo- Privolil v 1 k® radialne spremembe svojega nalmh elementov. načrta, ki bi privilegovaniaa krogom zago- To je grdo, nemoralno slcrabljanje dr- j Ovijale še nadalje parlamentarno in politično savne obhst. | nadvladje. Izlasti trdjo sadnje vesti, da ni Nu, kakor rečeno, mi smo trdno uver- re8» da bi Fejervaryjev načrt jen . da vsi ti p?eiusi ne dosežejo svojega d^lo6al kakor P0*0' poznavanje mad;arskega cilja in da morajo imeti le U iedini efatt, J",ka- Ća bi bil r®8 v tem smieiu da se narodom na jugu etežuje in podal šu]e "P'««®"^ n®črt, potem bi bil to le čin itak žs litki boj sa avoje naroino in gospo- ■•»mljive kr»tkovida( s i in bi bil Fejervary darako csamosvojenje ter da mu bolj in bolj *UrA 8 tem la veliko uslu«a — koal ci grenevaj j čalatva. Ravno sati pa označamo Kaj4i b,1° bi da bl M ProLl s pAm m pravom kakor b azao taki drž.vno "j™1 ludi vs* nemadja.sce narod- p^litiko, ki slednjič gotovo pride do poloma, v "t>fll1 " P Ziava" ki pa egorča »j h, ki jih drživa krvavo po ,Bie «n«djarskeg. jesika bi imelo pomen patrificiranja dosedanjega stanja, ko «o le Madjari priposnani kakor političen narod in ko so vrnta parlamenta zaprta diu^imnarod- zastopniki so tudi sa reinkorporacijo Dalmacije k Hrvatski in Slavoniji, ako se srbskemu naroda zsjamči ravnopravnost a hrvatskim narodom. Srbski zaetopniki iavolijo tudi odbor treh členov, ki naj etopi v stiko a hrvat akim odborom iavoljenim na reški konferenci. Na konferenci, ki (e je vriila v zader-aki srbski č talnici, je vladalo popolno soglasje, kar ae tiče vprašanja, da se v sedenjem odločilnem času Srbi in Hrvatje sjedi-nijo s Madjari proti avatrijski politiki dunajski. Ta resolucija mora rszvessliti vse Jugoslovane, ksr je ž njo bratski srbski narod v pričeti narodni borbi atopil taktično v iste vrste s hrvatskim narodom. Kakor javljsjo nadalje is Zadra, sa-prično med hrvatskim izvrševalnim odborom, isvoljenim na Reki in srbskim odborom, izvoljenim v Zadru čim prej tosadevna pogajanja. : i tiebuje. Kes te verjetno d sdravsmu človeškemu razumu nedostopno je to avstri sko vztrajanje, . _T .. , , t. ^ . . nostim. Nemadjarske nerodnosti pa ne bodo podp:savale s/oje lastne snrtne obsodbe, ne o m. jih, mu ro posled ce tega sistema kažejo na in krajih cslo v katsstn fiinih oblikeh, ie v v cm« ti. Še v teh čatih, lo doživlja gteri avstrijski sistem poraz sa porazom, ko ee . . , ^ * ' . L Fejervarvju, ne — nikomur drugemu vseh koncih 1 , , na ljubo!: ^ x i . l j * . i Zastopniki t h poslednjih so tudi že osna teb časih, ko ta borba državne uprave proti ' „ . . » , . . , . .. . ... , r ., čili svoje stahšSe. Klub ni h poslancev je imel zakon t m aspiracj^m vccine Bvojih lastnih 1 n ___x . ____ ___...... nar, dov dozoreva najžilostneje sadove: še sedaj se oni ktogi, ki stoje pri krmilu dr | žave. n< č<"ju spre videti ueo ine zgrcšsnosti desedanjegs postopanja ! Ali pa morda nimajo več zadostne etične eile v sebi, da bi srčno pnpoznali svojo staro zmoto in — krenili na drugo pot. Meato da bi država začela s podvojenimi silami akrbsti aa kulturalno in gospodarsko povzdigo naroda v teh kraj h, inmestodabi delovala na to, da pride do znosljivih o d n o -i a j e v med obema avtohtonnima te dni v Bu iimpešti posvetovanja o položaju. Sklenili so podpirati Fejervaryja, ako se pokaže, da resno misli s uvedenjem spLŠce volilne pravice. Ako ne, se hočejo držati v reservi. Že eedsj, ko ss še le pripravlja boj za t3 epohalno refjrmo na Ogrskem, se ksže v splošni volilni pravici za nas Slovane moč — ideje-reiiteljioe. Srbska resolucija. Na sestanku, ki so ga dne 16. in 17. t. imeli srbski poslanci is Dalmecije in srb-aki zastopniki is Hrvatske, ao enoglasno — 8em, ker je to moje, in ne samo! sklenili resolucijo, v kateri isti med drugim moje, ampak vsacega škcfa pravo, ki se ' posdravljajo današnjo borbo madjarsktg« naga jaz na odrečem pod nikakim pogojem. roda. Ako prds Ogrska do državne samo- — Ali tveji predniki niso nikdar ne stalnosti, bo ista le koristila Srbom in Hrva-vršili in ne uživali tega prava. Kolikor se^a tom, ker bi madjaraki narod v svojem last- ne- spomin, n eo Gr.čani nikdar plačevali sest- nem interesu morsl iskati sporazuma z najstirr. msdjarakimi narodi na Ogrskem. Zato — Kdo ve to, da niso ? — Gnčani sami vedo, ker imajo od aaatopniki srbskega naroda, vzsmši v peštev stališče, ki so ga na reški konferenci savseli pestanka iresta v^e račune sapissne, pa jih hrvatski poslanci, iz avljajo, da bodo akupno čuvajo skrbno. A nikjer ni sledi o šastnsj- e Hrvnti podpirali sedanje gibanje madjar-stin , ni v gršk h kvadernah, ni v kaki ekega naroda, v slučaju, da jamči koalicija kraljevski listini. ca izpolnitev atr<>mljenj Hrvatske in Slavo- — Eh, neumni bi bili, ako bi iznašali nije, ki gre sa tem, da se razširi njen dr-pred svet, kar ni njim koristno. Jse pa ti žavsopravni položaj, in da jima sajamči čim pravim, ban, da je liatina o šeetaajatim. — Od katerega kralja? — OJ Andreja III. — Si jo-li videl ? — Videl sem je. — B. jo-li hotel meni pokasati ? aamostalneji politični, kulturni in finaacijelni obstanek in rescoj. Zastopniki srbskega naroda zshtevajo tudi, da se v Hrvatski in Slavoniji uvede svobodno ustavno življenje ter da se odstranijo današnji nezmani parlamentarni, upravni — P,kažem ti jo, ali —--se j« in društveni odnešaji. Z os rom na to stali- spomnil šs( f---listina je za sedaj pri iče, je pričakovati, da bodo madjarake koa- Pršhnn. lirace stranke dale ustavne pravice tudi ne- (Pride ie.) madjarakim narodnost m na Ogrekem. Srbski Vatikan in reika resolucija. Kakor javljajo iz Spljeta, je iz Rima došlo tajno navodilo na dalmatinske Škofijske kurije, naj iste skušajo privatnim potom odvračati vernike, da ne bi v sedanji krizi monarhije bili na strani Ogrske. SvečenBt\o naj razloži vernikom, kako da verski in narodni interesi zahtevajo od dalmatinskih Hrvatov, ds stoje na strani Avstrije. Čuden slučaj ! Ravno te dni je milanski »Corriere della Sart« priobčil dopis od svojega dobro informiranega rimskega dopisnika, češ, da je papež v sedanji krizi na strani Avstrije, ker bi ista izgubila mnogo upliva na Balkanu in bi tudi njena akc ja nasproti pravoslavju oslabela, ako se ugodi madjarakim zahtevam. Razun tega da je madjarsko svečenstvo bolj narodno nego li rimsko in mora R m radi tega večkrat zatisniti obe očesi. Drobne politične vestL Štajerski deželni zbor. Iz Gradca javljajo, da je včeraj deželni zbor volil razne odseke. Icmsd slovenskih poslancev so bili izvoljeni : v šolski cdeek dr. Dečko, v pet cijski odsek Kočevar, v odsek za občinske stvari dr. Hrašovec, v gospodarski odsek dr. Ploj in Rošsar, v kulturni odsek dr. Jurtela, v železniški ods«k Vo-šajak. Na predlog, caj zboin:ca izvoli politični odsek 15 členo/, je bilo aklenjeno, da se to zgodi v prihodnji seji. Veliki knez Ciril in car. — Loadonski Lst »Daily Expr«8s< pripoveduje, da je car brzojavnim potom poklical v Petrograd valikega kneza Cirila, ko je iz časopisov zvedel, o tajni poroki njegovi z ločeno hesensko velko vojvodinjo Melit). — Car je zahteval pojasnila, in ko je veliki knez pritrdil, da so resnična poročila časnikov, je car izjavil, da ni zakon v Rusiji veljaven, ker je sklenjen protizakonito. M*d cbtma je nato nastal ester prepir, nakar je veliki knez odpotoval vB;rolio. Cir ni samo uktzal velikega kneza izbrisati iz vojske, amj.ak mu je odvzel tudi apan&žo in obmejne straže so dobile nalog, naj velikega kneza ne puste več v Rusijo. Z beligrajskega vseučilišča. Iz Balegsgrtda javljajo : Novi statut v nndeljo otvorjenega vseučilišča, ki obsega zelo stroga določila, vzbuja pri dijakih veliko nevoljo. Dijaki ao razburjeni izlasti radi točke, ki določa, da marajo biti prisotni na vseh predavanjih. D jaki nameravajo izročiti veeučiliščnemu senetu spe me nc o, v kateri bodo rahtevali, da se odstranijo nekateia stroga določila, s cer žugajo, da zapuste vseuč 1 š5e, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. Bulo\v obišče T i t t o n i j a. Iz Rima po očajo, da vrne knez Bulow Titto-niju obiek, vendar do sedaj ni še znano, kedaj in kje da ee to zgodi. Najbrž porabi Bu'cv to priliko, da ob Š5e tudi nekatera svoja posestva v I aliji. imenovanje generalnega guvernerja aa baltiške pokra j i n e. I« R ge javljajo, da bo r.a baltiške pokrajine imenovan generalni guverner, ter da je sa to meato določen s »danji guverner v R gi Sveginsov. Kuropatkinovo posestvo ■ a dražbi. Oficijelnu »Pskovskija Gu b raskija Vedomo«ti« eo priobčila v svoji najnovejši številki proglas, da bo posestvo generala Kuropatkins, bivšsga vrhnega po- veljnika v Mandžuriji, radi zastankov na davkih, prodano na javni dražbi. Posestvo se nahaja v bolmškem okrožju. Pomanjkanje častnikov v angležki vojski. Glasom poročila iz Londona, je pričelo po burski vojni primanjkovati Častnikov v angležki armadi, izlasti pri kavaleii;i. Vojno ministarstvo je vsled tega objavilo, da bo b kavalerijskim polkom, ki nimajo popolnega števila častnikov, sposobne mlade plemiče vsprejemalo brez ispita provizorno za dve Uti. Še le po dveh letih bodo morali napraviti izpit, nakar bodo dcfiaitivno imenovani za častnike. >Novoje V r e m j a« piše o reški resoluciji med drugim nastopno : »Resolucija shoda na Reki je napravila silen utis tako na Ogrskem, kakor tud'i na Dunaju, izlasti zato, ker se Hrvatje do zadnjega časa niso pridruž li započeti borbi ogrske koalicije, da si tudi niso kazali po-ssbnih simpatij do Avstrije. Za Dunaj je bila resolucija kakor grom iz jsenega neba. Tam nikakor nieo pričakovali tako jasn'ga in odločnega preobrata v hrvatskem javnem mnenju.« Gališka socijalno - dem o-kratiška stranka poživlja, kakor poročajo iz Lvova, vse delavstvo, naj prihodnji ponedeljek pred začetkom deželnega zbora ustavi delo in naj pred deželnim zborom demonstrira za splošno in enako volilno pravico. Domače vesti. Imenovanje v sodnijski stroki. Kun-celijeki asistent Josip B o g o v i d v Piranu je imenovan kancelistom. •Južna železnica — povsodi proti Slovencem! Iz Podgrada v Istri nam pi-šejo : Slavnoznana južna železnica, ki pov-BDdi, kjer le more, prrzira in nasprotuje slovenskim zahtevam, tudi nam ni prizanesla. V nešem ces^ncm odboru ima oaa namreč j (kakor najvišja davkoplačevalka) virilen glas. i Na acvti konštituiraojo okrajnega cett e *a J odbora pa ni določila sv« j m rastopn:kom (kar bi bilo edino pravilno) načelnika postaje Sipljane. ki je Slovenec, ampak podala je v odbor nekega Italijana, (ki je menda celo italijanski podanik) z imenom Croce v odbor. In ta zastopnik južne železnica ;e pripomogel do tega, da imamo danes za načelnika moža, ki ne ucasva svoje važne naloga v okrajnem častnem odboru. Nas'edke temu smj opazili že v teku 2—3 mesecev. Kje je pa še le konec (i let ? ! Vsak drugi odbornik bi t j i 1 sposob-ne š za načelnika, nego je eedanji, ki se pušča sodnij-iko težiti za krajcarje težakov, ki so kaj zaslužili. S cer pa tudi v tej st\ ari spregovorimo še kako resno bssedo. Dajte nam deželnih okrožnih zem-Ijemercev ! Daoašnji vek zahteva povsodi hitrost, točnost in sjlidDO-«t v celnkupnem javnem delovtn;u, in poaeba še — ceno delo. Občine ter meBta imajo vsako leto v proračunih, ako računamo vso deželo, ogromne sveta za razne stavba in občinske naprave ! A gotovo je, da marsikatero delo, ne oJeovarja potrebam, ali pa je, kar se čeato dogaja, izvedena na popolnoma krivi podlagi ter je dotifina oblina zastonj izdala ogromno svoto denarja. A kdo trpi škodo ? Vsa dežela v širšem obsegu, v ožjsm pa dotični davkoplačevalci. Ako pomislimo, da imamo za vso deželo kranjsko le edini stavbeni dežđlni urad v Ljubljani s 3—4 uialniki, potem ni čuda, da po vsej dežsli je pomanjkanje J zemljemercev, pomanjkanje v občinah in mestih onega nadzorstva po strokovnjakih, ki je neobhodno potrabno pri vseh javnih stavbah in napravah ki se ustvarjajo na trošek mesta ali občine. Kolikokrat bi ee kako delo moglo izvesti v lastni režiji v korit t občin ! Potsm ne bi bilo treba sttv-benega mojstra, ter bi tako mesto ali občina 'prihranila dot čni dobiček. Kolike važnosti i bi bili taki okrajni zamljemerci ravno zdaj, ko dežela na vseh koncib podpira in gradi vodovode ter bo morala regulirati razne potoke in hudournike ? ! Ali bo zamogel eden edini urad opravljati dela za vso deželo? Ali sa bo moralo za vsako malenkest iz Ljubljane klicati • semljemerca ? V odgovor na ti vprašanji je umesten edino le klic : decentralizacija l Vsa dežela naj se razdeli v 4 mera ške okraje ! Mesta in občine bi gotovo ss veseljem pozdravile tako ureditev. Trolek bi bil v primeri % občno kor stjo naravnost malen-kosten. Kako ogromne važnosti in neprecenljive vrednosti bi bili ca deželo taki uradi posebno v stavbenem oz ru, to zamore presoditi vsakdo, ki si je ogledal stavbe po dežel?. Sprožil sem to misel v popolnem a varjenj u o velikanski koristi iste in pnrivijam vsa m«sta ter občine, da blagovole v mestnih in občinskih sastopih delovati na t), da pride to vprašanje na dnevni red v eni bodočih sei, ter naj se obrnejo do deželnega odbora kranjskega s prošnjo, da v bodočem ee~ »danju postavi to stvar na »Inevni red. Po vsej deželi naj se čuja samo en glas : Prosimo deželnih okrajnih cemlje-mere iv. Simeon pl. Sledovi«? župan. Napad na javai cesti. Kakor nam dan daeembrt. Prošnja ja vložiti do 4. da- ' Fakt sa je dogodil na nastopni način : eembra t. 1. j Bogat trgovce Haars ja iskal učitelja sa Čaataa kolajna za 40-letftO zvesto glaaovir aa evojo mlajšo hčer, Ponudil se je sllibovanje. G. aameatoik je Lovraeu "•ki aslad btnčn! uradnik imenom Branke, Moltini-ju, viieiBU ofieijalu jatae železo cs ki je izvrstno eviral na glaaovir in bil rato podelil častno kolajno aa 40-letao avesto tudi veprejet. Mlada hSerka trgovčeva, ime službovanje. j ■OID Alasa, as je strastno zaljubila v avojega Predsednikom e. kr. deželnega sodi- učitelja, toda roditelji deklice niso v to iju-g£a v Celoten ja imeaovaa dežslaosodni besen privolili, ker je bil mladenič u bog, in viii svetovalec v Gradcu, Alojsij Walter. zato sta oba aklenila, da si vzameta živ- Predavanje o Eneju Silviju P.ccolc- ljenja-mini-ju (papežu Piju II.) bo imel danes1 Alma je ta svoj sklep priobčila svoji zvečer ob 8. uri v dvorani Ma ly % Viktor kl is Rusije in ki je te dni ° Obsojen na smrt. na vešalik. V torak bi«c« P™i«la P1"®«- 3° iBti ne Bor> P°-je porotno sodišča v Rovinju obsodilo nn T<*lii> Je b"z Valsd te veeii smrt na vešalih Angala Ma.kona od Antona, j® —tr* todi d* h"*> « kmeta, atarega 28 let, iz motovuaakih Nova- o*""" ljubimcema .kupno umret.. Samomor kov v Istr. Markcn je dne 31. maja t. 1. 80 in>eli i*vri,ti miDol° Vsi trije so z nožem zaklal Petra Mičiboba iz Karojbe. « P^ * naki reatavrant, kjer so se dobro Značilno zi porotne razmere v 20. sto- -»večerjal:, nmto ^ 4ll pa v gledališče. Ker ao vsled vžite pijače »bili pa precej odbora dr. Linka iaročeno posebnemu politič -nemu odseku, ki se izvoli. Koncem seje je bilo prečitanih več predlogov. Bermam pemftlla 4n« 19. oktobra Tržf»av"i Horza. Sapo!*"-' "" 1S» iT —'.9 19 angle^*-* tir- K-- do —.— i— termin K »240 35—: 40 55 Frandja K H j.") - • 65 (talija K 95 65--15 75- alijannld H- » —.—--s racija , 117.55--ll7.ua— oemlki hulmf --- avstrijska edaotna r*".« ~ 100 25 100 45 o*-*** kronska nata K P5.95 : 16 ft»i< ren- je bila nedavno povrnila»__ kreditu, »koij* 1 675 — — 677,— „j otT/\l»»« lin- dr*avne ftalenuoe K 677.25 — »79.25 'moe oa svojega ija- 11725_11950 Uoyjde spat. Na vratih pa pričetkom ovirali učenja. ga je pričakoval krčmar, ki je zahtevni, naj B. poravna ves mali zaostali račun. Rsdi tega računa je navstal prepir meri krčmarjem in gostem. B. se je podal po cesti proti d' mu. Ali na mostu, ki meji med Trstom in Istro, sts ga d< hitela (Do tu sta tekla, med Bogat ti dan je dar jezika, pa, brate, tebe nič ne mika, da v delu tem se združiš z nami, ne samo — s srcem in rokami ? ! Koledar in — Danes : Vendelin, , , _ opat; Predialav; fUša. — Jutri: Uršula, devica; tem, ko je B. sel počasi), brata 8panml Stoja|lv; Prifje _ Temperatura včeraj: ob 2. (Kien njiju je krčmar, drugi pa natakar), uri popoludne -j- l-*5° Celsias. — Vreme včeraj: t ar ga pograbila vsa t zi *no roko. Jela sta lepo, buija moti tirati nazaj v gostilno. Strgala sta mu prezoično obleko in šep telovnika, tako, da )• B ime občutio ikodo na obleki in je iz rartrfanega žipa izgubil 2 K Ht>tink. Das: stanuje B. v neposredni bližini omenjene krčme m ga Span.ul dobro pozna, jasnem vre* menu 13 Btopinjo toplote; včeraj zjutrsj je kasal toplomer 3 4 stop.; o peludne na solnou pa 12 3 stop. Celzija. Švodska pošta. V nekaterih krajih Švedske, kjer sta postanje in morala na zelo visoki stopinji, imsjo zelo priprost poltni sistem. Ko pride patnik v luko, stopi mor- oi/ Akcije nacijonalue baoke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 marfc 20 franfeov lOo i tal. lir Cesarski cekini včeraj 101.10 101.0i> 119.30 100.35 92.05 114.H5 96.— 8ri.75 1643.— 672.50 240.4f> 119.30 100.25 i>2 05 114.40 95.S5 86.5 1649.— ♦»75.25 24U.421/, 117.62 V, 117.50 23.49 2143 19.15 19.16'/, 95.70 95.70 11.31 11.32 nar z ii«i in Časopisi ter j;h stavi v neza-je ta zadnji zahteval" naj u^n:k s.ečs suknjo * »Konsumnem društ?u« v Rojanu. ki9n)eno omaro. Klor pričakuje pisma, od- — Vstopnina za gospode 80 stotink, za go pre j0 pogleda, ako ni morda z*nj m mu jo izroči. Ob t*m da je tudi nevnrno gr z l grstu. Ko je napideni pros I, naj mu ne trgajo pražnje obleke, je Ivan S. por o vil grožnje ! Še le, ko frta pr s e krčmsrjeva soproga in se-tra, ter raČeio cmerjati napadalca, sta tt .It* oicebala. VTse to je videla in siišila g >s. i *■» Ivana Bm' us k. ki je bila na oknu svojega stanovanja. Dj tu poročevalec. Ako ta eps olgovarja reen ci, sta krč- ■pice 40 s.otink, členi »Zarje« plačajo polo- ktka poiiijatve. vieo, goep ce pevke ne plačajo vstopnine. Pevsko drašlfo »Kolo« vabi na izlet, ki ga priredi prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. v vas »Božiči« na Mil ski hrib, k;er V Parieu se nahajajo pcšr.ne Skrinjice v prodajslnicah, ker se je ž» večkrat dogodilo, da so tat;e odoeali Azrinj ce in 1 ste. Trgovina z dekleti. Z Dunaja javljajo od priredi »Kolo« veselico s petjem in igro 19 t m . Na obSnem ah0du avetrijske zveae »Ne kl či vr8ga !« Na veselici in k plesu bo svirala domača godba. Odhod cd pomola Samta s farni Kom točno o poludne (Drugi parnik ednaja ob 2. ur. in 30 min.) l\>vra- BterBfcvu proti trgovini z dekleti, jo glavna tajnica poročala o društvenem delovanju in spomenici, ki jo namerava zvera predi žiti mini- aa vnanje stvari. V tej spomenici mar n njega brat prekoračila eakon, ker t#k z vitkom :strske železnice, ki prihaja v -tav|ja zvm r8Bne predloge, da bi se rapri-prav f j B; ne sme n k lo delati — sam. — Tr8t ob 10- uri 15 min,lt čela akcija v svrho, da se iz a^ti zabrani Kak-r nam nadalje portčijf, je B. šel dne 2 t. m. na redarstveni inspektorat v Sked njn, k*mor spada del Zavelj, ter je tam pri arii v«s dogodek. Iospektorat pa da ni b< tel vzeti stvari na znanje, ožin ina ni o stvari obvestil svuje vis e oblast-, kar bi bil »»vriujoče člene na današnjo j > za ,gro ip > našem mn.njr) moral storiti, ker inšpsk- »Mlinar in njegova hč c. Vaja se pr fins ob tore t n m rjo pravice razsojati — ampak le ob*eš*ati komisarjatf. Kedka slavnost. Iz R ča nam pišejo: d» 8€ vrSi3° redne Ple8n9 V8Je Pod V ponedel ek dne 18. t. m. vršila se je v Voznina na p»rn;ku 20et)tinkza osebo. trgovioa B dekleti preko Aleksandri je. Poro-Vstopn.na na veselico 20 stot., k plem pa gflvalka Jm omenile, da eo potrebne zlasti v 80 *tot i k za mežke (ieneke so prosie Tratu najBtr0Žje odredbe, ker v T s.u da je vsU-pnina). Odbor. »Dramatično društvo« vabi vse p. n 8. uri zvrčer v društveni sobi. Vtselični odsek »Tržnškega Sokola« rodo jubn: hiši g. C*1 e h a redka slavnost. Poreč la ee je namreč n ega hči g.ea Olga z g. K voveki eo, g. Ceh s svojo so-protro je praznoval srebrno, stari oče in stara mati pa zlato poroko. Re-, redsa slavnost ! Vsem slavljenjem neš? najiskreneje čestitke. vodstvom brata Umeka v društveni telovadnici vsako eoooto od 9.— 12. ure zvtčer. — Poučujejo se tud novi plesi. — Ob enem se opozarja gospodične, da veljajo vst pnice k plesnim vajam kakor izkamice ra "elo plesno sezooo. »Podporno društvo za slovenske vi-sokošolee V Pragi« lanpočl a ravno svoje Skrivnostna ladija. Iz Pule javljajo, 6etrto 1®tno *Poro6ll° iz ^atereg* posne-da je bila blizo Pule zaplenjena oeka ladija, v kateri je bi.'o esem jrroblečenih mornarjem. P--a sta b.la .nozemca. G jvtri s?, da sd bi i t<» vohuni. mamo : Društvo je imelo min^lfga leta 1904./5. 21 us:anornikov, 33 reilaih članov iu jatco lepo število dobrotuikov in podpornikov, od pravo Bred šče izvažanja dek et. Dekleta, ki jih privedejo v Trst iz Ogrske, ir. alpskih pokrajin, is Galicije in Ćeške, jih odpošljejo na Jutrovo, v Azijo in Afr.ko. Nadz rstvo v tržaški luki je zeio pomanjkljivo, ker nimajo obla6tnije na razpjlaganje dovolj o*eb;a. i ^reme • Jasn0-Vzlic temu je name^tništvo odredilo, da ee bo v bodoče v tem pogledu strožje nadzorovalo. Skladišče žita zgorelo. U G ura j a v. ljajo, da je zgorelo sKladiš?e Ž ta, v katerem je bilo 3200 kvintalov ž:te. Š ioda je 100.000 kron. Parižka In londonska Dorza. Pariz. (Sklep.) — Francozka reot» »9 32, italijanska renta 115.10, Spam«ki erterieur n2 t", akcije otomanake banke «08 — Menjice na London 251.70. r'aris. (SHe,*.) AntrijaKo or*M»«» *S' _ -730— Lombardi 125.— onitleir«na turik« zenw t)0 7 J, )3ka s*av. r0, LAndsin«. 4S2 — surSza e i33 75 p&riZsa ciaazu 15 79, iwl»iaaa« -n r d-jonalne akcije —.— azj ;e ^ uit 16 9 t. Mlačna. Loadu t. (siklHo t£jmol«i»* • *> Lombard! 4irebro 283/> ipanfka 921 lijanaka ranu. 1U41/,. tiž n Jiaicou., 4.— »• Dunaju 24.31. Mlačna. Tržna ooroćtla 19. oktobra BudimpeSta. P5*»mrn eb okt. K 16.24 d^ K 16.26, rž za okt. K 13.36 do »3 39, nvea za okt. od K 13 86 do 13 38, koruza zt maj K 13 34 do K 13 :-6 Pšenica: ponućbe in povpraševanje srednje, tendenci* vzdržana. Prodaja 2.000 met. atotov, nespremenjeno. Druga žita trdno. -- Vreme : lepo. rm;e %» u*« m«K«c po kg 47.— ftz, «» d c 47.—. Mirao. »e«- tort - . " do oh v. Stalno, nespremenjeno. Prodaja : 4 00 vreč. Hunt)»'<. « good averaga za oktober 3 i.1/* « dec 38a m.-»rec 39.— za naj 39.V, St Ino. Kavt Bi. u ^»o 40—41 ..... ;2-43 ^ Hamburg. (Sklep) Sladkor za oki iber 16-80 za november 16 30. za dec. 17.—, za jami var 17 15^ za febr 17.30, za marec 17.40 Stalno. Vreme: i estanovitno. Sladkor tutem ki Centiifugal 5 nromn. fied K 70 — do 72.—, za nov.-avgust Iv 65 50 do Gri'50 Concas^e in Meliaid promptno K 72.50, za nov. avgust K 67.50 Co 68'—. l.uuUuu eiladkor i* repe narov 8r,lja ' . Mlačno. Pariz. Rž z* tekoči n»e»~ ' 5 3S i november 15.35, za nov.-februvar 15 63 januvar-april 1.*>.75 (mirno) — « ' L» u- ,9C 23.—, za november 2310 z» november febru var 23.40, za jan.-april 23.65 (mirno Moki »h l . .J mesec c0«0, «a nov. 3065 nov.-februvar 0.75 za j n. ap ii 31.20 mirno). — Ht-pici. mi- am tekoči me« ec 4i*1/,. ^ nov. 49VS ** november-dec. 49.s/4 z« januvar-april 51.— ;mirno . — teto. i mest-«. 33. »/4. za nov 31.3/t, za jan.-apri! 32. */, za mai-avg. i3.l/5 mirno). — diau«oi »uio^ uho ui.\. 20.V*—20*llt ujirno , f-e! zh tekoči m-> ec 23.7/, za nov. 24—, za okunier-janu^ar 21.--- za januvar-a.iil 25~/H (mirno) i»aui55--5S'/» Imrljivost v Trstu. Od nedelje dne katorih dobil° 2705 K ^^^ Podpiranih dijakov je b.lo 8 do 14 t. m. do eobote dne 14. f. m. ie umrlo 70 m š*ih in 65 žene**, ekupaj 135 caeb,; P°vPr*k 12 v f^^ P°d naepn ti S3 v istem tedna m nolega leta. Nova sloTeoska zmatra na Štajer- >kf in V 8t. Lenartu v S;ov. Goricah eo tud» pr. vo itvi ob5;u v okrajni zastop ei jajno mngali 8!ovenc:. Sprememba pri poveljolštfH ljub , . . ljau«kp brisrade. D sedanji poveljnik 56. j* eg*G* ' brigade v Ljubl an., GM Viljem V/^che- "T ® pore: v gotovini K 1155 80 in 1783 obedov, v denarni ceni K 944 36. tako da pride povprek na vsRoega podpiranega vitoiodolca na meetc K 16 82. Ime tek društva obnaša nn konca leta K 2266 16, «a K 471 23 več nego lan- vsem udom smatra aa prijetno dolžnost, da in dobrotnikom izreče iskreno prost a3 nadalje podpora in naklonjenosti. mana je šel v pokoj. njegovo mesto ie t , . ... . . . . . . „ sahvalo ta njihovo požrtvovalnost, ter lih imenovan polkovnik g. Ssib-, poveljnik 44 peipolka. V Vrbsko jezera na Koroškem je radi nesr*čne ljubecni saoć ia 18 letna Marija Tauber. Potegn li fo jo mr*vo iz vede. Razne vesti. dveh saatar. Kakor javljajo \a srorlškem osrednjem semealšču ia Berolina, je ▼ Braun«ohwsiga banSai urad- eta razpiram atol:c: zi t>tari in novi zakon, nik Branke ustrelil dve deklici ia ugledna Za pomeni in ustni izpit je določen 5. in 6. red bi ne in eieer na njuno žaljo. Zadnje brzojavne vesti. Deželni zbor štajerski. GRADEC 19. D.-žalni zbor je dane* ievolil ružne ortsekr, ki ao se tako) konstituirali. Poročilo Štajerskega dežel n* g 4 od seka, o predlogih po^l. barona Rik*n*k«gi ia Hd-genhcfjrja glede spremembe d<žjinega ^O'l-negd r«-(ld i to uh predlog cleua iltž^iu-ga - I o I ■ O o I ■ O 11 O i I on OH pil QHQ»t< o- Tovarna pohištva Aleksander £evi JUTmzi ulica Tesa 5tv. 52. fi (lastna bi$a). j ; ® ZALOGA: \ - i PIRZZR ROSRRIO (Šolsko poilepje) c Cene. d« se nI bati nobene kankuranoa. Sprejornajo se vsakovrstna deta tadi po ccs posebnih načrtih. iOIiOhOHOHOM OmOiiOIiOIiOhOi Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva m stroj evnim obratom priporoča sla vnema občinstva svojo ic zalogo pohištva "M prej ANTON ĆERNIG0J via tei Rettori ttev. l (Bosario) - v Trstu - tit certve 8v. Petra v kiii larenzl Vajvma tovarna pohištva primorah« daaala. Pohištvo imdelaje me molidmo, trpežno in lično, in eieer ernmo im lemm, pomuienegm t tormrniiki mušilniei m tempermiuro 6o stopinj. anca Ja izključena. "M Hibam pohištva paSlja aa brezplačno. Prodaja sa tudi na mesečne obroke. C TRSTU, ŠPI.JZTU ia ALBKIAMDKIJI (ORJEMT). ID 000 hektolitrov vinskih sodov v vsaki I U.UUU velikosti od 5- 70 hektolitrov dajapro p«> jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. PrnHo cp dve lepi postelji in dve lepi I I UUd oD j»ono4"ni omarici z marmorjem za jako znižano ceno : primerno l>i bilo za novoporočence. »M l.do 7. ul. Indostria 65-'i, V. U jo o 7 velikim hlevom ležeča v veliki Hlod vasj oddaljena 2 uri od mesta, ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt in več zemljišč odda se v najem ali tudi proda. Naslov pove uprava listat. Tvrdka .G. Auerjevi dediči' pivovarna v korist družbi sv. Cirila in Metohija v Ljubljani, \Volfove ulice štev. 12, išče za Trst in okolico spretnega zastopnika oziroma založnika. — Keflektantje, ki imajo gostilno in ledenico imajo prednost. — Ponudile je vložiti do 2."». t. m. Dflpplf zmožen slovenskega in italijan-ft/OOvR skega in deloma tudi nemškega jezika, pi^e in čita slovensko in nemško in deloma tudi italijansko, želi v.stopiti kakor praktikant v kako slovensko trgovino. — Ponudbe na „hdinost* pod „I)ečekw. lonn qa postreže icSk za nek^j Tir u a IOUC OU Jan v u], Boschetto 48,' II. n. Aoitionsefl Scbool of Lupini uči moderne živele jezike cd profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana met<>d». Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana >o!a za učenje jezikov ra. odrašćene in otroke v Trstu, ulica >"uova St. 11, II. nadstr. manufakturist hiter i n soliden pn dajalce želi s 1. nov. sedanjo sIužIk) spremeniti. Sprejme tudi dru. REACH v bolnišnici sv. Koka v Budimpešti, je v vseh slučajih po vračaj o^-ega, telesnega zaprtja in slabotuega želodčnega /.ivčevega delovanja z presenetljivo ugodnim vspelioni vporabljal (tudi odvajalno) čsa tinktura 6. PICCOLIJA. dvornega zala gatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno izvršujejo. C lil ANTON SKERL mehanik, saprftaeiani zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik: tovarne kota in nototoles „Poch". (S~ Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. V »lika laleft prt p* Ako v p« tovarniških oanah TELEFON štev. 1734. priporoča svojo mirodiliiico ki je preskrbljena z vsem v to stroko spa-ilajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalili železo, sipe in žeblji. JOSIP ŽIGON. mirodilničar. I I F.PertOturar - TRST - ul. Poate nuove Št. 9 priporoča velik" izbor ur: Oiaefa, Schaffhause. Longiae«. Tavaaes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovincke are za tospe. labor ar sa blrnao. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. --- . ■. ■ , ■. ' ... ; - ■ : s r: Stanje h ra 11 i In i h vlog • nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ul 3, poprej M KSStlieffl m zraTBIl rotCTŽa, sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od 8. dn 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlago j o v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces- kr. postne hranilnice- Posoja se na zemljišča po 4 s/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred. na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto «>°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE Kemično preskusen i in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi „uničevalec lasij" odpravi pri damah nelepe in sitne asi na obrazu popolnoma s korenikami ter [»odeli ko/i tudi >e naravno svežost, ne/.nost ter gladkobo. Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov Vinko ŠKerk TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST ■V Filijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema nn-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. I, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste prodaja pocl jamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderiu št. 7 I I sej- Zaloga izvozne-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) - pivo = v todčekih in v hoteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reiningh&us Steinfeld pri Gradcu. Zaioea Jdattonijevc jjiesshfibler vedno sveže kisle vode po smernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. — „sLlVUA" pprejem« u varovanja člo-Tf^iff* tivijenja po aajrasnovntaejiih tomtomactjan pod take ugodnimi pogoji. ko nooen* iru|i lavarovatauca. Zlimi j« ufodM zavarovanje na doživeue m Mrt s snanjAujoćiaJ M vplaćiii. Vaak Oaa mm po preteku pa c J „S I a v i j a" mitm za?amalit mi f Pran — Rezervu Sni 31.M5.3N M L izpiačaie itikoliue: 82.737.159*57 E. Po velikosti đrugm vmmjemmm savanrateta aaie 4r*mvm m vmmmkmmi mlavmmmko-n^rodno upravo. so ▼ Ustni bančni hiši ▼ GMpttfskill ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa aajboljii sloves, koder posluje Dovoljuj* is čistega dobička izdatne oodpors v narodne in občnokjriBtne