Z87 Štitim. IIMIM i m* Zt. mota NI7. ileto. .Slovenski Narod* wi\m pm ptttl; ■i Avstro-Ogrsko: M Nem&jo: četo kto tlcuptj naprej . K 30- - I cek> teto naprej . . K34-- poi lett m n , , m 15-__ I ^ ' * * ^ *** cetrt leta „ • . • . 7*50 I M Ameriko in vs« druge deiele: M mcsec . «... 2-50 | ^elo leto ruprej . . . . K 40,— Vprašanjem glede Inseratov »e naj pnioti za odgovor dopisnica ali znamka. 9prmnlštW9 (spoda , dvonšče lcvo\ KaafloT« «Uo« tt. S, teltfon si. §5, Ista*« fMk 4*a nredtr liti« «41 a«4el|« la araaalfc«. Uuerati se računaj-* po norabljene™ prostori in sicer: i nni visok, ter 63 mm širok prostor; enicrat po 8 vin., dvakrat po 7 vtn., trtkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., r>arte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insereitah no dogovoru. JUvi naroćiiki taj »oiijeja airočiij vćiu ^ 1» aikmicl. 'Wš Na sa«.* pismene aaroc&i orei pj^iaue deturji &e ae ujieii) nikakjr eztrati »Naroda« tU*arat" ttitfoa it 89. .Slovenski Narod* velja v LJabllanl dostavljen na dom alt če se hodi po nj 1 «!o feto naprej . . . . K 28*^ I četrt leta „ . . i ; . 71—. pol Isti .......14-— I na mesec „ ..... 2*30 Pasanazna Itavilki valja 12 vinarjev Dopisi nai se fonkirajo. Rokopisi se ne vraČajo. 0>e4n'stv9: Hnaflo?« ulica it S fv L nadstr. !evo>, telefon it 34 Glas iz tujine. (Dopis dr. \. K.i Mi. ki smo vsled razmer začasno v tnjini. z napeto pozomostio zasleJuie-mo, kaj se v naši ožii domovini ob časti naše odsotnosti sodi in tuđi, kaj se — ne godi. Današnja doba je spravila na dnevni red vprašania. od kterih rešitve je bodoćnost nas vseh odvisna. Z zadoščeniem opažamo, da st je naše zasiopstvo v državnen zboru v svesti svoje dolžnosti. Tuđi je u^od.io, da \o-čitev duhov tamkai napreduje, in je ogromna većina združena. Baš z ozi-rom na ta pojav je na nujno potrebno. da se domovina od zove in zavzame svoje stališče vseskozi jasno in odloč-no. Umetnost naših poslanjev bi bili namreč pri kraiu, brž ko bi se modo dvomiti, da ima doma trdno oporo. Današnja politika ne more biti politika po?hncev, a m -pak celokupnega naroda. Ni-kakor torej ni brez pomena. ampak od-ločilne važnosti da domovina ne rnolči. tem več da giasno in neustraš-no brani sebe in kaže odločno voljo, re odnehati niti za las od naše zahteve po u?edin!e-niu in osvoboditvi od tujesa nadvlaclia v zmislu samoodloćbe rudi malih na-rodov. Dan na dan beremo o novih skle-pih in iziavah društev. obein in pcbelan^ov<^. Kje se nnhMajo torej oni, ki po nepotnbnem p^dai'Šu-iejo vo'ro.cri. ki ?.o pravi veleizdain'ki? Odgovor na to vprašanie leži za vsa-kega razsodnega čioveka na čisti dlani. sorls !n Srsljfl Sarlc!. Iz »Osterr. - ungar. Kriescskorres-pondenz^ posnemamo k današnji oblet-nici vladanja cesarja in kralja Karla nastopne sestavke: Generalni polkovnik Fran baron Roh r piše pod zazlavjem «2\. novem-her 1916 — 21. november 1917.»: Narodi dvojne monarhije, na čelu r.iim av>tro - ogrski vojaki, pozdrav-ljajo pnfo oblctnjco vladanja Ntc^ovc-ga* Veličanstva cesarja in kralja K^rla z najživnhnejšim navdušenjem. z naj-večjim in najveseleišim ponosom. Mlađemu cesariu in kralju ie nsoelo. da je težke skrbi, nastale vsled smrti sta-reza, tako r>reizk»:5ersesa vladnrja, prav kmalu pomaknil v svetovno zgo-doviiio in isto"?sno utrdil d'-ševno rav-^ots/ie svojih narodov in vor"'nv, Danes Je zlasti arrnndna moč Avstro-O^rske tako popoTtia in krenka. tnko vamozavestna fc polna zaun?"ia, k^kor i^c rikdar v tej svetovni vojni. Da se je moffel ta merodajni moment tako nag!'", razviti, doznamo, ako si predstavljamo vojasko nastopanje, voir*ko uclnkr»van.ie mlađega vladarja. Ustva-ritev Karlove^a križa za čete, mečev k vojnim dekoraci»am za dejanske bo-ritelie: uvedba rckiterih ncv'li im on 7i Četo (cezarski strelci. stre^ki polkn planisTcl zbor. nlaniška divizija itd.) srca pridobivaioči, do solz ^raneči način, na kateri ima navado mladi cesar in kr2lj na fronti vsakokrat obcevatl s svoiimi botevniVI. tucM z nn'ntžjimi vo-iaki: njegove rlernenite. vedno naiveč-jo srČno dobrotliivost kažoče od'o'jhe. dalje mnoeoletni srčni kontakt, s k^te-rim je kot roinj. eskadronski. batnlion-skf poveljnik itd., končno v svetnvnf voini kot z zrnato ovenčani zborni do-veljnik in kot armaefnofrontrn povelinik sno^nav?! r»ajnatančne^e toliko čete, kakor ntihove felte \n zahteve. n1e«rova brezprimerna sribčnost nh tako mnogih potovaniih po raznih boiiSČih \n nieeo-vo preziranje ttidi velikih voi"ih in boi-niH nevarnosti. katero sr^avlia nieeovo ožio okolico često v skrbi; končno de« lovanje najvišjega vojnega gospodarja kot vodilnega annadnega poveljnika, posebno pa naravnost prcsenetljive zmage, katere je priboril pred kratkim kot merodajni vojskovodja na jugozapadu nad zaničevanja vrednim so-vražnikom d\'ojne monarhije . . . vse to so momenti, ki pojasnjujejo, zakaj hite proti ct-sarju in kralju Karlu srca vseh njegovih vojakov brtzpogojno in z navdušenjjm, zakaj se oficirji in mo-štvo brez odmora trudijo, pribori ti si njegovo zadovoljiiost, zakaj so pripravljeni vsi za cesarja in kralja, za domovino žrtvovati se. Armade dvojne monarhije gledajo s prav posebnim, s povećanim Donosom na svojega najvišjega vojnega gospoda; srečne in visoke se čutijo v zavesti* da vsled zmag ob Soči \n Ino S;iče bo prestoloval v naši \ -.sti pred prestoi. Vsaka še tako dobro mišljena odredba vzbu-di na eni strani zahvalo, na drugi pa odpor. Kar je bilo zamujenega tekom dclgega časa, to se ne more popraviti že v prvern letu vladanja mladca cesarja. Kdor pa vsako stvar misli tako dobro, zvesto in Dcšteno, kakor cesar Karei. ta. bo dobi! gotovo tuđi državnike, katerih moč in modrost bo omo-gočila vladariu resiti naitežje politične naloge. Predvsem morajo irneti po-Eum, da nastopijo zanj in proti ne-opravičenim zahtevam nacijonalnesa, kakor tuđi razrednoga egoizma. Treba je močne roke. da vodi voz, ki 1c nerad rbnga brzdi in va'eti. Kovina v krvi je za paladine vladarjeve potrebna kakor zeleno v pesti. Najvišja pri-čakovanja ie cesar Karei izr»olril pri političiT vojaSki pripravi k zmagi nnd sovr^^nikom na jugu. Vztrlcdni so od-m^nii do njecrnve vlade do naših hrabrih zaveznikov, v prvi vrsti Nem-čiic, ki je nb Soči in gorenii Italiji vno-vič dokazaln svojo neomajno zavezni-ško zvestobo in svojo občudovanja vredno vojaško sposobnost. Kar zveni scfjni kot samo po seM ume\TTo, to ni bilo tako pred nnr rnc^cn in tecl"i. Treba 1c. da se spomnimo. kaka preti-rnna prićpkovnnia so trojile demokratične stranke vsoh dežel od ru^ke revolucije sem. Demokratična piianost je ?^n po svetu, ki je omeievala pravično ocerievanie vrednosti močne države v re^ntcl vodeće m^narhiie. Ne-nmr'"o se \c rnr?1r» ostnti na ^tnlišču, da mo^^io H«tt o^1r>citev j=r»Trtr> zrnate na bnijšču. Tnkrat pa smo čnli glasove brervo'trfih svetnvalcev, ki so pred-stnvl'ali prolom rvere z N^rnČijo za r>ot. ki vodi dn miru. T?ka kinvcr**ost pa ni bila uslišana pred prcstrlom. Na- nia^a misli med Dunajem in Berlinom, I"? ~c» ie razteznla takrat na vsa vfceča vnr?^,?'1^. ^r T>rvi vrsil rn itnln'^n«:Vo in nomko. Pavr»n v nevarnem poletin Ict^,«; se 1e iz' ^'koval krasni naČrt *n pornženje Italiie v duhti zavezniški^ vladariev pri posvetovartiin general-'in štabov. Ta vzajem^a zvestoba ie imela za posledico najleoše radove. Neomai-r«f) vztraianje cesarja Karla pri zvezi, sklenicni po njeseovem prastrici. ni bilo s"»rro »zliv plemenite ""a mi^lje«ta, man,*eč tndi iasne^?. vpouleđa v delo-va?ne Živih si!. Državmško poimovanje se kaže z^ti v tem. da se irmi^lieva-r.in javrje^a mneiia točno razločujeio od realrocti za bodoiTno^t đoločenih. KrniHarji države, v prvi vr^ti na^ vi-tes::i resar. so r»r?>v pretehtali sile iti tnlcoi tim ie nrin^Hln no yxostoj-nosi. bilo bi več kot lahkcmiselno izročitl več milijonov Ukrajincev milosti in neml-losti neodvisne Poljske. Prva posledica enostranske rešitve poljskega vprašanja, bi bila zahteva Jugcslov*nov po združitvi In \sitr.i državi. Te zahteve ne bi mogli od-klonitl in nobena moč. ki s poštuje še pravico, ne more odkloniti Jugosfovanom. k n r doveli Poljakom ko* samo obsebi umevno. Kakor hitro pa se dotaknem© jugoslo-vanakega problema, se z r u š i ves dua* ližem, kl je že nemogoč. če ustvarlmo samostojno Poljsko. Seveda amo prepričani, da orscmogoča duslizem vsako pametno rešitev ve!i'Nova Reforma« vendar no more zameriti, da smo poljsko debato po rabili za svoje namene, ako le pri tem poljski stvari nismo škodovall Češki in iugoslo-vanski nastop je bil poljskemti idealu v korist a poslužil je tuđi našim ciljem. Zakaj bi torej mi ne bili nastopili? Ml ne mo-remo pustiti, da bi se svetu zdelo, da so avstro - ogrski Slovani zadovoljni s koraki Berlina in Dunaia. V tem pa se seveda vjemamo z »Novo Reformo«, da niti poljski, nit! lugoslovanskl niti češki problem ni odvisen od glasovanja v avstrijskera parlamentu, t. j., njega pozitivna rešitev ni odvisna od avstrijskega parlamenta. Ljuti ifcililonslii profisunki. NASE URADNO POROCILO. Dunaj, 20. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojisče. V gorovju med Brento in Piavo se vrše fiuti bofl na «e-vernem pobočju gore Tomba. Vs| po-skuši Italiianov, zopet zavzeti Izgubljene pozicije z žrtev poinimi protisunk!« so ostali brezuSDešnf. Sovražnik Je hnel težke izgube. Sicer ni poročati ničesar posebnega. — Sef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin, 20. novembra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Vsled moćnih protinapadov Italijanov proti pozicijam na severnem pobočju gore Tomba, ki srao jih zavzell je prišlo včera] do ljutih bojev. Ogenf naše artfl;erije in strojnih pusk je razredčil v gostih gručah napadaiočega sovražnika. Pehota ga Je vrgla nazaj v njegova izhodišča. Na teh bo??šč;ri traja močen ogenj. Ob do-lenjji Piavi aićesar novega. — v. Luden-dorff. __________ Italijansko boJiSCe. Na prostora med Piavo in Brento skuša italijansko armadno vodstvo preprečiti Krausovi armadni skupini, da bi pridrla v ravnino pri Bassanu. Po zavojevanju Ouera so se polastile naše gorske čete v boju z nadmoćno sovražno obrambo sevemih pobo-Cij hriba Tomba, kl je zadnja italilanska zapahna pozicija na robu ravnine. Bataljon za bataljonom mečeio Italfjan! proti naši crti, pa je ne morejo omajati. Ti razljučeni boji so dalekosežnega pomena. ker gre za vprasanje nadaljnje obrambne zmožnostl aiavske crte. Hrib Tomba je kakor Je bil hrib Sv. Gabrijela nekoč tečajna točka k poziciji branitelja. Italijani se boje Se mnogo hujšetra udarca, kakor so bili dosedanji. »Agenzia Stefani« poroča: Ugotovljenih, proti nam postavljenih sovražnih divizij je 60. Od teh se Jih je doslei borilo 40 v prvi crti proti nam. 15 avstriiskih in 5 nemskih divizij stoji v rezervi. Taka znatna rezerva pomeni, da se morajo naše čete v kratkem pripraviti na §e hujši udarec v gorovju. kakor v ravnini in da sedanji boji nišo niC drugega nego priprava za še hujše napade. Sovražnik kopiči velike mase čet In M Stran 2. .SLOVENSKI NAKUUV one 21. novembra 1»17. 267. *tcv. trudi, da b! spravil topove srednjega fn tcžkega kalibra v najsprednejis pozicije. Trudi se, postaviti tuđi mostila, utrditi In zvezati iih v varstvo velikega prehoda aa desni breg Piavc. Pred voJaSklral đosodkl ob Gardskem jezeru. Rimska »Tribuna« napoveduje vojaJke dofodke ob Gardskem Jezeru, ki bodo za Italijo naj-večje^a pomena. Transporti pomoSnih čet i a k 1 ] a ( e q i. Vojaškl aotrudnik »Seco-la« ceni doif.-^nj«' \ orno!ne čete Anghje In Francije na italljanskih tleh na tri divili Je. fceduj poroča Matla i i: Marseiila, da je napora marseillskega, pristanifiča dTignjena* iz čtsar se da sklepati, da so transporti čet v Italljo zaključeni. »Petit JournaU poroCa, da med Franci:o In Anglijo se rrte nove razprave o razd.litvi pomožnih ćet V Italiji. — »Washington Post« piše. da je Italija roova naprosila ameriško vlado za pomoć s topovi, municijo In Jeklom. Ali Amerika za seđaj ne more pomagati Italiji. »New York Times« očitajo aliirancem. da imajo sa Italijo samo lepe besede in pobožne ielje, prave pomoći pa JeJ ne dajo. Nemčija pa BvojeJ saveznici dejansko i»-đatno pomaga. »B ožja sodb a«. V svojem nagovoru na braDtlenbur&ke Ćete na ttalljunskem bojišču je rekel nemški cesar: StraSni polom sovražnika je božja soJba. Na nadi etran! se borijo pravici.ost. zvestost in res-■Jčnosti in te zmaErujeJo. O umlku Italljanskih gti?-Bih Bil poroča »Hava5«, da «e je izvršit kljub hudim etiFkara brez pr^na^I't^nja. iat ćesar sledi upanje, da bo mo?!a glavna »i!a generaia Dta:;a počaVatl na frarrc^Vo - %n gleSko pomefno akcijo brer prevelikih ix-gub. Ietočasno pa pravijo po; el>na poroCila iz Diazoveea glavnega stana, da je položaj pri Vidorju Ja'*o n-Li-u. Cadornova nezaupnost đo Sviće. »Popoio LJbero« pi5e, da pred pričat c iri -i \' " ' - ; . *• ■ ■ ■« ! ' a {»ostavljena era ita'ijanska armada ob Švicarski meji. Vf! preho i «o bili ?:*rjerl. Na Crti Domodossolo - Gailarate je bi!a zbra na ena italijansVa crm.'-'a s iior.ro preti Svi-ci. Cadorna ni zaupal Svict. marte* je pri-f anoval napadi crl tovic« same ali od *w ini tet centralnih drtav. kl bi šle skezf Srtco. Trvko je slabil g'aruo fronto in neor»ravl*c-iia nj* gm a nezaupi-ost je tinela briđk^ po sleđice za Italijo. Kako postopajo Italijiai ■ v J e t n i k i. Šest ua\ av* Uh km - -rj*\- ki fo bili od itdMjnr.oT pri Bellunu zajeti pa potem osvobojeni, pripovei!uje: i t vi ja; I poetoijajo jako erdo z vjetnikf Eneg* «o kratkomalo ustrelili. te?Vo ra-»jei;t* na. il. h ležeče so moriti s bajonetl. Da s* ni zgod.Io tako Se z diucir:i, ,e prerrefil častn"^, Cdt^-tnlki cci»r*oa^o, da vjetnlke pretepajo ♦ buj-»jo N"-*l\' rf;*i; ;• u*i^i Derusk^a Tjftnika t oifflf s p§ovko »tI nem»^ tvi- ITALUANSKO URADNO POROCILO. 19. novembra. Preteklo noč so bile med Gapdo in Asticom žival-ne artl-Ijerijsae aVci;e. Na asiaSkt visoM planoti Je r.aperil sovra^rtik ljut koncentracijski ogenj ra naje ecatral-n« poaioU«. Raskol &<»}•▼ ▼ Mmo^oUbUj Arabiji in Siriji i« torej Amflei«« ugo-dcn. Bili pa ao prej pri BJuJauu in Uatt hudo poraženi. Tuđi ni gotovo, da — «aoda na ten boji&Clh ne bo sprvrrgla. Veekakar eo te zmage v dobro Angletem, ae kori*li-jo pa toliko skupni stvari entente, Ker «o ententne Ćete rtipršene po v»eli boj i i?1 ih, dc morejo olkjer ▼ odiočllnem Ča«u in u% odločilnem mestu »brati premoći In ae p> vipetl ao enotnega n as top*. Angleti v JafL London, 18. novembrt. (Kor. ur.) Včcraj so avstralske in novozeeland-ske čete na konjih zasedle Jafo, kjer se sovražnik ni branil. Zdi se, da se sovrainik umika naprej proti severu. Japonska in Amerika. Tokio. 18. novembra. (Kor. nrad.) Ja-ponska je prekinila pogajanja z Zjedinjeui-ml drtavami, glasom katerih naj bi «e Ja-poasua za\^i^ia dati na razpulago ladje « ♦ n ćetrt milijona touami proti dobavi Jekia. Bržaviais 3 m ni Ma Kodanj, 19. novembra. Iz Haparan-de poročajo, da je sovjet m a k-simalistov proglasil pravico n a r o d o v, da se ločijo od Rusije in proklamirajo svoje n e o d v i s r. o s t. U k r i ] 1 n a se je že proglasila n neodvisno. Siockhjhn, 19. novemL.a. (Kor. u.) V Moskvi $e v 5e bale $e veJno krvavi pj-j*'.' . :■■ 1. Tudi arttl -jrija je posegb vmti. \ o!I kj glcJali^če gori. Na cestah in v privatnih hišah je na tisoče mrtvih. Pne 14. novembra so račcli bolj-ševiki p'.enitt. Amsterdarn. 19. novembra. (Kor. urad.) Kerjenskij je ob ves vpliv, ena-ko pa iz^ubijajo vpliv tudi boljševik!. Posrećilo se jim je sicer sestaviti vlado za Petrc^rad, Rusije pa ne morejo obvladntu Ves vladni aparat str>ji. Uradnikl se branijo delati za bol;5e-vi'ce. Velika armada se bliža Petrogradu, ne vć se pa, s kakim namenom. Druga velika armada se bliža M o s k v i. Pet mim«trov je odstorulo. V Moskvi, kjer so vladali boljševiki cei teden. vlaJa zo^et mir, to pa je mir onemoglosti. Nobena stranka ni zma-gala, London, 19. novembra. Iz Petro-grada 1S. novembra. Delavci zahteva-jo, da se politični vjetniki izpuste. da se strahovlada konca, da se obnovi svoboda tiska, da debi občina dovrlj oboroženih mož. da vz 1rži red. Hi^e se ponoči stražijo. V par dneh v me?tu ne bo več nobenih živil. Uradniki fi-ninčnega mini:-trst\pa se branijo izro-čiti boljševikom državne blagajne. Američko veleposlaništvo je zaprosilo za v'ak, da prepel?e 2°0 Amerikancev iz Petrosrrada v liarbin. Haparanđa, 19. novembra. Polkov-nik Maravec, bivši novelinik smrtnih bata!;^nov, ie voditelj boljševikov. Stockfiolm, 20. novembra. Sk:?a biv?e^a ministra Tereščenka ie oddci na Lienina dva strela, a ga rtf zadel. Atertatorja <;o na mestu ustrelili. ^tockholm, 7^. novembra. (Knr. n.) Tz Hn^ara^de: fiol's'eviH so izdali tole poročilo: V Petrosrndu mir. Vesti o po^r^mih so revoluciii so\Ta?na laž. V petek se je zatrievalo, da .ie Cernov vstopil v detavsko vlado. Večinai čet ra fronti strr'f na strani ^elavsVe vlade. Pnako ie v Harkovu. V koraški^ po-krajinan vlad?> neođvisnost. Revni kmet^e «o v«-fr!?f nroti ko^pkom. Stockfiolm, 1?. novembra. OCor. u.) Ctf**nm sem tnmtVh vest!, se je v Po-dnfiM pri Vini^i vr^H boj vladrih čet z bolj^^vfki ter so vtađne čete zma^ale. Ženeva, 10. novembra. (Kor. ursd.) V frpr»~Oski 7h^rrici *e ^c rr»tn>v?»1o, da ie Kerien^kii na nnhi v lnn7*TP*tvo. 7-»tri!jfe se. da bo dospe! nreć kon-pm rrfseca v P^i?, đa poda avte^ti^o sifVo o riotro^Mh !n r?7^erah v RtisM. Petra^rađ, 1$. novembra. (Kor. u.) Pe^ter. Biv.^i zunanfi mini^r Neratov ?e bfl od mak^imalistov aretiran. Francotki. erbekl fn belgljakf vojaki proti boljševikom. Btockholm. 19. novembra. (Kr>r. or.) Meki mem «!o«peli »rbskl ^asnlkar prlpov^-dTi1#. r?a ro Ffst^Tili «rb?ki, francrskl m helsi^ki ToJsVf v P^trorrurtn f«>to ter re borili Tirnff holj»^WVoro. F^nko tad! r Mo-wkri. \>^ franro^kih *»«stTiiVoT Je bFo rje-tlh. Z TB#h tront in o4 meh f*t prlhajajo vesti, da «ele r>t« »eparatn! mir. Iz državnega zbora. Duna], 20. novembra.. Vlada ie predložila danes po»bnrVt zbor; z\ predlože o provizoričnl uredit vi nagodbe z O^rsko. o podališanju priv !'_*-giia Avstro - oerske banke, o preložitvi okrožne^a sodiSČa iz Rovls^a v Pu!J ter o zvišanju davka na sladkorni kenzum. Po kratki debati ie sprejela fbor-nfea zakon o ustanovitvi novela mi-! nistrstva za socijalno skrbstvo. Poslanec Muhlwerth Je na to re-feriral v imenu justićnea:« od se ka o prenehanju oporečnostl in o lzbrisn kt-zenske obsodbe. V zmislu noveli zakona naj se dosedaj še nekaznovanemu obsojencu dovoli izbris obsodbe, ako je popravil Škodo in se tekom določenegm časa ni znova pregreSfl proti kazenske-mu zakonu in ako se obsodba ni glasila na več kakor eno leto za pora. oziroma ječe. Z izbrisom obsodbe Je obsojencc popolnoma rehabilitiran in v nravstve-no spričevalo se obsodba ne srne rabe* ležiti. Izjema velja po § 5 novega sa-kona k pri tistih, ki a« pote^uicio mm Javno službo. V teh slučajlh Ima oblast pravico zahtevati, da se k> obvesti tudi 0 izbrimih obsodbah uradniškega aipi-ranta. V debati Je fovortl JustlCnl mi-nister Schauer, na kar ae ie vrtilo glasovanje. Zakon o izbriau obsodbe Je bil sprejet, zbornica pa Je na predlog poslanca Offnerja Čitala omenjeni paragraf 5., s« katerega sta glasovala Ie načelnik in pa referent Justlčnega odseka. Na to Je zbornica odobrila brez debate poročilo budgetnega odseka o od-škodnini županom, oziroma občlnam za poslovanje v prene§enem delokrogu ter poročilo istepca odseka glede zvišanja draginjskih doklad in dovolltve enkrat-ne poJpore državnim nastavljencem za nabavo potrebščin. Konačno je zbornica pričela raz-pra\ ljati o 13 nujnih interpelacijah glede nedostaktov v prehrani. Debata obe-ta biti jako ohšlrna in računa se. da bo \..!eJ tes.1 treba pomnožiti plenarne seje, ker prične 3. decembra fe delegacij-c! o znceianje. Pnnes je j?ovoril v de-t:ti o prehrani !e peslanec Subrt. Pri-hoJnja seja jutri. P&§iticn@ vsstl. = Madžarska armada. »A Nap« jjvlja, da je ministrskctiiu preuseJiiiku VVeckerleju uspela ropolna madtari7,a-cija ogrskega dela aiuiade. V žir.biu 1 f»xoJbe z armadi im vodstvom bo u.suinovijcno v Budimpešti posebno kralevsko ogrsko vo.ino mini^trstvo, na Dunaiu pa c. k r. vofno ministrstvo. Posredovalec med tema dvema voja-škima upravama bo generalni Štab. V otiem delu armade, ki se rekrutira iz Dgrske, bo madžarsčina povcljevalni in službeni jezik. Pri hrvatskih poikih bo službeni jezik hvratskl. Nemško bodo morati znati Ie visji Stabni oficirji. Poslanec Schilrff in tovariši so v vče-raj'nji seli poslanske zbornice vložill radi tega posebno interpelacijo na do-mobranskesa ministra. == Petdesetletnlco svojega rojstva ie slavil te dni poslanec FrantiŠek S t a n e k, voditelj ČeŠkega državno-zbor^ketra ajjrarncga kluba in predsed-ntk Češkoga Svaza. Dolga leta deluje poslanec Stančk kot deželni poslanec v moravskem deželnem zboru in več or> dobij je tudi že zastopnik češkega naroda v državnem zboru. Poslanec Sta-nčk spada med naja^ilnejše če^ke politike ter je na glasu kot eden najodlič-neiših čeških govornikov. Od nekdaj je poslanec Stan^k iskren prijatelj Jusro-slovanov in zlastl kot predsednik Češke ^a Svaza je opetovano dejansko pokaza!, za kako potrebno smatra Čim naj-ožie sodelovanje naše in Češke delegacije. Nedavno, na pogrebu dria Kreka. je bil poslanec StanČk v Ljubljani kot za^topnik češkej?a naroda in njegovih prisrčnih besed ob odprtem Krekovcm grobu se še vsa slovenska javnost živo spominja. = O kranjskem deželnem predsed-n?ku poročajo hrvatski listi Iz dunai-skih parlamentarnih krogov: Govori re. da bo generalnemu gubernatorju za rkupfrane italijanske pokrajine pride-l'on kot civilni adlatus kranjski deželni rredsednik grof Henrik Attems. (To govorico smo tudi mi že zabetežili. Op. ur.) Grof Attems je dolgo služboval v Gorici 'n v Trstu, zna dobro italijansko ter pozna tudi razmere. Poroča se tudi. da bi bila vlada rada pripravljena odpoklicati iz Kranjske grofa Attemsa, ki se je preveč eksponiral za dr. Suster-^iča ter je podal centralni vladi povsem nepravilno informacijo, da večlna kranj-skega prebivalstva ne odobrava majni-ške deklaracije. Vlada se Je prepričala, da je ta Informacija popolnoma napač-na. Kdo naj br bit Attemsov naslednlk v Ljubljani, s> ni znano. = Pomnožltev Števfla bankovcev. Z Dunaja poroČaio. Stevilo od Avstro-Ogrske banke izdanih bankovcev je doseglo že svoto 17 milijard. V juliju je znašalo Stevilo bankovcev 12 mllijard, Ie torej vsak mesec za eno milijardo bankovcev več. s= O češkem socijalizmu. O če~ škem socijnlizmu, o katerem se v zadnjem času mnogo govori kot o nekem posebnem filozofic'nem in političnem si-sitemu. Je naDisal dr. A. Uhlif drobno podučno brošuro ki ie izšla pod naslovom »Cesk^ socialism, jeho filosofie a politika«. Iz brošure posnemamo: Češki sociallzem je vlada svobodnega duha nad golo materijo Je vlada pravičnosti proti vsakemu nasilstvu, se boju-je proti socialnim krivicam in neenako-srim ter dela na to. da bi tudi zadnji član naroda mogel biti deležen kulturnih in gospodarskih ugodnosti vsakte-rega napredka družabnega življenja. Ta češki socializem ie bistvo čeSkega naroda !n njegova »božnost«, ki Jo Je Pa-locky zasledoval v vsej čeSki zgodo-vinl lzza časov Husovih. Popolnoma nasproten temu če5k. narodnemu so-ciallzmn Je nemški »državni socializem«, ki Je popoln materializem in državno nasilstvo. Nemški (Minov) socializem priznava !e gospodarske vred-nosti in prezira moć kulturnih moralnih sil; v zmislu nemške hegelovske filozofije obožava državo, Ji prepušča pravico, da monarhistfčno in absolutno do-loča cene in plače ne glede na odpor J ovladanih ljudi V voini se |e U aociali- zem vide! že na poti proti svojemu idealu, saj si ie država podvrgla vae pravice in imenitno organizirala — glad! Zato so nemlki sodallstt tako vfplam-tell za nemlko državo. Češki aociall-rem ie ne da združiti s tako državo, kl je gola malina za torturo; bliz JI mu Je franeoski aocialist Proudhon nego Ne-mec Marx. »Postavite drugo poleg druge dve državi, kakor rt pr. Avstrijo in FrancUo, in brž spoznate, kaj je država starejšega tipa in kaj je država novej-šega tipa- TukaJ državna nabožnost, vladar po milosti božji, država politično živeć od reakcionarnih načel dunaj-skega kongresa pred sto leti. pisana zmes absolutizma in centralizma — mislite si nasprotje vsemu temu in imate pred seboj tip moderne demokratične narodne države.« — Dr. Uhlif, ki Je o tem predaval dne 30. septembra t. I. v »Ceškem delavskem društvu« in kakor vidimo, s socializmom po pravici ne misli Ie na delavsko vprašanje, je uverjen, da ni dvoma več, »da zmaga princip narodne svobode proti principu državnega nasilstva... o končni zmagi moralnih sil nad fizično močio ne dvo-mimo več « --- Hrvatski politični mučenik. Dandanes, ko smo še vsi pod vtisom strašnih političnih persekucij zadnjih let m ko pricakujemo novih, naj vstane iz Voba politični mučenik, ki so ga pred 150 leti vlačili po jecah. Leta 1746. je v Liki nastala buna radi »novega reda«, ki ga je v vojski granici uvajala dunaj-ska vlada. Ta novi red je prinašal pač nekaj socialnih ugodnosti za ljudstvo, a Je obenem izvrševal germanizacijo; n. p. bi morali vsi graničarji svoia imena ponemčiti. Eden izmed najuglednej-ših meščanov mesta Senja ie bil Ma-teša Kuhačevič, major-auditor; ta je imel pogurn ter je o »novem redu« sestavil spomenico za centralno vlado, svetujoč, naj se opusti ta »novi red«. Ker se ie obenem pobunilo ljudstvo, so dolžilj Kuhačeviča puntanja, ga 1. 1741. na Dunaju zaprli ter ga poslali v ječo v Karlovce; pri Novem mestu na Kranj-skem Je hotel pobegtiiti, a so ga dobili, zvezali ter postopali z njim kakor z razbojnikom. V Karlovcu so ga vrgli v železje (desno roko mu privezali za le-vo nogo), ga s torturami izpraševali, ga vrgli v podzemsko JeČo ter ga po trolet-nih preiskavah leta 1749. obsodili na dosmrtno temnico. Prepeljan je bil na znani Spielberg pri Brnu, čez §est let na Schlossberg v Gradec, kjer Je ostal šestnajst let. Leta 1772 je bil izpuščen, a je že na poti v domovino umri. Pokopan je najbrž v Zagrebu. S preiskoval-nim zaporom vred Je bil v Ječi 25 let, od svojega 49. do 75. leta. Ostavil je iz te strašne dobe svojega življenja pesmi v hrvatskem jeziku. Italijana Silvija Pellica. kl je ječal v temnici na Spiel-bergu 1S20.—1S30., poznamo. O našem Kuhačeviču čitamo sedaj v knjigi A. Petraviča »Tretje studije in portreti« (Split, 1917). = NeniškI đržarni zbor se sestane 29. t. m. Državni kaneler grof Hertling bo razvil svoj program. = EnkratnJ vojni prlspevek v Nem-Cijl. Nemški državni zbor bo sklepal v prihodnji seji o enkratnem izrednem vojnem prispevku v znesku 15 milijard mark. = ZakaJ ft M cesar Vlljem na Balkan? »Petit Parisien« piše: Nemški cesar je šel v Bolgarijo in Turčijo radi tej?a, da pridobi oba svoja zaveznika iz vstrajanje v vojni centralnih držav. Pariški list pravi, da je Bolgarija hotela skleniti zaseben mir, kakor tudi Turčija. Razun tega se je cesar Viljem z bolsarskim kraljem dogovoril za od-hod nem^kiri čet z makedonske fronte, ker so potrebne na zapadnem In itali-janskem bojišču. =>= Qul contre Hindenburg? General Mallcterre piše v »Tempsu« o vojaškem položaju entente ter pravi glede zadnjih zrna* centralnih držav, da so ga popolnoma zmedle in da se še ni zavede! po tem strašnem udarcu. Nemška ofenziva Je padla časovno skupaj z ne-vtralistično agitacijo in ministrsko krizo v Rimu. Podobni nevarnosti so se na Francoskem to pot Se izosnili. General Malleterre računa z odločilno bitko med Trentinom in Beneško. Cas Je zaveznik entente. Gotovo bo zmagala, če bo mogla zavleči pričetek bitke tako dolgo. da si bo Italijanska armada opomog-la in da bodo dospela angie§ko - fran-coska ojačenja. Toda kdo naj se bori proti Hlndenburgu? Kje Je vrhovni po* veljnik med zaveznikl, ki bi se meril z vrhovnim poveljnikom cesarskih? Čudovito Je, da ti vedno zmagjjejo, do-čim ves svet kl razpolaga % večjimi vojskaml in najmanj enakovrednim materijalom, ne opravi ničesar. Na zapadni fronti se sicer nemSka armada pola-goma umika. Drugod zmagujejo cesar-skt. Nesmiselno bi bilo tajiti, da Je Hin-denburgova strategija straSna, ententa pa pričakuje, da Ji bo končno vendar Ie zrastel v bojih mož, ki bo kos Hinden-burgu ter bo irsilil odločitev v prilog zaveznikov. = Herve o dogodkih na Ruskem. Herve piše v svojem listu: Kljub franeoski zmagl pri Mailmaisonu in anple-$kim zmagam na Flandrskem In v Palestini doživljamo naitemnejše dni od početka vojne. Kakor da Še nimamo J ćosU z nesrećo v Italiji, prihaja sedaj ie Petrograd. Maksimalisti so gospodatii glavnega mesta in so odstavili Kerjen-skega in njegovo vlado. Ta vest mora vibuditi pri nas veC jeze kakor prese-nečenja. Francoska je že zdavnaj ra-ključila svoje mnenje o Kerisnskem. S svojim! govori je v Rusiji vse pokvaril. Samo zaradi njegove dobre volje in zaradi njegovih dobrih namenov smo mu do afere Kornilov Se kolikor toliko za-upali Do takrat smo imeli Še nekoliko upanja. Ce bi bil Kornilov zmagal, če bi se mu po krivdi Kerienskega ne bil ponesrečil njegov udarec, bi bil rešil Čast Rusije. To se ni zgodilo, zato so se dvignili maksimalisti. Sovjet, poln nemških agentov, je pripravil odločilni udarec in pripomogel Ljeninu do zmage. Pripravljeni moramo biti, da bodo ti nesrečni Ijudje onečastili svojo de-želo in zapustili zaveznike v polni bitki. Pripravljeni moramo biti na najhujše. Triumf maksimalistov v Petrogradu, zmaga Avstrijcev in Nemcev v Italiji, smrdljive afere na Francoskem, mora-jo predramiti naš politični svet ter nam odpreti oči, ker nismo imeli Še nikdar celega moža za voditelja. = Wilson za složni nastop. Reuter je izvedel: Polkovnik House, voditelj specijalne misije v Cvropo, je preiel od predsednika Zedinjenih držav brzojavko, v kateri ta izrecno opozarja, da smatra vlada Zedinjenih držav enotnost in složnost v nastopu zaveznikov in Zedinienih držav za bistveno zahtevo, da se doseže pravičen in trajen mir. Predsednik zlasti naglaša deistvo, da je treba ta nastop poglobiti, če naj se veliki viri Zedinienih držav dobro in uspešno izrabijo. Zaprosil Je polkovnika House, da naj se dogovori z voditeljem zavezniških vlad zaradi skupnega na-stopa, Wilson je naročll Houseju, da naj se udeleži prvega posveta vrhov-nega voinega sveta, skupaj z generalom Blissom, štabnim Šefom armade Zedinjenih držav. Upa se, da se bo po-svetovanje vršilo koncem tega meseca v Parizu- Bratom Slovencem! 2e tretjo zimo, tretjl BoŽIČ in N©V« leto bode mnogo naiih goriiklh rojakov in »letr xadnjikrat praznovalo v mrxiih tujih krajih. TrctJIS prlde leto« k našim malčkom v taloatnlh fcatlh njih «rnanjeval«c v«««IJa — Sv. Miklavž. Dve leti je valed vlljo »He Mlklavi popolnoma pozabll na našo deeo v tabori-S£u v Brucku o. LM a letos Jo namerava obiskatl In obdariti. Namerava •« prirediti v begunakem taborlšou v Brucku o/l. otro-iko zabavo, pri kateri naj bi Mlklavi obda-ril doco — njej In materam v veselje. VIJudno prosimo tedaj vae one Slovence, kl aočuetvujejo z nallmi begun6k(, da ae Jlh blagohotno apomntjo s darovi — bodlsi v denarju ali v blagu. Denarne poftiljatve In dartla naj se blagovolljo nasloviti na aledefil naaiov: Avguat Kozman, o. kr. begunsko taborliće v Brucku o, L-, N. Oaterreich (Mlklavisv v«čer) z natančnlm naslovom darovatelja. Da se tej prošnji, bratje, kl Jim Je bila arsća mila, da so oatah v domovini, gotovo odzovejo, trdno upajo podplsanl. Za odbor za prlredltev »Mlklavlevega ve&era« v begunskem taborlšcu v Brucku o. L., dne 7. novembra 1917. Ivanelč Ivan, Anton Berlot, solski TOdja. dekan kanalskL Josip God ni 6, Ub. tajnik. ____ —'—>—t^— ledi tz pninl iffil Zupanstvo Temnlca na Krasu na* znanja svojim občanom, da si je župan ogledaj svoje vaši, ki so po sovražniku skoro vse uničene. Koštanje vica je s poljem in gozdom vred popolnoma uničena, V Novelu in Temnici so vse hiše podrte, polje in gozdovi so pa Ie deloma uničenL V L1 p i je pet po-slopii popolnoma, deset pa Ie deloma porušenih. Ostale so pa pokvarjene tako, da za sedaj tudi v te ni mogoče se vrniti domov. Upa pa se, da bodo oblasti vse potrebno ukrentte, da se borno mogli spomladl ali vsaj poleti vrniti v svojo domovino, po kateri vsakemu hrepeni srce. Kar se pa tiče obdelovanja polja, sebo pre-skrbelo od vladne strani^da se bo ob-delalo, kar bo mogoče. Posameznikom je sedaj nemogoče obdelati, ker ni živine, ne orodja, ne živeža. Svetuje se vinorejcem, da vsak, ki si gre ogledat svoje posestvo, si nese s seboj živila, da bo mogel vztrajati in obrezati trte v vinogradih, kar jih je še ostalo, da si s tem pripravi les za prihodnje leto. Pridelka prvo leto ne more biti. Za sedaj naj ostane vsak, kjer je, do ukaza vis je oblasti. Kar se tiče odškodni-ne. naj vsak mirno caka; priđe že svoj čas vse na vrsto. SkorajŠnje svidenje v naši ljubi domovini! — Ivan Trampu ž, župan. Crnice, Ko nam Je sovražna granata razrušila Selsko poslopje, so iz-glnile tudi šolske knjige. Prisiljeni smo, obrniti se na vsa šolska vodstva s pro-£njo, da bi nam blagovolila podariti učne knjige, katere na ondotni soli ne rabijo: Računica Kraus - Habernal I„ II., III. stopnja. Drugo, Tretje in Četrto berilo. Moja prva čitanka ali pa II., III. Čitanka (Schreiner - Hubad) I., II. III. Jezikovna vadnica (Schreiner - Bezjak). — Ako n^m vsaka šola posije lc eno knjfso, je že mnogo pomagano. — Marija K 6 n i jr. zač. voditeljica. Akcija za be^unske otroke. Odb v okvirju Jugoslovanskega kluba r Dunaju snuje akcijo za begunske otn , ke, ki naj bi se oddali v preskrbo za 1 čas, ko bodo odhajali starši dQB|QV đth 2b7 štev. »SLOVENSKI NAKOU-, dne 21. novembri 1917. Stran 3 lat in urejevat poruJeno domačijo, pa bi jim bili otroc! pri tem delti brez dvoma silno na poti. Po kmetijah na Sta-Jerskem naj bi se nastanilo za ta čas kolikor mogoče begunskih otrok, ki bi odšli potem domov na jug, kadar se domovi v rodni vaši %'Zpostavijo. Dru-ge dežele, kakor Kranjska, naj bi pomagale denarno; morda bi pa tuđi po kmetijah na Kranjskem sprejeli nekaj otrok. V Hrvatski in Slavoniji jako iepo pomagajo begunskim otrokom s preskrbo na kmetijah. Angleška pisateljica ponesrečila na Jadranskera raorju. V pristanu daima-tinskega otoka Korčule so našli te dni žensko truplo, v katerem so spoznali angleško pisateljico Alice Askew. Pisa-teijica se je mudila s svojim soprogom na KrfiL Na povratku je bila ladja torpedirana in oba sta se vtopila. Pokopali so Angležinjo blizu obali ter ji postavili skromen nagrobni kamen. Kdo vć kaj? Franc Ivančič v Ko-baridu št. 58 išče svojega brata Antona Ivančica iz Smasti St. 9 pri Kobaridu (po domače Koren). V zadnjem času se je nahajal v Požunu (Pressburg) na O.^rskem, vojaški delavski oddelek. — Kdor bi vedel za njegov naslov, se blagohotno naproša, da istega naznani zgoraj imenovanemu Francu Ivančicu v Kobaridu St. 58. Kdo vć kaj? Ana in Marija Tom-sič, stanujoči v Gorici, ulica Rarzelini št. 10, iščeta svojega očeta Valentina Tomslča iz Solkana, ulica Sv. Mam. Izjava Jaso^an&gii Mf o inu]« poi'anta dr. ŠosterSiča. *; Dunaj, 20. novembra. Izstop dr. Susteršića in posl. Jakiiča iz Jugoslo-vanskega kluba, zlasti pa njegova izjava v »Slovencu«, je bil danes popol-dne predmet obširne razprave v seji Jugoslovanskega kluba. Soglasno je bila spreieta naslednja izjava: »Izvolitev poslanca dr. Korošca delegatom za Kranjsko je bila poslancu dr. Susteršiču v povod, da je izstopll iz kluba. V obrazloženje tega koraka navaja, da je izgubil zaupanje do raznih klubovih članov, zlasti pa do klu-bovega načelnika. Temu nasproti iziavlja Jugoslo-vanski klub, da je v splošnonarodnem interesu smatral za neobhodno potrebno, da v sedanjem veleres-nem času zastopa klubovo politiko posebno tuđi v delegacijah njegov načelnik, in zato z veseljem pozdravil ponudbo kranjskih poslancev, ki so svoj delesraciiski mandat stavili klubo-vemu načelniku na razpolago. Za to mmstevanje splošnonarodntti fnteresov izreka klub svojo zahvalo vsem tištim kranjskim postencem, ki so oddali svoje glasove dr. Koroscu. Obenem izreka tud! khibovemu načelniku svoje poino zaupanje, v prenričanju, da bo tuđi v naprej, ka-kor doslej odločno in nesebično zastopal klubovo staHšče.« Proti njjjs^o IMPfflfflR h mffin f zopef osvojenem ozeinlju gr D u n a J, 20. novembra. Poslanec dr. RvbaF In tovariši so podali danes vprašanje na celokupno c kr. vlado zaradi poitalijančeva-nja slovenskih imen in vsil jeva-nja italijanščine in nemščine. Interpelacija se uvodoma sklicuje na poročilo v »SIov. Naroduc od 16. t m. o nem-Skem uradnem pečatu v Gorici: »Stadt-magistrat Gorz, Regierungskornrnissa"r Dandini in o poitalijančevanju slovenskih imen, n. pr. Prebacina in Vipolza-no. Dalje opozarja na naš apel na po-slance, naj se postavijo proti takemn ravnanju. Interpelantje opozarjajo na nemSko - !aPH k a r. Vojni križcc za civilne zasluge 4. razreda so dobili policijski agenti: Josip O ru d e n. Maks Je k u š, Matija Močnik, rejonski nadzornik Jakob K e r ž a n, Ivan Obreza, sluga Ivan Okorn, rejonski nadzornik Franc P a h a r. Jernei P a p 1 e r, policijski agent Jakob Podreberšek, re-lonski nadzornik!: Vincenc Pribov-š i č. Ivan Skale, Alojzii Slano-vec, višji paznik Josip \V a 11 a n d ter rejonski nadzorniki: Nikolaj Veće-r i n, Fran V r e č a r in Anton Žabu-kovec. — Vpoklid nepotrjenih. V Gradcu so se izvršili v ponedeljek prvi vpoklici pri dosedanjih prebiranjih nepotrjenih. Vpoklici se bodo nadaljevali po par-tijah. Kakor znano, se morejo vpokli-canci tuđi oprostiti vojaSkega službovanja, ako so na svojih rcestih neobhodno potrebni, toda ne dovoljuje se nikakega čakalnega roka do rešitve prošnje. Za sedaj kličejo one, katere so politične oblasti zaznamovale, da ni*o neobhodno potrebni na svojih mestih. Vpoklicanci imajo takoi nastopiti voja-ško službovanje. — ŽHrnnstenska banka v Pra^l Je podrsisala zase in za svoje podružnice 20.000.000 K sedme^a avstriiskega voj-nega posojila. — Dan rojnlh zrobor r Lfnbllani. Prispevki za dan vojnih grobov se Še vedno spreiemajo. Kdor ie bil namenjen kaj podariti in nt ime! prilike na nabiral-no polo, kl so med občinstvom krožile, *v )jega prispevka oddati. ga naknadno 5e vedno Iahko odda pri mestni blagajni ali pa naravnost pri c. kr. dežeini vladi, bodisi v predsed^tvu ali pa pri predstojništvu vladnih pomožnih uradov. — Vplsovanje v medicinsko fakul-tcto v Zagrebu se je pričelo ter s? zaključi dne 4. decembra. Dijaki. ki ho-čejo studirati medicino v Zagrebu, naj se ustmeno ali pismeno prijavijo vse-učiliški kvesturi v Zagrebu, obenem naj prilože svoje zrefnstno izpričevalo. — Za deželnega IjodskoioHkefira nadzornika v Bosni ie imenovan sred-nješolski ravnatelj Viktor Po*ač*nik. — Koncert Slavni Ćeškl kvartet iz Prasre praznute letos Jubilej svojega 2Sletnega umetniškega delovanja. V so-boto, 24. novembra, priredi v unionski dvorani v Ljubljani svoj inbilcjskJ koncert s prekrasnim sporedom. Nešteti so bfli uspeht tega temperamentnega, mojstrskcga kvarteta po celem svetu. PriSteva se kvartet povsodl med prv« komorne kvartete sveta. — Predproda-ia vstopnic se jutri prične v traliki V Prešemovi ulici. -* Poštne poiiljatve za vof^c rfei-nfka bi bitsrniraace ▼ ItaHH ustat leutu Z odlokom trgovskeft mintstrstva so od 16. t. m. dalje ustavljene poštne po-Siljatve za voin« vjetnik* iv intMnirao- — *f*i\ — je rtmntf ▼ Ljablj&Bi « Mil&a Makar, rnivetnliki kandidat i gdć. Joilco Petazioro. Mlađemu paru obilo sreće. — Poiiljarje poitnth paketov za Trst j« do Titevii 15. novembra uatavijeno, sa Dunaj pa za neđoloćen, najhrž aamo krate k čas. Izvzeti 6O aujol, potrebni zavitki, aavitki • kTUOia in denarne pošiljka. — Vzpoatavljanje poruianth korotkih krajev. Korotki drtavnl poslanec dr. Wald-ner ja Interpeliral ministra za Javna dela giede vzpostavitve popolnoma ali deloma porušenih koroikih krajev Trbtž, VoJćja vea, Pontabva. Lužnlca, Upaljavea, Mal-borget, Sv. Katarina, Ukve In Žabnice. 2a gradbo poslopij naj ■• uporabljajo ltali-janeki zidarji in eicer tako iidatno, da morejo prebivalcl za bllžnjo zimo že dobiti potrebno bivališ^e. Minister Je pnznal Bujnost te akcije in ujavil, da jo bode takcj organiziral. — Prisilna oddaja bombaževega btaga. Ker bi s*» morda ta ali ona tvrd ka po preteku Hdnevnega roka smatrala za od vezano od prijavnt dolžno?Ti In bi z ozlrom na to, da ni dobila formula rov prlčakovala, da ne bo kazni, vana, se opozarja na *o, da se morajo po 55 3. in 4. ininistrskega ukaza z dne 20. oktobra 1917. drž. lak. It. 418 pred-pisane prijave samoumevno, ako ne v dolo-ćenem roku, pa vsaj potem, kakor hitro mogoće podati centrali za bombaž iBaum-wollzentrale A. O.) Opozarja se pri tem, da bi se zakaenela prljava z ozirom na se-danje poStne razmere mogla smatrati sa oprostljivo do^lm bi opustitev prljave bila btezpopojno kazniva. Pozivljajo se z-ito^rj •*t»i, kl bo k tej prijavi obvezani, rifi !itijT\o nemudoma predlože. Poudarltl je §e, đa glasoma ukaza sa^nomnevno ne obstcjn ni-kaka obveznost formulare rasdeljevati in da, kdor formulara ni prejel ntkaltor ni odvezan dolžnostl prijave. Formularl bo iz-dajajo le v ta ramen, da se delo olaj?a in đa se dobi boljSi pregled o do^lem PTadivu. — Jubllejska ustanova. Bolnička blagajna samoitojnih obrtnlkov ▼ Ljubljani rr..: isuje svt.jo Jubilc-jsko uftanovo one-mo^lim članom oziroma vdovam, Sttrl svote po 20 K. Prosile! naj evoje proftnjc predlože najkasneje do 2. decembra 1917. pri g. načelniku Ojudu, Kongresni trg fttev. «. — Doplačlfo za seno. Zarad! doplaCfi-vanja sena morajo ulu'ine In posameznlki potrpeti. Dok'er ne dobi đeželno mesto za krmila potrebuegn. denarja za to lzplaCe-vanje, toliko čpmn pa t.ndf obffram Izpla-CatI ne more. Deielno mesto za krmila ni-ma lastnih sredstev in ne more iz svojeea zalomiti te vsote. ampak mora pripađle zneske najpoprej poterjati od vojaške uprave. V drago Je pa treba tzkazatl vso tisto krmo, ki se mora doplačati. Za krmo, za katero je prejelo deželno meato za kr-mila potrebne *izkazn1f*p*r, «5e bo doplatilo Iahko dobilo. Mnos^j krme se Je pa ođ 16. Junija t. L naprej prodalo prostoroVno proti takojšnjpmn pl.iflln. Za v«o to krmo je treba dokaznih potrdil. da bo mogoče izter-jati predpipana doniačila. "Deželno mf»nto sa krmila bo storilo vs« potrebne korake, da pridejo pospodarji do svojega denarja. Pri tej prHki Je tudl opozoritf, đa se ima po naredbi centrale na Dunaju, kl jp ta poviSek cene izr»o5lova^a. odbiti primiren del sea skupno relijo Centrale in defelnega mesta za knnila. — Vojno čevljarno ustanovi Zavod za posnesevanje obrti za popravljanje obutrv civilne^* prebfvalstva. Rabila se bodo pro<3 rsem T»adome?ti!a. zlast! lesenl in l!mani pođplati. Z dfiom se bo ▼ kratkom pričelo. Obutve se sprejemajo y popravilo že sedaj. SprejemaliSče se nahaja v Zavodu za po-KpeSevanje obrti v Ljubljani, Sođnijska ullra St. 1. Cevljarna bo epr^jemala tuđi raztrgan© obutve. ki nišo več za rabo ter uračunala vr«dnost Se porabijivega nsnja. — O flospoefarskem položaju v Bo'ga-Ptjl je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani porobilo Jnterenentom na vpo-gleđ. — Licitacije konj. Pri razpečalnici konj na Uncu pri Rakekti se vrši dne 27. novembra ter dne 9. in 22. decembra t. I., vse!ej ob 8. uri zfutraj licitacija za bojno službo nesposobnih konj in žre-bet. K licitaciji so dopuščeni le taki po-nudniki, kf se lahko izkazejo z le^it'ma-cijo, potrjeno od politične oblasti, da so poliedelci. Konjski prckupci in meše-tarji so od licitacije izključeni. Umrla je v Litiji v najleSi Marost! S8 let pospa Josinina SiraonČi^. Pogreb se Je vrftil v ponedeljek na tamkaJSnje poko-pah'iče. Porod i I se Je ▼ Rudolfovem 10. no-rembra c JulfJ Helmleh. poAtnl uradnik v ZaprorjTi o?> Savi 7. itđC. Cirilo Mer^ol, bčer-ko sr. finan^n«* straz« nadkomisarja MerSo-la v Rudolfovero. Bi7o srf^no' Frischaufova ^Oletnlca. Pi§ejo nam: Dne 17. septembra t. 1. ie dopolnil vse-učiliškl profesor v pok. dr. Ivan Frisch-auf 80 let. Še pred kratkim Je izdal znamenito matematično deio o kartografiji. 40 let, do leta 1906., je podučeval na Kraškem vseučilišču matematiko. Izdal je tekom svojega delovanja nešteto razprav. tako o teoretični in praktični matematiki. o elementarni in absolutnt geometriji, o astronomiji in višji geodeziji. Graški listi seveda molče o tem redkem Jubileiu učenjaka. A to le, ker je bil pravičen tuđi Slovencem, kar mu je svojćas prineslo mnogo zasledova-nia. Njegovegn jubileja pa so se spom-nili najodličnejši učenjak! in nčeni instituti. Izgubljena je bila v n^detjo <*rna »le-narntea s 103 K in nekaterlml vrednostni mi listi od St. Jakobskega mo&tu do Str in-ske poti. Po* ten i najditelj naj jo od 1a proti nagradi 25 K na StranskI po i 11. Izgubljena je bila snoči ▼ Prečni ulici lenaka ^rna torbica 1 blafajntikfmi In druciml ključi in denarjem, kl a« prepusti najditelju. Odda naj se v našem upitl. fttVTL Aprovizacija. t Meso na rumen© izkaznlce B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo od-dajala v četrtek, dne 22. novembra po-poldne v cerk\i Sv. Jožefa meso na rumene izkaznice, zaznamovane s "rko B. Določen je ta - le red: Od V«"- do 2. št I—^00, od 2. do V*3. št. ^01 «00, od Vt3. do 3. §t 401—rriemben faktor tp: razvoj Evrope v smislu zapadnih kulturnih idealov. DR. PETAK t. Plzenj. 19. novembra. Dane* DOftoČf ic umri dolffoTetnl plrenjski Župan, rrjani narodni naprednjak dr. Vaclav Pctak. Včeral ic poteklo baS 25 let, odkar župa-nulc dr. Petak gltvnemu mestu ieške In-dustrfie, kl mu ni moglo več terečl svojih čestitk, ker je ležal na smrtni posteffi. Zlasti v narodnem oziru si je stekel dr. Petak velike zasluge in za časa njegovega županstva se je Češki element v Plznfu bi-stveno ojačil. Dr. Petak je bil eden najođ-livneiših članov mladočeške stranke. CeSkf listi brez Izjeme priznavajo odlične vritof in zasluge pokofnikove. Darila. Za đr. Krekov spomenik bo nu brali 252 K CO t slovenski nvaletnf ieleznifiarii na đržavnem kolođrorii r Ljubljani. Za Družbo sv. Ci rila In Metoda wn nabrali svatje na porok i g. Milana Makar-jA. navdudenl z& jugcslovanski program. zne«ek »00 K, ki bo ga iz ročili đanei tMim-mu upravništvu. Hvala! Gospod Alojzij Vodnik, kamnoMiM mojster v Ljubljani je daroval za n&mera-vanl zarođ za »lepe mesto Tenca na krsto pokojneira Josipa Verbffia, znesek 40 K. Bog; plaCaJ* Darovi za goriike begunce. Brslno in kmetijsko društvo ▼ Misllnjah je daro-ralo Poeredovalnlc! ia goriSke begrunc« tt kron, sa kar Izreka »Posredovalnlca« rnrofr najtopleJSo sahralo. Pri vetrovih z zasopljenostjo. «rč-nim utripanjem, glavobolom. omotfco, pri slabem duševnem razpoloženju fn zagatenju provzroči naravna ^Pranz-Josef« ^renčica jzdatna izpraznenl«, odpravi nablranjc vetrov in obCutke tesnobe. Izdaiateli in odgovorni nredaik: VtJeiitifl Kopitar« L**tw\nm \m tfiir »N>rodw tfilmra^ DilteUico zo fnmcoiiino ki jezik popolnoma obvlada. Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod nđr. Iar/3949*1« Goriška begunska družina «oM takoi taćaano utaama&fr -v Ta- ■Ml« postaja Dntovlte (3 sobe, kthlnjt, klet in vrt), dokler se jej povratek na $V0» dom omogofl. 3955 Maatov pote ppravo. »»oy, JMajga]^ , Sttan 4________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 21. novembra itfl7._____________________________________________________267. >tev. Sltlžkinia se sprejme. Dobro ravnan c, crehrana m plača Istotam se odda SOBA. r'aslov v upravništvu »Slovenskoga Naroda«. o<>4l 3051 ©ar ii*a■* "^p* postrefnlco cli služKlnlo Pe!j«Rska cesta 18, I. nadsfr. lećo. SEf Sprejme se fm\ siužkinla ozir. postrežnica za vsako delo v dobri hiši. *i9-i2 Naslov pove tiptnvn. »Slov Narodac. Vrađnik s stalno s'otbo ista mebiovano rnessčno sobo asfreie a posebnim uhodom. Ponudbe r.a unravn. »Slov. Naroda« pod „mradnik 3899". 3899 —■»—■■ Frcds se na Bledu ■ 3950 radi d nžinskih razner dvonadstropna ¥SLA pripadajo; m!:n, rrale stope, kopaliiče z vodno silo, gozd in travnil: po ?ako uredni ceni. Samo resne ponudbe se sprejernnjo na nsslov podala na Sieđtt 3953$lupr. Slov. Nar.« astrahsn šsn&a 5 kožuhom iu ner:*.'anskim o\ratnikom :d vitko damo se issseefs sa srin'sko mast ti! đrra. — Ponudbe pod .0 V. N. §9 3892" na upravn »Slov. Naroda«. Pri ifff.s'e^nhi potrebnim oi 5-10 : P © S fc : najsiboćo ie kadi ali sodi. kauii r« držali Jd 500 do I'00 litrcv. Kdor jifc inu na probaj, ni; iih cc^'-idi r. r»ainiž]r> zqx\o na Josipa Novake, Brezovica ?ri Lf-ibPauI. SSavb@nl {»alir polem 3940 ztdarjf, tesarji in delavci se spre^iaeiO proti dobri plači v trajno ćelo Hrane je preskrbljena. Stanovanje je prosto. — Pismene ronudbe je nasloviti na stavfc*nika V, Sca^netti, Lnblfan-;, &9-Ien!3»rgOTa tttica 8. Priilasi 5e 5:0.am i tuđi lahko osebno. 500 kron! .'nm piačjm, aKo mo uniče-alec korenin 8tfa Baisarn ne odpravi v 3. dr-?h brcZ fcj-kčin "Vaših kurjih o*ss, _ _ bradavic, obtišžarce v. Cena iončku z jamstvenim pismom 2*75 K 3 lončki K 5'5O, 6 lončkov K 8-S0. Na stotine ;rhv2!r??h pteen ;n priznarj K2»tefly9 - KoSte (&3SS2) PosSfach I. 12S41, OgrSko.________3938 Trgc ?inam z razglednicami rsTpof '■l\am po novraHu krasu 3 bo-vesti, r aloBSke A 10* . 13 — K ?e 16 '5, kio-iraetzrLiOF fotoirraKfe d 17- X, gr^TO^rbcrte a E 8 50, gravcirkarte Tjrcf. 3nkovca £ 13-— *>'nats slike limita čije) 24' Vt, 'ia«telitart» 4 ?4 1». u IM 0«HiraBtli ko^OT. ^\i±vy%--.\ tt.t--!r k9Bf« * »rP|mt-čr^9Tnl tvQ^ pol i 5 75'—. — 3sl©^i pcStiiife rax?r!edTiic IVI, Eisennenger, Cunaj V., Schčnbr.-Strasse 48. m5 ! JfaJomcstilo za Škrob. P inoTrcdno nadomestilo Lm perilni Škrob, napravi perilo sneino bflo, trdo in l^eščcče, ne da bi mu &kodo*a!o. Karton za poskupio 130 vrečic 30 K, deset kartonom 270 K Iz Prage po povtetju. 3952 fl, Tosek, Praga, Kr. Vlnogr.T274Ll Prodam salonsko kred^nco, KjC, pove upiavni-tvo »Slov. Nadoda«. 3"57 Vinski kaši;: sufcs 5rl2o. ku^nf, med, trosci, sveto iu Laho sadjs, rmrekve storie. sploli vse dežeine ia gotfine iriđelk«, liatenr tuli 7ins\e led« :n vs3 vrsta prfts»*2i vrsč« cet»^fc treletrgoTina 2482 Anton rtoSenCt Cetje> FroUsns CTentnslno taiSi xasacn}a?a za 3? % sea^ ia s'ano S breiih knhU in večjo množino več in mini rabMfii;h konjskih komatov vsakc vel'kosti 1. kobila težka......stara 1 Teta 1 1 i * «. f, r, --.,#• M i I £ I 1. „ sie^nje te?ka .... „ 0 „ 1. ., bhka .... „ 9 „ *• »i »> .....»1 *" »» K«>enrna o. kr. poSta' ii*9?3r Jfđ. Xoled9on*ia ni St. 6 Llnd!iaaa> Pristen dober bi i ?e dobi pri 1S L SE8BS2D 5 S|«8£ X!!»!. I iiDH*ča'e. grinte. srsbćico la Crrjge | kotve bolcxnJ c4?ravt h tro in sigurno Paralal, Comaće mašilo. Ne urnaže, je brez vonra, zaio uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvojna*? j K 6.—. Dalje Parato! tresni praSek za i varstvo občutljive kožef Skatljica K 2.50. \ Oboie 5e dob: proti vpostatvi zneska v ; leUarssri« M. "leia Paratol itom!c2 ; v -udimps^tl, VII 24, B6isa cica 31. Naša skTbna, dobra soproga, mati, hčf, sestra, ?vakinia, jrospa ^osipina Slniončic roj. Oamijan je dne 17. novembra 1917 ob 2 uri zjutraj po kratki mučni bolezni v 38. letu svoje starosti previđena s sv. zakramenti bo?uvdano preminula rredrago nam truplo smo položili včeraj k večnemu počitku. Liti ja, dne 20. novembra 1917. žaluioii ostaH. Zahvala. Vsem, kateri so nam povodom smrti naše predobre soproge, matere, hčere, sestre, svakinje, gospe Josipine Simončič na katerikoli način izrazili svoje sožalje bodi tem potom izrečena naj-srčnejsa zahvala. Litijt, dne 20. novembra 1917. Žatuio« ostali. tete, Maatelatep »aretpaa, čokolado se dobiva pri Blanda Savnik, LJublfana •w. Jakoba ti»g 9. 3927 Zamahe nove in stare, kUfll ¥SftkO liaoilno tvrdka „ L^bljaaika Industrlfa probhOTth ia«nafkOT JlL/mClN * Ee9 LlBblKiaa. 2278 ; KA *ZBIRO poSilji tuđi na deželo a-,ne C652 i %i 1 II f %• ^^*-*1* kosiume, f| i SI i I noćnshaij«, pe« 11 i II * I rl'a.m®dn9 7T9&- U m 5J aU iš me«,športa«kio- bii^e ict'oinine Hosoi>n In layie ^ire-tice t vfici bar^nli; „NEBU" bnrva za lase In brado od Dr. Drsllea rjaTa, temnorlava ali crna po 2 In 4 K Itđ., vao ae ao-UApo, zanealjivo blago pnpv.r^a Šiefan Sirmoli Ljubliana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zarađt vnokl!e*n 1 in v nodelfo od 9 do ti ore do^oldan. 1 XSi bh9 ^LP^^K ^al ^^s i fofomonuMfups drogerija, ILiubElatia« Sslcn^nrgova ulice št. 5. pHporo&a »•liko ia!ogo đcsfnfekcifskih prenaratov ^.^: Lyso!f Lysoformf Kreolin, For-malin. Formalinove pastilje, karboiovo kisiino. karbolovo apno itđ. itd. Velika zaloga lologralaMfe ^iotrobičin ta apa ratov. jl OJ OJ ^« 1 yw aa^ >o &_^a 5 • ^ ^ g #fk E « IJIIIlf _. b. B O J^V^^^vOHavalui KM BaaHBi ' d^aS^BBBBK' o BEBI "5 Benzin motor za 6-8 If P v BOttoteMi dokraai ataaa proda Fra« tfctfar, BUaaka aoala ti, LaMtaaa, latotaa« oo aprefaio voć mlsarlov« Vsako množino ::ieloda:: kupi tvrdka Auto« Kolone « Cojf|«iy ter preskrbi tuđi izvozno dovolienje. Plača st po maksimalni ceni. 3921 Supin debro ?o«^ioao, snafno hi zdravo oiupke od hrušek in jabolk 00 1 K, nre«enino (xatere se zamorejo tud v slaoem vremenu na podih i. t. đ. sušiti) pa po 80 v kg. Cen ene nonudbe 2 na edbo mu 2 ne in v^orci, se prosi na tvrdka Fran Sos, LjnbMana, Sodna ni. 7* Stavoemu občinstvu vijudno naznanjam, da sem si nabavi! vefjo množino o o r* j 2%. (Hol/kohle) ter ga pro^inm na dro^no in na Heheio. Ivan Vrtačnlk, Tr« iaika cesta 41. 19, Ljubi«a a. izvieno krojoeica"" sa fino dolo ao tako! sprolme. Anton Michallook, Ungariava ulca 2. KLAVIR se proda. Gradiiže st 15111, lovo. r> r k: t+ k> \z poStene hiSe, vajena kuharstva in vseh domačih del. iell slnibe v mestu ali na dežell Ponudbe rod ..Trilć11 na upravn. »S!ov. Naroda«. 3920 Odda so tako? soHdnemu gospodu lepa meblovana SOBA s posebnim vhodom in električno razsvet-ljavo t Strollftkl nUc! *t. 231 levo. 3930__________________ Blagajnicarka a fira'tso so pre!me pri FR. STUPICA, trgov. z železnlno v Ljubljani, Marije Tereiifo ooata L BUKOV GOZD aa lidclotranje drv, kakor tuđi gocova drva so kupi po visoki ceni, na Kranjskom ne daieč od i^^zrAikt postaje — V*am* trn tudl vetja njiva v najem v okolici Ljubljano. - Ponudbe: Ljubljana Poitni prodal IL 151. 3505 Kostanjev, hrastov in bukov les kupi vsaho množino franko vagon 255 Stroji'na fovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Za NAKUP OREHOV t Krantskl !n Štaforald deiell ima noohlas&onfo od oblasti zaatop« nlitva aadloproakrbo ln c kr, orada za l|ndsko prehrano nOooaf< Dnna|v S^" odlno lo trrdka lw- A. Hartmann nas!* Ljubljana. Plačam za zdravo prima brezhibno blago najviSje od oblasti postavljene cene in pre-skrbim za odpošilianje uradno prevozno dovoljenje od sadiepreskrbe in od c. kr. Ijudskt prehrane »Geos«. Orchi se smejo te 2 oblastveno označenim prevoznim dovolj. razpoSiljati. Hodistka Pavla Novak Kriievniška ulica 9» 1. nadstropie to priporois conjonim dama« sa vsn v njeno stroko fpadafoča dola. Sprofomn tndl ataro klobuke w probar- van|e ln prokro]en]e. 3947 Cene nlzke! Poairetba tožna! Posestvo se proda. Radi družinskih razmer se prod* prostovoljno krasno posestvo na Kranjskem, lesenice na Savi, občina Vel. dolina, I km cddaljcno od hrvaške mej^ obstojeCe iz hiSe 5tev. 2 z velikim vrtom in velikim gospodarskim poslopjem, v katerem je nastaniena žendarmerijska postaja, trgovina meSanega b!?ga in 4 privatna stanovanja, poleg trga pa še piazm pro-stoii za skiad:52a, pivnice, hleve. Prostor je zelo ugoden ia vsako večje podvzetie, gospodarstvo, trgovino, gostllno. tovarno itd. V blizini je občinsko predstojništvo, poSta, brzojav in brodarska koča na Savi. HiSa St i v Dolenji Ribnici tkzv. Marof ob glavni državni cesti. Hi5a št. 3. Gaj v vinogradu zvan Bre«, s pivnico, §upo m hlevom, vse zgradbe zidane tn z opeko krite. Zem-ijKće ima 14 oralov polja, 5 oral. travn'kov, 8 oralov vinogradov, 18 oral. gozda, 1 oral paSmka, 2 orala vrta Skupaj 48 oralov. Inventar obstoji iz Dohištva za 3 sobe, vinske posode do 16OO hl, 2 stiskalnici Gozd je bukov, zre! za posekanle, iz katerega Je dobiti takoj 500 sežnjev drva. S tem posestvom je zđru2ena cmanjska pravica. Ćeli projekt leži ob glavni cesti na ze!o romantični točki, oddalien od meste Samobor v Hrvatski 6 km, od B eZic 7 km. — Kdor želi posestvo kupit!, naj se obrne na lastnika Ivana Levičarfa* aesostnlka ▼ Samobora, Hrraako. ki mu razkažc vso posest ter pove prodajno ceno. Mestm trg št. tO. . ^