Iz naše uprave Nisem it dosti doma v tem poslu, a ko pregledujem računsko knji*' naročnikov, me je skoraj malo strah. Mnogi so dolini za lnn«itn le*1 in Se Čez, za letos pa kar Je večina. Sicer pisma z naročnino poč*5 prihajajo, pa bi le zaprosil, da bi naročniki malo pohiteli. Listu borf‘ prihranili dosti skrbi, če bi naročnino redno plačevali vnaprej. S prenosom “Misli” v Melbourne se je tisk občutno podi*#1 Vendar za enkrat ne bom skušal reševati finančnih skifcl s tem, da bi zvišal naročnino. Ostala bo ista kot doslej — TRI DOLARJE. Toplo f priporočam naročnikom DAR ZA SKLAD, ki bo — kot je verjeti*1 tudi doslej — reševal naraščajoče stroške tiska. Mnogi ste to že *<■* razumeli in hvaležen Vam bom, če boste Tiskovni sklad “Misli” podpf1 tudi v bodoče. Ce bo nujno, bom moral zmanjšati število strani, ven^ tega ne bi rad storil, saj je domačega branja vedno premalo. Nujno f bom moral ustavili list tistim bralcem, ki se že drugo leto ne zmenIK za poravnavo naročnine. še en način je ohraniti mesečnik pri življenju brez zvišanja nat0, čnine: DVIGNITI ŠTEVILO NAROČNIKOV. Naj bi bila to naša ► tošnja akcija, pri kateri naj po možnosti sodeluje vsak, ki so mu “Mis® pri srcu. Prijatelje in znance imate, ki morda celo sleherni mesec betfK VAŠO številko. Prava beseda o pravem času, pa bi prišlo novo i*B< med naročnike, če bi vsak deseti izmed Vas uspel vsaj z enim novtf naročnikom, bi bilo pri našem listu že manj skrbi. Bi poskusili? Vam daj srečo! — Urednik in upravnik. * Vse naročnike prosim, naj pošiljajo uredništvu “Misli” novice in $ ke iz življenja slovenskih naselbin. Mnogo dogodkov gre mimo n»-‘ ker nihče ne poroča. UREDNIK NAROČI Iz Argentine je končno dospel ZBORNIK in nas — kot Se nikoli doslej — ni razočaral. Vsebina je bogata in bo zadovoljila vsakega izseljenca-inteligenta. Cena knjige je štiri dolarje. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let. Kdor Seli z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. CELOVŠKE MOHORJEVE KNJIGE so še na razpolago in jih dobite pri vseh slovenskih duhovnikih. Cena zbirke štirih lepih knjig je štiri dolarje brez poStnine. Pri upravi “Misli" lahko dobite tudi druge slovenske knjige. Nekaj jih tu priporočamo: SKORAJ PETDESET LET V MISIJONIH — Spomini slovenske misijonarke m. Ksaverije Pirc z mnogimi slikami. Cena dva dolarja. FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisala Jaldič-Solar. Cena en dolar. ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAV- IN BERI! SKA — zanimivo povest je spisal v Argentini Mariji Marolt. Cena tri dolarje. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar pol. SPOMINI MLADOSTI — Stare in nove pesmi i* zbrala Gizella Hozian. Cena en dolar. HUDA PRAVDA — povest iz dni slovenske ** volucije spisal Lojze Ilija. Cena tri (vezana knjig9 štiri) dolarje. MEDITACIJE — Pesniška zbirka Franca Sodjc Cena en dolar. ZA BOGOM VREDNA NAJVECJE ČASTI " Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere boŽJe Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepisi povest o Frideriku Baragu je napisal Amerikank Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakem avstr*1' skemu prijatelju. Cena en dolar. MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALDI ♦ USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančiškani ♦ Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckctt Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprmt Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 ŠTEVILKA 3 MAREC, 1972 PilVH IE flAVIL VSE IU ENO URIO da ^ MlSL,M TRDITI, da je sveti Pavel igral karte, l°re^ kvartal. Morda je, še pred svojim spre-*arae prilika nanesla Q 1 razvedrila ali prijateljske družbe. Seveda nam po ■ SVeto pismo ničesar ne poroča, zaman bi listali jegan)em- Sicer pa naj kar takoj povem, da naslov a članka nima ničesar opraviti z igranjem kart. P°ved nas*ov 'e ta dobil zato, ker nam hoče tVegajatl> kako silno veliko je sveti apostol Pavel (n ^ 2 neko svojo besedo, o kateri bo kmalu govor. vSe or veliko tvega, radi rečemo o njem, da “stavi na eno samo karto” — prav kakor stori včasih detle Plrec Če zadene prav, je vse dobro. Če ne za-lahko vse izgubi. sVo- a* podobnega je napravil sveti Pavel, ko je v )eni pismu Korinčanom zapisal naslednje besede: ii , ■ • • Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Ce pa nj vstai^ potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno je pa _ "■> da smo lažnive priče božje, ker smo pri-zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni udil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj če njftvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal; ako pa us ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v Špehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so v Kr>stusu zaspali . . (1 Kor 15, 13—18). -J. kaj , ° P*sa' Pavel v Korint, ker je bilo tam ne-jeni,, ,an'h kristjanov, ki so začeli dvomiti o vsta- JU mrtvih. Gotovo ga je novica o dvomih nekaterih kristjanov zelo zabolela. Saj je bil svoj čas sam med njimi in jim sam razlagal krščanski nauk na dolgo in široko. Vse mogoče dokaze jim je takrat nudil tudi za resnico Kristusovega vstajenja in našega. Gotovo so se morali še spominjati tistih njegovih prepričljivih besedi. In vendar so omagali ter se dali zapeljati krivim učiteljem . . . Zdaj bi bilo treba ves nauk o resničnem vstajenju Kristusovem od kraja začeti, če bi Pavel mogel brž skočiti v Korint — takrat je bil namreč v Efezu — bi bil tako najbrž tudi storil. Toda ni mogel kar na hitro spremeniti svoje načrte in se odpraviti na pot, zato je sklenil, da bo svojim korintskim ovčicam pisal. Namesto da bi ves pouk o vstajenju ponovil od začetka do konca, je pa napravil nekaj drugega. V kratkih besedah je hotel pokazati Korinčanom, kako nespameten je vendar njihov dvom. Saj če bi bilo res, da je Kristus ostal v grobu in v njem strohnel — potem je ves apostolski trud in z njim vse krščanstvo nič drugega kot velik nesmisel. Vstajenje Kristusovo je vogelni kamen nauka, ki jim ga je oznanjal. Videti je, da so tisti zapeljani Korinčani drugače krščanstvo radi imeli. Vse drugo so mislili ohraniti iz krščanskega nauka, tudi kristjani so hoteli še ostati, samo vera v vstajenje se jim je zdela nekam pretežka in pregloboka. Naj bi sveti Pavel to izpustil ali vsaj malo omilil, pa bi bilo vse dobro. Nič več se ne bi pritoževali . . . Apostol pa je vedel, da ravno na vstajenju Kristusovem vse krščanstvo stoji ali pa — pade. Zato se ni prav nič obotavljal, ampak je v vsej avtoriteti, brez ozira na zamero, napisal one krepke besede: Če Kristus ni vstal, je vse skupaj prazno! če iz svojih pridig izpustimo oznanjevanje resnice vstajenja, rajši vse skupaj pustimo — in krščanstva naj bo konec! To je lista Pavlova — ena sama karta. Celo vsak brezverec mora priznati, da je Pavel z njo veliko tvegal. Naj bi se zgodilo, da bi kdo nastopil in dokazal, da Kristus v resnici ni vstal. Takrat jc bilo komaj morda 25 let po Jezusovi smrti, torej je bila, po človeško govorjeno, še precejšnja prilika, da bi se zmota izkazala, če bi seveda res bila v veri v vstajenje kakšna zmota. Toda Pavel je v trdem prepričanju vedel, kaj je oznanjal in na kateri temeljni resnici mere edino graditi Kristusov nauk. Brez te resnice krščanstvo res ne bi imelo nobene podlage, niti za začetek niti za obstanek. Zato se mo- ramo čuditi tistim modernim modrijanom, ki hočejc Kristusovo vstajenje razložiti kot pomoto ali p16’ varo. Pri vsem tem pa vseeno priznajo, da ima krščal1'; stvo svoje zasluge za svet in da bi bilo škoda kršča*1' ske kulture, če bi izginila s površja zemlje. Sv*11 Pavel bi danes tudi vsem takim povedal: Če Krist»! ni vsL 1, je nauk Njegove Cerkve prazen. Torej pra#1' tudi priznanje krščanstvu, ki je potemtakem največj*; gc.ljufija vseh čascv človeške zgodovine. Potem lahkcj samo prenehamo z oznanjevanjem blagovesti in prf pustimo svet življenju brez smisla in umiranju br^ cilja . . . Sveti Pavel je že vedel, zakaj je postavil VSE t edino karto. Tudi mi vemo. Velikonočni čas 'j C rkvi n; s spet živo spominja na božji nauk križa l( trpljenja, groba in vstajenja. Samo v tem dobi nas( življenje svoj namen in pomen. S Cerkvijo kot odr£' ,'cno božje ljudstvo hvaležno vzklikamo iz dna ve(" nega srca: Kristus je vstal, aleluja! C. Š- VELIKA NOČ V DOMOVINI NAJ BI VELIKONOČNA SKRIVNOST NAPOLNILA SRCA NAROČNIKOV, BRALCEV, SODELAVCEV IN PRIJATELJEV NAŠEGA MESEČNIKA Z NOTRANJO RADOSTJO IN JIM PRINESLA OBILICO BAŽJEGA MIRU! "M I S L I” ZAČETI SEM MORAL... mešanimi in nič kaj prijetnimi občutki sem sPrejel uredništvo naših dragih “MISLI”. Dolgo sem se branil in otepal bremena in uspelo mi je, dokler e Šj° samo za urednikova častitljiva leta. Končno tud'*50*ezen urednika p. Bernarda prisilila ugrizniti 1 v to kislo jabolko. Vse življenje se mi godi tako oče ne Prav od takrat, ko me je še ne petletnega fantina vrgel v vodo in rekel: “Zdaj pa plavaj! Fant, ki TakZna p*avat'> n' vreden počenega groša rat sem si z neokretnim mahanjem sam pomagal brega — in se nikdar več bal vode. Sicer novin, vod0 *daj. A ne smem trditi, da sem v urejevanju lista lec: bo že kar petič, da me mečejo v uredniško Vselej sem srečno zaplaval in bom menda tudi ^ po več kot petnajstih letih se te vode vseeno 0 bojim. Ljubezni do pisanja in urejevanja mi ne JKa, s časom sem pa vsa leta v Avstraliji sala- sPrt. Tako se mi zdi, da bo poleg dnevnega d urejevanje našega mesečnika moj “nočni šiht”. **«> na » ... .... ... . .. . . ____ niene Pa še bolj upam in pričakujem, da bo okrog nekaj reševalcev, pripravljenih na prijateljsko "Mi" nj’m' v Prv' vrst' dolgoletni bivši urednik Poleg sam — saj si ne morem predstavljati, da bi Vsa - reči, da sem delo zaslužnega p. Bernarda (j0 ta ^eta resnično občudoval. Naš mesečnik je dvignil .. uredništva oddal tudi pero. Preveč čedno mu nard k' *e še zdravje služilo, pa mi bo p. Ber-8Otovo v izdatno pomoč. Moram ta leta k_y.Zayidljive višine. Lepo je znal združiti v njem in \ *n ^oveške misli, povezoval poljudne, potrebne nov' ristne članke, dodajal važne svetovne in domače ni vf’ Vlnes Pa poskrbel tudi za šalo, da bralcem 110 dolgčas. Polemike se je rad izognil — kadar pr^. kQt urednik ni mogel ter je čutil dolžnost braniti vjfn^00 'n resnico, tedaj pa je v obrambo udaril pra-*la$t' 'n Z c^°' posamezniki in tudi listi menjavajo TrstVet^ pa so vendar tako nujni del našega značaja, isti ’ ^a veter maje, p. Bernard nikdar ni bil in 2amZna^ai je dal svojim “Mislim” — “Zamera gor’, grez ra dol’,” kot je včasih dejal prav po domače. čemu ^v°nia je to najlepša plat vsakega lista, ki ve, Pohaja med ljudi in kaj je njegova naloga. v se bom, da se s spremembo imena urednika hVa]a na5 mesečnik ne bo spremenil. P. Bernardu pa naUčil Z'1 VSe’ ^ar sem se v te^ dolgih letih pri njem t0pia ^ imenu bralcev in zvestih naročnikov tudi v (jv Zabvala za dolgoletne trude, ki so nam list e desetletjih ohranili in priljubili. VELIKONOČNA MOLITEV O VSTALI KRIST, življenja večnega Glasnik, tuj našega rodu proseči vzklik: Ti, ki na polju bilko sleherno živiš, za drobno ptico po očetovsko skrbiš in šibki trst v skalovju milostno rediš — še nas v življenju časnem čuvaj, hrani, sramotnega potujčenja nas brani ! Ti čuvaj našo pesem, govorico očetov naših, slavnih mož glasnico, ohrani v naših srcih drag spomin na vaško lipo, na dehteči rožmarin. Dodeli omahljivcem vero živo, mladini naši dušo sprejemljivo, vsem srcem pa ljubezen neugasljivo! Ah, naša pot je težka, polna zmot — na lepšo nas popelji Ti, Gospod ! Naj Tvoje slavno, radostno vstajenje poživlja vero v narodno življenje! P. BAZILIJ VALENTIN, novi urednik March, 1972 IVAN ZORMAN SV LETU PRIPRAVE P. BAZIL1J Smo v letu priprave na MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES, ki bo v Melbournu v febuarju 1972. Duhovna obnova, ki naj obseže vse župnije in njihove člane, je v teku. Postali naj bi boljši, resnično “božje ljudstvo”, ki mu je vera vsakdanje življenje. V to letošnjo duhovno obnovo kar lepo soupada tudi naša avstralska postna akcija “Project Compassion”, saj mora biti naša dejanska vera — vera dejanj ljubezni. Vsi ljudje smo si bratje in sestre, brez razlike barve kože, vere, jezika, razmer . . . Da, po božji volji naj bi nam bili najbližji ravno tisti, ki so v največjih potrebah. Da je teh revežev po svetu še zelo veliko, ni nikaka skrivnost. Medtem ko imamo mi vsega dovolj, drugje dnevno v tisočih umirajo od lakote. Medtem ko je v eni deželi doma blagostanje, so na svetu nerazvite dežele, ki se brez tuje pomoči zlepa ne bodo spravile na lastne noge. Bo kar držalo kot je povedal Kristus, da je namreč "bogatinu težko priti v nebesa”. Malo je resnično bogatih, ki bi se zavedali svoje odgovornosti do revežev, četudi so — hvala Bogu — častne izjeme. A to dejstvo prav nič ne zmanjša božje zapovedi ljubezni, ki veže VSE, tudi tiste, ki nimajo ravno milijonov. Resnica je, da je največ dobrega na svetu nastalo in še nastaja ravno s pomočjo takih, ki sami nimajo preveč. Prav v tej žrtvi ljubezen do bližnjega najbolj zablesti in ima pred Bogom največ vrednosti. Avstralski katoličani so na klic svojih škofov pred sedmimi leti (1965) začeli postno akcijo “Project Compassion”, ki naj bi pomagala bednim deželam pri korenini. Z zbranimi darovi naj bi bil deželam storjen prvi korak, da si potem pomagajo same. Obenem pa je katoliškim družinam, ki jemljejo to akcijo resno, samopremagovanje brez dvoma v duhovno rast. Saj tu ne gre za dar, ki ga daš mimogrede iz žepa in to morda niti ne čutiš. Tu gre za žrtev odpovedi v gotovi stvari, naj že bo to količina sladkorja v kavi, morda število cigaret, gotova najljubša poslastica, morda obisk filmske predstave, nepotrebni pogovor po telefonu . . . Predvelikonočni post ima šest tednov in ta čas skupnih naporov družine pomeni veliko tako za družino samo kot za našo akcijo pomoči bližnjemu. Zmanjšati cigarete na četrtino ali celo polovico zlahka pomeni osem ali deset dolarjev prihrankov: en večer brez obiska kinopredstave ali kluba more dati družinskemu šparovčku naše akcije pet do deset dolarjev; odpoved sladkorčkom, čokoladi ali sladoledu zlahka prinese dolar ali dva iz žepov otrok ... V tem je izpolnjen osebni namen akcije, za katero je že ime izbrano tako, da prikaže njeno bistvo: “Compassion” — sotrpeti, okusiti malo tistega, kar ob našem gostanju trpe drugi po širnem svetu . . . Od tega prostovoljno naloženega “sotrpljenja” P11’ hranjeni denar znese včasih v družinskem šparov$f akcije kar neverjetno in nepričakovano vsoto dolafje' Ob njej se šele zavemo, koliko trošimo kar mio^ grede in grez misli, koliko si lahko privoščimo, f čemer mnogi po svetu ne upajo niti sanjati ... Na ta način so avstralski katoličani v zadnji sedmih letih nabrali nič manj kot nad dva milij0”* in pol dolarjev. Neverjetno visoka vsota, ki se * gotovo čudiš. Če pa boš malo premislil, boš verjeti11 rekel, da je to le kapljica v morje svetovne žaloiS1* bednih. Res je tako, a tudi s to “kapljico” smo nu^i nujno pomoč najpotrebnejšim v nepričakovanih srečah in pomagali smo graditi po nerazvitih deŽe'^ nekaj, kar bo ostalo, kar bo rastlo iz malega seme1’-1 v mogočno drevo in deželo nujno dvignilo do razW; na boljše. Kar poglejmo, kam je bil ta denar sedmih * postnih žrtev naložen! Razdeljen je bil po ncrazT^ deželah za njih poljedelski razvoj (namakanje zemlje, ab^. šanje pašnikov, razvoj živinoreje, preskrba s sernet in umetnim gnojem), za vzgojo domačih izvcžbanih poklicev (mizarj4'1 zidarjev, mehanikov, tehnikov vseh vrst, bolnih strežnic, učiteljev . . .), za industrijo malega obsega (žag, tkalnic in Plf tilnic, livarn, pekam, ribje industrije), za zdravniško službo (nabavo avto-klinik, ustanavljf nje centrov za matere in otroke, pomoč pri razv<’lc pravilne prehrane in vzgoje), za vzgojo domačih voditeljev (voditeljev zadf11-vseh vrst, vzgojo odraslih, razvoj družbenega življenj3' in končno za nujno pomoč v nepričakovanih ka1*’ strofah velikega obsega (za žrtve potresov, popi*1' orkanov in vojne). V lanskem letu je postna akcija po Avstraliji 1,3 brala več kot kdaj koli prej — lep znak, da je ' mnogih katoliških družinah postala akcija že pos®1 tradicija in v njej brez dvoma najdejo svoj duhov(!' napredek. Visoka nabrana vsota nad pol milij0"11 dolarjev ($543.000) je — kot prejšnje nabirke — mala na razne dele sveta in gotovo že rodi ppi sadove. Ponazorilna slika kaže, katerim deželam lani pomagali in koliko so prejele. Zanimivo je t1*1. drugo ponazorilo, ki zgovorno kaže, kako je sleherni podarjeni dolar lanske akcije uporablj*®’ Zdaj veš, kam je šel lani tvoj dar, če si pri akcl)1 Resnično, povem vam: •AR STE STORILI kateremu izmed [EH MOllH ^AJManišIH BRATOV, ^TE MENI StORILI.” (Mt 24,40» Qeloval. S sodelovanjem si doprinesel svoje za laj-Za SVelC)vnih problemov in si položil svojo opeko ePso bodočnost sveta in sožitje med narodi. “Zrno naš Zl"na — pogača, kamen na kamen — palača”, ta 0{, Star* Pregovor tudi tukaj kaže svojo resničnost. pra^neiri Pa si s svojim darom, če mu je bil priložen Do * nanien — položil tudi opeko za svojo lastno etitev, saj so te postne žrtve gotovo približale Bogu. so ' ° 'eP° se sklada naša postna akcija s Kristu- nu besedami, ki so obenem geslo melbournskega narodnega evharističnega kongresa: “Ljubite sc Zat Se*,°j’ kakor sem vas jaz ljubil” (Jan 15, 12). lel ° le vključimo “Project Compassion 1972” v svojo to0?0 duhovno obnovo. Še več: raztegnili naj bi n? h C1)° °dpovedi, ki je obenem tako izdatna pomoč 1;0 nejšim, preko velikonočnih praznikov prav do gresa. jvjjg nam ne bodilo če raste v nas ‘‘Vest j svetu Sovomosti za potrebe bratov in sestra po ’ °benem pa se v nas poglablja duh odpovedi in e' V tem dobi naše potovanje, naše romanje po tem svetu smisel in polnost, saj se vedno bolj vraščamo v Kristusa. On naj bo resnično “naše življenje”, da bo enkrat tudi “naše vstajenje”. Aleluja! Sleherni dolar lanske nabirke “Project Compassion” je odbor uporabil takole: 1. V pomoč projektom za boljšo proizvodnjo hrane — 30 centov. 2. Za vzgojo dompčih poklicnih dclavcev — 15 centov. 3. Za izboljšanje zdravniških in higienskih naprav — 9 centov. 4. Za izboljšanje tržnega in prometnega sistema — 8 centov. 5. V pomoč industriji malega obsega — 8 centov. 6. Za razvoj vzgoje domačih voditeljev — 12 centov. 7. Za nujno pomoč v nepričakovanih nesrečah velikega obsega — 11 centov. 8. Za administrativne in transportne stroške akcije — 7 centov. Pakistan, $32,000 Philippines, $25,000 Africa, $7,000 Pacific Islands, $74,000 Emergencies, $65,000 Singapore-Malaysia, $15,000 Vietnam Laos, Thailand, Taivvan, Korea, $22,000 New Gumea, $131,000 Indonesia, $48,000 B U T A R A M. Simončič KRIŽ JE Z OTROCI, a božji blagoslov prihaja z njimi v hišo, pravi slovenski pregovor. Trije so, res pravi paglavci. Maksi in Tedi sta si bratca, po velikosti in po letih pa je srednja Marija, ki ju vsestransko podpira v njuni živahnosti. Že vse popoldne so na vrtu: za grmovjem tičijo in nekaj tuhtajo. Da mora biti med njimi nekaj važnega in resnega, ni nikakega dvoma, kajti živahno mahajo z rokami sem in tja ter izmenjavajo svoja mnenja. Cvetni teden je. Vlažno, precej hladno in čme-rikavo vreme se prihuljeno plazi iz kota v kot in ponuja svojo dolgočasnost. Vse mi že preseda, saj še sonce pase svojo lenobo in le od časa do časa pokuka izza temnih oblakov, ki prav gotovo ne prinašajo bogve kaj dobrega. Vrana sedi na plotu in se dere kot bi še ona hotela izsiliti lepše vreme. Ptiči posedajo po električnem vodu in se jim niti peti ne ljubi. Nobenega pravega življenja ni, vse je tako čudno moreče in dušeče. Na vse pretege zdeham in gledam nekam v nedogled. Vsemogoči spomini se mi pojajo po glavi, daleč v mladost segajo, v norost brezskrbnih dni me vod>'o misli. Iz omotičnih spominov me nenadoma predrami ropotanje štirikolesnega vozička in glasno prerekanje naših treh paglavcev. Vsa lepota sanjavosti obstoji v trenutku pred menoj kot zostor, ki loči nekaj, kO<\ je za vselej minilo. Prestrašen odskočim pred vozička in samo gledam kaj vse to pomeri 0O0 Spomin na ta dogodek mi še danes pričah smeh na usta. Umazani, razkuštrani, popraskani in blatih so se takrat ustavili pred menoj. Voziček je do vrha naložen z vsem mogočim zelenjem. Nisem imel časa za vprašanja in jezo. N ji hort; nepričakovana prošnja: “Cvetno butaro bi radi!' je umirila vso nevoljo v srcu. Glej jih, paglavce, na tujem rojene! Z že*10 sva jim nedavno pripovedovala o slovenski cvetft nedelji in butari. Na sliki sva jim kazala to naš° domačo butaro in očke so jim žarele v sto vpr°' šanjih kaj in kako in zakaj. Tu je zdaj uspeh i" problem izseljenske družine obenem: “Cvetn° butaro bi radi! . . Žena ni bila nič manj presenečena kot jaz. je kot mati z veseljem prevzela skrb. S skupnih močmi je bila cvetna butara v nekaj urah gotova. Z užitkom sem prvič v tujini gledal to rU$° slovensko butaro. Ah, povem vam, bila je lepa. Kot zdravo kmečko dekle v narodni nošist mi je zdela, močna in ponosna. Pomaranče in ja’ bolka so visela na njej, kot bi bil tam že od nek' daj njihov prostor. Barvani oblanci so bili P0' dobni bogato okrašeni naglavni ruti. Lističi so 51 nabrano tiščali drug drugega, kot bi se bali, $ se premislimo in jih odstranimo. Veter je zav^’ da se je nevarno zamajala sem in tja. Kot neb<>' gljeno dete, ki se še ne zaveda, da je rojeno in ve>*' dar komaj čaka, da bo shodilo in šlo svojo pot' življenje. Sama sreča je sijala iz otroških ob razkol Vzdignili so jo, a zaradi prevelike teže se je zop(l zamejala. Kakor bi hotela smukniti iz šibkih ott°' ških rok in sama skočiti okrog, da se pobaha: P°’ glejte me, kako sem lepa. Prijeli so jo še trdneje 1,1 šli kakor v cvetni procesiji z njo po vrtu. Na obisk so prihajali številni sosednji otroC<• Butara jih je čudovito privabljala. Odprtih ^ so strmeli v to neznano čudo, v našo butaro, sl^ vensko butaro v tujem svetu. Vsak bi jo rad & nekaj časa nosil, skriti pa ni mogel želje, da bi ra svojo in bi se z njo bahal po ulici . . . Prišla i, pili ]e cvetna nedelja. Otroci so ponosni vsto-v cerkev in nesli svojo butaro pred oltar. , raznobarvna okna je posijalo sonce, ki je 0 butari nešteto prekrasnih barv. Takrat je P°stala še lepša, naravnost čudovita. Kot kraljica Se le ozirala po skromnem zelenju, ki so ga drugi °troci in odrasli verniki držali v rokah. 0O0 Skoro sem pozabil na to cvetno nedeljo — daleč je že za nami. Moji trije paglavci mi segajo Že do rame in čez. Pri svojih šolskih knjigah tičijo tale trenutek, ko sem našel pod streho butaro, vso osušeno in prazno, zaprašeno in pozabljeno. Vzbudila mi je prijetne spomine . . . Doktor Trstenjak bo tega vesel (kdo drug pa ne) SEVEDA MISLIM TU na tistega Trstenjaka, ki j®* je ime Anton in imam pred seboj njegovo knjigo t ED LJUDMI. Marsikomu med naročniki MISLI ni ■ a tega Trstenjaka šele predstavljati. Najmanj pre- najnovejših mohorskih knjig iz CELOVCA. e“ njimi je tu zgoraj omenjena knjiga. ■ ^orda je kdo od vas že kaj bral to knjigo, morda 0 še bo. Tu želim poseboj opozoriti na odstavek, ki INI16 na^‘ na stran' 39 pod debelim naslovom: FANT 'N dekle. Takole berem: Prečudno je, da imamo za vsako službo in vsak poklic posebne šole in izpite, ki so neizogiben pogoj, da dobimo dostop do posameznih °blik življenja in dela, le za življenjski poklic, veže vse življenje, ki odloča o vsej prihodnosti, srefi ali nesreči dveh ali še več ljudi v družini a" celo mnogih rodov — pa ni ne tečajev ne •*pitov. ^a vsako igro se morajo igravci s številnimi Vajami pripravljati, samo za življenje v zakonu ni priprav, le v zakonsko življenje stopajo mladi ljudje brez izkušenj, docela nepripravljeni. Vsa Priprava je prepuščena zgolj njim samim in njihovi osebni volji. str^r Trstenjak skuša v svoji knjigi na naslednjih TraJ’eh to pomanjkljivost kolikor mogoče nadomestiti. a Je brati in razmišljati. Toda pričujoči člankar se Ji ta °Prave^ bralcem samim. Nekaj drugega »jak 0111 zdi v tej zvezi zanimivo, vsaj za doktorja Trste- a razveseljivo. Sydneyski CATHOLIC WEEKLY poroča iz ško-e Rochester v državi New York. V Ameriki — seveda ne samo v Ameriki — vedno bolj silijo v zakonski stan mladostniki, fantje pod 21. letom, dekleta pod 18.. Tudi katoličani niso dosti boljši. Sicer se mladi v takih letih po državni postavi ne smejo poročiti brez dovoljenja staršev, toda “nekako” se to dovoljenje po navadi dobi. Za take mladostne pare — če sta katoličana — je zdaj škof v Rochestru ustanovil dosti trdo “šolo in izpite”, da se izrazimo po Trstenjakovo. Vsem župnikom v škofiji j,e dal naslednja navodila: 1. S posebno vprašalno polo pred seboj je treba zaslišati oba zakonska kandidata, fanta posebej, dekle posebej. Vprašanja skušajo dognati, koliko se mlada človeka zavedata resnosti zakonskega stanu. Ali imata kaj smisla za naloge in odgovornosti, ki bi si jih naložila s poroko? Ko je vprašalna pola izpolnjena, mora kar najbolj jasno izkazovati mnenje mladega para o zakonskem poklicu. 2. Nato mora župnik zaslišati strarše fanta in dekleta. Kako gledajo na sinove in hčerine načrte, da bi se poročila? Ali svobodno dajejo dovoljenje, ki brez njega ne more biti poroke? Ali mislijo, da sta mlada res zrela za zakonski stan in poklic? — Uspeh ali neuspeh pogovora mora župnik spet vsaj na kratko zapisati. 3. Če se župniku zdi, da je eden ali drug od kandidatov za dober zakon nezrel in je njegov značaj v čem pomanjkljiv, mora poslati enega ali oba v škofijski “Družinski center” v preiskavo. Tam ju bodo zaslišali psihiater, psiholog in socialni delavec. Napisali bodo svoje mnenje vsaj o enem, če že ne o obeh. 4. Nato mora župnik poskrbeti, da bosta fant in dekle dobila vsak zase ali skupno temeljit predzakonski pouk, ki ga oskrbi škofijski "Družinski center”. Kako dolgo ta pouk traja, zavisi od okoliščin. 5. Ta točka zahteva, da zdaj župnik napiše svoje osebno mnenje o fantu in dekletu, ki si ga je nabral med temi preiskavami. Odgovori naj zlasti na vprašanje: Ali se mu zdi verjetno, da sta človeka zmožna skleniti zakon, ki bo zares trajen in trden? 6. Končno mora župnik vse spise poslati škofu, da presodi, če naj se poroka dovoli ali ne. Zadnjo besedo ima torej škof, ne župnik ali kdo drug. To se pravi, če hoče mladi par prejeti ZAKRAMEf^, sv. zakona, ne le skleniti neko čisto posvetno “porok® Tako "šclo” in take “izpite” je vpeljal škof 'j škofiji Rochester, država New York. Če bodo kat0’; liski mladi pari še in še posnemali zaletelosti nek3' toliških mladostnikov, ne more biti dvoma, da bo^f tudi druge škofije segle po podobnih odločbah. Kot rečeno: Dr. Anton Trstenjak, ki najbrž že v< o vsem tem, je brez dvoma zelo vesel. Njegova mi*®! o “šoli” in “izpitih” je vsaj deloma že dejstvo. Ampak: ubogi župnik . . . P.B.A. OBISK RODNB GRUDJ “Kaj veš, da so Slaki med nami? . . je šlo zadnje tedne od ust do ust po širni Avstraliji. Malo je naših izseljencev, ki bi jih ne zajela in razveselila novica o njihovem prihodu. Novoustanovljena Zveza slovenskih društev v Avstraliji s sedežem v Canberri je po svojih članih sprejela in nosila breme organizacije številnih nastopov in hvaležni smo ji za to podjetnost. Prišel pa je med nas ansambel Lojzeta Slaka pod okriljem Slovenske izseljenske matice. Matica je porabila to u-godno priliko za svoj prvi javni stik z našo avstralsko izseljensko skupino. Tako željna je bila priti med nas, da je bila voljna sprejeti celo finančno breme v slučaju, če vstopnina k prireditvam “Slakov” ne bi pokrila vseh stroškov. Res me zanima, če bodo stroški za celotno skupil pokriti. Če sem prav poučen in če smem biti krit, saj smo v svobodni demokratični deželi, sl mi zdi skoraj krivično, da nas delegacija Mat'lCt — kar štiričlanska — obiskuje na račun “Slakov ■ Njeni potni stroški bi morali biti kriti iz državi virov, če je Matici kot državni ustanovi res toliW na tem, da nas po petindvajsetih letih sku^ najti. Tako bi bilo verjetno manj skrbi pri naših društev in tudi “Slaki” bi bili brez dvorf* s tem obiskom finančno na boljšem. Izgleda Pa’ da drugače sploh ni bilo mogoče in bi brez ^ pogojev "Slakov” v Avstraliji ne srečali. Vsekakor, naši fantje so nas obiskali: trije * glasbili, petero z glasovi slavčkov in prijazna Jo^ Sojnikova s svojo šaljivo živahnostjo. Vsi skupaj So nar>i prinesli košček domovine: toplo domačo esedo, domače melodije in domačo pesem. V ^Grsikaterem očesu, zlasti starejših izseljencev, ^ !e zasvetila solza in ta pove več kot vse moje esede. Vsi člani ansambla so bili tako domači 'n naravni, da je bil celo pogovor z njimi pravi U'l,ek — bi jih slučajno srečal sredi sloven-ske vasi. V Melbournu so prišli tudi k slovenski mc,ši in se takoj pririnili na kor pevskemu zboru l. P°moč. Doma pojejo v cerkvi, drugod na svo-Vh turnejah prav tako, zakaj bi v Avstraliji delali ‘'■lemo, so rekli. Ko so se s kora oglasili tudi anii —_ C]V£ Marijini pesmi so zapeli — je vsa cerkev utihnila v zbranem poslušanju. Hvala ani> fantje! P. Bazilij je po Vašem obisku naše-Sa verskega centra dejal, da je malokateremu go- stu s takim veseljem priredil kosilo v Baragovem domu kot ga je Vam. Brez dvoma ste zaslužili. Tako smo se tisočem poslušavcev in ljubiteljev “Slakov” v domovini in po svetu pridružili tudi avstralski Slovenci, pa tudi mnogim našim avstralskim prijateljem je ansambel kar hitro prirastel k srcu. Italiji, Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Franciji, Združenim državam Amerike in Kanadi, kjer so “Slaki” doslej nastopali izven domovine, se je zdaj pridružila še Avstralija. Upam, da bo njih pestra skupina odhajala od nas z najlepšimi spomini na Deželo pod Južnim križem. Tudi mi ne bomo zlepa pozabili tega obiska rodne grude. Melbournski Janez Nekaj številk iz Slovenije 1^ ° podatkih iz zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo *> Je v Sloveniji okrog 6000 naselij, kar predstavlja ^no petino cele države. Poleg teh naselij, to je krajev 1n Ribnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah Trebnje. Pa zato pet občin po dve mesti: Krško, Laško, 0vljica, Tolmin in Velenje. Sedež občine je v > le pri občini Grosuplje je razlika; Grosuplje esto, a na ozemlju občine je mestno naselje Višnja ra- Poseben položaj je v Ljubljani: razdeljena je na ^ testnih občin, a le Ljubljana-Center je čisto me-naselje, ostale imajo tudi vaška naselja. Deset krajev ima več kot 10.000 prebivalcev, med i® devet mest in Šentvid, ki ni mestno naselje. ^)ubljana kot mestno naselje ima 175.530 prebivalcev, okoliškimi 46 vasmi pa šteje 212.000 prebivalcev. mesto Maribor, ki se bliža številu 100.000, P° popisu 97.167 prebivalcev, z okoliškimi naselji pa 115.000. Tretje mesto je Celje, sledi Kranj; vsa ostala mesta imajo manj kot 20.000 prebivalcev, pet mest ima celo manj kot 2000 ljudi, Višnja gora in Kostanjevica pa jih niti po 600 ne premoreta. Med vojno je bilo precej manjših vasi porušenih in jih niso obnovili, ampak so jih črtali iz spiska naselij. Kljub temu je v Sloveniji na spisku še 28 naselij, ki so brez prebivalcev, 22 od teh jih je na Kočevskem. Poleg teh je še 87 vasi, v katerih živi po manj kot 10 (deset) prebivalcev. Dolenja žaga na Kočevskem in Lisec v trebanjski občini imata po enega prebivalca, šest naselij ima po dva, šest po tri in dvanajst po štiri prebivalce. Od zadnjega popisa iz leta 1961 do lanskega štetja se je mestno prebivalstvo povečalo za 124.184 oseb, prebivalstvo vseh krajev pa za 9.381. Te številke jasno kažejo, kako velik je beg z dežele v mesta,' ko ni več skoro nikogar, ki bi se hotel ukvarjati s kmetijo. Sedaj so komunistični oblastniki sami v skrbeh, kajti zemljo je treba obdelovati, sama ne bo dala hrane. Prej so zvabljali kmečko mladino v tovarne, sedaj pa iščejo načina za poživitev veselja do dela na kmetiji. j P. BAZILIJ j SPET TIPKA 22. februarja 1972. Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House — 19 .VBeckett St.. Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 @ P. Bernard se mi je cb predaji uredništva “Misli” škodoželjno smejal in končno povedal vzrok smehu: — “Zdaj boš pa sebe čakal na tipkarijo . . Šmentana tipkarija! Menda sem res p. uredniku z njo delal sive lase ali pa plešo — vsaj upam, da mu tistih čirov ni tipkarija povzročila. Vedno je bila melbournska pisarija zadnja, ki jo je čakal in hodil na pošto gledat, kdaj bo priromala v Sydney. Ne verjamem, da se bom poboljšal — razlika bo samo v tem, da bom sebe jezil namesto p. Bernarda. Na to pa res nisem pomislil vse dokler me ni p. Bernard spomnil. Samo da mi on ne. bo zdaj vračal milo za drago in svoje prispevke pošiljal zadnji trenutek. Slovesno mi je obljubil, da peresa ne bo odložil, kdaj bo pošiljal članke uredništvu, to sva pa pozabila dati v pogodbo . . . Vsekakor mu želim skorajšnje okrevanje in vrnitev k pisalni mizi. Bralci “Misli” bi njegove klene članke težko pogrešali. ^ Med počitnicami smo imeli v Baragovem domu precej obiskov slovenskih družin iz drugih držav, ki so se na potovanju ustavile v Melbournu ter hotele videti tudi naše versko središče. Vsi rojaki so vedno gostoljubno sprejeti in radi jim pokažemo vse, kar je pri nas zanimivega in ogleda vrednega. Tudi k sestram v Slomškov dom jih popeljemo, da vidijo še ta del našega centra, četudi je par minut oddaljen. Vsekakor smo obiskov veseli. Znak so nam, da Slovenec tudi v tujini rad obišče domačo cerkvico ter si osebno ogleda o čemer je bral v “Mislih”. ^ V januarju smo cementirali prostor okrog cerkve, za kar se imamo zahvaliti Purgarjevemu Francu. Zdaj nas čaka prostor za cerkvijo, da ga izravnamo in prekrijemo z asfaltom: to bo igrišče za fante hostela ter prostor za parkiranje avtomobilov Na vrtičku Baragovega doma obenem. — V dvorani pod cerkvijo smo pa tudi na' pravili korak naprej: po treh dneh dela je pod pol°' ; žen, le za primerne zračnike ob steni se še nisti*0 | odločili. V kratkem bo uglajen in naloščen ter reS | lepa pridobitev dvorani. Za pod se moram zahva' liti našim prostovoljcem-tesarjem: Antonu Brnet11' Ivanu Šestanu, Petru Voriču, Alojzu Kerecu, Jože111 ; Turku. Cirilu Čamplju, bratom Hermanu in Rudit11 ; Jaksetiču ter Alojzu in Ivanu Rutarju. V imenu naS® skupnosti iskren Bog plačaj! 0 V okviru naše duhovne obnove kot priprav« j na evharistični kongres sva s p. Stankom začel® ! maševati po slovenskih domovih. Družina se s hišnim1 j prijatelji, morda sorodniki in slovenskimi sosedi zbef* okrog mize, na kateri eden od naju opravi sveto da' ritev. Kot prava družina pn i h kristjanov in JezUs j med nami. Da bi si le pridobili tudi delček njihovega ; duha! Po maši posedemo in se ob kavi ali čaju p° : domače pogovorimo o verskem življenju. (V tefl1 pogovoru bi želel malo več sodelovanja in pomoč' ; vseh, da razgovor ne zaide predaleč od svojeg3 i namena.) Mašo na domu smo imeli doslej pri Hervatinovif1 | v Kew, pri Sankovičevih v Clifton Hillu ter Pr' : Oppeltovih v Ashburtonu. Povsod je bilo doživetje zase in res prijetno domače. Družine, ki bi želele sveto mašo, naj se prijavijo, da napravimo seznafl1 j za prihodnje tedne. Več kot eno mašo na domu te' ' densko pa žal zaradi preobilice drugega dela s p-Stankom ne moreva imeti. 0 Rad bi tudi čim prej imel dokončni seznaB1 j andidatov za prejem zakramenta potrjenja — birme, a začnemo s poukom. Do prihoda škofa Stanislava *ča imamo res še skoraj celo leto, a bo v pri-j^ava^ na kongres hitro minilo. Starše bi rad opomnil, jel' ^r!^a^encev zadnji čas pred birmo ne bomo spre-'■ Zdaj je fas za to — na zamero se kasneje ne °m° ozirali. ■ % Zopet nas je obiskal angel smrti. Dne 25. januarja se je zjutraj po zajtrku na svojem domu v runswicku zgrudil zadel od kapi Milan Šuban. Po- gojnik je bil rojen 19. septembra 1919, Gorjansko. !"eta 1947 se je v Kostanjevici na Krasu poročil z Mulii, leta 1953 pa z njo in sinom Cvetkom be-v Trst, kjer se jima je rodila hči Nevenka. Frank Ido pa je • februarja mirno v Gospodu zaspala gospa Marija an|pek r. Novosel. Dan prej sem ji podelil sveto n Radivoj sta bila rojena že v Avstraliji, kamor je n*&na emigrirala leta 1956. litv sredo zvečer smo imeli v slovenski cerkvi mo-°b krsti, a naslednji dan (27. jan.) popoldne So zadušnico, kateri je sledil pogreb na keilorsko °pališče. Vsem žalujočim tukaj in v domovini a e iskreno sožalje. V bolnišnici “Bethlehem" v Caulfieldu Šfc ^ziljenje. Pokojna je bila rojena 12. marca 1908, vasi Ribnica, Jupnija Velika Dolina. Poročila se _ 1V Novo vas v isti župniji, kjer je v teku srečnih živi'71 'el m°žu Martinu poklonila enajst novih slno,en): eden od otrok je umrl, od ostalih živi šest k v v domovini, en sin in tri hčere so pa v Mel-lSin111 smrt' zakonskega druga se je v juliju je h' 113 *at^' ^atr's” odpravila v Avstralijo. Bolna v v, °*:rog šest mesecev, končno se je morala zateči trpi PH^nico, kjer jo je že po par tednih Gospod rešil V četrtek (17. februarja) popoldne so krsto z j. skimi ostanki pripeljali v slovensko cerkev k ma-Vai^u^nici, nato je bil pogreb na pokopališče Spring-’ kjer bo blaga pokojnica čakala vstajenja. So-)e vsem sorodnikom tukaj in doma. Tudi za adelaidsko naselbino moram zapisati ro' ^Va smrtna slučaja. Prvi je Jožef Katz, ki je bil y ^ - marca 1922, Polička vas, župnija Jerenina. je V°)n' je bil ruski ujetnik, po vrnitvi domov pa Av**o Grčije in Italije v letu 1949. emigriral v rijoStralii°- Leta 1961 je iz domovine sponzoriral Ma-7 °,/°rc*an *z Šentjerneja na Dolenjskem ter sta se Ulecembra istega leta poročila pri Sv. Patriku v ^delaidi Delal je pri pošti, domek pa sta si ustvari- na ,mestnem okraju Klemzig. Zadnji čas je bolehal Adela'^'* 'n Se mora' zate^i v bolnišnico (Royal Hospital) kjer je 15. januarja letos izdihnil, v zadušnica je bila v torek 18. januarja opoldne Matere božje rožnega venca, Prospect, po-Pa so ea na West Terrace Cemetery. — Po-zapušča tukaj ženo, doma pa sestro. Obema in ostalim sorodnikom naše besede tolažbe in vere v vstajenje. Q V soboto 5. februarja dopoldne so v Ade-laidi pokopali Gustava Sormana, ki je bil dolge mesece na bolniški postelji in popolnoma odvisen od tuje pomoči. Že pred božičem sem ga pripravil na srečanje z Bogom, ki ga je zdaj rešil trpljenja. Pokojnik je bil rojen 8. julija 1907 v Slovenskih Konjicah. Žena Marija r. Založnik mu je umrla med zadnjo vojno, on pa je po vojni živel kot begunec v Avstriji, od koder se je v januarju 1950. izselil v Avstralijo. Živel je na raznih krajih Južne Avstralije, največ v Adelaidi. Kot samec si ni znal dosti pomagati, ne z redom v hiši ne s hrano. Ko je obnemogel in obtičal brez vsake postrežbe, je bila bolnišnica zanj edina končna postaja. Mimo je zatisnil oči na večer 1. februarja v Milford House bolnišnici v North Adelaidi. Kljub temu, da je živel zapuščeno in več ali manj vase zaprto življenje, ga je kar lepo število znancev spremilo k zadnjemu počitku. Njegov grob je na Centennial Park pokopališču, kjer bo izmučeno telo čakalo vstajenja. — Sožalje edini hčerki v domovini, ki kljub želji nikdar ni videla svojega očeta, in ostalim sorodnikom! ^ Eni umirajo, drugi se rode, takšno je življenje. Zato naj bodo tudi krsti na vrsti; zdaj jih je zaradi prejšnje dvojne številke kar za dva meseca: Dne 2. januarja so bili trije: Tončka je dobila družina Antona Volka in Hermine r. Gustinčič v Footscrayu, Kalendo Nado družina Zdenka Šango in Anke r. Skoblar v Kew, Diano Vido pa družina Ferruccia Bizjaka in Marije r. Terenzio iz Glenroya. — Silva je nova članica družine Milana Iskra in Marije r. Iskra, East Keilor, Doris pa je osrečila družino Adolfa Grandovca in Hermine r. Gorjanc, East Brunsvvick. Obe sta bili krščeni 9. januarja. — 16. januarja je bil krščen Robert, sinko Ivana Denša in Angele r. Žižek, Car-negie. — 23. januarja je krstna voda oblila Wendy Jano. ki jo je iz Mulgrave prinesla družina Petra Lenarčiča in Metke r. Lap. — Iz Highetta so 29. januarja prinesli fantka: Peter Slavko je sinček Mirka Cestnika in Josipe r. Brejkovič. — Za Nikolaja bodo klicali sinčka v družini Jurija Smrka in Katarine r. Vidovič iz Cheltenhama. Krščen je bil 30. januarja. — Dva fantka sta bila pri našem krstnem kamnu 5. februarja: Gregor Ivan je sinko Ivana Horvata in Ane r. Svetec, Macleod, Edvin pa je razveselil družino Florjana Miočeviča in Nade r. Šprajc, Sunshine. — 6. februarja je bil krščen Brian, novi prirastek družine Dragutina Horvata in Marije r. Bohar, Mt. Waverley. Isti dan je bil krščen tudi prvorojenec Janeza Poljanška in Jožefine r. Zammit iz Alphingtona: klicali ga bodo za Štefana Janeza. — 13. februarja so bili trije krsti, prva dva v slovenski cerkvi, tretji pa v Bell Parku (Geelong): Roman Vitez in Zlata r. Šoje, Tul-lamarine, sta dobila Tanjo Zlato, Ivan Kustura in Lu-ca r. Miličevič, Campbellfield, pa Danico. — David Rajmond je prinesel srečo v družino Rajmonda Seljaka in Terezije r. Matjašič, Hemlin Heights. — 19. februar je v krstno knjigo zabeležil ime Daniel, ki je sinko Dragutina Turka in Julijane r. Novak, St. Albans. Čestitke vsem srečnim družinam! £ V zadnji številki je tiskarski škrat ženinu Mirku Terlikarju zamenjal ime v Mario. Da ne bo zamere in pomot, naj bo tu popravljeno. Mario Terlikar, ki ga je “ženil” nesrečni tiskarski škrat, živi nekje v Sydneyu in nima s to našo poroko nobene zveze. — Osmi januar je kar tri pare pripeljal v našo cerkev: Peter Somič (rojen in krščen v Zagrebu, po očetu Slovenec) je dobil za življenjsko družico Antonijo Jesenko (rojeno na Žirovskem vrhu, krščeno pri Sv. Treh Krajih). Alojz Rus je podal roko Ivanki Merčun. Ženin je iz Podtabora, župnija Struge na Dolenjskem, nevesta pa iz Bišč, župnija Ihan. Matija Cestnik iz Trbovelj je obljubil zakonsko zvestobo Pavli Košar, ki je prišla iz Zigerskega vrha, župnija Sevnica. — 15. januarja se je poročil Andrej Jernejčič iz Unca pri Rakeku. Za ženko je izbral Jolando Pribetič iz Antoncev v Istri, župnija Poreč. Novim slovenskim družinam obilico blagoslova na življenjsko pot! 0 Adelaidski slovenski misijon s svojo kapelico sv. Družine je 26. decembra, na nedeljo po božiču, praznoval svoje prvo žegnanje. P. Stanko, ki je bil tam za božič, je opravil sveto mašo. Je za enkrat mala hišna kapelica, a domača in prijazna. Posebno še zdaj, ko je na steni za oltarjem tudi slika svete izseljenske Družine na begu v Egipt. Zemljakov Stanko v Ballaratu jo je izdelal, in naj mu bo tu izrečena iskrena zahvala. Pri januarskem obisku Južne Avstralije sem jo prinesel ter na nedeljo 23. jan. po maši blagoslovil. Vsem obiskovalcem misijona je zelo všeč ter preprosto kapelico resnično poživi. Naša nabirka za adelaidski misijon je dosegla vsoto $5,903.44. Še stotak nam manjka, pa imamo polovico za zemljišče in hišo izplačano. Naj še enkrat pribijem: polovico od celotne cene $12,000. To velja za tiste, ki tudi v tem najdejo priliko, da mažejo patra in ga postavljajo na laž. Le kakšen pomen bi bilo lagati v ceni? Prav tako tudi obrekovanja nimajo pomena, četudi žal lahko mnogo škodijo. Slej ko prej le zmaga resnica. Tako nas uči tudi velikonočni praznik, ki nam za krivico velikega petka prikaže zmagoslavno jutro nedelje vstajenja. LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED MELBOURNE: Sobota (25. marca), praznik Oznanjenja: poleg jutraD)8 maše ob sedmih tudi večerna ob pol osmih. Prilik5 za velikonočno spoved. Cvetna nedelja (26. marca): Maša ob osmih in desetih. Blagoslov oljk in butaric pri deseti maš1, ki bo ob lepem vremenu pri lurški votlini. Stari«1’ ^ napravite butarice otrokom! Veliki četrtek (30. marca): Obredi tega dne ob sediO'*1 zvečer v cerkvi. Spovedovanje. Veliki petek (31. marca): Ob enajstih dopoldne kriŽe' pot (v lepem vremenu na dvorišču pred votlin0)’ j nato prilika za spoved. Obredi velikega petka sedmih zvečer v cerkvi, nato gremo v procesiji ^ božjemu grobu v lurški votlini. Spovedovanje. Velika sobota (1. aprila): Prilika za velikonočno sp0’ ved ves dan, samo pokličite patra v Baragovei’1 domu. Obredi vigilije se bodo začeli ob osmih i''e’ čer (v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini)' ; Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode . . .P0 j sveti maši vigilije bomo kot običajno imeli procesij0 Vstajenja, končali pa bomo obrede z blagoslovom velikonočnih jedil. (Ne pozabite prinesti s seb°J j stekleničke za novo blagoslovljeno vodo!) Velikonočna nedelja (2. aprila): Maše ob osmih, $ desetih in ob petih popoldne. V lepem vremenu deseta maša na prostem pri votlini. Pred mašaJO1 prilika za spoved, po njih blagoslov jedil. Velikonočni ponedeljek (3. aprila): Maša ob osmih ob desetih. Spovedovanje pred vsako mašo. SE NEKAJ DRUGIH PRILIK ZA VELIKONOČNO SPOVED: ST. ALBANS: Spovedovanje v cerkvi Srca Jezusov®' ga v torek velikega tedna (28. marca) od 7:30 zve" čer dalje. Spovedovanje tudi na belo nedeljo aprila) od 4—5 popoldne, ko imamo v St. AlbaHsl) slovensko mašo. OBILO BLAGOSLOVA ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE IZ SRCA VSEM Vaši duhovniki in Vaše sestre N°rTH ALTONA: Prilika za sveto spoved na veliki ®ehtek (30. marca) od 6—7:30 zvečer v ccrkvi sv. GFpona Velikega. LONG: Slovenska spoved na veliko sredo (29. marca) ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Družine, Bell ark- Tudi pred redno slovensko mašo na belo MORCli° (9' a,5rila) °b l,:3°’ WELL, Gippsiand: Prilika za slovensko spoved cerkvi Srca Jezusovega na veliko sredo (29. marca) B^LL 6—zvečer. LARAT: Slovenska spoved v stolnici sv. Patri ka Won°nedeljek velikega tedna (27. marca) ob 7 zvečer. ^GA: Slovenska spoved v torek velikega tedna • marca) od 7—8 zvečer v ccrkvi Srca Jezuso-'e8a, Wodonga East. ADELAIDE, S.A.: Slovenska maša kot običajno ob Štirn popoldne v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh, na oetno nedeljo (26. marca). Prilika za velikonočno spoved od dveh do začetka maše. Pred mašo blagoslov oljk in butaric, ki naj bi jih starši napravili svojim otrokom. — Enako bo slovenska maša in spovedovanje tudi na velikonočni ponedeljek (3. aprila,. Po maši Vstajenje z blagoslovom. BERR1. S.A.: Slovensko mašo bomo imeli v torek po veliki noči (4. aprila) zvečer ob pol osmih. Velikonočno spovedovanje eno uro pred mašo. Lepo prosim, pridite pravočasno! WHYALLO, S.A., bo ali pa je že obiskal Father Mikula na poti proti Zapadu. SE NEKAJ 0 POKOJNEM P. ODILU *rgeLAS SL°VENSKE KULTURNE AKCIJE” v n* se je v letošnji januarski številki spomnil V [.|,ne8a P- Odila, ki ga je večina bravcev poznala, sin ?ni^ besedah je osvetlil njegovo kulturno življenj-e'o. Takole piše: Na i v ansko vigilijo Vseh svetnikov je pri Sv. Trojici ulr'nkVenS't**1 ®or'ca^- kamor je šel nabirat poslednje 51ta e svoje večerne zarje, v miru zaspal v franči-akCj- em samostanu velik prijatelj Slovenske kulturne sveto franČii5kan p. ODILO HAJNŠEK. Duhovnik-Zatrd ,Sn Z vel'kimi delovnimi zamahi je v mnogočem 6enera°.. Povezan z rastjo mlade slovenske kulturne rev0| C1-C v *et'^ na predvečer druge vojne in med v'h V1*""0 na Slovenskem. Iz vrst njegovih Frančiško-UstVar-' ,a9ev so izSli mnogi slovenski kulturni delavci in na so se plodno uveljavili v teh letih doma liŠJnjic ,U^em: duhovnika Janez in I r' Ocnn, eleda-Eile(z a Nikolaj Jeločnik in Jože Rus, arhitekt Marjan k • slikar Jože Debeljak, pesnik Mitja Šarabon in ga ^ Cne*;ateri: mnoge mlade talente iz Odilovega kro-krva *3o*c°sile krogle komunističnih mitraljezov pri Crri obračunu junija 1945 . . . Pater Odilo je znal pobuditi mnoge talente, ki jim je dal možnosti ustvarjanja na takratnem Frančiškanskem odru v Ljubljani (danes Mestno gledališče ljubljansko), v Cvetju z vrtov sv. Frančiška, ki mu je bil urednik, v moškem pevskem zboru, ki ga je bil ustvaril in ga je z uspehom vodil muzikolog p. Ačko, s prirejanjem tečajev, razstav, gostovanj po Sloveniji. Po vojni je iz ZD dobavil prve stroje za obnovljeno celovško Mohorjevo družbo. Od rojstva Slovenske kulturne akcije je bil vse do svoje smrti njen podpornik in naročnik njenih knjižnih izdaj. Zvest ji je ostal pred leti ob znani krizi, ko so jo zapustili nekateri njegovi duhovski sobratje. V slovensko kulturno zgodovino bo šel kot vreden zbiratelj in publicist slovenske božjepotne literature, narodnih že skoraj pozabljenih nabožnih pesmi, ki jih je zapisoval in pri-občal, kot vnet pospeševatelj in nad vse prizadeven pobomik za beatifikacijo obeh slovenskih kulturnih velikanov škofov A. M. Slomška in Friderika Barage, pa kot vsestranski podpornik slovenske zdomske ustvarjalnosti in dejavnosti. Bog mu poplačaj njegovo bogato in vredno zemsko setev! nj. If^pod T riglava MARIBORSKA ŠKOFIJA in z njo vsa Slovenija je v decembru čestitala škofu Maksimiljanu Držečniku za 25-letnico zveste pastirske službe. Četrt stoletja je minilo 15. decembra, kar je bil v Mariboru posvečen v škofa in si za svoje apostolsko delo izbral geslo: Z nami Bor in Njegova Mati! Vsa leta ga odlikujeta velika duhovna širina in neomajno zaupanje. Tudi težke preizkušnje prvih povojnih let ga niso potlačile, ostal je pokonci mož, s pogledom naprej in navzgor. — Tudi avstralski Slovenci se z veseljem pridružujemo domovini in kličemo jubilantu: Na mnoga zdrava leta v službi Bogu in narodu! AMERIŠKI VESOLJCI Apola 15, ki se lahko pohvalijo z najdaljšim bivanjem na lunini površini,, so si med svojim obiskom Jugoslavije v januarju izbrali Bled za štiridnevni počitek. David Scott, Alfred Wor-don in James Irvin s svojimi soprogami so bili gostoljubno sprejeti z narodnimi nošami in s starim slovanskim običajem: kruhom in soljo. Gorenjci so jim dali v dar izdelke kroparskih kovačev. “NAŠA DRUŽBENA OBČILA, kakor radio in časopisi so poročali o množičnem prihajanju zdomcev za novoletne praznike. Toda naši rojaki so prišli domov tudi za božične praznike, ki jih tujina praznuje. Njihovi vrstniki-delavci v domovini pa niso praznovali božiča s prostim dnem. Mislim, da se je vredno zamisliti ob teh dejstvih. Ali niso prvi in drugi jugoslovanski oziroma slovenski državljani? Ali niso prvi kot drugi prispevali za socialistične družbene odnose v domovini? . . Takole piše in se sprašuje v “Družini” Mirko Plevčak po letošnjih božičnih praznikih. Z njim se verjetno sprašujejo tisoči vernih Slovencev in ugibajo, če bo novi zakon o verskih skupnostih upošteval njihovo željo. — Tudi izseljenci čakamo, kdaj bo padla spet drobtinica iz pogrnjene mize — priznanje božiča za prosti dan. Saj je zadnji čas toliko poudarjanja verske svobode v naši preizkušeni domovini. V CELOVCU se ulica, ki pelje mimo glavne pošte, imenuje “Pernhartgasse”. Ime kar nič ne diši po kakem slovenstvu. In vendar koroški mesečnik DRUŽINA IN DOM za 100-letnico smrti tega Pemharta lansko leto na drobno opisuje, kdo je bil ta Bil je koroški Slovenec in se je še pozno v življeD)11 sam podpisoval Markuš PERNAT. Rodil se je leti 1824 v Grabštanju, v vaško šolo je hodil v Tinj^l Že kot otrok je razodeval izreden talent za slika#! posrečilo se mu je, da so ga dali v slikarske šole ® še danes je znan kot eden največjih koroških in spl0*1 evropskih slikarjev. Umrl je komaj 47 let star, n je zapustil 1200 oljnatih slik iz narave, pa še neštet1’ drugih risb. Več Pematovih slik je tudi v Narodne111 muzeju v Ljubljani. “DRUŽINA IN DOM", zgoraj omenjeni celov^1 mesečnik, piše tudi o čebuli in česnu. Pove nam, “ sta čebula in česen izredno učinkovita domača zdr»'j stvena pripomočka. Na primer: Čebulo bi mo**1 jesti vsi, ki imajo sladkorno bolezen. Čebula je lab0, pa zanesljivo odvajalno sredstvo. Česen morajo uživa" tisti, ki imajo preveč želodčne kisline. Česen pri P0' ročajo zdravniki proti poapnenju žil in bolezni sr^j Da po uživanju teh zdravil ne puha iz ust naprije^ duh, popij nekoliko mleka ali užij žličico medu. “EKUMENSKO” SVETO PISMO bodo izdali ' Sloveniji približno v enem letu. Uporabljali ga bo^J lahko katoličani, evangeličani in še drugi kristja111 Izšlo bo celotno, obe zavezi, v eni sami knjigi V3 silno tankem papirju. Opombe pod tiskom sestavlja katoliški profesor Alekšič in evangeličan, luterat Miselj. Knjigo bo založila Britanska biblična družba bo stala le kakih 40 dinarjev. DVOJEZIČNI NAPISI v tržaški okolici za oznaČ1*' raznih krajev prihajajo vedno bolj v poštev. To -Slovencem v veliko zadoščenje in veselje. Zlasti sl«" devinsko-nabrežinski občini so napisi zelo očitni, velikih tablah in — lahko se reče — v pravilni venščini. Tudi tržaška pokrajina sama je vsaj za<-e postavljati dvojezične napise, vendar nekam manj ^ dovoljivo. Tako pravi poročilo. Slovenci pravijo: l' začetek je kar dobro, vztrajali pa bomo na ^ da bodo napisi točni in dovolj vidni po vsem Tr^1 škem. O SLOVENIJI JE ZAPISANO v poročilu iz dona: Nekdaj tako bogate in ponosne kmetije so Pf\ padle in ni dovolj pridelka. Vlada spoznava ve'1 napake, katere je povzročila kmetijstvu v 25 le in si prizadeva vse to popraviti. V zapuščene kme|s predele ponekod prihajajo bratje z juga in tam dobro uspevajo. LJUBLJANSKI “PAVLIHA” je pri nekom za# poprašal: Ali se strinjaš z mnenjem, da same re" lucije o potrebi odgovornosti niso dovolj? VpraK. mu je odgovoril: Seveda imaš prav. Jaz bi dodal malo ričeta. — Isti “Pavliha” tudi ugotavlja: teri naši ljudje so na poti v boljše življenje prisl' do Nemčije. — In: Mnogim bi bilo lepo, če bi bilo drugim še lepše. 1 AD VHODOM v frančiškanski samostan v Novem na Dolenjskem je vklesana v kamen letnica: Torej obhaja samostan letos pol tisočletja obda^' samostansko cerkev pa pravijo zgodovinarji, že ^ ^ stare)®a- Tudi frančiškani so prišli v mesto p lri leta pred gornjo letnico. Brez dvoma so dali .jančiškovi sinovi s svojim petstoletnim delom mestu °k°lici svoj pečat. Posebno zgodovinsko poglavje pomeni frančiškanska gimnazija, ki je lani dopolnili 225 let. Seveda ni več v rokah frančiškanov, so pa iz nje izšle mnoge markantne osebnosti polpretekle in pretekle dobe. Tudi pesnik Oton Župančič, bivši gojenec novomeške frančiškanske šole, je v svojih pogovorih večkrat spoštljivo omenjal svoje učitelje-fran-čiškane kot može plemenite kulture. NOVO MESTO S SAMOSTANOM (SLIKAL BOŽIDAR JAKAC) ‘Vtslaimfe tu in lam Pri vas doma zdaj snežec se topi, brsti drevo, trobentica cveti. Čez polje veje topel veter plah, velika noč svetlika na gorah . . . A tu jesen je . . . Grozdje zrelo že, na tratah listje zrumenelo vse . . . V oči nas grizka mrzel veter suh, iz skrinje jemlje babica kožuh . . . Vstajenja praznik isti tu in tam! O, da bi srečo nosil vam in nam — in da bi kmalu tisti veter bil, ki vam in nam solze bi posušil! ANTON NOVAČAN k» ;«!•>«* •<*:>’ '*■ .c' ' OuU- y v. • % '' c ■' »V * *v. »•****. «iaj^ pr IT A SV PAVLA Im... aJ^tolska DELA SAVEL IN BARNABA NA CIPRU !’o Svetem Duhu torej poslana sta prišla v Selevcijo. od ondod pa odplula na Ciper. Ko sta prišla v Sabinino. sta oznanjevala bo/jo besedo v judovskih shodnicah; za pomočnika sta imela tudi Janeza. Ko sta prehodila ves otok do Pafa, sta našla nekega judovskega vražarja in krivega preroka, z imenom Barjezu, ki jc bil pri cesarskem namestniku Sergiju Pavlu. pametnem možu. Ta je poklical Barnaba in Savla in je zaželel slišati božjo besedo. Toda vražar Elima — to namreč pomeni njegovo ime — se jima je ustavljal in jc skušal namestnika od vere odvrniti. Savel pa. tudi Pavel imenovan, je poln Svetega Duha vanj uprl pogled in rekel: “O ti, vsakršne hudobije poln, hudičev sin, sovražnik vsake pravičnosti! Ali ne boš nehal Gospodovih ravnih potov izkrivljati? Glej. Gospodova roka je zdaj zoper tebe; oslepel boš in za nekaj časa ne boš videl sonca.” V' tem hipu sta padla nanj mrak in tema in taval jc okrog in iskal, kdo bi ga za roko vodil. Ko je namestnik videl, kaj sc je zgodilo, je veroval in sc Gospodovemu nauku čudil. V PIZIDSKI ANTIOHIJI Pavel in njegova spremljevalca so odpiuii s Piifa In prišli v pamfilsko Pergo. Janez pa se je od njiju tečil in se vrnil v Jeruzalem. Sama sta šla iz Perge dalje in prišla v pizidsko Antiohijo. Sobotni dan sta prišla v shodnico in se usedla. Po branju iz postave in prerokov so jima načelniki shodnice sporočili: SKUŠAJMO JU SPREMLJATI Od tu naprej je v knjigi APOSTOLSKA D& LA skoraj samo popisovanje misijonskih potovali .vv. Pavla in spremljevalcev. Ko beremo v knjigi kod ga je vodila apostolska pot, je prav koristno, če imamo pred seboj zemljepisno mapo tistih krajev. Naša tu zgoraj ni ravno najboljša, vendof bo bralcu v pomoč. V desnem kotu spodaj je Jc ruzalem, v levem zgoraj Rim. Po tem ozemlju suče Pavlova pot, ki jo je vsaj deloma prehodH trikrat. V pričujočem poglavju je popis prve Pavlovc poti. Vsi kraji, ki jih pisatelj omenja, so zgod0' vinsko dobro znani in nekateri še danes obstO' jajo, čeprav pod drugačnimi imeni. Otok Cip?r ima še vedno isto ime in ves svet ve, v kakšnih težavah — političnih in narodnostnih — živi]0 ljudje na njem. Za izhodišče svojega misijonskega dela na ot°' ku sta imela judovske shodnice, kjer sta se ustU' vljala ob sobotah. Pisatelj Luka ne pove, da & bila imela med Judi kaj dosti uspeha, za veT« sta pa pridobila pogana, rimskega namestnik Sergija Pavla. V MALI AZIJI Od tega poglavja naprej ni več govora Savlu, do kraja se je spremenil v Pavla. Barnab& ostaja vseskozi kot Barnaba. Tretji, ki ga prel' šnje poglavje imenuje njunega “pomočnika”, r Napisal evangelist sv. Luka Brata, če imata kakšno spodbudno besedo za ljud-s,vo> govorita!” ' avel je vstal, dal znamenje z roko za mir in fekel; Izraelci in vi, ki se Gospoda bojite, poslušajte! tega naroda, Bog Izraela, je izvolil naše očete in P°višal ljudstvo, ko je bivalo v egiptovski deželi, in jih Jc °d tam z vzdignjeno roko vodil. Kakih štirideset jni • v Je imel z njimi v puščavi potrpljenje. K° je pa pokončal sedem narodov v deželi kana-anski, jim je v delež dal njih zemljo: po približno Stiris,° petdesetih letih. Potem jim je dal sodnike do Preroka Samuela. Od tedaj so pa zahtevali kralja in jim je dal za štirideset let Savla, Kisovega sina, ^oža iz Benjaminovega rodu. Ko ga je odstavil, jim je za kralja obudil Davida. katerem je pričal: Našel scin Davida, Jesejevega sina, ^Ije. ____ ^e*usa Odrešenika, kakor je bil obljubil; pred nje-lm prihodom pa je Janez oznanjal vsemu izra- Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Kov «lsk, cmu ljudstvu krst pokore. Ko je Janez končava! svoj tek, je govoril: Nisem ,s*i, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja a' mu nisem vreden odvezati obuvala z nog. ®ratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kar je med ^atni bogaboječih! Vam je poslana beseda odrešenja. Isti namreč, ki prebivajo v Jeruzalemu, in njih PoKlavarji, ga niso spoznali in so s svojo sodbo do-Fnlni|j govore prerokov, ki se vsako soboto bero. ^prav niso našli nobene smrti vredne krivde, so Pilata zahtevali, naj ga da usmrtiti. Ko pa so do-P°*n,*i Vsc> kar je o njem pisano, so ga sneli s križa Položili v grob. Toda Bog ga je obudil od mrtvih; c dni se je prikazoval tem. ki so bili prišli z njim Galileje v Jeruzalem in ti so zdaj njegove priče prid ljudstvom.” RAZLAGA P. BERNARD tisti Janez. ki sta ga pred časom prav ta dva privedla iz Jeruzalema v Antiohijo in je najbrž poznajši evangelist Marko. Zakaj se v pričujočem poglavju ločuje od ostalih dveh in se vrača v Jeruzalem, ni povedano. Ne moremo si misliti, da bi bil nepokoren, saj se je svojevoljno pridružil v’ Antiohiji Pavlu in Barnabu, mogel se je tudi svojevoljno ločiti od njiju. Vendar bomo pozneje brali, da Pavel s tem ni bil ravno zadovoljen . . . S Cipra sta torej Pavel in Barnaba sama nadaljevala pot proti severu. Iz mesta Perge v pokrajini Pamfilija sla dospela v drugo Antiohijo v provinci Pizidija. Njene razvaline kažejo še danes, mesta pa ni več. Vsi ti kraji so bili po tedanjem pojmovanju dosti daleč drug od drugega. Kako so misijonarji potovali, je vprašanje zase. Čez. morje seveda z ladjami, ki so poleg raznega trgovskega blaga sprejemale tudi potnike in z veliko počasnostjo merile morske daljave. Po suhem — gotovo že preko otoka Cipra — je bilo treba stopati peš in prenočevati kjer koli. Le tu pa tam je bil morda na ponudbo prevoz na kolesih z vprego. Enako je moralo biti v Mali Aziji, verjetno še slabše. Ko pisatelj molči o času, ki sta ga Pavel in Barnaba — na Cipru tudi Janez — porabila iz kraja v kraj, si dandanes pač niti približne slike ne moremo napraviti. Po prihodu v novo Antiohijo — prva pot v shodnico! Ondotni Judje so ju kot rojaka iste krvi lepo sprejeli. Brez obotavljanja so jima dali tudi besedo, kakor je bila navada, če je neznani Jud iz tujine prišel v kako judovsko naselbino. Prišleca sta to pričakovala in Pavel je povzel besedo z dobro premišljenim govorom. Zelo na kratko ponovi staro judovsko zgodovino, ki zdaj sicer nima več kaj prida pomena, toda iz nje je tako naraven prehod v oznanjevanje Jezusa Kristusa. (Dalje v aprilu) II NIŠE « Zadnjič nam je p. Hugo opisal, kako je misijonski tovornjak žalostno k-ončal življenjsko pot. Našel je svojo “smrt” pod kamionom, ki je vozil na napačni strani “ceste”. P. Hugo nam je razložil, kako važno je pri misijonskem delu transportno sredstvo. Isto je pisal tudi v domovino in Ljubljana, kjer je v šiški svoj čas kaplanoval, je prisluhnila njegovim klicom SOS. Po zadnjih poročilih so misijonarjevi številni prijatelji začeli zbirati za nov tovornjak. Kako da- leč so prišli z nabirko in če bodo sploh prišli do konca visoke številke, mi ni znamo. Vsekakor patru rade volje prepustimo, da tudi od naših nabirk vzame za kak “vijak novega avta”. Razumemo, da je vozilo misijonu nujno potrebno. Tako je naš posinovljenec za nekaj časa moral zamenjati avto z bicikljem, v kolikor ga more uporabljati. Vsaj za gotove dostopne kraje je boljše kot pa noge. Zamenjal pa ga je tudi — za bolniško posteljo in to je bil glavni vzrok, da se že tako dolgo ni oglasil. To smo zvedeli mimogrede in ne od njega, zato nam ni znan vzrok bolezni ter koliko časa je bil v bolnišnici. Vsekakor mu želimo obilico zdravja, da bo lahko nemoteno nadaljeval misijonsko delo. Je pa pri vsem tem p. Hugona doletelo tudi po- sebno veselje: v januarju je dobil pomočnika. Njegov slovenski redovni sobrat, p. Evgen Ketiš, mu je šel na pomoč. Doma je od Sv. Trojice v Slovenskih goricah in je zapel novo mašo leta 1955. Tudi on je nekaj časa mislil na delo med avstralskimi Slovenci, končno pa je zaprosil za Afriko in uspel. Nekaj mesecev se je v Parizu pripravljal s tečajem francoskega jezika. Za božič nam je pisal od tam, 20. januarja se nam je pa že oglasil iz misijona p. Hugona. Kaj zanimivi so njegovi prvi vtisi, ki nam jih sporoča v svojem pismu: . . Prispel sem na cilj. KahSO1’ nasprotje se je pojavilo med tem, kar sem videl v teh nekaj dnevih in med raznimi diapozitivi in filfl11’ ki sem jih mogel gledati pred odhodom iz Evrope & v krasnih Kodak-barvah zakrivajo resničnost. SeveiT1 Togo, kjer je naš misijon, je vse kaj drugo kot r°' mantika. To je dežala, ki se dotika največje puščave' Vožnja po cestah, ki se vijejo po nepreglednih pust*® krajih, je bolj akrobatika — pogosto čutiš želodec ' grlu. Najboljši šofer ter dobro vozilo zdržita kom31 tri leta — po treh letih sta oba kripelj. Tako neka^ mi je povedal spremljevalec. Sedaj razumem, zaia! naš škof p. Bartolomej Hanrion O.F.M., ki vo^1 severni del Toga, po treh ali štirih letih zahteva & vsakega misijonarja nekaj mesecev oddiha v domovi*11' pa čeprav je to združeno z novimi stroški. Kande f je še posebno težak misijon. Ob prihodu sem ni^1 našel doma ne p. Hugona in ne p. Frančiška — sta v bolnišnici, eden bolj bolan kot drugi . . . Sk^ Togo zdaj delajo lepo asfaltirano cesto in z njo ^ imel misijonar vsaj dobro in lažjo zvezo z jugom 28 dobavo hrane in raznega materiala. Seveda pa se s tem razvil turizem, ki se tako rad pokaže v vs«j romantiki ob lepih cestah, misijonar bo pa šc ^ čutil strašno bedo zaledja . . Upamo, da se nam bo do prihodnje številke tu^1 p. Hugo spet kaj oglasil. P. Evgen nam pošilja gove pozdrave iz bolniške postelje, obenem pa izra^1 svoje upanje, da bo tudi on deležen naših molitev ^ žrtev ter seveda prepotrebnih sredstev za misijonsk0 delo. Kaj bi mu mogli odreči? Zato Melbourne kl^ Sydney na korajžo: Mi smo posinovili p. Hugona, ** pa dajte p. Evgena! Bomo videli, kdo bo koga prekoS'1 v nabirkah za naš slovenski misijon v Afriki. Velja? NAŠE NABIRKE °AR0\I za SKLAD “MTSL1”: Sl4- Vlado Puc; $7.- Marjan Lauko, Stanislav amsa; $5. janez Klinar, Cvetko Falež; $4.- Alojz reza; $3.. Karl Mezgec, Stanko Pevc, Ivan Kova- ? ’ Gašper Jug, Alojz Žagar, Roman Uršič, Agata “phuller, Marcela Bole; $2,- Marija Nekrep, Štefan ®Plak, Tinka Urh, Anton Gjerek, Ivan Frank, Ana ,Jtič, John Mihič, Adolf Peršič, Mirko Godec, Alma efanič, Marta Veljkovič, Jože Zupančič, Lojze Dr-A°i e''. Franc Št rubelj, Slavko Drezga, Josip Rupnik, p Žakelj, Valerija Pančur, Ivan Plesničar ^ranc Petelin, Zora Uljanič, Bogomir Krševan, Du-ptn Rudolf, Janez Kucler, Marija Habenschuss; $1.- eter Brižal, Boris Dolmark, Vinc Mavrič, Ana Cam- j^ner’ Vincenc Mrzel, Viktor Lauko, Janez Rotar, ‘*riJa Kogovšek, Peter Lenarčič, Janez Krajnik, Mi-£.n ^avič, Frančiška Veber, Marija Zai, Jože Slavec, lo?aZ*ano Smotlak, Max Namestnik, Bruno Bolko, Sk^ Štefka Tomšič, Vera Mukavec, Anton 2 Marjan Vihtelič, Leopold Bajt, Vida Hlastec, ■°ra Svetina, Marija Peršič, Jožefina Braletitch. L,P; sTANKO PODERŽAJ. INDIJA — $5 - Roman Z516- S4.- Cvetko Falež; $2.50.- Leopold Bajt; $2,-Agata Schuller. 2 ■ Hugo DELCNJAK, AFRIKA — $20- Agata ^ Panič; $18,. juika Mrčun; $6.- Zora Svetina; $5.-j°nian Uršič, Alojz Žagar (S.A.); Cvetko Falež (ACT); j0- . Anton Cevec, G. & I. Grant; $2.60,- Rikarda Ko-Marija Radin; $2.- N. N. Kew, Leopold (ACT), Jože Tomažič, Agata Schuller (NSW). FRaNčIšKOVA MLADINA — $10- “Misli”. Kot je v prejšnji številki omenil p. urednik, smo zaključili naše večletno in uspešno zbiranje za SLO-VENIK. Tako je tudi Peta celina doprinesla svoj delež k tej važni narodni ustanovi v Rimu. Čim pride obljubljeni seznam darov, ga bomo objavili v Mislih. Bo zanimiva primerjava, koliko smo nabrali z ozirom na druge skupine slovenskih izseljencev. Naj na tem mestu izrečem še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste pri tej važni akciji sodelovali. S to številko “Misli” bi začeli NOVO NABIRKO, katero bralcem in naročnikom toplo priporočam. Za FRANČIŠKOVO MLADINO gre, za slovenske fante, ki se v domovini kot mladi frančiškanski študentje pripravljajo na duhovniški poklic. Med njimi so tudi bodoči duhovniki med avstralskimi Slovenci, saj je slovenska frančiškanska provinca prevzela skrb za dušno pastirstvo izseljencev Pete celine. Frančiškovi sinovi so prvi prišli za Vami v Avstralijo, štirje še delujemo, za bodočnost pa nam je obljubljen dotok mladih moči, da Avstralija ne bi ostala brez slovenskih izseljenskih duhovnikov. Provincija vzdržuje 35 klerikov in gojencev serafinskega kolegija in kot nam poroča p. provincial, skupni možni prispevki redovnih hiš po domovini ne zadoščajo niti za prehrano. Zato so za vzdrževanje redovne mladine začeli tudi s posebno letno nabirko po frančiškanskih cerkvah. Prav je, da priskočimo na pomoč s svojo akcijo ter si tako nekako zagotovimo bodoče izseljenske duhovnike. Kajne, da boste sodelovali po svojih močeh? Sleherni dar za Frančiškovo mladino bo Gospod žetve po svoje povrnil, od strani našega lista pa vsem darovalcem že zdaj iskrena zahvala. Za FRANČIŠKOVO MLADINO naj danes nabirko začno “Misli” s svojim darom: deset dolarjev. Teh velikonočnih dobrot pa v Afriki ne bodo imeli . . . ŠIMNOV LIPE Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) 3. BERAČ IN SIROTA OSEM DNI PO SEMNJU v Kranju so na dražbi prodajali Šimnovo posestvo na Otoku. Že na vse zgodaj so se zbirali ljudje okoli ponosne hiše. Od blizu in od daleč se je zbrala ogromna množica. Vsi so hoteli vedeti, v čigave roke bo prišla ta velika kmetija, ki je bila največja v vsej vasi in še daleč naokoli. “Daleč jo je privozil Šimen”, je govoril stari Jernač. “Največja kmetija na vasi, pa jo je pognal po grlu”. “O ti moj ljubi Bog”, je zdihovala Strojeva Špela. “Pa je bil tako razumen fant, ko je prevzel posestvo. Kdo bi bil kaj takega pričakoval!” “Sama mešetarija ga je zapeljala. Odkar je začel hoditi po semnjih, mu je začel grunt narazen lezti.” “Le čemu se je tega lotil? Mar mu je bilo treba?” “No, treba mu zares ni bilo. Takšno posestvo, lepe njive, zarasle šume, razsežni travniki; v sanjah bi bil lahko na njem gospodaril, če bi bil ostal pameten. Tisto figo dolga, kar ga je imel, bi bil mimogrede poplačal. Pa ga je satan premotil, da se je vdal Petaču in začel z njim po sejmih laziti. Seve, Petaču je dišala pijača, pijancu nesramnemu, ki sam ni imel kaj izgubiti, da ga je zavedel s seboj na kriva pota in potem za njegove denarce pil po gostilnah. Če bi bil Šimen malo manj radodaren, bi se stari cigan gotovo ne bil toliko pulil za njegovo druščino. Bog ve, kakšne plače mu je slikal, da ga je pridobil na svojo stran. In Groga, revež lahkoverni, je mislil, da bo zdaj na mah obogatel in se znebil vsega dolga”. “Je že tako: ljudje nimajo nikoli dosti. Čim več kdo ima, tem več hoče imeti”. “Pa na mešetarijo se vrže! Že rajna mati so pravil' kar mešetar zasluži, sproti zapije. Tako je s kupčij^ za likof je vedno pijača, pa se je navadiš kot ber> malhe. Pijača je še vsakega zdelala”. "Meni se le žena smili, Lucija, ta uboga reva!” "Ona tega res ni zaslužila. Trudila se je in garal® kolikor so ji dale moči, no, pa saj vemo kako r če gospodarja ni pri hiši. On vse dni z doma, olfl pa sama s posli ni bila kos. Tako je moralo vse v nič. Čudno, da se je še tako dolgo zavleklo.” “Kaj bodo pa zdaj počeli? Sveti Bog, mar b^1 šli beračit? Pa iz take hiše!” “Ne bom dvakrat rekel, da jih ne bo še obči”’ imela na glavi. Saj vemo, kako je: pijanec se spr‘'' obme, kadar se v jamo zvrne. Stari se delu ni^ več ne bo privadil. Lipe je pa še premlad, da bi za kako rabo.” “A, Lipe! Potepenec! Vsa vas ga je polna. Kjer f med otroci kak pretep ali kaj drugega nafO^ povsod je Lipe zraven. Že zdaj se vidi, da se bo r očetu vrgel. Zadnjič so pravili, kako se je v Kra®i| napil. V dušku je izpraznil kozarec in potem je pijan kot krava. Tak smrkavec! Uboga mati, ^ ima takega sina!” Ta razgovor je slišal Lipe. Že na vse zgodaj ^ bil vstal, ko je bila še tema in še preden so za$ prihajati prvi ljudje. Sedel je ob odprtem gledal mater, ki je sedela za pečjo in bridko ibte'3 Ves čas se ni ganil. Ko je pa slišal svojo obsodbo iz tujih ust, ga ** vrglo s sedeža. Skrivaj se je splazil iz hiše Pre^ dvorišča v živo mejo za vrtom. Tam je ležal ves d*? Mislil je, da mora od sramote in žalosti uni*^ Tam pred hišo je pel boben, birič je s hripavl|f glasom izkliceval cene, njemu pa je neprestano P zvanjalo v ušesih: berač, berač! In še: lopov, lop0'1 lopov! Potem pa se je ta godba zmedla in iz vs^ je slišal samo še eno: pijanec, pijanec, pijan6*'’ Tiščal si je ušesa, grebel glavo v zemljo, toda * vedno je slišal Jemača in Špelo, ki sta se pogovarja pred hišo. Iz šundra in trušča, ki ie vrvel Pre hišo, so udarjali na ušesa le eni zvoki: Pijan * krava, pijan ko krava! udi očeta tisti dan ni bilo domov. Sama mati Sph'!*1 v hiši 'n Je morala odgovarjati biriču, jim 3 sobi, čisto sama v tej težki uri, ko se bi 'x16 t*oma^>ja podirala. Obupana je poslušala src« .glas’ ki je prihajal skozi odprta okna, in - se ji je trgalo, kadar je naznanjal, da je prodan j,j J. ta 2daj drugi kos lepe domačije. Hrušč in šum, na VeS dan hrumel okoli hiše, se ji je zdel ko ernko Pesem- Zares, ali je niso žive devali v tišjnVe^er so se ljudje razšli in okoli hiše jc nastala go«3-- ^'mnovi niso bili več v svojem. Postali so stil * V tu^‘ ^jer ^ jc nov' g°sP°dar še pu- ?a nekaj časa iz usmiljenja. Berači, berači! jut^Udi Ponoči še ni bilo očeta domov. Šele proti Ne, nas'ednjega dne ga je pripeljal Strojev hlapec. jark estr>ega od pijače ga je našel v obcestnem ’ k° se je vračal domov iz Mošenj. ** Lucija je vzdihnila, sc zahvalila hlapcu in bledloa m°^a v posteljo. Ponoči na to se je Grogi •»air ^‘vie je otepal okoli sebe in vpil, da do-Je ne proda. Groznica ga je tresla. p0v°V'ca'' so zdravnika. Ta je zmajal z glavo in t*snila • <*a nC more n‘® pomagati. Pljučnica je pri- zdra ■ m ta zavratna bolezen zagrabi pijanca, 'k in zdravila ne pomagajo več. Tr" se ^n' ‘n tr’ n°č> je Groga blodel, četrti dan pa boin^_ Uvedel in klical Lipeta. Mati, ki je čula pri Zarj. ’ 8a je šla iskat. Našla ga je v svislih, sina V seno- Vse te dni, odkar je iz gruntarskega Pot, P°stal berač, je tičal v senu in se le redkokrat **1 v hiši. ^eraH Prj 0 Je ubogal mater. Kaj naj bi pri očetu? silj] HCm oi-etu> ki jim je vse zapravil in še njega svisi; * postal pijanec Počasi se je splazil iz bedn m stoP'l za materjo. Zagledal je očeta vsega Prev? i 'n os'velega na postelji. Usmiljenje ga je do 0v°' ^se te dni mu je raslo v srcu sovraštvo 0če a’ zdaj pa je bilo mahoma vse pozabljeno. 11111 je sprožil naproti shujšano roko: ‘0dpusti mi. Lipe!” Peta saj k v so zahle solze. “Ne govorite tako, oče, »ost; Se vse dobro”, je jecljal v prečudni ginje- 2at tako ” iu ^e”’ j® ti^o govoril Groga. “Vsaj upam čutj,^ j606 Pa ^aka le grob. Le nič mi ne ugovarjaj, ni a ne bom več dolgo. Ni mi žal za življenje, Poslovi ^°st' vredno, in bolje je, da se za vedno žal0sten 0l* njeSa- Ne majaj z glavo in ne bodi bilo * . . Zaradi tega. Bolje je tako. Poleg mene bi me ^ 1 'n materi življenje vsak dan težje. Strast ZaPeljala, nikoli več bi ji ne bil gospodar. Boril sem se proti njej, bili so dnevi, ko nisem okusil kapljice pijače. Pa me je vselej spet zgrabil vrag, druščina me je speljala in zopet sem padel. Ti boš zdaj sirota brez očeta in berač brez doma. Svoje zaničevano in zapljuvano ime ti zapuščam. To je vsa dediščina, ki ti jo ostavljam. Žalostna je, toda če jo boš znal prav obrniti, ti lahko pomaga do boljšega življenja kot je bilo moje. Na meni vidiš, kam pripelje človeka strast. To moje onečaščeno ime, ki ti ga zapuščam, naj ti bo veden opomin, da v življenju ne boš posnemal svojega očeta, ki je bil v boju s strastmi pravi slabič. Ne hodi po poti, ki sem ti jo kazal s svojim zgledom. Mater posnemaj, ta je bila vedno tako tiha, pa je nosila breme, težko ko gora. Po njej moraš imeti nekaj močnega v sebi. S tem boš irtienu Šimnov spet priboril čast in spoštovanje. Z one strani groba te bo povsod spremljal duh tvojega nesrečnega očeta in te svaril pred zablodami. Predvsem mi pa obljubi, da ne boš pil. Enkrat sem te silil, da si pil, zadnjič v Kranju, danes pa te prosim: nikar ne pij!” Lipe ni vedel, kako mu je pri duši. Pokleknil je ob očetovi postelji in mu svečano obljubil, da se bo vse življenje varoval pijače. Za tem je zadovoljen smehljaj prepregel bledo bolnikovo obličje. Naslednjega dne je Lipetov oče umrl. (Dalje prihodnjič) P. Bernard vse naročnike “Misli” pozdravlja iz bolniške postelje in se vsem priporoča v molitev. V sredo 23. februarja je bil pod nožem. Operacijo je kar srečno prestal — ni odpovedalo srce, kot so se zdravniki bali. Upamo, da bo kmalu zopet za pisalnim strojem (pater mu pravi “kavs-mašina”). Tudi mi ga priporočamo v spomin pred Gospodom.. UREDNIK Cv svsvn/(y/ Od ruskih pisateljev verjetno najbolj čitajo po zapa-du dela Dostojevskega. Sovjetski režim ga je koj ob začetku označil za reakcionarnega pisatelja, zato je v Rusiji ostajal dolga leta v pozabi. Zdaj pa zdaj so ga omenjali, a teža obsodbe je ležala na njem ves čas. Zato je tudi trpelo raziskovanje njegovega pisateljevanja. Njegova zbrana dela so izdali le dvakrat: v letih 1926—30 v 13 zvezkih in zdaj po Stalinovi dobi 1956—58 v 10 zvezkih. Javnost se je morala zadovoljiti le z majhno neklado Izbranih del, veliko premajhno za naraščajoče povpraševanje za tem “prepovedanim sadom”. V dobi do velike čistke so izhajala tudi njegova pisma in sicer so objavili pisma Dostojevskega do leta 1877. Leta 1959, po 29 letih, je izšel nov zvezek pisem. Samo v 5000 izvodih so dovolili naklado, kar je zadostovalo komaj za knjižnice in nekatere profesorje, ki bodo na podlagi teh pisem laže razumeli nastanek Dostojevskega Bratov Karamazov. Teh zbranih 322 pisem pa ne podaja samo pisateljevega literarnega pojmovanja, ampak tudi njegovo versko prepričanje. Romanopisec je vse življenje iz globine svoje duše ostajal zvest veri. Sleherni osebi, ki se je izneverila veri, je priporočal čitanje evangelijev. Iz pisem vidimo, da so ga mnogi vprašali za svet tudi v verskih problemih. Neki slušateljici višnjega ženskega tečaja je Dostojevski pisal v Petrograd 15. jan. 1880.: “Vaše pismo je toplo in odkritosrčno. Zares trpite in ne morete, da bi ne trpeli. A zakaj si niste najprej zastavili vprašanja, kateri so ljudje, ki zanikujejo Kristusa? Dajte me razumeti, nečem reči: ali so dobri ali so slabi, ampak ali poznajo Kristusa takšnega, kot v resnici je? Verjemite mi, da ga ne poznajo. Kajti če bi ga le malo poznali, bi takoj uvideli njegovo izredno in neobičajno naravo, ki ne sliči nobeni od vseh drugih ljudi, dobrih ali slabih. Drugič, vse te osebe so površne v tem, da nimajo niti najmanjše znanstvene priprave v poznanju tega, kar zanikajo . . . Poznam množico ljudi, ki so se, potem ko so ga zanikali, Iz pisem Dostojevskega vrnili iz vse svoje duše h Kristusu. Ti so žejali P resnici na nelažniv način in kdor išče, ta kofl® vedno najde ...” V pismu Ozmidovu priporoča iz Petrograda arja 1878. čitanje svetega pisma: “Predobri in P' dragi Nikolaj Lukič! Kaj naj Vam odgovorim • ' Če bi dolge ure razpravljala, to bi že bilo neka). ' pa morda nič; besede in debatiranje še najmanj r priča nejeverne. Ali bi ne bilo bolje za vas, ak° pazljiveje čitali pisma apostola Pavla? Mnogo govof veri, in ni mogoče bolje o tem govoriti. Dobro bilo, da bi čitali tudi vse sveto pismo, v kaks®. prevodu. Ta knjiga daje v svoji celoti čudovit v Na primer: nenadoma spoznate misel te vrst«’ zgodovini človeštva ni knjige, ki bi bila tej in je ne more biti. In to, če ste veren ali ne . • ' Neki neznani materi je pisal iz Petrograda ' marca 1878.: “Draga gospa! Vidim iz pisem, da dobra mati in da mnogo skrbite za svojega otrok3’ postaja večji in večji . . . Ima tri leta: učite evangelija, učite ga verovati v Boga strogo po vt vedi. To je pogoj “sine qua non”, sicer ne bo fll dobrega ... Ne morete si misliti boljšega, kot Kristus, verjemite mi to ...” Z. ^ NIČ NI DRUGAČE Saj zdaj nič ni drugače: hlastno kot nekoč ljudje hitijo na delo — vsak dan. Brez konca sonce pajčolan odgrinja in zajema daljave v zlate dlani — vsak dan. V tujino fant odhaja v skrbi za kruh . . . Misel na dom v srcu ostaja — vsak daO* S hriba v hrib nemiren se ptič preletava, postoji in spet odleti — vsak dan. Kot bilka nežen človek vzcveti, ljubi, vzdihuje, trpi in po malem trohni — vsak dan. FRANCE LOKAR ijf IZPOD SYDNEYSKIH P- 'alcrian Jenko O.F.M. Kaphael's Slovenc Mission ^ 'lerrjlantls Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 Tel-: 637-7147 VELIKONOČNI SPORED b)26- marca, CVETNA NEDELJA: 8:30 Merrylands: paa!°slov zelenja, tiha maša. 1:00 popoldan Horsley le ^ ski zemlji): blagoslov butaric in ze-nal° procesija, kateri sledi sv. maša na prostem. ^ e uie mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja. id *i 'n družabnost (kakor lani oktobra). Naslov s 0v zemljišče: 45 Ferrers Rd.. Horsley Park. s\36' ®arca- veliki četrtek: 7:30 zvečer, Merrylands, *ki Ifla*a zadnje večerje, prenos Najsvetejšega v stran-("Je°'tar’ raz'tr'vanje oltarjev, češčenje Najsvetejšega zus v ječi”), do desete ure. ^Ph'" Rlarta’ ve,iki petek: ob 3:00 popoldne, St. Jo-op s' Leichhardt (blizu vogala Rofe and Roseby Sts.) Ob 7 Ve'^e8a petka, ki se zaključi s sv. obhajilom. iip0st'3(? zvečer, Merrylands, isto kot zgoraj, nato še Hre)S ‘lv*lev Najsvetejšega v božjem grobu (do desete tUrjji apri,a> velika sobota: 7:30 zvečer, Merrylands, Li- | vodc‘a Ve**konočne vigilije (blagoslov ognja, sveče, 8;3q ler obnovitev krstnih obljub) in končno ob 2 s'- maša velikonočne vigilije. Poje mešani zbor. sp0(j, aPr*la, Velika noč, Vstajenje našega G<* ^ev$ki ’*tZusa Kristusa. Merrylands, 8:30 in 10:30 Uri 1 Z'30r P°je pri drugi maši. Wollongong ob 6. ivečer. oOo SPOVEDOVANJE ZA VELIKO NOČ Vs€j • 5e „a J P°1 ure pred božjimi službami. Posebej pa Mtrry]Ve**^ Petek v Leichhardtu od 2—3 pop. in v v ar|dsu od 6:30 do 7:30 zvečer. Na veliko soboto in v ?.tovvnu od 12—1., v Cabramatti od 1:30—2:30 errylandsu od 6:30—7:30 zvečer. oOo Blagoslov velikonočnih jedil v«i|. *pOvec) , soboto v Blacktownu in Cabramatti po nvr^11’ v Merryl“dsu ob 4. pop., ter po veto^ la ’• Na veliko not po mašah (tudi v Wollon- ,/ ^isli ■». ’ ^arch, 1972 SLUŽBE BOŽJE 9. aprila, Bela nedelja. Merrylands. Sv maša ob 9:30 (zborovo petje) in ob 10:30 (tiha). — Ob 6. uri zvečer slov. služba božja v Hamiltonu (Newcastle). Wcllongong danes odpade. 16. aprila, 3. velikonočna nedelja. Merrylands 9:30 in 10:30. Canberra 6. p.m. 23. aprila, 4. velikonočna nedelja. Merrylands 9:30 in 10:30. V Leichhardtu, Sydneyu in Croydon Parku ni slovenskih maš zaradi bolezni p. Bernarda. (Ne za veliko noč, ne druge nedelje, razen velikega petka v Leichhardtu.). oOo Wollongong: Pri vas je slovenska služba božja na velikonočno nedeljo, 1, aprila, ob 6. uri zvečer. Pred mašo spovedovanje (med nemško mašo). — Naslednjo nedeljo, 9. aprila, pri vas ni slovenske sv. maše. oOo Hamilton — Newcastle: Slovenska služba božja bo na belo nedeljo, 9. aprila, ob 6. uri zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Hamilton. Pred mašo spovedovanje. Peto nedeljo v mesecu, 30. apr., pri vas ne bo slov. službe božje. CERKVENI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM G. KLAKOČERJA ;j VLJUDNO VABI NA DOBRODELNI PIKNIK |; KI BO NA SLOVENSKI ZEMLJI LOT 45, FERRERS ROAD, HORSLEY PARK !; NA CVETNO NEDELJO, 26. MARCA ; j OB 1. URI POPOLDNE: j; BLAGOSLOV BUTARIC IN ZELENJA, PRO-!’ CESIJA, NATO SV. MAŠA NA PROSTEM, s POJEJO PRIREDITELJI DNEVA: MEŠANI ;! PEVSKI ZBOR. i; SLEDI PROSTA ZABAVA S PLESOM. DOBIČEK ZA CERKEV V MERRYLANDSU. PEVCI STOLPOV § Canberra in Brisbane: Slovenska služba božja na teh dveh krajih bo po programu, ki vam ga bo sporočil Father I. Mikula. 0O0 Novo za službo božjo v Merrvlandsu: Od prve nedelje po veliki noči (9. aprila) dalje je v Veselovem glavna služba božja (zborovo petje) vsako nedeljo ob 9:30 dop., druga, tiha maša pa ostane ob 10:30. Iz naših matičnih knjig: KRSTI Jožef Ivan Marine. Glebe. Oče Jože, mati Danica, roj. Flajnik. Botrovala sta Lucijan K.os in Francka Mramor. Merrylands, 23. 1. 1972. Tereza Rede, Bondi Junction. Oče Jože, mati Marija, roj. Šebalj. Botrovala sta Franjo Rede in Anka Arh, ki jo je zastopala Angelka Rede. Paddington, 23. 1. 1972. Angelca Mikci, Pendle Hill. Oče Stanko, mati Angela, roj. Fink. Botrovala sta Ludvik in Tatjana Do-brun. Merrylands, 6. 2. 1972. Darko Platovnjak, Erskineville. Oče Pavel, mati Marjeta, roj. Viler. Botrovala sta Rafael in Francka Lavtar. Merrylands, 6. 2. 1972. Suzi Platovnjak, Erskineville. Oče Pavel, mati Marjeta, roj. Viler. Botrovala sta Nikola in Dragica Dujič. Merrylands, 6. 2. 1972. Tomaž Čulek, Maquarie, A.C.T. Oče Franc, mati Liselotte, roj. Pototschnig. Boter je bil Jože Čulek, 21. 2. 1972. Malčkom in staršem naše iskrene čestitke! POROKA Boris Rečnik iz Ljubljane in Heidi Schulz, FK burg, Nemčija. Priči sta bila Ivan & Marian ’ — Merrylands, 2. 2. 1972. ZAROKA Lani za božič sta se zaročila Ivan Berce iz St- j perta na Dol., sedaj živeč v Seven Hills, in Celin, rojena v Ilirski Bistrici, sedaj živeča v wongu. Nameravata se poročiti v maju mesecu. Naše Veselovo j Slika kaže novo slovensko cerkev v Merryl*p kakor je izgledala sredi februarja. Kot vidite, r zidarski oder na cerkvenem pročelju. Ta oder pira gornji del cementnega okvirja, ki bo krasil t čelje cerkve. — Te opore imajo pa lahko tudi boličen pomen. To so bergle, ki držijo pokoflcl maj iz tal zraslo cerkev. Cerkev je namreč fin®®^ na zelo šibkih nogah. Sedaj čaka zavednih in 'e [ rojakov, da bodo prišli in z darovi podprli nj*% nančni status, odvzeli od nje te bergle, da bo stala brez opore. Sedaj smo za gradnjo že porabili prvo p°s $20.000. Pa tudi od drugega posojila, ki je $12.000, je polovica že skopnela — neplačanih fa' in tistih, ki še pridejo, ja pa več kot za J"' Edina pomoč je, da rojaki obilno podprejo našo beno akcijo, da čimpreje delo dokončamo in P mo račune. Posebno lepo prosim tudi rojake. ^°sedaj še ob strani stali, da se tudi oni pridružijo r°'alcem. Važno bo tudi, da ostanete cerkvi zvesti bodoče. Zakaj gradbenik s svojimi rokodelci bo ^ iz Merrylandsa, pustil pa bo za seboj dolg, ki ® 532.000. Tako bo moja in vaša skrb dvakrat na 0 spraviti skupaj po $4.000 za odplačilo na dolgu; (Ce Se b° vleklo osem let. Vsaj tako je predvideno. prav na tihem upam, da bomo preje kot v osmih etlh Splačali vse). A 0 Pot se pa obračam tudi na vse rojake širom al'je in kjerkoli izven nje, naj nam priskočijo ce L^0mo^ Pr' našem naporu, da si zgradimo čimpreje na- ev’ Verjetno bo marsikdo mislil in rekel: Zakaj na J,°ma§am cerkvi, ki mi ne bo služila, saj živim £an. rugern koncu Avstralije?! Naj si jo sami Sydney-p , 28radijo, če jo hočejo imeti! — Vendar bodo rojaki S|aj. 1 duha skupnosti, če bodo tudi od drugod po-las' ,C*arove' Saj smo vsi Slovenci in velika večina od sy0j0 at0,iČani- s0 MelboumČani Pre^ 'Ct' gradili ?ali cer^ev> smo jim tudi mi in drugi rojaki poma-p0sa z darovi in prostovoljnim delom. (Vem za nekaj z jeznih slučajev, da so rojaki iz Sydneya tudi cer(;Varni pomagali pri gradnji melbournske slovenske Ve ) V slogi je moč! Vsi za enega in eden za vse! pa ^ Zadnje številke “MISLI" (ob koncu januarja) 2a 0 februarja smo prejeli 29 posameznih darov bij ev v skupnem znesku $680. Najmočnejši dar je dar 0(^’ najmanjši pa $1. Vsi so dobrodošli! Vsak do k ^ naprej je takse prost in vsi dobrotniki bo-p]ax . ncern finančnega leta prejeli potrdila. — Bog n^jo VSCrn dobrotnikom. Sestre bodo še pred veliko pa k 0prav>le zanje uro molitve pred Najsvetejšim, jaz °m v marcu in aprilu zopet zanje maševal. P. VALERUAN ....... I ' Ijudno vabljeni na tradicionalno k | PIRHOV ANJE ; Velikonočni ponedeljek, 3. aprila a j PADDINGTON TOWN HALL I (Oxford St. & Oatley Rd.) ; Godba “JADRAN”, dobra postrežba a ; Dobiček za slovensko cerkev ! Mačete t ; Prireditve od 4.30 pop., konec ob ! uri zvečer. • P. Valerijan ........... L •f ALBIN HLASTEC V ponedeljek dne 7. februarja je preminul v Canberri tragične smrti komaj 30-letni rojak ALBIN HLASTEC. Rojen je bil v Zrečah pri Slovenskih Konjicah. Poročen je bil z Vido, roj. Pongrac. Živel je v Higgins, A.C.T. — Doma zapušča še očeta, sestro in brata. Pogrebna sv. maša ob lepi udeležbi rojakov je bila zanj opravljena v četrtek, 10. februarja v St. Chris-topher's Catedral, Manuka. — Vdovi, hčerki in sorodnikom doma iskreno sožalje ob prerani smrti Albina. Naj mu bo lahka avstralska zemlja. Spomnimo se pokojnika v molitvi. R.I.P. “Zanima me, ali naš tisk iznenada posveča toliko pozornosti našim delavcem v tujini in izseljencem iz patriotizma ali zaradi povečanja devizne naklade.” (Iz ljubljanskega “Pavliha”) • “Kmetijske zadruge imajo nesrečno roko že zaradi imena, saj so bile bolj kot za kmete narejene za druge.” (Iz ljubljanskega “Pavliha”) “V Ameriki imajo vsaj Kip Svobode, pri nas smo jo pa pokopali, ne da bi ji postavili spomenik”. (Iz ljubljanskega “Pavliha”) • “Jaka, zdi se mi, da sem slišala ropot spodaj v kuhinji. Pojdi no pogledat, če so morda tatovi!” je žena sredi noči prebudila moža. “No ja, pa grem!” Ona pa za njim: “Če te ne ubijejo, mi nazaj grede prinesi tisti košček torte, ki je še v hladilniku!” • “Pa nikar ne povej moji ženi, da si mi posodil sto dolarjev!” “Ne bom, če ne boš ti povedal moji, da sem imel toliko denarja pri sebi.” • Bivši urednik p. Bernard je v lanskem letniku “Misli” nekajkrat objavil smešnice o Ribničanih. Lepega dne pa je dobil jezno pismo, ki se je glasilo nekako takole: “Gospod urednik, tudi jaz sem doma iz Ribnice! Če se ne boste nehali norčevati iz nas poštenih Ribničanov, bom nehal brati vaš list pri svojem prijatelju Nacetu . . .” E V s eh Vetrov V ADELA1DI, S.A., imajo komunista za katoliškega nadškofa, vsaj nekaterim “vernikom” se tako zdi. To je povedal sam nadškof Gleeson v neki pridigi kmalu po novem letu. Bil sem močno začuden, je rekel nadškof, ko so me ljudje obkladali s komunistom in še drugačnimi priimki, ki jih na tem mestu — spred oltarja — ne bom ponovil. Zmerjali so me zato, ker sem že med letom večkrat odločno govoril, kako je treba ščititi pravice drugih ljudi. In vendar je to temeljna krščanska dolžnost, potegovati se za pravice sočloveka. Bodi človek bele ali črne kože, človeške pravice imaš in nikdo ti jih ne sme kratiti. “ČE HOČEŠ MIR, pripravljaj vojsko”. To je star izrek, ki se najbolje sliši v latinščini: Si vis pacem, para bellum! Izrek je menda tudi res nastal v ustih starih Rimljanov, ki so bili v prvi vrsti vojaški narod. Izrek ni propadel z razpadom njihove nekdaj tako mogočne države, podedovali so ga in radi uporabljali mnogi poznejši “državniki”. Marsikje je še danes v veljavi. Koliko res drži, je drugo vprašanje. Sami smo priče, kolikokrat mu je prav v naših časih izpod-letelo. Ni čudno, da je papež Pavel prenaredil ta izrek, da se zdaj glasi: Če hočeš mir, trudi se za PRAVIČNOST na svetu! “COR UNUM — ENO SRCE”, se imenuje ena najnovejših papeževih ustanov v Rimu. Naloga ji je, da sproti študira zelo spremenljive razmere v razvoju zaostalih ljudstev in narodov v tako imenovanem “Tretjem svetu”, pa tudi skrbi za pomoč, kjerkoli je mogoča. Med 14 škofi, ki vodijo to ustanovo, je tudi adelaidski nadškof Gleeson, ki mora zato od časa do časa v Rim na zborovanje. Seveda pa niso v vodstvu samo škofje: vrste svetnih ljudi (laikov) z vsega sveta združeno s škofi ukrepajo, kako najbolj uspešno delati za pravičnost med zatiranimi in zapostavljenimi. Bangla Deš prejema od te ustanove veliko pomoč. KARDINAL MINDSZENTY, ki zdaj živi v madžarskem zavodu na Dunaju, je potrdil, da bo kmalu izdal knjigo spominov na vse, kar je doživljal pod nacisti, komunisti in tudi v zatočišču ameriške ambasade v Budapešti. Ni dvoma, da bodo po vsem svetu kaj hitro segli po taki knjigi, ki ne more biti brez izrednih zanimivosti in zgodovinskih ugotovitev. LETOŠNJI MESEC JULIJ bo doživel posebno vrsto “mobilizacije” po vsej Avstraliji od obale do obale. Za to mobilizacijo so se zavzele vse krščanske cerkve na kontinentu, še prav posebno morda katoliška. Gre za neko “ekumensko” skupno nastopanje, ki naj prebudi vest Avstralcev, vernih in nevernih, da • bodo bolj zavedali dolžnosti do milijonov ljudi f svetu — trpečih vsakovrstno pomanjkanje. Ta e^j menski poskus ima lastno tajništvo v vseh veCr mestih Avstralije in ta tajništva “šolajo” nad 20 laičnih voditeljev, ki bodo v juliju načelovali bilizaciji” — za mir in pravičnost po vsem svetu. O SLOVENCIH V AMERIKI je pisal tcda" župnik Franc Šušteršič v Mohorskem Koledarju ' leto 1894. Torej pred skoraj 80 leti. Med drVP( beremo: Slovenska dekleta lahko dobe tukaj slu^ za hišne, kuharice itd. Posebno če vsaj nekoliko * mejo angleščino in hišno gospodinjstvo. PlačuF jim po 10 do 14 dolarjev na mesec s prosto hr3"' in stanovanjem. Dela nimajo težavnega, ker jim v hišo prineso. Amerikanska gospodična ti ne f. zlepa služit, najdeš jih pač po pisarnah in vel® prodajalnicah. Če pa vendar katera skoči v službo, " koristi veliko, ker bi se najraje gugala ves dan gugalnem stolu . . . GA. GIZELA HOZIAN piše pred božičem v rikanskem Slovencu”: Že smo prosili, da nam^1' božičnih kart darujte za cerkev v Bistrici (Prekmul* Bo mnogo pomagano in nihče ne bo prikrajšan zarS“ tega. Torej, namesto božičnih kart prijateljem l’ gre denar za cerkev. In ko bomo s cerkvijo v Bist(1' gotovi, se bomo odločili delati še za kake dl™ dobre namene. — Gizelin dobri nasvet je nekaj . kega, kot so zamislili slovenski škofje v dotnO^ Prosijo in naročajo: Namesto rož in vencev mrlič^ ki stanejo lep denar, pošljite svoj dar v sklad 2® danje tako potrebnih cerkva . . . VODJA BEATLESOV John Lennon je še leta ^ kaj samozavestno izjavljal, da je njihova grupa pularnejša kot Jezus. Štiri leta kasneje pa je nekd3*, član Beatlesov pel o Jezusu kot “sladkemu GospO^. Popevka “My Sweet Lord” je v kratkem postala e najbolj priljubljenih in najbolje prodanih popevk 9 šega časa. Njej so sledile še druge in preplavile s' Množice mladih, ki se pod imenom Jesus— zbirajo po svetu, jih pojejo in poslušajo. O tem \ vem gibanju mladine, ki je začel preplavljati 5' se mnogo ugiba, govori in piše — kaj bo iz i nastalo, je danes težko reči, četudi se kažejo & lepe pozitivne točke. Eno pa je gotovo: mladina ma je Lennonovo naduto izjavo postavila na laž- IZ ATOMSKEGA FIZIKA je postal 35-letni Leonhard katoliški duhovnik. Svoj korak je P prosto razložil, da ga je do odličitve privedlo prj ,'ca'co bi uspešnejše služil človeštvu. “V obeh čnih za resn‘^nost' tega sveta, le na razli- Vej ,ravne^- Kot duhovnik bom ljudem lahko nudil § ’ ot bi jim mogel s svojimi študijami o nevtronih. P°kli 1,6 P°^cen)ujem izkustva svojega dosedanjega strmga atoms*ce8a fizika. Naučil sem se predvsem ske naC^ božjimi čudesi. Miselna struktura atom- v°Hh Znanstven'ka mi bo v veliko pomoč pri pogo-z ljudmi o Bogu in svetu", je izjavil novomašnik. v2„ . eonhard izhaja iz družine, ki je svoje otroke reakt,a * ^reZ Vere' ^ot atoms*c’ f'z’k je delal pri °rju v Seibersdorfu pri Dunaju. pe^ALMAT1NSKO MESTO Dubrovnik je letos kar ruar^St s'av''° — °d 27. januarja pa do 13. feb- kar ^ S0 ,uc*' 'mcli kaj. Proslavljali so tisočletnico, Baše ^ staroc*avno mesto izbralo svetega Vlaha (po ber ^V' Blaža) za svojega posebnega zaščitnika. Do-^'enu1 . >C mest0 še danes stoji in se celo Vsej 16 ■■ ^*ser Jadrana”. Zanimivo je tudi to, da v *** zgodovini mesto nikdar ni bilo brez svojega pQ nekaJ časa pa je bilo celo sedež nadškofije, ^la pravijo, da še nobeno dubrovniško slavje, kot ° V mes,n'h analih, ni doseglo takega obsega Pr°slava te znamenite tisočletnice. Pa . obiskaiSE NEKAJ ° VESOLJCIH, ki so v januarju priredil'. Ju60slavii°- Ekumenskega srečanja, ki so ga je 23 *. kristjani raznih veroizpovedi v Belgradu, se rijikj )anuarja v cerkvi sv. Petra udeležil tudi ame-da] astronavt James Irvvin. Ob govoru o veri je pove-pa aj vtisov svojega vesoljskega potovanja. Ni $tVa . sram priznati, kako majhen se je počutil pred nim °m- Ob koncu ekumenskega srečanja je zbra- Poje 'z svetega pisma psalm 120, ki tako lepo °ij a sm° v tem življenju le romarji, ki dvigamo ^°spod P° pomoči. “Pomoč mi prihaja od a> ki je ustvaril nebo in zemljo . . .” “MISS AUSTRALIA", 23-letna Christine Francis, izbrana lepotica iz Brisbane, je odšla v samostan, kot smo brali pred nekaj tedni. Postala je novinka pri sestrah cistercijankah. Naši časopisi so s presenečenjem objavili njeno izjavo časnikarjem: “. . . Življenje v bleščečem se svetu ni zame. Globoko v svoji notranjosti čutim, da me kliče Bog v posebno življenje. Šest let sem potrebovala za odločitev, ki ni bila lahka. Hvaležna sem staršem, ki me popolnoma razumejo in mi glede tega ne delajo nobenih težav . . Kaj zanimivo je dejstvo, da je skoraj istočasno prišlo v svet poročilo iz Zahodne Nemčije: v Duessel-dorfu je v trgovini kozmetičnih sredstev policija prijela neko žensko zaradi tatvine. Po aretaciji so jo prepoznali. Bila je — “Miss Zahodna Nemčija . . DOLGO STAVKO smo imeli v Melbournu in kar oddahnili smo se, ko jo je bilo konec. Kar deset dni brez poštene luči, vlaki in tramvaji so domala stali, stroji po tovarnah pa tudi. Tisoči brez dela in seveda plače, milijoni in milijoni dolarjev izgube . . . Res me zanima, koliko unijskih članov bi volilo za “prekinitev dela”, če bi bili vprašani. A vodstvo dela kar hoče, nastrada pa delavec, ki niti ne ve zakaj gre. Tudi izbrali so pravi čas, da je bilo več nezadovoljstva: po počitnicah, ko so avstralski žepi domala prazni . . . V dneh stavke sem parkrat slišal krilatico, da “v Rusiji ni štrajkov”. Samo ne povedo, zakaj jih mi. Avstralskega delavca s tem še lahko vlečejo za nos, nas ne morejo več. — Marsikateremu našemu članu unije sem pa te dni povedal, da je tudi on kriv, kakšno je unijsko vodstvo. Član unije mora biti, članarino plačuje, zanima se pa nič, kdo je izvoljen v vodstvo. Unijske volitve so zanj “politika, ki ga ne briga”. Potem se pa čudi, če vedno več rdečih, postavno izvoljenih, sedi v vodstvu . . . Spoved Nevidna roka list obrača moj v življenja knjigi. Prsti drgetajo in dolge sence njihove nocoj po preperelih listih se igrajo. Srebrna solza se zalesketa med vrstami skrivnosti rokopisa. Po listu zdrkne na umita tla, kjer še pozna se — glej! — krvava lisa . . . In roka posvečena strga list iz knjige večne mojega življenja: zmečka ga, vrže proč — in jaz sem čist. Na novo stran napiše: Dan vstajenja. P. BAZILIJ ^isli ' March, 1972 75 KOTIČEK NAŠIH MALIH MLADINI NA POT MIRNO, CISTO VEST IMEJ ! SLAB SI, KADAR SE BOJIŠ. S KOMERKOLI GOVORIŠ. V LICE MU ODKRITO GLEJ ! AKO SI OBLEČEN ČEDNO, TO JE DOBRO IN LEPO, A ŠE LEPŠE JE, CE VEDNO TVOJE JE SRCE CISTO. KAR JE RES — GOVORI, KAR JE DOBRO — STORI! Kaka škoda! (MIRKO KUNČIČ) Gospod urednik! Opisal Vam boni, kako smo praznovali pri veliko noč. Že nekaj časa pred temi prazniki nas je nii>n opozarjala, da sc bliža velika noč in se mol potruditi, da bo čim lepše. oraBlt Na veliki četrtek zvečer sem Sel zelo rad k prod s prižganimi bakljami. Naslednji dan sem bil pn maši, pri kateri pa je bilo vse bolj tiho kot po vadi. V soboto me je mama že precej zgodaj po*1 es>)' ČMERUH Kdo pa je Cmeruh? Kdor je zmerom slabe volje, kakor da bi ga trebuh bolel, temu pravimo Čmeruh. Vedno gleda čemerno v prelepi božji svet. Nobena stvar mu ni všeč. Če sije sonce, godrnja: “Stokrat lepše je, kadar pada dež”. — Če pada dež, godrnja: “Spet ta grdi dež!” — Če mu mama kupi sivo obleko, se jezi: “Zakaj mi nisi kupila modre?” — Če ga očka povabi v živalski vrt, sitnari: “Teh zverin sem že sit. Pojdiva ribe lovit!” — Če hoče očka ribe loviti, ugovarja: “Se mi ne ljubi. Pojdiva raje v živalski vrt!” — In tedaj se očka prime za glavo in zarenči: “Ti večni Čmeruh, ti! . . .” “Le kaj je fantu, da je tako poklapan?” je zaskrbelo mamo. “Gotovo je bolan”. In ga je peljala k zdravniku. Zdravnik Nezgoda ga je vsega pretipal in prebobnal. “Ali je kaj hudega?” je vprašala mama. “Seveda”, je pokimal zdravnik Nezgoda. “Bolezen ima, ki se imenuje latinsko: sitnacius-cmergacius. Dajte mu zdravilo, ki se imenuje šibacius!” Tako je rekel zdravnik Nezgoda. Mama pa je rekla: “Hvala!”, a tega zdravila — šibe sinku ni dala . . . kupit pleteno košaro; napolnili smo jo s potic#1 sadeži in pirhi ter vse skupaj nesli k blagoslovu-veliko nedeljo smo bili vsi deležni teh dobrot. * ' mojim zajčkom sem dal malo blagoslovljene skoO® kure so pa dobile drobtinice. Pri prijatelju Petru s sekali pirhe, kjer pa je imel moj brat več sreče. Marko Plesničar, Buenos AifcS Dragi otroci! Gornji sestavek sem našel v argentinskih “B°" j stezicah” iz leta 1962. Napisal ga je kot dvanajsti fantiček Plesničarjev Marko. V Melbournu ga ^ poznamo, saj s starši živi zdaj v Kew in je vs ^ nedeljo pri slovenski maši. Z bratom Andrejem že večkrat nastopila na našem odru, nam zaigral® zapela. Marko igra harmoniko, Andrej pa ki^ Marko je zdaj že velik fant, a slovenščina mu &° { teče, četudi je bil rojen v Argentini. Če bi se fantiček ne potrudil in hodil v slovensko šolo celo pisal v list, bi nam danes ne pel sloveli811 pesmi. Posnemajte ga! < Kdo izmed mladih bralcev bo za “Misli” nap1 , S*' nekaj od svoje letošnje velike noči? Potrudite Najboljši spis bo nagrajen z lepim darom. TO OBJAVLJAMO MARKOVO SLIKO Da pa ne boste pfe' radovedni, kaj bo obl) rt (f Ijena nagrada, naj p° še to: nagrada bo mofonska ploča, ki J s svojima bratoma p°s^ naš Marko. Kdo o^ jo bo dobil? ^ ^ECHWORTH, Vic. — V “Mislih” sem čitala, lak St£ prenes'> naš list iz Sydneya v Melbourne in zt*aj svojo naročnino in dar za sklad že lahko |.n..)ern na novi naslov. Prosim tudi za Mohorjeve brez katerih bi nam bilo dolgčas. — P. Bernardu % i- red • mo zdravja, da bi nam tudi pod drugim u-^ll*tom vedno kaj lepega napisal. Za ^rko Anico se prav lepo zahvaljujeva p. Stanku Vers^ 8°st°ljubnost ob najinem obisku slovenskega . e8a centra v Melbournu. Vzel si je čas in nama ^ V« * • • ‘arn prijaznosti vse razkazal. Prvikrat sva bile Priti' S3] Smo Preve^ oddaljeni in nimamo možnosti lepo Ve^krat, četudi bi iz srca želeli. Saj je tako Sito m ^oma^e- Tudi slovenskim sestram v Slom-^aler™ ^°mu P®zdrave in zahvalo za postrežbo. — dr^0ss ROADS, N.S.W. — Naj se preko naših dneh Misli” \z srca zahvalim vsem, ki so mi v stali *a*ost‘ °b izgubi nepozabnega moža Franca °b strani, spremili pokojnika na zadnji poti in Vale..sP°min poklonili cvetje. Posebej se zahvalim p. ^ )anu za mašo zadušnico in slovenski pogreb. «»■". da bodo “Misli” tudi iz Melbourna redno Icoj. a e med nas in nam sleherni mesec prinesle ]e( 6 domovine. Težko bi jih pogrešali, saj že toliko 'skujejo naš dom. — Zora Uljanič. k0 ^^"CORD, n.S.W. — Šmentana reč, sem si rekel, v Vt"1 V "Mislih”, da se meni nič tebi nič selijo si s °nJo. Vedno sem mislil, kakšna prijatelja sva česar*1' Urednikom> pa mi ni pri zadnjem obisku ni-pa |e men*l- Šele >z zadnje številke je treščilo vame, *ačneiTl ,0 Potem, ko sem celo prebral. Jaz namreč ta^0 brati zadaj in končam spredaj pri uvodniku spevk 0 delam iz spoštovanja do mojega prvega pri- — pa Pred *e*'’ ki 5e bil natisnjen na zadnji strani, p. g se nekaj se spominjam od zadnjega obiska pri janirai ar°u- Jaz sem se nekam za trebuh držal in Ha me ščiplje, obenem pa upal, da bo pater tT'u*al .^>r'v*e*ie' ^akšno “medicino”. On se je pa samo nikode ln n>č rekel, pa tudi “medicine” ni bilo od ti, reVa vem, kaj je mož takrat mislil: Kaj boš ka^nim Pxepetova' ki te samo ščiplje, če te sploh, o 0 ^'rih*1 Pa P0jma n'ma^- • • • — Tudi to Ščilo v Seni zvede* šele iz “Misli”, takrat, ko je tre-No ame’ se se''j° v Melbourne. pUstj]la’ P- Bernardu želim, da bi tiste nesrečne čire v bolnišnici in brez njih prišel domov. Saj bi ga šel pogledat, pa si le mislim, da me je imel že v letih uredništva dovolj in čez glavo. Bom raje počakal, da bo spet tam v svojem gnezdu na Point Piperju, pa se bova na dolgo in široko pomenila o “Mislih” in čirih in mojih želodčnih krčih in morda še kaj o “medicini” . . . Ze eno pa čestitam p. Bernardu: da je zadnje “Misli” odposlal v Viktorijo s sliko Waratah-rože na ovitku. To je narodna cvetlica države N.S.W., kjer so "Misli” zagledale beli dan in vsa leta izhajale. Prav je, da smo dali našemu mesečniku to cvetko na pot, v spomin na njeno rojstno deželo in našo ljubezen. Mesec za mesecem se bodo “Misli” vračale med nas in prav tako radi jih bomo sprejemali in brali kot prej. To v imenu vseh nas v N.S.W. izjavlja Pepe Metulj, četudi ga za to ni nihče pooblastil. Moram za konec reči, da me malo skrbi, kakšen bo novi p. urednik in kako bova orala. Bo kaj prida škarje rabil in uredrfiški koš polnil? No, vsaj za lase me ne bo mogel, če bom kakšno preveč po Pepetovo napisal, ko je med nama taka razdalja. To pa tudi nekaj velja pri vsem tem, da so se “Misli” selile iz Sydneya. Pa brez zamere! — Pepe Metulj. BLAIR ATHOL, S.A. — Prvič sem imela priliko obiskati naše versko središče v Melbournu. Zdaj ko sem srečno prirajžala domov, mi pa kar ne gre iz spomina. Prijazna cerkvica z dvorano, Baragov in Slomškov dom, lurška votlina, domači križ na vrtičku pred kuhinjo, Baragov spomenik . . . Res nekaj Bogu v čast, melbournskim Slovencem pa v ponos in veselje. Gotovo je bilo in je še mnogo skrbi, saj tudi darovi niso vse, a Bog je dal svoj blagoslov. K slovenskim sestram sem prišla nepričakovano, a bistre oči s. prednice so me takoj spoznale. Od vseh sem bila ljubeznivo sprejeta. Skoraj en teden sem imela priliko občudovati, kako znajo lepo vzgajati otroke. Njih mirna ljubeznivost vpliva na malčke, da so pridni in poslušni ter jih je veselje opazovati. V vseh dneh tam skoraj nisem čula otroškega joka in ne bi nikdar verjela, da je 26 otrok v sestrskem varstvu. To je res vzgoja, kjer bi se matere, ki danes žal tako razvajajo svoje otroke, lahko marsikaj naučile. Starši, ki imajo svoje otroke v tako dobrih rokah, so lahko srečni. Dobrim sestram in obema patroma topla zahvala za gostoljubnost. Lepi spomini na Melbourne mi vzbujajo željo, da bi se res kmalu tudi naš adelaidski Misi- Naznanjamo žalostno \ est. da jc dne 6. februarja preminula v Ilirski Bistrici naša ljuba mama GABRIJELA BRINŠEK roj. ŽUŽEK Pogreb drage pokojnice se je vršil v Ilirski Bistrici dne 8. februarja. Žalujoče hčerke Jadranka, Stana in Gabrijela por. Rudolf, zet Dušan, vnukinja Sarah ter ostalo sorodstvo. ILIRSKA BISTRICA, RIM, SYDNEY jon svete Družine razvil ter dobil slovenske sestre. Od nas vseh zavisi, kako bomo podprli p. načrte. Žal se med nami najdejo ljudje, ki jih celo naši skromni začetki verskega središča strašno bole. In vendar sem prepričana, da je uspeh tam, kjer korajža velja. Tudi cerkvice po hribčkih zelene Štajerske niso bile zgrajene v treh dneh. — Kristina Golob. PASCOF. VALE, Vic. — Moram povedati, du s‘ mi letošnje Mohorjeve knjige zopet zelo všeč. Kdof I' še nima, naj jih le kupi, saj jih bo verjetno kn13 zmanjkalo. Ena je lepša od druge. — Že lani sel^ sama sebi tožila, da ne bom več dosti brala, ker *■ staram. Ko sem zdaj dobila knjige v roke, pa vid11*' da moje tožbe ne drž:. Ako mi knjiga ugaja, je ^ ne morem pustiti iz rok. Brez knjig bi pa rne11^ res prekmalu ostarela. Žal mi je, da p. Bernard ne more več ureje^ "Misli". Iz srca se mu zahvaljujem za redno in d^-1 letno delo pri našem mesečniku, ki ga mesec za 01 sečem z veseljem pričakujem. Bog daj, da bi ** patru zdravje kmalu povrnilo. — Marcela Bole. MASCOT, N.S.VV. — Dragi o. urednik Berna1}1 Naj še vseeno kar Vam pošljem za naročnino ^ ' ostalo pa v dober namen. Dajte tja, kjer mislite. ® je najbolj potrebno. Hvala Vam za “Misli", ki ste l1, lepo urejevali in sem jih vedno rada prebirala. P Beg, da bi šlo tudi v bodoče vse na dobro, zlasti P* še Vaše zdravje. Vedno se v molitvah spomini3111 vseh bolnikov. Sama imam že dolgo vrsto let s*a korno bolezen, zato razumem, kako težko je v&s potrpežljivo trpeti. A Bogu bodi zahvala, tudi trplr nje ne bo večno. Iskren pozdrav! — Agata Schullef' PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske .razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH pr \ic. — ^ 5[a^.j s0 mu zajgraij in Fantje s v x*r°'na zaPe'> zdravico ob svojem prvem nastopu elboumu. če je kdo to zaslužil in mu je vsakdo Jerani res iz srca zaploskal ter želel srečo, je to znani in priznani Maks Hartman. Abrahama je srečal na 20. februarja, pa se mu kar nič preveč ne Pozna v • vsa leta, ker obstaja v Melbournu Slovensko °> je neumorno delal v njegovem odboru, spre- tud’4 23 'etom razne funkcije, z njimi pa seveda nehvalcžno in nikdar dokončano delo za našo Pnost. Težko je dela našteti, saj jih je predolga rsta y ki namo pa Maksovo požrtvovalnost ceniti vsi, zdr?a ta *eta Poznamo' Zato, Maks: Še na mnoga na_ Va *eta drugega polstoletja! Ženi Mariji pa tudi jj,. 2a^vala, da razume Tvoje delo in Te tako ne-no žrtvuje naši skupnosti. j TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 j)4 STANISLAV FRANK j Rosewafer Tcrracc< OTTOWAY, S. A. 501 ;pCsred . LIČEN SED LAND AGENT: ; u)e pri nakupu in prodaji zemljišč in hi . RILNe POŠILJKE v Jugoslavijo posreduj ! redno in po zmerni ceni. ;^ERVlrc 7 c ^A LISTINE: napravi vam razne do . kuniente, pooblastila, testamente itd. I^O-lAkli « *• S polnim zaupanjem se obračajte na na I v teh zadevah! .\..TEL- 47‘2363 TEL. 47-2363 slovenska mesnica za * WOLLONGONG ITD. j . TONE IN j rHINHILD oberman : 20 LAGOON STREET, ’■ BARRACK POINT, N.S.W. * i*ip !kra ,r°^ava rojakom vsakovrstne mesne izde * ^jske Li . ; Klobase, ogrske salame, slanino, sveže ! prekajeno meso, Sunke itd. ; ySe naibo,jše,n okusu in najnižjih cenah iO^fMO VSE JEZIKE OKOLIŠKIH UU nas ‘n opozorite na nas vse svoje prijate * i-?]j > ’ ^^rch, 1972 ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem “FRANK'S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, 2165 NJS.VV. TELEFON: 72-1583 Iskrene čestitke tudi g. Franku Sajovicu in njegovi soprogi Adi ob priliki srebrne poroke. Frank je sedanji predsednik SDM, kot bivši priznani nogometaš pa ima velike zasluge tudi pri društvenem nogometnem moštvu “Kew-Slovene”. Gospa Ada mu pri vsem delu za slovensko skupnost zvesto stoji ob strani. Obema na mnoga srečna leta! — Poročevalec. Gospod je ves iz sebe pritekel v sosednji oddelek vagona in na hitro zaskrbljeno povprašal: “Ali ima kdo od vas na razpolago kaj žganja? V mojem oddelku se je pravkar onesvestila neka gospa.” Potniki so začeli brskati po prtljagi in kmalu mu je eden izmed njih pomolil steklenico. Neznanec jo je odprl in v naglih požirkih skoro izpraznil, nato pa je začudenim potnikom prijazno pojasnil: “Veste, kadar vidim žensko pasti v nezavest, mi takoj postane slabo . . .” Podjetnež je dobil idejo, da bi začel izdelovati jerebičje konzerve. Res mu je stvar uspela in vse mesto je založil z njimi. Jerebičje konzerve so bile kar čez noč po vseh izložbah. Nekemu prijatelju se je pa le čudno zdelo, kje je mogel naenkrat iztakniti toliko jerebic, zato ga je vprašal: “Ali res daješ v svoje konzerve samo jerebičje meso?” “Ne. Delam pol na pol: ena jerebica — en konj”. * Premožen star trgovec je v upanju, da bo vsaj eno svojih hčera srečno spravil v zakon, razlagal snubcu: “Če vzamete Marijo, ki jih še nima dvajset, vam dam deset tisoč dote. Če se odločite za petindvajsetletno Ivanko, dobite dvajset tisoč. Če pa se poročite z Doro, ki ji je že čez trideset, bo njena dota trideset tisoč. No, za katero se boste odločili?” “Če imate morda še kakšno, ki je izpolnila že petdeseto leto. bi se najrajši zanjo odločil”, je odgovoril snubec. PHOTO STUDIO E R I C 305 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črao-bele in barvne) se vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonboniere in cslale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah .... 4 P. Bernard je bralce v decembrski številki kako se rešujejo "podobnice” ali “rebusi”. Tu l nova podobnica, samo zdaj — brez rešitve p- ^ narda. Sami jo iztuhtajte za kratek čas! Prilaga111 "Ugankarsko uganko", da še njo razvozljate. ^ ■> bo obe pravilno rešil, bo dobil nagrado. pošljite na uredništvo najkasneje do četrtega april3, UGANKARSKA UGANK^ V tretji Številki so vse uganke pravilno reš*^' j ŠKULJ ANA AVGUŠTIN ČEBUL FRANCKA AN21N JANEZ BURGAR VIKI STEFANČIČ KRANJC PETER MIRKO KLOFUTA LEJMAN MARIJA DRENOVEC ŠIMEN A. OMRZEL Misli. March, 1 PODOBNICA PEPE METULJ A. POTEP GIZELA KLOBASA VIDA KOGOJ MARIJA TRAMPUŠ PRAGER ANGELIKA NOVAK CECILIJA DR. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001 TELEFON 87-3854 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Kdor naroči karto pri nas ali na čigar priporočilo dobimo naročilo, mo damo brezplačno informacije in nasvete v pravnih in poslovnih zadevah. 3< Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Ce želite, vam poNjemo Zastopnik za Victorijo Mrs. M. PERSIC 704 INKERMAN RD„ COULF1ELD, VIC. Tel. 50.5391 Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N&W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Queensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST., CARINA, QLD., 4152 a PRVA TURISTIČNA potovanja z avioni potovanja z ladjami potovanja t skupinah kombinacije potovanja: °dlet z avionom, povratek z ladjo VAŠA AGENCIJA OSKRBUJE ZA VAS: — oskrbimo potovalne dokumente — rešujemo vse potovalne probleme — vse dni smo vam na razpolago — vsak čas nam lahko telefonirate v vseh zadevah potovanja, ali pridite osebno VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA ■»uPTimiai* 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova. M. Nikolich n TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 V URADU: RADKO OLIP urejuje rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — Sirom sveta. 0 Izpolnuje obrazce za potne liste, vize in druge dokumente. £ organizira prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo l.T.D. Z letalom: Sydney - Beograd - Sydney $692.90 Skupin«: Sydney - Zagreb - Sydney $704.60 Sydney - Ljubljana - Sydney $707.70 (Za društva in Affinity organizacij) One way Charten BEOGRAD O A DUBROVNIK RIM Vsak dan lahko putujete z letalom iz Sydneya do Beograda in nazaj za samo: (Subject to Government approval) ! $682.90 SEDEM DNI NA TEDEN JE PRILIKA Z LETALOM IZ AVSTRALIJE NA DUNAJ IN NAZAJ ZA SAMO $697.90 IZ AVSTRALIJE V LJUBLJANO IN NAZAJ ZA SAMO $711.70 Skupna potovanja po zraku enkrat na teden iz Avstralije do Belgrada za samo $370.00 Sprejemamo tudi rezervacije za potovanje z ladjami v Evropo in na druge kontinente. ZA INFORMACIJE TER OSTALO V ZVEZI S POTOVANJEM: A L M A travel Service 330 Little Collins Street, MELBOURNE, 3000 Tel.: 63-4001, 63-4002