GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIV.
KAMNIK, 22. OKTOBRA 1984
S seje predsedstva občinske konference SZDL
Resolucija mora biti realna
Pri obravnavi delovnega osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985 je predsedstvo OK SZDL menilo, da mora biti resolucija predvsem mobilizacijski in istočasno tudi zavezujoč dokument. Nedopustno je, da tudi v takem dokumentu izražamo le želje, ne pa izključno realne potrebe in možnosti. Vsebina, kakršno vsebuje delovni osnutek, pa je še daleč od tega in te mobilizacijske in zavezujoče funkcije ne more odigrati. Predvsem pa je pomanjkljivo obdelano področje industrije kot glavnega nosilca kamniškega gospodarstva. V pripravi tako pomembnega dokumenta očitno ni bilo nobenega planskega usklajevanja z organizacijami združenega dela, občinsko gospodarsko zbornico, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti ter materialne proizvodnje, s krajevnimi skupnostmi in ostalimi, nosilci planiranja v občini.
Zaradi vseh teh in še drugih pomanjkljivosti bo potrebno voditi razvejano politično akcijo na vseh nivojih in v vseh strukturah družbenega in političnega dela pri pripravi ustrezne resolucije kot tudi spremljajočih dokumentov.
V zvezi s planiranjem v KS pa ima socialistična zveza še posebne zadolžitve kot fronta, ki mora zagotoviti, da strokovne službe pripravijo za nosilce planiranja v KS strokovne podlage za izdelavo pjanskih dokumentov, ker leti zato nimajo dovolj strokovno usposobljenih kadrov.
V nadaljevanju je predsedstvo obravnavalo organiziranost udeležencev svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva. Po predlogu organiziranosti sta opredeljeni dve možnosti; ali bi se organiziralo izvajanje funkcije MZS kot to navaja zakon, kar bi pomenilo krepitev MZS in s tem tudi njenih strokovnih služb, ali pa bi se vse dosedanje obveznosti (ki se sicer ne izvajajo, so pa potrebne) prenesli na nivo republike, še zlasti enotno uresničevanje solidarnosti in enotno uresničevanje skupnega planiranja in svobodne menjave dela. Menilo je, da ni mogoče podpirati razmišljanja, da je le v
novi obliki organiziranosti možno zagotoviti kvalitetnejše uresničevanje že dogovorjenih nalog v regijskem prostoru. Zato je nujno najprej temeljito analizirati vzroke sedanjega slabega delovanja in rezultatov dela Medobčinske zdravstvene skupnosti, ob tem pa realno oceniti našo sposobnost in pripravljenost za uresničevanje nalog in vloge MZS. Pri tem pa preko občinske zdravstvene skupnosti vršiti poglobljeno razpravo o rezultatih izdelane analize ter o materialnih in kadrovskih posledicah katerekoli vrste organiziranosti. Posebej pa predsedstvo izpostavlja nesprejemljivo težnjo po krepitvi režijskega dela, ki je prisotno pri obeh predlogih. Istočasno pa je tudi v bodoče nujno zagotoviti uresničevanje nalog, ki že sedaj pomenijo dogovorjeno vsebino dela MZS. To so predvsem pravice in dolžnosti v zvezi s solidarnostjo, z načrtovanjem skupnih razvojnih usmeritev in svobodno menjavo dela na področju bolnišničnega, specialističnega in. zdraviliškega varstva in delitvijo dela med zdravstvenimi organizacijami. Pri vsem tem pa je v razpravo nujno vključiti zdravstvene delavce in izhajati predvsem iz tega, da bo nova organiziranost vodila predvsem k večji racionalizaciji in cenejši organizaciji pri nuđenju kakršnekoli zdravstvene storitve.
Tudi na področju socialne politike nas čaka še mnogo aktivnosti, saj so nekateri problemi povsem odprti. Dejstvo je, da smo socialnemu varstvu v preteklosti posvečali premalo pozornosti, zato bi se morala socialna politika opredeliti kot sestavni del in ne le kot porabnik določenih sredstev. Ravno sredstev za razreševanje socialnih problemov pa je vedno manj. Zato bo poleg nujnega zagotavljanja sredstev potrebno razrešiti še niz pomanjkljivosti in dokončno odgovoriti na določena sporna vprašanja. Predvsem je tu mišljen kriterij za pridobivanje socialne pomoči, saj se recimo katastrski dohodek pri dodeljevanju štipendij obračunava nerealno in zato dobijo le-te dijaki, ki zanje niso upravičeni ipd. Pri vprašanju uvajanja enotne evidence moramo vedeti za namen te evidence in da ta ni le dodatek birokracije, kar bi zahtevalo tudi zaposlova- '
nje novega neproduktivnega kadra.
Glede na širino, ki jo ponuja področje socialnega varstva, je bilo sprejeto stališče, da mora ta problematika vsebinsko poglobljeno prodreti v vsako temeljno sredino.
Predvsem pa bo treba več dela s krajani na terenu, to je v vseh KS in OZD, s strani Centra za socialno delo in drugih strokovnih organov tudi v popoldanskih terminih.
Za osnovno izhodišče za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti vseh občanov je nujna opredelitev najnižjega osebnega dohodka in preventivno delovanje vseh družbenih dejavnikov.
Na koncu se je predsedstvo seznanilo z informacijo o poteku združevanja osnovnih šol v skupnost osnovnih šol in akcijami, ki
so predvidene do dokočnega konstituiranja. Glede na to, da so referendumi v vseh osnovnih šolah uspeli, je treba izvoliti še svet šole, ki bo po konstituiranju opravil ostale potrebne naloge.
Predsedstvo je ugotovilo, da je delovna skupina, ki je bila imenovana za izpeljavo združitve, to nalogo v večini opravila in ji preostane le še konstituiranje sveta šole, pri čemer pa ji morajo pomagati vsi subjektivni dejavniki v osnovnih šolah. Istočasno je bilo tudi ugotovljeno, da združitev ne bo prinesla krepitve strokovnih služb ter daje pobudo občinski izobraževalni skupnosti, naj obravnava celotno opravljeno delo in izdela oceno vseh aktivnosti, ki so bile potrebne za uspešno združevanje osnovnih šol v eno skupnost-
M. J.
• Seja občinskega komiteja ZKS
O odgovornosti
Komite občinske konference ZKS je na svoji zadnji seji razpravljal o odgovornosti - takšno obravnavo so si komunisti zadali v svoj delovni program že po programski konferenci, zdaj pa so jo aktualizirali v luči predloga sklepov 13. seje CK ZKJ. Za razpravo, v kateri sta sodelovala tudi Boris Dolničar, predstavnik CK ZK Slovenije in Ludvik Zaje, sekretar medobčinskega sveta ZKS, je osnovno gradivo pripravila posebna delovna skupina.
Će je bilo osnovno gradivo nekoliko splošno, je bila razprava konkretna, prav taka, kot jo je priporočil centralni komite zveze komunistov Jugoslavije na svoji 13. seji. Člani komiteja so odkrito govorili o stvareh, kjer delo ne gre od rok, kot bi si želeli - kajti, je dejal eden od razpravljalcev, če bi vsi delali kot bi morali, take razprave sploh ne bi bilo treba.
Naj naštejemo le nekatera taka opozorila. Posveti z vodji delegacij za skupščine so pokazali, da smo v občini še premalo učinkoviti pri odgovorih na delegatska vprašanja. Več ko je odlašanja, bolj gotovo bo slabila volja
za delo delegatov in bolj dolgoročne bodo posledice takega ravnanja.
V zadnjem obdobju je veliko besed sprožila objava neplačni-kov centralnega ogrevanja, o čemer bodo komunisti, kot je dejal tudi Ludvik Zaje, morali reči svoje in presoditi, ali morebiti niso potrebni tudi ukrepi po statutu zveze komunistov Slovenije.
Opozorjeno je bilo na zakonske rešitve, ki onemogočajo, da bi se državna uprava, torej tudi občinska, lahko bolje in učinkoviteje organizirala. Več razpravljalcev je opozarjalo na to, da komunisti svoje vloge ne opravljajo celovito: ni namreč dovolj, da so aktivni le osem ur v delovnem okolju, svoje morajo prispevati tudi v krajevnih skupnostih, predvsem pa v delegatskem sistemu.
Beseda je tekla tudi o delovnem osnutku občinske resolucije za prihodnje leto, do katerega je bilo predsedstvo občinske skupščine precej kritično, a je hkrati prevzelo odgovornost, da bodo odgovorno prispevali k dodelavi dokumenta, saj je treba v zao-
Razprave po 13. seji CK ZKJ
Za večjo odgovornost tudi v občinskih vodstvih
V osnovnih organizacijah ZK je ob razpravi o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ precej pripomb tudi o odgovornosti družbenopolitičnih vodstev v občini, republiki in federaciji.
Na sestanku komunistov OO ZKS Kamnik mesto so dejali, da je vse preveč razprav na račun federacije in republike, premalo pa reagiramo na napake v občini, sisih, družbenih službah itd. V občinskih organih bi morali preiti od načelnega filozofiranja na konkretne akcije. Odločneje bi morali reagirati na prepočasno in premalo učinkovito delo občinske uprave in javno odgovoriti, zakaj se zavlačujejo posamezna soglasja in s tem hitsejši razvoj in napredek, zakaj ni nobenega odziva na pripombe članov osnovne
organizacije ZK in ZZB NOV. Komunisti v tej osnovni organizaciji so menili, da je treba preučiti, ali je smotrno, da imamo med občinami in republiko še medobčinske organe. Tudi »karavano delavske solidarnosti« med pobratenimi občinami naj bi bolj usmerili na gospodarsko sodelovanje, manj pa na reprezentančno. Zahtevali so tudi odgovornost za informiranje občanov v zvezi z gradnjo zdravstvenega doma.
Komunisti v OO ZKS kamnik-Mekinje so zahtevali, da pri obravnavanju napak ne smemo biti več anonimni, pač pa je imena krivcev treba javno povedati. Značilno za to osnovno vprašanje je tudi, da so na seji temeljito obravnavali zadolžitve in izvrševanje nalog vsakega
člana OO ZK posebej. Sklenili so izključiti vse tiste člane, ki ne bodo aktivno delovali v družbenopolitičnem življenju. Teh sicer ni veliko. Pa tudi ti so se večina odzvali pozivu OO ZK in bodo v prihodnje okrepili svojo aktivnost.
Na sestanku OO ZK Moste-Križ so se med ostalimi soočili tudi s političnimi problemi v zvezi s potekom melioracije in komasacije na tem območju. Ugotovili so, da je največji vzrok nepotrebnim zapletom informiranost prizadetih občanov. To so izkoristili nekateri posamezniki za uveljavljanje svojih interesov. Komunisti so se dpgovorili, da kot svoj prispevek k predlogu sklepov povzamejo razpravo tov. Anice Ivec na programsko volilni seji OK ZKS v marcu letos. Občin-
skemu komiteju ZKS so predlagali, da poskrbi, da bodo pred začetkom komasacije vsi občani dobili pravočasno in razumljivo pojasnilo v Kamniškem občanu.
OO ZKS Tuhinj bo predlog sklepov obravnavala na naslednji seji. Tokrat so spregovorili o potrebi po tesnejši povezanosti med svetom KS in delegacijo za občinsko skupščino. Čimprej bo treba rešiti tudi problem kombiniranega pouka v OŠ Tuhinj.
Komunisti tudi sodijo, da je enostranska ocena problemov s strani tovariša Božiča, borca NOV, na proslavi ob bolnišnici »Pod lipo« negativno odjeknila med občani in slabo vplivala na razpoloženje v krajevni skupnosti.
F. S.
Ciril Ribičič v Kamniku
Nadaljnji razvoj političnega sistema in vloga družbenopolitičnega zbora v skupščinskem sistemu sta bili osrednji vprašanji razprave, ki se je je poleg delegatov družbenopolitičnega zbora kamniške občinske skupščine in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij udeležil tudi dr. Ciril Ribičič, predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine.
V uvodni besedi je gost predstavil temeljne poglede na kritično analizo našega političnega sistema in razhajanja ob vprašanju odnosov med federacijo in republikami, med republikami ter vlogi federacije. Orisal je temeljne značilnosti družbenopolitičnega zbora in poudaril, da je le-ta pogosto preobremenjen, ker obravnava skorajda vse, dogaja pa se tudi, da prevzema vlogo SZDL. Vloga tega zbora naj bi po njegovih besedah slabila s krepitvijo sistema, danes pa je njegovo delovanje še zelo potrebno.
V razpravi, ki je sledila, so se nizala vprašanja in mnenja predvsem s področja povezanosti delegatov z bazo, zapletenosti volilnega sistema, vlogo samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinskem sistemu ter odgovornosti.
M. R.
strenih razmerah strniti prav vse sile za iskanje rešitev. Na gospodarsko področje se je navezovala tudi kritična misel o delegatih in odgovornih delavcih iz tistih delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, a se v razpravo o poslovanju na zboru združenega dela niso vključili. S socialno varnostjo delavcev v teh kolektivih se ne moremo igrati, so rekli na seji, zato morajo komunisti odločno spodbuditi pripravo programov, ki bodo tem organizacijam zagotavljali boljšo prihodnost. Z vso resnostjo, je bilo še povedano, se moramo lotiti priprave planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje; če bo čas za javno obravnavo smernic prekratek, ne moremo pričakovati, da bo obravnava dovolj temeljita.
Člani komiteja so opozarjali še na kadrovsko politiko. Na to, da načelo demokratičnega centralizma v praksi tudi izmaličimo, Člani komiteja, ki se udeležujejo sestankov osnovnih organizacij ZK, na katerih razpravljajo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, pa so prenesli tudi nekaj mnenj in stališč o odgovornosti s
teh sej. Skoraj ni bilo sestanka osnovne organizacije, na katerem ne bi komunisti opozarjali, da imamo za odgovornost več namesto enih meril. Samo za primer, delavec je prav hitro kaznovan za napako ali zamudo na delo, prav redko pa vprašamo po odgovornosti zaradi zamude pri izvedbi investicije ali podobnega.
Odgovornost v družbi nasploh lahko speljemo le tako, da jo najprej utrdimo v lastnih vrstah, je povzel Ludvik Zaje. A ne tako, da bomo na vseh sestankih odgovornost naslavljali drugim. Gotovo nismo vsi enako odgovorni za vse, odgovornost odrejajo pristojnosti posameznika.
Člani komiteja so se dogovorili, da bo osnovno gradivo posebna delovna skupina dopolnila z razpravo in skupaj so predsedstvom tudi opredelila, kje naj bi se komunisti povsem konkretno lotili dela, da bo odgovornost dobila svoj pravi pomen. Nato bo p gradivu stekla razprava v osnovnih organizacijah, ki pa bodo ob tem morale pretresti tudi, koliko so v njihovem okviru naredili za odgovornejše delo.
JANA TAŠKAR
Prvi november
V tišini in miru se spominjamo naših najdražjih, prijateljev in znancev, ki počivajo na pokopališčih naše ožje ali širše domovine. Tega dne se spominjamo vseh žrtev zadnje vojne, ki je zahtevala ogromno življenj, spominjamo se padlih borcev in bork, ki so nam dali največ kar imajo - svoja življenja. S skromno besedo zahvale in žalostjo v srcu bomo prižgali svečke in položili šopke cvetja na njihovih znanih in neznanih grobovih. Svečke naj gorijo v njihovo čast in spomin, nam živim pa v opomin.
Organizcija Zveze borcev NOB prosi šole, organizacije in posameznike, da se skromno oddolžijo njihovemu spominu. Žalne spominske svečanosti bodo:
v Kamniku, 30. oktobra ob 16. uri na Žalah
Komenda, 31. 10. ob 16. uri pri spomeniku padlim za svobodo v Komendi, za KS Komenda, Moste in Križ. Kamniška Bistrica, 31. 10. ob 15.30 pri spomeniku padlim, pod cerkvijo v Stranjah. Črna, 31. 10. ob 16. uri pri spomeniku padlim, v Črni pri'jami. Tuhinj, 1. 11. ob 9. uri pri spomeniku padlim, Zg. Tuhinj-Pre-voje. Šmartno, 1. 11. ob 10. uri pri spomeniku padlim v Gradišču. Motnik, 31. 10. ob 16. uri pri spomeniku padlim, na pokopališču v Motniku. Špitalič, 31. 10. ob 9. uri pri spomeniku padlim, na pokopališču Špitalič. Rakitovec, 1. 11. ob 9. uri pri spomeniku padlim, Mali Rakitovec. Nevlje, 31. 10.
ob 16. uri pred spominsko ploščo osnovne šole Nevlje. Duplica, 31. 10. ob 9. uri pri spomeniku padlim. Šmarca, 31. 10. ob 10. uri pri spomeniku padlim. Rudnik, 31. 10. ob 11. uri pri spomeniku padlim.
Družbene dejavnosti
Stroški hitrejši od prihodkov
Za nami je devet mesecev letošnjega leta, ki je po napovedih za družbene dejavnosti eno najtežjih. Omejevanje rasti sredstev za družbene dejavnosti'v preteklih letih je v letošnjem letu pripeljalo vse organizacije s tega področja v težak in nezavidljiv položaj. Sredstva, namenjena za izvajanje teh programov rastejo znatno počasneje kot pa stroški, ki ob tem nastajajo. Te razmere so zaostrili še problemi z likvidnostjo, ki so se v letošnjem letu še posebej zaostrili.
Letošnji programi samoupravnih interesnih skupnosti so v primerjavi z lanskimi povečani za okrog 45% in po rasti za 20% zaostajajo za rastjo dohodka. Pri tem predstavljajo sredstva, namenjena za prednostne dejavnosti, ki so zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo, kar 94% vseh sredstev, namenjenih za samoupravne interesne skupnosti, kar je za 2% več kot v lanskem letu. Ostala sredstva pa so namenjena financiranju dejavnosti s področja kulture, telesne kulture, zaposlovanja in raziskovanja.
Zmanjševanje sredstev za te namene je močno ogrozilo materialni položaj organizacij s področja družbenih dejavnosti in tudi delavcev, ki delajo v njih. Z raznimi ukrepi za racionalizacijo dela in zmanjševanje stroškov se kljub relativno manjšim sredstvom programi, ki so z zakonom predpisani, izvajajo v nezmanjšanem obsegu.
Največji problemi se pojavljajo v zdravstvu, ki porabi skoraj polovico vseh S'edstev. Zdrav-sivtiii delavci, pa tudi zdravstvena skupnost se srečujejo z izredno velikim povečanjem cen materialov, farmacevtskih preparatov, zdravil in skozi te tudi storitev, kar je težko usklajevati s sredstvi, ki so omejena.
Zaostajamo tudi v otroškem varstvu, saj je v povprečju v SR Sloveniji v vrtcih 42% otrok, v Kamniku pa le 26%. Ob tem ni treba posebej poudarjati problemov in njihovih posledic, ki jih neurejeno oziroma slabo urejeno
varstvo otrok povzroča predvsem v mladih družinah. Tako so indeksi povečanja cen
nja sredstev potrebno z razreševanjem teh problemv počakati na boljše čase.
Iz naslednje razpredelnice je razvidna vrednost programov posameznih SIS:
	1983	1984	Indeks
1. zdravstvo	322.165	460.696	143
2. izobraževanje	178.464	280.073	157
3. otroško varstvo	64.567	98.295	152
4. socialno skrbstvo	19.884	31.985	161
5. kultura	17.898	20.871	117
6. telesna kultura	18.200	20.806	114
7. zaposlovanje	6.717	9.700	144
8. razisk. skupnost	5.127	6.806	133
skupaj:	636.022	929.232	146
nekaterih materialov trištevilčni, kalkulativno pa se lahko planira le 44% porast stroškov. Zdravniki so tako dostikrat postavljeni v dilemo, da morajo ob predpisovanju zdravljenja upoštevati tudi materialne možnosti.
V naši občini porabimo letno na prebivalca za zdravstveno varstvo približno 1,3 milijona din, medtem ko v regiji 1,6 milijona, kar kaže na zelo racionalno obnašanje in gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi zdravstvu.
Nič manjši niso problemi osnovnega šolstva. Medtem ko so v drugih občinah v Sloveniji že uveljavljene celodnevne šole, se v naši občini izvaja le program podaljšanega bivanja. Ob tem pa je še vrsta prostorskih problemov od Duplice in Komende ter podružničnih šol in šole Toma Brejca, ki so vse potrebne temeljitega popravila.
Padec življenjskega standarda pa odpira vrste novih problemov tudi v socialnem skrbstvu. Pri tem je najbolj pomembno zaščititi osnovno življenjsko raven družinam z več otroki in posameznikom, ki si jo z lastnim delom objektivno ne morejo zagotoviti, vsaj ohraniti doseženo raven standarda v zavodih ter z organiziranjem domače nege in oskrbe zagotoviti ustrezno socialno raven tudi starostnikom izven zavodov.
Seveda so problemi tudi v drugih dejavnostih, ki niso prednostne, vendar bo zaradi pomanjka-
Urejena preskrba z mesom
Dolgoletna prizadevanja, da bi bila v krajevni skupnosti Komenda urejena oskrba z mesom, so se končno uresničila. Že dober mesec je v samopostrežni trgovini v Komendi možen nakup vsakovrstnega mesa. Izbira je res velika, kar je predvsem zasluga mesarja Jožeta Štefančiča, ki z dobro ponudbo zadovolji tudi najzahtevnejše kupce.
Delovni čas: v sredo, četrtek, petek in soboto od 7. do 12. ure ter popoldan: v četrtek od 14. do 17. ure in petek od 14. do 19. ure. V krajevni skupnosti je tako rešeno še eno vprašanje, ki je nekaj let sivilo lase potrošniškemu svetu ter krajanom Komende in okolice. O ponudbi in kakovosti se lahko prepričate sami! j. GLOBOČNIK
Dan v Svilanitu
Zaradi izredno velikega zanimanja ob lanskoletni 35-letnici Svilanita, ko si je proizvodnjo frotirja in svilenih izdelkov ob dnevu odprtih vrat ogledalo preko 300 občanov Kamnika in potrošnikov Svilanitovih izdelkov, bo v Svilanitu ob prazniku kolektiva možen ogled proizvodnje tudi letos in sicer v petek, 26. oktobra 1984 do 10. do 13. ure ter popoldan od 14. do 17. ure.
Delavci Svilanita bodo svoj praznik proslavili v hali Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 27. oktobra s svečano sejo samoupravnih organov in podelitvijo oktobrskih nagrad delavcem, ki so s svojim delom, prizadevnostjo, strokovnostjo in družbeno politično aktivnostjo prispevali pomemben delež k razvoju delovne organizacije.
Ob prazniku podjetja, ki ga v Svilanitu praznujemo v spomin na 20. oktober 1962, ko je bila ustvarjena prva milijarda dinarjev prihodka in v izvoz prodano za 18.000 dolarjev brisač, bodo izročena posebna priznanja tudi jubilantom, ki so v delovni organizaciji 10, 20 in 30 let. Več kot mesec dni pa že potekajo razne
športne aktivnoti, ki so pritegnile k športu precejšnje število delavcev. Ob zaključku bosta glede na udeležbo v številu panog in dosežene rezultate izbrana najboljša športnica in športnik Svilanita za leto 1984. V septembru je bil za upokojence Svilanita organiziran izlet v Radovljico, kjer so si nekdanji delavci Svilanita ogledali čebelarski muzej in Sivčevo hišo, v Kropi muzej kovane obrti ter nato nekaj uric preživeli v klepetu in obujanju spominov ob nadaljevanju izleta v Bohinjski kot. Mnogi upokojenci pa se bodo udeležili tudi proslave v Domžalah.
V 36 letjh razvoja se je na Perovem ob pridnih rokah previ-jalk, tkalk, šivilj ter drugih delavk in delavcev in strokovnem kadru razvila delovna organizacija, v kateri je zaposleno prek 820 delavcev, ki bodo letos ustvarili približno 2 milijardi dinarjev prihodka in v izvozu na konvertabil-no tržišče prodali približno eno tretjino fizičnega obsega proizvodnje. Doseženi rezultati pa so pri večini delavcev Svilanita tudi spodbuda za še bolj zavzeto delo.
BOGO WIEGELE
Sredstva za financiranje programov SIS se združujejo s prispevnimi stopnjami iz dohodka in osebnih dohodkov. Prispevna stopnja je razmerje med izplačanimi bruto osebnimi dohodki in vrednostjo programa. Zaradi raznih zakonskih omejitev in predpisane dinamike prihodkov SIS po posameznih obdobjih med letom in zaradi težko predvidljivega gibanja osebnih dohodkov v istih obdobjih, je potrebno prispevne stopnje večkrat prilagajati.
Programi za leto 1984, ki so jih skupščine SIS sprejemale v začetku leta, so predvidevali v globalu 21% povečanja sredstev v primerjavi z letom 1983. Na osnovi tega so bile sprejete tudi Začasne prispevne stopnje, ki so v globalu za občinske samoupravne interesne skupnosti znašale 18,44. Že v marcu pa se je pokazalo, da so prilivi zaradi višje rasti osebnih dohodkov previsoki, zato je bilo potrebno znižanje prispevnih stopenj na 16,37. Pri vrednotenju teh programov je bilo predvideno povečanje materialnih stroškov v skladu z resolucijo le 25%, kar pa se je kmalu, že v juniju, pokazalo kot nerealno, saj so stroški in s tem izdatki SIS naraščali znatno hitreje. Zato so bili najprej v juniju in potem v septembru v skladu z usmeritvijo o 20% zaostajanju rasti sredstev za družbene dejavnosti za rastjo dohodka, pripravljeni predlogi valorizacije programov.
V teh predlogih je bilo predvideno povečanje materialnih stroškov za 44 do 54%. Kljub oceni, da bodo veljavne prispevne stopnje ob višjem povišanju osebnih dohodkov zadoščale za doseganje večjih dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti, se je že ob polletju pokazalo, da dohodki samoupravnih interesnih skupnosti zaostajajo za planiranimi za približno 3,5 stare milijarde. Ob tem je potrebno poudariti, da porast dohodkov oziroma stroškov ne zaostaja za planom, kar je pripeljalo nekatere samoupravne skupnosti v nelikvidnost. V devetih mesecih so ti zaostanki porasli na okrog 55 milijonov, zato je bilo potrebno pristopiti h korekciji prispevnih stopenj, da bi zagotovili planirane prihodke samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem letu in normalno izvajanje programov. Prispevne stopnje naj bi se tako za november in december zvišale za 1,53 iz osebnega dohodka in 1,76 iz dohodka.
Ob tem bi kazalo poudariti še nekatere podatke v zvezi s prispevnimi stopnjami. Povprečna prispevna stopnja za vse občinske samoupravne interesne skupnosti je bila lani 20,90, v letošnjih prvih devetih mesecih pa 16,89, kar je za okrog 20% manj kot lani. Ob tem povišanju bo prispevna stopnja za november in december za programe občinskih SIS 19,83, kar pa je še vedno nižje od lanskih povprečnih prispevnih stopenj.
Da problem nelikvidnosti ni prisoten v naši občini, kažejo tudi podatki o zvišanju prispevnih stopenj v drugih občinah kljub temu, da so v slovenskem povprečju prispevne stopnje v naši občini med najnižjimi.
J. Z.
Zlata medalja na 10. BIO
Industrija pohištva STOL Kamnik je dobila na 10. bianalu industrijskega oblikovanja zlato medaljo za pohištvo sistem »L«, ki ga je oblikoval vodja oddelka za razvoj in oblike arh. BRANE URŠIČ.
Program pohištva sistem »L« Industrija pohištva STOL razstavlja v informacijsko dokumentacijskem centru za oblikovanje Igriška 5 v Ljubljani (poleg gostišča pod Lipo). Razstava je odprta vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 18. ure.
Industrija pohištva STOL iz Kamnika je v krajšem času že drugič gost v prostorih Informacijsko dokumentacijskega centra. Za to je imela več razlogov. Letos praznuje 80. obletnico ustanovitve tovarne; jubilejni 10. bienale industrijskega oblikovanja želi še dodatno pospremiti s svojo navzočnostjo tudi zunaj bienalne-ga izbora in ne nazadnje -tovarna STOL ima kaj po-
kazati! Kakor se zdi zadnja ugotovitev nenavadna, je vendarle res, da je nov industrijsko dobro oblikovan izdelek že prava redkost v naših tovarnah. V tej luči dobiva Stolova razstava še poseben poudarek. Seveda je mogoče opravičevati upadanje zanimanja za industrijsko oblikovanje v naših delovnih organizacijah z nastalim položajem, ko so kakovostne gospodarske elemente potisnili vstran, namesto njih pa se uveljavljajo potegovanje za višje cene starih izdelkov, zanemarjanje znanja v tehnologiji in oblikovanju, miselnost, da je pomembno preživeti, a brez misli na čas po »preživetju«.
Program »L« Industrije pohištva STOL nam daje v roke prav drugačne argumente: tudi v težkih gospodarskih razmerah je opiranje na industrijsko oblikovanje ne samo pomembno intelektualno dejanje, mar-
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkova pot 5, 61240 Kamnik
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela oz. naloge
1. več monterjev klima naprav
Pogoja: končana poklicna šola 2 leti delovnih izkušenj
2. več stavbnih ključavničarjev
Pogoja: končana poklicna šola 2 leti delovnih izkušenj
3. finomehanika
Pogoja: končana šola za finomehanike 2 leti delovnih izkušenj
4. administratorja
Pogoja: upravno administrativna šola 2 leti delovnih izkušenj
Delavci od 1. do 4. imajo 60 dni poskusnega dela.
Dela oz. naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Montažno podjetje Zarja, kadrovska služba, Molkova pot 5, 61240 Kamnik. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izteku roka za vložitev prijave.
več prava gospodarska odločitev. Dnevni zahtevi po izvažanju se delovna organizacija odziva s prodajo kakovostnih, izvirnih izdelkov, ki se na tujem prodajajo s svojim imenom. To z drugimi besedami pomeni, da se jih da draže prodajati. Da bi takšno mišljenje prevladalo" tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji bo najbrž treba še dosti naporov, saj se je treba zavedati, kako skromna zavest in pripravljenost je med gospdar-stveniki celo na odločujočih položajih, da bi na tem področju poskušali preusmeriti prevladujoče (negativne) tokove. Odlašanje ne bo dalo sadov in treba je naposled spoznati, da terja vprašanje kvalitetnega gospodarjenja temeljit premislek, da se je treba dokopati do spoznanja, kaj sploh je design, kje je njegovo mesto v proizvodnji, kakšno vlogo naj odigra na domačem in tujem tržišču. Kolikor prej bo dozorelo to spoznanje, toliko prej bomo na poti k razvitosti. Če hočemo v Evropo in svet kot dežela, ki se hoče uveljaviti s svojo ustvarjalnostjo, izvirnostjo in kvaliteto, druge alternative praktično ni.
Tisto, kar mnogim delovnim organizacijam po Jugoslaviji manjka, v Stolu imajo: imajo dolgo tradicijo dobrega oblikovanja, razvijajo različne nove tehnologije poleg podedovanega krivljenja bukovine in vezanih plošč in hkrati skrbijo za napredovanje oblikovanja. Kmalu po vojni je postavil oblikovanje na noge Niko KRALJ, zadnjih dvajset pa njegovo delo uspešno nadaljuje skupina oblikovalcev na čelu z oblikovalcem Brankom URŠI-ČEM.
Njegov sistem »L« izvira tedaj iz najboljše tradicije oblikovanja v Stolu in je obenem zrelo delo oblikovalca po izredno dolgi vrsti uspešnih rešitev predvsem sedežnega pohištva, ki se je v veliki meri tudi dokaj dobro prodajalo. Uršičev uspeh je mogoče razložiti tudi s tem, da je izhajal iz tehnoloških, organizacijskih, gospodarskih možnosti tovarne in na tej realni osnovi je poskušal nekaj napraviti.
Sistem pohištva »L« je dozorel v zadnjem času in je že nekaj časa v redni proizvodnji s precejšnjim številom elementov (sedež, miza, servisna mizica, regal, pisalna miza, risalna miza, fotelji in še kateri). Celota sistema sloni na ukrivljeni vezani letvi v obliki črke L, povezani s posebnimi spojnimi elementi v nosilno konstrukcijo. Ta pa nosi potrebne sedežne elemente, vlite iz enega' kosa in oblečene v blago prefinjenih odtenkov, nosi mizne plošče, regalne police ipd. Z njimi so opremili olimpijske objekte v Sarajevu. Zelo pomembno pa je, da jih uspešno izvažajo na zahtevna zahodna tržišča. Med drugim so sprejeli stol sistema Lil za standardni sistem v verigi hotelov Holliday-Inn v Ameriki, kot standardni prodajni program trgovske hiše Habitat v Veliki Britaniji pa fotelj L 31. Sistem so že predstavile nekatere strokovne revije v tujini. FRANC PESTOTNIK
m-
Poverjenike Rdečega križa v vsako ulico in hišni svet
Krajevna organizacja Rdečega križa pokriva celotno mestno področje. Število prebivalcev in njihove potrebe pa narekujejo, da bi prek zatopnikov-poverjenikov imeli pregled nad socialno ogroženimi in sicer pomoči potrebnim prebivalstvom. Na tak način bo mogoče pravočasno in učinkovito pomagati ljudem, ki so se znašli v težavah.
Že večkrat je krajevni odbor Rdečega križa v Kamniku začel z različnimi akijami v želji pomagati najbolj pomoči potrebnim krajanom. Dosedanja prizadevanja so rodila le delne rezultate, ki pa v celoti ne ustrezajo vsem zahtevam današnjega časa. Odbor Rdečega križa zato naproša vse zainteresirane v krajevnih skupnostih, hišne svete in druge insti-
tucije, ki jim je skrb za človeka prednostna naloga, zlasti za ljudi, ki so se znašli v materialnih ali drugih težavah, da določijo poverjenike Rdečega križa. Ti predstavniki ali poverjeniki bodo zbirali podatke o kritičnih primerih, svetovali najbolj primerno obliko pomoči bolnim in onemoglim, predlagali konkretne akcije za ublažitev stiske in dajali predloge za materialno pomoč.
Odbor krajevne organizacije je prepričan, da bodo zainteresirani organi storili vse potrebno in s tem prispevali svoj delež k reševanju osebnih družinskih in socialnih problemov. Rdeči križ naproša še posbej stanovanjsko skupnost, da v okviru hišne samouprave pomaga k uresničitvi zastavljenih nalog, saj bi s tem v
mnogočem prispevali k dobremu počutju krajanov. Prav tako vabi Rdeči križ k sodelovanju vse somišljenike, ki so pripravljeni delati na svojem območju bivanja in s tem pomagati k hitrejšim in boljšim rešitvam socialno ogroženega prebivalstva. S takim delom aktivistov RK bo brez dvoma tudi problemov in težav manj, saj bodo le-ti takoj sami ali v sodelovanju z RK iskali ustrezne in najbolj učinkovite rešitve.
Vsi, ki so pripravljeni sodelovati pri tako humanem in plemenitem poslanstvu naj sporočijo svoj naslov Rdečemu križu v Kamniku. Odbor krajevne organizacije RK bo potem konkretno opredelil naloge in se z vsemi dogovoril za način dela.
STANE SIMŠIČ
Nov svet KS Volčji potok
Skupščina KS Volčji potok se je sestala na jesenskem zasedanju. Predsednica Stanka Strnad je najprej po točkah poročala, kako so sklepi zadnjega zasedanja skupščine izvršeni, v kolikor pa še niso, kako se izvršujejo.
Ivan Marenić iz PM Kamnik je podal varnostno oceno za našo KS. Z zadovoljstvom smo jo sprejeli, saj je v primerjavi z lanskim letom'še boljša.
Dosedanji predsednik sveta KS Jo.že Tomelj je podal poročilo o delu'sveta v preteklem man-
datu. Ko je bil svet razrešen, mu je Tone Žibert izrekel zahvalo za 6-letno delo v svetu. Na seji je bila izrečena ostra kritika strojni skupnosti Volčji potok, ker kombajn ni hotel požeti pšenice vsem kmetom v KS. Nadalje je bilo opozorjeno, da so bili v članku v Kmečkem glasu, dne 22. avgusta, omenjeni le tisti, ki niso ovirali žetve. Ni pa bil omenjen Peter Frontini, ki je žetev preprečil. Predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik Uroš Zupane je poročal o
osnutku dolgoročnega programa razvoja turizma in drobnega gospodarstva v občini Kamnik. Pripombe so bile, da osnutek programa razvoja turizma ne vključuje Arboretuma.
Novoizvoljeni predsednik sveta KS Volčji potok Janko Šker-janc se je navzočim zahvalil za izkazano zaupanje. Obenem pa prosil vse delegate sveta za sodelovanje pri delil, saj bomo le s skupnim delom dosegli želeno.
A. K.
Utokovih 60 let
Tovarna usnja Utok praznuje te dni 60-letnico obstoja. To je lep jubilej, kronan z številnimi uspehi, spremlja pa ga tudi vrsta težav in celo neuspehov.
Usnjarstvo v Kamniku sega daleč nazaj, celo v,srednji vek. Številne usnjarske delavnice v Kamniku in okolici, ki so prehajale iz roda v rod, so dajale usnjarje, ki so svoje znanje v vsakdanjem delu preverjali, ga dopolnjevali s praktičnim delom in tako ustvarili zdravo osnovo za sedanjo tovarno.
Življenje je pač tako, da staro umira in iz starega se poraja novo, boljše. Tako je tudi iz teh malih usnjarskih delavnic zrastla usnjarna, ki jo je postavil na mestu, koder je sedaj tovarna usnja, Jakob Umšlaker, eden izmed boljših in uspešnih tedanjih usnjarjev. To je bilo leta 1805.
Pravi mejnik za sedanjo tovarno je leta 1924, ko je Tone Kna-flič, usnjarski tehnik, sin Franca Knafliča, tovarnarja iz Šmartne-ga pri Litiji, prevzel v last tovarno in jo, po tedanjih merilih naj-modernejc opremil in organiziral. Zato to leto pravzaprav delavci Utoka štejejo za svoj začetek.
V življenju tovarne Utok je zanimivo to, da tovarna po vojni ni bila nacionalizirana, ampak jo je Tone Knaflič daroval državi s posebno listino kot svoj osebni prispevek novi, socialistični Jugoslaviji. Zato ni naključje, da je bilo že 20. januarja 1950 v Uto-ku vpeljano samoupravljanje; to je dosti prej, predno so po vsej državi delavci prevzeli v upravljanje tovarne oziroma dotedanja državna podjetja. To kaže na zrelost kolektiva. Ta zrelost se je izoblikovala v kolektivu že pred vojno, saj so v njem delovali ali imeli vpliv znani komunisti, predvsem pa kasnejši narodni heroj Jakob Molek-Mohor.
Zrelost je kolektiv spremljala v vseh časih, v dobrih in hudih. Znano je namreč, da se je Utok 1976 znašel v izredno težki situaciji, ki jo je skupno s trdno voljo
delavcev, družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji in v občini Kamnik, republiških organov, še zlasti ob veliki podpori CK ZKS uspelo sanirati v taki meri, da je Utok danes ena izmed boljših delovnih organizacij v kamniški občini.
Sanacija, ki se je končala leta 1978, je bila tako celovita in temeljita, da je kolektiv lahko danes dosegel neslutene uspehe.
Proizvodnja v letu 1978 je znašala v Usnjarni 1.322.000 m2 usnja, letos pa bo dosegla 2.100.000 m2, kar pomeni več kot 60% povečanje. Več kot 200% porast proizvodnje pa ima TOZD Usnjena konfekcija, ki bo izdelala v letošnjem letu več kot 100.000 kom. izdelkov, v letu 1978 pa je bilo izdelano le 33.000 enot. Letos bo znašal dohodek predvidoma 1.100,000.000 dinarjev, v letu 1978 pa je znašal le 38.000,000 dinarjev, celotni prihodek pa je znašal v letu 1978 le 280,000.000, v letu 1984 pa predvidevajo, da bo znašal 4.300,000.000 dinarjev.
V treh temeljnih organizacijah - TOZD Usnjarna, TOZD Usnjena konfekcija in TOZD Maloprodaja - ter delovni skupnosti je zaposlenih nekaj čez 800 delavcev, ki so z velikimi napori in samoodpovedovanjem skoraj v celoti modernizirali proizvodnjo svinjskega usnja, proizvodnjo usnjene konfekcije pa povzdignili na svetovni nivo in na prvo mesto v Jugoslaviji.
Sloves Utokovih izdelkov, pa naj bo to usnje, usnjena konfekcija ali galanterijski izdelki, segajo skoraj v vse dele sveta. Ta ugotovitev temelji na dejstvu, da je Utok izvažal svoje izdelke, to je svinjsko usnje, že pred vojno, in tudi že takoj po vojni, saj je bil med prvimi jugoslovanskimi izvozniki v novi Jugoslaviji. Sedaj ima poslovne vezi razpredene po vseh kontinentih, razen v Avstraliji, in je ena izmed redkih delovnih organizacij, ki aktivno sodeluje z deželami v razvoju. Stike ima s Kenijo, Kitajsko, Ugando, odpirajo pa se poslovne
možnosti tudi s Kubo in prek te države z deželami južne Amerike.
Utoku se torej odpirajo nove možnosti, ki pa ne izvirajo iz konjunkturnih pogojev, saj je konkurenca doma in v tujini izredno močna, ampak na zgolj dobro premišljeni poslovni politiki.
Napredek, ki ga Utok doživlja v zadnjih šestih letih, je res plod temeljite analize lastnih sposobnosti, lastnih izkušenj in doslednega spoštovanja tržnih zakonitosti, ki veljajo doma in v tujini. Prav tako je plod velikega sa-moodrekanja v korist večjemu dohodku delovne organizacije in nekaj let nazaj tudi v škodo skupnih potreb in osebnih dohodkov. Vrsto let so bili delavci Utoka najslabše plačani delavci v kamniški občini in so imeli najslabši družbeni standard. K temu jih je silila zavest, da je krepitev materialne osnove prva dolžnost delavcev, in da samo iz teh lahko pričakujejo boljše osebne dohodke in boljši življenjski standard. V zadnjih šestih letih se je povprečni osebni dohodek, ki je znašal v letu 1978 le borih 4.350 din, dvignil v zadnjem mesecu leta 1984 na 30.000 dinarjev.
Materialna osnova delovne organizacije se je od leta 1978 do danes takole dvignila:
v TOZD Usnjarni je bilo zamenjano več kot 85% vse zastarele strojne opreme,
v isti temeljni organizaciji je bilo napravljeno vse, karkoli je bilo mogoče za eliminiranje one-sneževanja okolja,
struktura proizvodnje je bila dosledno prirejena potrebam čevljarske industrije v Sloveniji,
v TOZD Konfekcija je bilo zamenjano 90% strojev in je bila organizirana kvalitetna proizvodnja, tako kot jo zahteva domači in tuji trg,
vpeljan je bil dopolnilni program (galanterija, zaščitna sredstva za varno delo, oblazinjeno pohištvo, int.) in izpeljana integracija z delom proizvodnje tovarne Konus iz Slovenskih Konjic,
organizirana kooperacija, sklenjeni sporazumi o dolgoročnem sodelovanju z delovno organizacijo Cimos Koper, delovno organizacijo Konus, Slovenske Konjice, Koteks Tobus,
Zakaj društva za boj proti raku?
Društva za boj proti raku so v svetu in pri nas zrasla iz potrebe ljudi ter delovnih in družbenih organizacij: pomagati strokovnim službam in družbi v boju proti raku.
Boj proti raku namreč ni samo stvar strokovnjakov, boj proti tej hudi bolezni modernega časa zahteva akcije in dejavnosti v najširšem obsegu in z najrazličnejših vidikov. Samo nekaj primerov:
- pomoč v akcijah za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj (letaki, brošure, članki, predavanja),
- zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva s posebnim ozirom na realno gledanje in razumevanje rakavih obolenj, da bi tako spoznalo možnosti, ki so nam dane v boju proti raku (predavanja),
- pomoč pri usposabljanju kadrov za uspešen boj proti raku (seminarji, tečaji, konference),
- podpiranje znanstveno-raziskovalnega dela (zbiranje finančnih sredstev),
- skrb za obolele in zdravljene bolnike. Nobena družba v svetu ni tako bogata in
nobena zdravstvena služba tako močna, da bi lahko sami reševali vse probleme boja proti rakavim obolenjem.
Osnovno izhodišče za nastanek in delovanje društev za boj proti raku je torej pripravljenost ljudi pomagati z dejanji in denarjem. Prva društva so nastala v 20-tih letih našega stoletja, s preraščanjem rakavih obolenj v že skoraj pravo epidemijo pa je teh društev v svetu in pri nas vse več. Društva so povezana v Mednarodno unijo za boj proti raku (UICC), ki jih seznanja z vsemi novostmi v zvezi z bojem proti raku, tako, da so društva nenehno na tekočem in lahko sproti prilagajajo svoje delovne programe dejanskemu stanju proti raku.
V Sloveniji je bilo prvo društvo ustanovljeno leta 1970, danes pa poleg ljubljanskega delujejo še društva v Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu.
Slovenska društva za boj proti raku so organizacije v sklopu SZDL in svoje delo usmerjajo po strokovnih smernicah zdravstvene službe, hkrati pa sodelujejo z vsemi, ki se tako ali
drugače ukvarjajo tudi z bojem proti raku (Rdeči križ Slovenije, Društvo nekadilcev).
Težišče dela je na zdravstvenem izobraževanju in vzgoji prebivalstva, s čimer želijo društva doseči, da bi čim več ljudi:
- pravilno dojelo dejstvo o rakavih obolenjih in tako spoznalo možnost za resničen uspeh boja proti raku,
- dojelo, da je zgodnje odkrivanje rakavih obolenj največ, kar trenutno lahko naredi vsak posameznik v boju proti raku,
- posredovalo svoje znanje o raku tudi drugim in jih tako pridobilo za sodelovanje v boju proti raku,
> - sodelovalo in se zavzemalo za organizacijo zdravstvenih pregledov rizičnih skupin prebivalstva,
- predlagalo, organiziralo in skrbelo za obisk zdravstvenih predavanj, kajti le ljudje, ki veliko vedo o raku, se bodo lahko uspešno spoprijemali s to zavratno boleznijo,
- živelo in propagiralo zdravo življenje ter skrbelo za kar najboljšo telesno in duševno kondicijo, kajti dobra kondicija je poleg zgodnjega odkrivanja najučinkovitejše orožje v boju proti rakavim obolenjem,
- predvsem pa je namen vseh društev za boj proti raku »zbujati v ljudeh zdrav optimizem, da v boju proti raku danes nismo brez moči«; vsi dosedanji uspehi nas v tem potrjujejo!
Del dejavnosti pa je seveda tudi zbiranje denarja, ki so ga ljudje pripravljeni dati za boj proti raku. Denar, ki se tako zbere v društvih, ne gre samo v zidovje in osnovno opremo, ki jo sicer bolnišnice potrebujejo, ampak tudi za kulturne in civilizacijske potrebe rakavih bolnikov, pa družbi zanje manjka denarja.
Ta denar zbero društva z nekaterimi posebnimi akcijami, omenimo naj le vsakoletno novoletno akcijo, voščilnice in darovanje namesto vencev na grobove umrlih, dočim s članarino krijejo stroške za svoje deiovanje, deloma pa tudi za kritje stroškov s tiskanjem letakov in zloženk.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Ljubljana, Koteks, Osijek in Koža, Kragujevac.
Sanacija delovne organizacije, ki se je v osnovi odvijala od 1976 do 1978, dolgoročno še ni končana. V dolgoročnem sanacijskem programu je določeno, da se bo delno delovna organizacija do leta 1995 preselila na novo lokacijo in tako izboljšala ne samo svo-, je delovne pogoje, ampak tudi odpravila v celoti onesnaževanje v Kamniku in s tem pripomogla k revitalizaciji starega dela Kamnika.
Prodor na domači trg, predvsem z lastnimi izdelki usnjene konfekcije, je uspešen. Štirinajst butičnih prodajaln širom po Jugoslaviji, v programu pa je še nekaj novih, je omogočilo, da je Utokov izdelek postal pojem kvalitete, saj so moderno krojene kolekcije, nagrajene s številnimi, tudi mednarodnimi priznanji, v trenutku razprodane. Lahko rečemo, da moderni dizajni pravzaprav narekujejo mladostno modo usnjene konfekcije v Jugoslaviji, ki je tudi na tujem trgu zelo iskana.
Delavci Utoka so prepričani, da je le taka usmeritev primerna in da jim le dobre, premišljene in dolgoročne poslovne odločitve jamčijo obvladanje domačega in tujega trga ter jim dajejo jamstvo za bodočnost.
Kot rečeno izvirajo vsi uspehi tovarne usnja predvsem iz lastnih izkušenj, da ni mogoče delati le na dani trenutek, ampak je treba s premišljenimi akcijami, s premišljeno poslovno politiko in z anilitično obdelanimi in pripravljenimi samoupravnimi odločitvami zagotoviti obstoj in konkurenčnost delovne organizacije za desetletja v naprej.
K. V.
DELAVSKI DOM KAMNIK		
Cankarjeva 3, Kamnik		
objavlja		
JAVNO LICITACIJO		
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev		
z izklicno ceno		
za kom oz. kg		
1. Pult z dvodelnim pomival, koritom		10.000
(RP 2,8o x 0,75)	3 kom	
2. Pult (RP 1,8o x 0,70)	2 kom	7.500
3. Pult (RP 1,40 x 0,65)	1 kom	7.000
4. Pult z enodelnim koritom (RP 2,20		
x 0,70)	1 kom	8.000
5. Pult (izdajanje oz. sprejem hrane)	2 kom	8.000
6. Kotel za kuhanje (RP 3 x 80 lit.)	1 kom	51.000
7. štedilnik električni	1 kom	5.000
8. Štedilnik plinski	1 kom	5.000
9. Lupilec za krompir (LK 20,055		
KW)	1 kom	4.000
10. Ventilator (trof. 1,1 KW)	2 kom	5.000
11. Elektromotor (trof. 0,18 KW)	1 kom	1.000
12. Vodna črpalka za centr. ogrevanje		
(trof. 0,25 KW)	1 kom	3.000
13. Vodna črpalka za centr. ogrevanje		
(trof. 3 KVV)	1 kom	10.000
14. Kontejner 9001 ekonomik	1 kom	20.000
15. Kante za smeti kovinske	10 kom	1.000
16. Železne palice (0,35 x 0,08 dolž.		
od 2-4 m	500 kg	50
17. Umivalniki   keramični (različne		
vrste)	8 kom	500
18. Mize s kovinskim ogrodjem - ul-		
trapas	60 kom	1.000
19. Stoli s kovinskim ogrodjem	80 kom	200
20. Kovinske postelje (pogradi)	90 kom	1.000
Javna licitacija bo v torek, dne 6. 11. 1984 ob 15. uri v		
prostorih Delavskega doma Kamnik, Cankarjeva 3.		
Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo na dan		
licitacije od 10. ure dalje. Nakup po sistemu videno -		
kupljeno.		
Krajevna organizacija ZVEZE BORCEV NOV NEVLJE
vabi
na odkritje spominske plošče na Blekovi hiši v OŠEVKU, kjer je bila partizanska javka vse do
18. 1. 1944, ko je nemški okupator ustrelil borca NOV Danijela JAMNIKARJA-Simona in Draga RAJHA-Andreja, hišo zažgal, lastnika Franca VIRJENTA pa odpeljal v Mauthausen, kjer je oktobra 1944 umrl.
Svečano odkritje bo v nedeljo 28. oktobra 1984 ob 10. uri. Vabimo svojce padlih, borce, aktiviste, mladino in krajane, da se slovesnosti udeleže.
Dolžniki in krivci
Ob pogledu na listo dolžnikov za centralno ogrevanje (objavljeno v »Kamniškem občanu« št. 15 z dne 24. 9. 1984) se je verjetno marsikdo pošteno zamislil in se vprašal:
Kako je sploh mogoče, da je za približno 6 milijonov dinarjev neplačanih obveznosti za centralno ogrevanje (verjetno pa je ta znesek še precej višji, saj niso upoštevani tisti, ki dolgujejo »samo« do 10.000 dinarjev)?
Ali so za takšno porazno finančno disciplino res krivi samo neplačniki in neredni plačniki?
Na takšna in podobna vprašanja se nehote vežejo nekateri pomisleki:
Stanovanjsko komunalno gospodarstvo »SKG« Kamnik s podpisom pogodbe s skupnostjo stanovalcev prevzame opravljanje vseh strokovnih opravil glede centralnega ogrevanja - torej tudi odgovornost za izterjavo finančnih obveznosti stanovalcev do organizatorja ogrevanja. Torej lahko verjetno v enaki meri kot dolžnike krivimo za takšno stanje tudi »SKG« Kamnik, saj je težko verjetno, da bi bila sodišča v svojem delu tako neučinkovita in ne bi mogla izterjati denarja od dolžnikov - seveda ob predpostavki, da je »SKG« sploh vložilo tožbo na pristojnem sodišču proti vsem, ki so objavljeni v »Kamniškem občanu« (verjetno ni - in je tako na nek način tudi samo spodbujalo neredne plačnike in neplačnike k temu, da še nadalje niso plačevali položnic za centralno ogrevanje)!
Ti milijonski zneski morajo po- vsej logiki »SKG« nekje manjkati. Če jih ne terja in izterja po sodni poti - kje jih potem dobi - in kako? Odgovor na to je podal predstavnik »SKG« (in je naveden v zapisniku sestanka med predstavniki »SKG« in predsedniki hišnih svetov blokov z Groharjeve ulice z dne 17. 9. 1984): »SKG« manjkajoča sredstva preprosto odbije (poračuna) od vsakoletnih rednih akontacij za tekočo kurilno sezono!« Opozoriti je treba na dejstvo, da je to prekršek, saj mora biti ena kurilna sezona finančno ločena od druge (enako kot kotlovnica
od kotlovnice oz. soseska od soseske). Ker je »SKG« dose-daj na tak nezakonit način uspevalo vedno priti do neporavnanih zneskov, je na dlani, da se njegovi pravni službi ni bilo treba pretirano potiti po sodišču, da bi ta denar izterjala po zakoniti poti.
V tem »grmu pa tiči tudi drugi zajec«: zaradi takšnega nezakonitega načina poravnavanja dolov je namreč - po eni strani - kljub vedno višjim akontacijam vsako leto na razpolago vedno manj denarja za nabavo kurilnega olja, po drugi strani pa so zaradi tega prizadeti zlasti redni plačniki. Ti namreč zaradi opisanega »solidarnostnega« pokrivanja dolgov (proti njihovi volji) čutijo enake posledice kot dolžniki -kar pa še zdaleč ni prav, saj nerednih plačnikov in neplač-nikov ne bi smeli enako tretirati kot rednih plačnikov. Logično je namreč pričakovati, da bi moral organizator ogrevanje rednim plačnikom zagotoviti tudi redno in kvalitetno ogrevanje (zlasti, če za to plačujejo precej zasoljeno ceno), proti nerednim plačnikom in neplač-nikom pa bi moral (redno in takoj) ukrepati v skladu z zakonskimi določili! Zato je nesprejemljivo stališče »SKG« Kamnik, da bo nabavljalo kurilno olje le v okviru dotoka sredstev iz akontacij za centralno ogrevanje, ker bi se tako neplačniki lahko še vedno greli na račun rednih plačnikov - ali obratno - da bi redni plačniki zmrzovali zaradi neplačnikov! Ponovno je treba opozoriti, da je za to, če se ne zbere dovolj denarja za nabavo kurilnega olja, odgovorno zlasti »SKG« Kamnik, ker ni izterjalo denarja od nerednih plačnikov in neplačnikov.
Težko je pristati na domnevo, da je za finančno nedisciplino kriva samo , nizka zavest dolžnikov. Verjetno bi se bilo umestno vprašati ali ni finančna nedisciplina mogoče tudi posledica neurejenih (ali slabo urejenih) odnosov na področju centralnega ogrevanja med »SKG« Kamnik in stanovalci kamniških sosesk, kjer vrši ogrevanje »SKG« Kamnik? Kako je mogoče od stanovalcev zahtevati odgovorno plače-
vanje računov, če jim nihče ne jamči, da jih pozimi ne bo zeblo (kar se je tudi že dogajalo)? Nenazadnje - zakaj se v re-
ševanje tako pomembnih zadev aktivno ne vključijo širša družbenopolitična skupnost, družbenopolitične organizacije, samoupravna stanovanjska skupnost in drugi subjekti v občini, ki bi jim morala biti skrb za ljudi in zadovoljevanje njiho-
vih potreb prva dolžnost. Vprašanje ogrevanja je namreč eno osnovnih eksistenčnih vprašanj, ki zahteva dobro rešitev; na podlagi dosedanjih izkušenj pa je iluzorno pričakovati takšno rešitev vse dotlej, dokler jo bodo iskali samo stanovalci in
»SKG«.
Vsakomur bi že moralo končno vendarle postati jasno, da morajo biti (za vsako ceno) pozimi ogrevana stanovanja vseh občanov - pa če stanujejo v individualnih stanovanjskih hišah ali pa v blokih!
Primer »Groharjeva ulica«
Že Obračun stroškov centralnega ogrevanja za prvo kurilno sezono (1981/82) je pokazal precejšnjo razliko v ceni ogrevanja med novonastajajočo sosesko na Groharjevi ulici v primerjavi z ostalimi soseskami. Ker so bloki na Groharjevi ulici kopija blokov na ulici Matije Blejca - in so kot takšni enaki koj jajce jajcu - je bila stanovalcem tembolj nerazumljiva razlika v ceni med tema dvema »krakoma« iste stanovanjske soseske. Šlo je za dobrih 10% višjo ceno ogrevanja za enako stanovanjsko površino, ki je bila domnevno posledica tudi približno dobrih 10% višje porabe kurilnega olja na Groharjevi ulici. Stanovalci so od Stanovanjsko komunalnega gospodarstva »SKG« Kamnik zahtevali argumentirano pojasnilo, zakaj prihaja do takšnega odstopanja v ceni oz. porabi olja. Ker od »SKG« niso dobili zadovoljivega odgovora - podkrepljenega z oprijemljivimi argumenti, ki bi dokazovali, da do te razlike prihaja »po krivdi« stanovalcev - so stanovalci zavrnili plačilo razlike, do katere prihaja med soseskama. Zato je »SKG« Kamnik proti skupnostim stanovalcev blokov z Groharjeve ulice na pristojnem sodišču sprožilo postopek za izterjavo te razlike (do katere prihaja ponovno vsako novo kurilno sezono) medtem ko so se stanovalci sami zavezali pristati na plačilo stroškov za centralno ogrevanje v enaki višini kot je izkazana za ogrevanje enake stanovanjske površine na ulici Matije Blejca (čeprav je to verjetno preveč, saj bi bilo - zaradi tehnološko izboljšane kotlovnice in uporabe boljših izolacijskih materijalov pri gradnji - na Groharjevi ulici logično pričakovati celo manjšo porabo kurilnega olja in s tem seveda tudi nižje stroške za centralno ogrevanje)!
Tudi primerjava med ostalimi soseskami pokaže sila zanimivo sliko, ker so tudi med njimi precejšnje razlike, saj je potrebno za ogrevanje enako velike stanovnajske površine (v vseh primerih gre za ogrevanje s kurilnim oljem in pod enakim režimom ogevanja) odšteti npr. na ulici Matije Blejca približno 20% več, na Groharjevi ulici pa celo približno dobrih 30% več kot na Klavčičevi ulici.
Zato so se stanovalci Groharjeve ulice obrnili tudi na izvršni svet Skupščine občine Kamnik,   Krajevno skupnost
Duplica, družbenopolitične organizacije in samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik z vprašanji:
1. zakaj je ogrevanje v Kamniku med najdražjimi v Sloveniji,
2. zakaj prihaja do tako velikih razlik v ceni ogrevanja enako velikih stanovanjskih površin med posameznimi soseskami, ter zahtevo, da se naslovniki tvorno vključijo v razreševanje problematike centralnega ogrevanja v kamniških soseskah (kjer vrši ogrevanje »SKG« Kamnik), da bi bilo
ogrevanje v prihodnosti enotno in boljše organizirano, bolj zanesljivo, bolj kvalitetno in cenejše!
To pa so prav gotovo stvari, ki zanimajo stanovalce vseh sosesk in ne samo stanovalce Groharjeve ulice, ki jih hoče »SKG« Kamnik v očeh javnosti diskreditirati z različnimi neosnovanimi očitki, žalitvami in podtikanji, namesto, da bi postreglo s čistimi računi in tako ovrglo očitke na svoj rovaš. Predsedniki Hišnih svetov Groharjeve ulice 2,4,6,8,10,12,14, in 16,
Ali, zakaj ne daš denarja...?
Pred seboj im&m zadnjo številko Kamniškega občana in v njej nikjer ne zasledim obljubljenega opravičila. Za kaj gre? V prejšnji, to je 15. številki Kamniškega občana je Samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik objavila moje ime med dolžniki za centralno ogrevanje in to za več kot 30.000 din. Naj že kar na začetku povem, da sploh nimam centralne kurjave. Z neupravičeno objavo sem takoj seznanil tovarišice na stanovanjski, ki so mi prijazno povedale, da je prišlo do pomote. Opravičile so se (opravičilo sem sprejel) in obenem zagotovile objavo pomote v Kamniškem občanu, vendar tega, kot je razvidno, niso storile. Ne bom se sedaj prek časopisa »vlekel ven iz blata«, ampak naj povem, da so me bolj kot vsi namigi znancev in prijateljev prizadele besede še ne sedem let stare hčerke: »Ati, zakaj ne daš denarja stričkom, da so te morali dati v časopis?«
V tako majhnem mestu kot je Kamnik se vse in povsod razve. Jaz bom ostal takšen, kakršen sem in upam, da zaradi tega ne bom ob ugled, ki sem si ga pridobil v petih letih, odkar sem prišel v Kamnik. Delal bom, se
trudil in pomagal družbi in skrbel za svojo družino. Toda kakšen bom od sedaj naprej v očeh hčerke, ki bo šele čez precej let razumela, da je bila to le pomota, ne vem. Ne bom se pravdal, ampak želim s tem opozoriti vse, ki so za to odgo-
vorni, da mene ob povprečnem osebnem dohodku (22.000 din) površnost ali malomarnost na delovnem mestu stane tudi 20% OD, pa čeprav nikogar ne ogrožam niti fizično niti psihično. Toliko v razmislek...
BOJAN GOLOUH
Občanom v vednost!
Med toliko drugimi občani se je med dolžniki centralnega ogrevanja pojavilo tudi moje ime. Po računih samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi dolgovala cca 58.000 din. Zakaj? Za 12 stopinj ogrevanja, ki so mi ga nudili med ogrevalno sezono. Na pritožbo so prišli izvajalci Zarje na ogled, se pogreli ob »šnopcu« v bundah, njihove aparature pa so pokazale pri radiatorju največ 15 stopinj. Odšli so z izjavo, naj se znajdem kakor vem in znam. Kako naj tako početje razumeta moja enoletna Katarina (lansko ogrevalno sezono dojenček) in Urban, ki hodi v šolo in nima pogojev, da se uči v ogrevalnem prostoru. Kdo bo rešil ta problem, problem zdravja mojih otrok? Pravici bo sodilo sodišče!
Za piko na i, pa so mi dne 17.
10. 1984 ob 12. uri izčrpali vodo iz radiatorjev v moji frizerski obratovalnici na Ljubljanski 14, Duplica. Predhodno so telefonirali in zagrozili, da če ne poravnam računov za ogrevanje stanovanja na Groharjevi 8, mi bodo odklopili ogrevanje frizerskega salona. Grožnjo so tudi uresničili, kljub temu, da so mi vse sezone kurili zadovoljivo, kar sem jim tudi pošteno plačala; celo več, čez poletje sem plačevala za naprej, za sezono, ki bo očitno mrzla.
V salonu služi vsakdanji kruh pet mater, ki imajo zagotovljeno socialno varnost. S tem nerazumljivo grobim posegom SKG pa so ogroženi tudi njihovi delovni pogoji.
Pripis: Do nadaljnjega salon ogrevam v lastni režiji. OLGA SITAR
Usnjarji na Triglavu
Tovarna usnja Utok Kamnik praznuje letos 60-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja smo se delavci odločili, da poleg ostalih slovesnosti obiščemo tudi našega očaka - Triglav. Pobudo je dala planinska sekcija Utok, ki deluje pod okriljem PD Kamnik. Za pomoč in vodstvo izleta smo zaprosili kamniške gorske reševalce in vodnike.
Kljub deževnemu vremenu se nas je zjutraj 7. septembra zbralo pred tovarno kar 43 »planincev«, večina med njimi usnjarji in njihovi družinski člani. Težko otovorjeni z vso potrebno opremo, predvsem pa oboroženi proti dežju, smo se odpeljali na Gorenjsko, v Vrata. Pod mogočno steno smo imeli polurni počitek še za zadnje urejanje nahrbtnika, zategnitev čevljev in kolona je krenila na pot. Na čelu je korakal naš vodnik Slavko Šikonja, ki je pripravil tudi potek izleta. Njegove nasvete in navodila smo vsi resno upoštevali, saj smo se zavedali, da v tako veliki skupini mora vladati red in disciplina. Pot nas je vodila po poti čez Prag. Po začetnih serpentinah smo kmalu stali pod steno. »Sedaj bo šlo pa čisto zares. Uporabiti bo potrebno tudi roke in posebno paziti na krušljivo kamenje,« smo dobili navodila. Korak za korakom, vedno višje smo se vzpenjali proti Staničevi koči. Znojiti se je zdravu, smo se tolažili. Po treh urah si privoščimo prvi počitek. Polurni postanek pri vodi se je prilegel kljub grozečim oblakom in meglam, ki so se podile okoli. Kadilci so si z
velikim užitkom prižgali cigareto in »nahranili« pljuča. V Staničevi koči se je najbolj prilegel topel čaj z »vejico«, vendar samo eno, saj je bilo treba ta dan priti še do Triglavskega doma na Kredarici. Kolona je krenila dalje in ob 15. uri smo stali pred novim, najvišjim planinskim domom v Jugoslaviji. Ker smo predhodno poslali rezervacije ni bilo problemov s prenočevanjem. Oskrbnik nas je namestil v »podmornico« starega doma. Resda ni bilo tako kot so nekateri obljubljali - sobe s kopalnico in pogledom na morje - a zadovoljni smo polegli po pogradih.
Naslednje jutro se je že zgodaj začelo pripravljanje nahrbtnikov in po obveznem čaju smo stopili pred kočo. Kljub toplim oblačilom nas je mrzel veter pošteno stresel. Zaskrbljeno smo zrli v meglo zavit vrh orjaškega skalnatega masiva. Za trenutek se je pokazal vrh in zopet so ga zakrili oblaki. Pred vstopom smo napravili nekaj navez, saj je po klinih in grebenu lahko že napačen korak usoden. V navezi sta korajž-no hodila tudi dva devetletnika, ki sta prav brez strahu lezla iz klina na klin.
Pot po grebenu ie b'!a manj naporna, težavno je bilo le srečevanje planincev, ki so se vračali. Triglav je še najbolje spominjal na mravljišče. Nenehno vzpenjanje in spuščanje množic planincev marsikaterega ljubitelja narave odvrne od Triglava. Končno smo pred seboj zagledali bel Aljažev stolp. Zmagovalci smo bili ponosni in radostni, da stojimo na najvišji točki Jugoslavije.
Triinštirideset usnjarjev je osvojilo Triglav, za naše davne prednike prestol trdoglavega božanstva (zemlje, vode, zraka). Ta prostor, ki ga je leta 1895 kupil J. Aljaž za 1 goldinar, je bil danes podoben živilskemu trgu. Po krstu »prvikratnikov« in obveznem žigu smo napravili še gasilski posnetek za spomin v albumu.
V navezah, kot smo prišli, smo se spustili proti Doliču, kjer smo se pošteno okrepčali. Marsikomu se je odvalil kamen od srca, saj je bilo najtežje za nami. Konec je bilo klinov, jeklenih vrvi in pre-
padov. Še zadnjič smo zastavili s hojo v strmino proti Hribaricam. Sledila je le še zložna hoja preko Prehodavpev do Zasavske koče in dalje po slikoviti dolini Sedmerih jezer do koče pri Triglavskih jezerih. Zadnji del poti nas je že dohitelo poslabšanje vremena, tako da smo v kočo prišli že »osveženi«. Dež je v kočo prignal tudi ostale planince in stiska je bila velika; Takoj smo spoznali, da to noč ne bo tako udobno prenočevanje kot na Kredarici. Nihče ni ostal zunaj in za vsakega se je končno našlo kako ležišče.
V nedeljo zjutraj smo spoznali, da z načrtovano turo preko Bohinjskih planin ne bo nič. Ra-
hlo rosenje iz megle nas je napotilo po transverzalni poti do Kontne. Velik dom je bil pravo razkošje za nas vajene skromnih sedežev. Napolnili smo želodce in jo veselo ubrali v dolino.
Manj ko je bilo ovinkov, glasnejši in pogostejši so postajali vriski. Po dobri uri in pol smo prispeli do Savice. Skoraj istočasno je pripeljal tudi avtobus in hoje je bilo konec. Veseli, pev-
sko razpoloženi, smo zapustili Bohinjski kot in se popoldan pripeljali v Kamnik. Srečno smo končali tridnevni izlet, ki nas je na čelu z Utokovo zastavo - kožo, vodil preko očaka Triglava -simbola Slovencev. Utrujenost je bila pozabljena, mogočne Triglavske prepadne stene pa nam bodo za vedno nepozabno doži; vetje.
D. D.
Za kakšno ceno bomo smučali
Med smučišči, ki se v letošnji sezoni lahko pohvalijo z razmeroma ugodnimi cenami storitev, je tudi Velika Planina.
Koordinacijski odbor Turistične poslovne skupnosti je v dogovoru z upravljalcem žičniškega sistema na Veliki Planini, Komunalnim podjetjem Kamnik pripravil vrsto ugodnosti. Tako nudi sindikalnim organizacijam nakup sezonskih smučarskih kart za člane sindikata in njihove družine po znižani ceni. Od 1. decembra pa do 31. marca prihodnjega leta bodo lahko smučali za 3950 dinarjev, znesek pa je mogoče poravnati tudi v treh mesečnih obrokih. Do 1. decembra bodo karte v predprodaji pri Komunalnem podjetju, edini pogoj je, da mora sindikalna organizacja kupiti vsaj dvajset kart. Pod istim pogojem lahko sindikati dobijo tudi dnevne smučarske karte po 350 dinarjev.
V sodelovanju z Integralom in gostiščem Šimnovec pa so pripravili smučarske pakete, ki vljuču-
jejo prevoz z obmestnim avtobusom, dnevne vozovnice za žičnice in topli obrok. Ob delavnikih se giblje cena od 560 do 620 dinarjev (glede na to, ali je odhod iz Ljubljane, Domžal ali Kamnika), ob sobotah, nedeljah in praznikih ter med počitnicami pa je treba odšteti 50 dinarjev več. Podobni smučarski paketi so na voljo tudi šolam za zimske športne prireditve, le da je cena nekoliko nižja - od 395 do 430 dinarjev.
Koliko bodo morali odšteti smučarji, ki ne bodo smučali v okviru sindikata ali smučarskih paketov? Dnevna karta bo stala 400 dinarjev, popoldanska 350, sezonska 5.500, tedenska karta (7 dni) 1.800,tedenska karta (5 dni) 1.300 dinarjev, na voljo pa bodo tudi družinske karte (mati, oče, otrok do 10. leta starosti) po 900 dinarjev.
Cene v primerjavi z drugimi smučišči zares niso visoke in če bo še dovolj snega, Veliki planini prav gotovo ne bo manjkalo obiskovalcev. M. R.
Pohod na Veliko planino
Pohod, ki je bil 29. in 30. se-tembra po trasi Stahovica-Sveti Primož-Velika planina-planinn Konjščica-planina Dol-Kopisca, je bil organiziran z namenom, da bi za ohranjanje revolucionarnih izročil, kar je tudi osnovni namen Pohodne enote Kamniškega bataljona, pridobili čim več novih članov.
Pohoda se je udeležilo poleg 20 pohodnikov tudi 15 mladincev z osnovne šole Tomo Brejc, ki so tako pokazali interes za sodelovanje na tovrstnih pohodih.
V soboto zjutraj smo krenili iz Stahovice. Vreme nam sicer ni
'oilo preveč naklonjeno, vendar to ni motilo vzdušja in smo ob sproščenem pogovoru kar hitro prišli do Sv. Primoža, kjer je bil prvi daljši odmor. Obljubljen nam je bil ogled cerkve, vendar smo se morali zadovoljiti le z opravičilom, da zaradi objektivnih vzrokov to ni mogoče. V »tolažbo« nam je tako bila le malica, s katero so nam že v Stahovici obtežili pahrbtnike. Zadevo pa je bilo treba čimprej izprazniti, saj se nam je obetala precej naporna pot preko Pasjih pečin. Do vrha smo se res kar dodobra pregreh, kajti poleg »naravnih ovir« je bil tempo vse prej kot počasen. To je bila samo začasna težava, saj nas je že na Mali planini ohladil močan veter. Zato smo vse že prej načrtovane oglede izpustili in jo po najkrajši poti mahnili proti Domžalskemu domu, kjer nas je že čakal »kuharski štab« s čajem. Tisti z malo več poguma smo se potem odpravili na »megleni izlet« po Veliki planini, ostali pa so ob zvokih harmonike pričakali večerjo. Po večerji naj bi šli spat, vendar se je ravno tu pokazala vsa kondicijska pripravljenost nekaterih pohodnikov, ki so znake utrujenosti zaznali šele v zgodnjih jutanjih-urah.
V nedeljo zjutraj so nas čakale nekatere bolj ali manj zaželene
dolžnosti od vstajanja, pospravljanja sob, čakanja na zajtrk in podobno.
Bolj ko smo se bližali Kamniški Bistrici, daljša je bila kolona - ker smo imeli precej izkušene vodnike, so tudi to težavo rešili. Med prvimi so hodili tisti, ki so imeli v nahrbtnikih konzerve kompota (podarila nam ga je ETA); če si hotel biti deležen pri razdeljevanju, se je bilo treba prerinitiw ospredje,tako da z za-
mudniki ni bilo več problemov. Na Kopiščih se je pohod »uradno zaključil«, tisti z malo več kondicije pa smo se še peš odpravili v Kamniško Bistrico.
Naj na koncu izrečemo zahvalo delovnim organizacijam: Eta, Meso, Žito Kamnik, Kočna, Fructal-Alko in Jata-Perutninska farma Duplica, ki so s svojimi proizvodi (prispevki) omogočili pohod.
M. K.
Oglaša se SŠCRM Kamnik
Naša mladinska organizacija je sprejela medse nove mladince. To so mladinci, ki so prej obiskovali srednjo ekonomsko šolo v Domžalah, z letošnjim šolskim letom pa so se priključili učencem na SŠCRM v Kamniku.
Na šoli že teče živahno življenje. Delo je zaživelo tako v mladinski organizaciji, kot tudi v šolski skupnosti in v šolskem športnem društvu. Izvolili smo novo predsedstvo in tako vanj vključili tudi nove mladince. Oblikovali in sprejeli smo program dela za letošnje šolsko leto in se že lotili prvih zadanih nalog.
Z delom so pričeli tudi številni krožki. Tako imamo učenci možnost izražati svoje interese, znanje in spretnosti pri matematičnem krožku, v literarnem, zgodovinskem, kulturnem krožku...
Šola, kot taka, nam ne pomeni le ustanove, kamor hodimo dan za dnem, da se učimo, temveč tudi kraj, kjer v prostih urah preživimo čas, v katerem se odvijajo pestre in zanimive ure našega življenja.
DARJA
330 ljubljanskih upokojencev v Kamniku
V ponedeljek 8. oktobra, smo kamniški upokojenci sprejeli v goste stanovske tovariše in tova-rišice - upokojence iz Ljubljane. Z vlakom se jih je pripeljalo kar 330, toliko, da za vse v društvenih prostorih skoraj ni bilo dovolj prostora.
Republiške zmagovalke v balinanju
Šestega oktobra je bilo prvo balinarsko tekmovanje za upokojenke Slovenije v Postojni. Nastopilo je osem ekip. Najboljši uspeh so dosegle balinarke iz Kamnika in s tem osvojile prvo zmagovito mesto.
Poleg ostalih zvrsti aktivnega rekreativnega življenja upokojencev je kamniško društvo upokojencev v letošnjem letu pričelo gojiti tudi balinarski šport.
Novo balinišče, ki ga je društvo 23. junija 1984 predalo v uporabo upokojencem in drugim delovnim ljudem, pomeni dokaj solidno osnovo za krepitev tega priljubljenega športa. Sedaj je mogoče načrtno trenirati, pripravljati prijateljska srečanja in druga tekmovanja za moško in žensko ekipo.
Že v začetku so se zelo prizadevno vključile v to športno zvrst tudi upokojenke. Redni treningi, turnirji in razna srečanja so omogočili premagati začetne težave učenja. Danes je ženska ekipa upokojenk kar dobro uigrana, čeprav je imela zelo malo časa za priprave - vsega le 3 mesece. Treningov, ki so bili dvakrat tedensko, so se članice ekipe redno in disciplinirano udeleževale, marljivo prevzemale tehniko igranja in se kvalitetno tako usposobile, da so se čeprav boječe, prijavile na republiško tekmovanje, ki je bilo letos prvič organizirano za upokojenke in sicer v Postojni.
V neposrednem srečanju so premagale II. ekipo iz Postojne, nato ekipo iz Pivke, ekipo iz Ajdovščine in v finalu ponovno II. ekipo iz Postojne. Tekmovanje je trajalo ves dan - kar sedem ur.
Doseženi uspeh je nadvse prijetno navdušil zlasti upokojence in upokojenke, pa tudi druge Ka-mničane, ki so ponosni, da je Kamnik dosegel tako velik in cenjen rezultat. To je hkrati tudi nova obveznost, da bo društvo upokojencev vnaprej še bolj negovalo vse organizirane športne aktivnosti in vključevalo v svoje vrste še več do sedaj nevključenih članov, ki pa želijo aktivno sodelovati v različnih oblikah rekreativnega športa.
Upokojenkam - balinarkam, ki so zmagale na tem tekmovanju (Šuštar Jožica, Podgoršek Milena, Žagar Angelca in Simčič Ana) iskrene čestitke in vse priznanje.
Enake čestitke veljajo tudi marljivemu in prizadevnemu mentorju ekipe Šuštar Slavku, ki je vložil ogromne napore v organiziranje in potek treningov. Od njegovega načrtnega dela in vztrajnosti pri delu z ekipo je bilo pričakovati določenih uspehov. Ekipa je pred nastopom v Postojni samo natihem računala na boljšo uvrstitev - dosegla pa je najboljši rezultat in s tem prekosila sama sebe.
Kar tako naprej.
ST. S.
Tovariši iz zveze društev upokojencev občine Ljubljana Mo-ste-Polje so izrazili željo, da v okviru tedna upokojencev njihove občine obiščejo Kamnik. Nad njihovim predlogom smo bili presenečeni in hkrati počaščeni, da so izbrali ravno Kamnik. Po skupnem dogovoru je bilo sklenjeno, da bo ob obisku organizirano tudi športno srečanje upokojencev Ljubljane in Kamnika, poleg tega pa še ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti Kamnika in ogled nekaterih delovnih organizacij.
Na sprejem smo se skrbno pripravili. Želeli smo, da bi bil obisk iskren in tovariški ter vsestransko prijateljski. V ta namen smo v priprave vključili številne aktivne upokojence. Nihče ni odklonil sodelovnja.
Zadnje dni je bilo vreme zelo grdo in deževno. Dež je kar naprej padal. Vsi smo želeli, da bi bil ponedeljek, 8. oktobra, dan brez dežja. Tega jutra smo kar naprej gledali v črne oblake, ki so grozili, da bodo ponovno poslali pošiljko dežja. Bolj ko se je bližal čas prihoda vlaka iz Ljubljane - ob 9,45, bolj so se razbijali oblaki in kazalo je, da nas vreme ne bo pustilo na cedilu.
Vlak je pripeljal pravqčasno. Ljubljančane smo pričakali z narodnimi nošami in harmoniko. Izstop iz vlaka je bil težaven, vsaj za najstarejše obiskovalce, ker je bila zgornja postaja - zaradi del razrita. Sprejem je bil prisrčen, stiski rok in nasmejani obrazi so kazali, da so se srečali prijatelji, ki so sicer končali z aktivnim delom, vendar pa sedaj v pokoju tudi živijo aktivno življenje. Nepregledna množica ljudi se je napotila na društveno dvorišče, ki je komajda zadostovalo za tako množico gostov. Po krajšem na-
govoru, dobrodošlici, izmenjavi mnenj in pozdravih predstavnikov obeh društev, je velik del Ljubljančanov odšel na ogled Sa-dnikarjevega muzeja, Maleševe galerije in ostalih znamenitosti Kamnika. Precejšen del prijateljev iz Ljubljane pa v Svilanit Kamnik, kjer so si ogledali proizvodnjo. Športniki pa so se pomerili med seboj v kegljanju, moška in ženska ekipa v balinanju in v šahu. V tem prijateljskem srečanju so bili boljši Ljubljančani in jim k zmagi čestitamo.
Popoldanski del obiska je bil zelo družaben. Kljub skromnim možnostim v društveni restavraciji je uspelo postreči vsem gostom, deloma v notranih prostorih, še več gostov pa je bilo na dvorišču na svežem zraku, posijalo pa je tudi sonce. Vse rezervne in razpoložljive mize in stoli so bili polno zasedeni. Družabni del je bil zelo vesel, poleg glasbe je zadonela tudi pesem, pa tudi zavrteli so se mnogi pari.
Čas je tekel in priganjal, veselje pa je bilo na višku. Sledile so še poslovilne besede in slikanje, pa je vlak že čakal ob 16,16 za odhod proti Ljubljani. Stiski rok, mahanje za odhajajočim vlakom in s toplo mislijo v srcu smo zaključili obisk. Prepričani smo, da to ni bilo prvo in zadnje tako srečanje, ker upamo, da se bo vez prijateljstva, stkana tega dne krepila in razvijala. Dogovorili smo se, da se kamniški upokojenci v 1985. letu, ko bomo tudi Organizirali svoj teden upokojencev, srečali z njimi v Ljubljani.
Prijateljem iz Ljubljane smo hvaležni za srečanje, za prijateljski razgovor. Prvo tako množično srečanje v Kamniku nam bo ostalo v zelo prijetnem spominu, prijateljem iz Ljubljane pa kličemo - nasvidenje.
STANE SIMŠIČ
Protesti v razvoju glasbe
Glasbeno življenje mladih večkrat priteguje pozornost celotne javnosti. Vprašamo se, zakaj je glasbeno življenje mladih tako zanimivo in zakaj ga nekateri nočejo ali ne morejo razumeti.
Z glasbenim razvojem se pojavljajo tudi razni protesti, ki so v različni zvezi z glasbo. Protesti se pojavljajo povsod, tudi pri nas. Najbolj očitno pa je to na Zahodu, kjer glasbo večkrat spremljajo tudi revolucionarne težnje. To pa seveda v kapitalističnih državah vzbuja misel, da bo glasba preobrnila prvotni družbeni red, kar pripelje do tega, da v dogajanje posežejo tudi organi nekakšne prisile države.
Prvič se je izražanje nezadovoljstva v glasbi pojavilo takrat, ko so v Ameriki začeli razvijati svojo glasbo črni sužnji. Njihovi protesti so se izražali v besedilih, v katerih so nekako upali na upor proti belcu, ki jih je povsod surovo izkoriščal. Ko pa se je pojavila industrija, so se protesti in uporništvo le še bolj razmahnili. Leto 1950 je pomenilo rojstvo rock'n rolla, v katerem so ameriški glasbeniki združili svojo glasbo s črnsko. Tudi ta glasba je pomenila nekakšen upor tako imenovani »aristokratski« glasbi takratne družbe.
Z razvojem ročka je postala glasba vsakdanja stvar in prešla je počasi tudi na ulice. Ta glasba je udarna in preprosta, njena besedila pa vse to še dokazujejo. Tudi narava ljudi se je z glasbo spreminjala, kar je bilo očitno v oblačenju in obnašanju privržencev in izvajalcev te glasbe. Ročk glasba se je še bolj razširila in razcvetela ob ameriško-vietnam-ski vojni, v kateri je na tisoče Američanov izgubilo svoje življenje. Na ulicah so se začeli zbirati ljudje, ki so začeli demonstrirati proti vojni. Tudi glasba se je postavila proti njej in vse bolj so se začela pojavljati protestna besedila, v katerih so tudi glasbeniki zahtevali konec vojne, zahtevali so MIR. Imperialisti, ki so v svojo korist pošiljali v vojno ameriške vojake, so spoznali, da jim ti protesti lahko prinesejo nevšečnosti, zato so s pomočjo organov oblasti te oblike protestov preganjali. Takrat se je prvič pojavilo gibanje hippijev. Glas-beniški kapital je rasel in glasbeniki so se mu vse bolj predajali. Ob tem so pozabljali, zaradi česa se je njihova glasba tako dvignila, to pa je pri imperialistih vzbujali dobro voljo.
Hippije je začela sčasoma odklanjati in zaničevati celotna družba. Le-ti so se hoteli temu
izogniti in se vse bolj množično zatekati v opojni svet mamil. Zasvojeni z drogami res niso mogli uživati ugleda družbe. Njihova volja je bila razdvojena, osebnost ni bila več njihova, plavala je nad vso bedo imperialističnega sveta in se utapljala v »lepši« luči prihodnosti. Takim ljudem družba ni mogla zaupati (never trust a hippy), to pa je povzročilo razvoj nove zvrsti glasbe. Nova glasba se je poenostavila in dobila nekakšen družbenopolitični prizvok: ta glasbena zvrst se je imenovala PUNK. Nekateri so si to glasbo predstavljali kot posmehovanje uradni glasbi in raznim uglajenim nastopom glasbenikov. Ta glasba po eni strani tudi predstavlja upor proti zapostavljanju mladine na Zahodu (ZDA, Velika Britanija...) Proteste so prestavili v glasbo, ker drugače niso mogli oziroma znali ukrepati. V njej se pojavi agresija, ki je pritegnila široko množico mladih.
V našo družbo so to glasbo s svojimi nastopi prinesle tuje skupine, gramofonske plošče, razni televizijski video posnetki, tuji filmi..., skratka, punk je v našo družbo prinesla tujina. Pojavljati so se začele tudi prve domače punk skupine. Naša mladina je tako začela svoje obnašanje us-
klajevati z obnašanjem mladine v tujini, čeprav niso imeli vzrokov za proteste proti naši družbi in sistemu. Mladi so se za to glasbo začeli zanimati predvsem zaradi zdolgočasenosti, nezaposlenosti, zaradi slabših razmer bivanja nekaterih študentov, zaradi nezani-manja za razvoj našega sistema, ... Nekateri si to zvrst glasbe pri nas predstavljajo kot nekakšen protest proti naši tradicionalni kulturi.
Pri nas torej punku ne moremo dati take družbene vloge kot na Zahodu. Punku, ki v zadnjem času izgublja veljavo, se je pridružila druga veja udarne glasbe. To je heavy metal. Pravi heavy metal je na površje prišel okoli leta 1978-79 s skupinami kot so: Iron Maiden, Motorhead, Saxon, Girl, Tygers of Pan Tang, Def Leppard in podobnimi. Njihove teme so po navadi neobičajne. Nanašajo se na hitrost, motorje, moč, ena njihovih tem pa je tudi svoboda. Besedila govorijo o peklu, hudiču, zvereh, blaznežih, duhovih, ubijanju, skratka o sadizmu. Kljub temu njihovi teksti ne izražajo nič ideološkega. Hea-vy metal je protestniški kot sama glasba, ki je udarna, besedila pa predvsem odvračajo pozornost od vzroka, zakaj je nastal.
Nekakšna druga stran resnice, ki bi bila lahko tudi manj pomembna, je ta, da glasbo od na-- stanka pa do danes spremlja misel, da v večini izraža nekakšen
odpor proti vključitvi mladih v večvrednostni svet odraslih. Toda ta ocena je po svoje malce pretirana.
Naša slovenska glasba se le počasi prilagaja evropskemu toku. V besedila teRstopici vnašajo zahodne fraze, ki pa včasih tudi ne gredo najlepše v uho. Večkrat naletimo na vprašanje, zakaj so slovenski glasbeniki v jugoslovanski javnosti (da ne govorim o tujini) prikrajšani, oziroma, zakaj se kljub trudu težko uvrstijo na majavo jugoslovansko glasbeno sceno? Odgovor je več kot preprost. Največji problem je naš jezik. Naši izvajalci se potemtakem zatekajo k srbohrvat-skim besedilom. Toda zgodi se, da taka besedila naletijo na kritična ušesa slovenske publike.
V zadnjem času se je začela polemika tudi okrog naših velikih glasbenih koncertov, katerih kvaliteta vedno bolj pada. Nastopajoči se zavedajo (ali pa ne), da taki veliki nastopi kljub kvalitetnemu izvajanju glasbenikov največkrat izpadejo medlo, čemur botruje vse slabše ozvočenje in ostala tehnika. Tako kvaliteta in popularnost nekega glasbenika lahko po tuji krivdi kaj kmalu upade. Zaradi vse slabše kvalitete teh in podobnih prireditev se tudi občinstvo vse bolj krči. Torej blišč nekdaj slovitih in množično obiskovanih koncertov izgublja svoj sijaj ob drugih glasbenih novostih. Mlade veliko
bolj zanimajo kvalitetni koncerti tujih skupin, televizijski video posnetki; dobre plošče,... Toda resnici na ljubo so te stvari zelo drage in zato tega pri nas kar vidno primanjkuje.
Pa poglejmo še malo v naš Kamnik in v glasbeno dogajanje v njem. Skupine, ki so obiskale naš Kamnik, bi lahko prešteli na prste. Mnogi slovenski glasbeniki, ki so imeli razne promocijske in podobne turneje širom po Sloveniji, so največkrat pustili Kamnik za sabo. A tudi Kamnik ima glasbe željno mladino, ki je v primerjavi z ostalimi v veliki meri prikrajšana. In zakaj! Ker ima vsak zakaj svoj zato, lahko tudi tukaj z lahkoto poiščemo odgovor. Naše mesto je za »zunanji« svet preveč neopaženo. Nič se v njem kaj velikega ne dogaja (če odštejem dan narodnih noš) in ravno v tem je problem. VeČina glasbenikov sploh ne pozna situacije glede koncertov v Kamniku. Po izjavi Slavka Kovačiča, pevca skupine Čudežna polja, bi se vsak lahko malce zamislil. Rekel je namreč, da ne vedo, kako bi sploh prišli do koncerta, oziroma kako bi sploh priredili koncert-v Kamniku (jeseni se mogoče res končno obeta njihov nastop pri nas). Torej?
Ob splošnem reku: Glasba ne pozna meja, se lahko le zamislimo in se vprašamo, če ta rek res popolnoma drži. Kaj mislite?
Blanka Jelen
18. srečanje kovinarjev Jugoslavije
Iz Kamnika v Zrenjanin
Od 9. do 12. oktobra 1984 je bilo v Zrenjaninu 18. srečanje kovinarjev Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 184 tekmovalcev. Med njimi je bilo 24 slovenskih, zastopali pa so strugarje, rezkal-ce, brusilce, orodjarje, kovače, livarje, varilce po vseh postopkih, pa avtomchanike otto in die-sel.
Slovenska ekipa je odšla na pot iz Kamnika, letošnjega gostitelja republiškega srečanja kovinarjev v ponedeljek, 8. oktobra. Noč v avtobusu je bila vesela, polna pričakovanj, saj smo vsi udeleženci upali, da so pred nami dobre uvrstitve naših tekmovalcev in ni nas motilo, da si nismo mogli privoščiti udobnega počitka. V torkovem jutru smo se pripeljali v Beograd, kjer smo se namenili obiskati spominski center Josip Broz Tito, saj je bil tesno povezan s kovinarji.
Po ogledu muzeja, Titove spominske zbirke, njegove lovske koče, biljardnice, razidence na Užički 15 in Hiše cvetja smo nadaljevali pot proti našemu cilju -Zrenjaninu.
Čeprav je bila za nami neprespana noč, za utrujenost v našem razpoloženju ni bilo prostora. Takoj po prihodu v mesto smo si ogledali delovna mesta in šele nato odšli v hotel, ki so nam ga določili za naš dom med srečanjem. Kmalu po večerji smo odšli k počitku, saj nas je vse naslednje dni čakalo zgodnje vstajanje in resno delo.
Že v sredo dopoldan so tekmovalci opravili teoretični preizkus znanja, popoldan pa so prvi med njimi preizkusili tudi svoje praktično znanje, hitrost in natančnost pri delu. Tudi ves naslednji dan je minil v merjenju praktičnega dela in na večer smo s tekmovalci že »premlevali« • prve izračune vseh elementov dela - teorijo in prakso in bili veseli in razočarani. A vendar smo se zavedali, da smo se vsi potrudili, kolikor se je le dalo. Vsak tekmovalec je verjetno tiho upal, da bo med najboljšimi. Nekaterim se je to upanje uresničilo, drugim pa je do tega manjkalo prav malo. Ko smo dobili v roke vse rezultate, smo bili s slovenskimi tekmovalci kar zadoJ voljni: štiri prva mesta (kovač, varilec REO, avtomehanika otto in diesel), eno drugo (varilec MAG) in dve tretji (varilca REO in MAG) so nam prinesla ekipno drugo mesto.
Čeprav smo bili teh dosežkov izredno veseli, pa nam je bilo žal, da nismo kake dobre uvrstitve dosegli v klasičnih kovinarskih poklicih. Povedati pa moramo, da so bili kriteriji za izdelavo in ocenitev tekmovalnih predmetov izredno strogi, tolerančna polja pa zelo ozka. Lahko rečemo še to, da bi naši tekmovalci z nekaj več sreče dosegli tudi do osem mest boljše uvrstitve v posameznih poklicih, kajti znanja jim ne manjka. Vendar je v olimpij-
skem letu tudi nas preveval športni duh, zato smo tudi z uvrstitvami kamniških udeležencev zadovoljni. Predvsem pa jih je treba pohvaliti za pogum, ki naj bo vodilo vsem, ki se bodo odločili slediti njihovemu zgledu. In še njihova uvrstitev:
rezkalec Jože Zabavnik (Elek-troelement Izlake, TOZD SVIT) je bil deveti, strugar Janez Kramar, brusilec Stane Žerovnik in plamenski varilec Jože Romšak (vsi iz Titana) so bili enajsti v svojih poklicih. Čestitamo jim za dpsežene uspehe, kajti med tisoči kovinarjev njihovega poklica deveto ali enajsto mesto tudi ni kar tako:
Res je, da imajo gostitelji vedno majhno prednost, toda na srečanju v Zrenjaninu se ni kazala tako očitno, kot na nekaterih prejšnjih tekmovanjih. Priznati moramo, da je tekmovanje potekalo brez zamud, v izredno lepo urejenem delovnem okolju, ki si ga mnogi naši tekmovalci lahko le želijo. Vsa organizacija srečanja je bila brezhibna tako v uradnem tekmovalnem delu kot v vseh spremljajočih prireditvah. Vojvodinci in še posebej Zrenja-ninci se niso izkazali le kot dobri organizatorji, ampak tudi kot prijetni gostitelji in za vse to jim gre pohvala in zahvala.
Želimo si, da bi se na tako dobro pripravljenih tekmovanjih še srečevali in dosegali še boljše uvrstitve, predvsem pa, da bi pridobljene izkušnje in znanje uspešno prenašali v svoje vsakdanje delo.
M. M.
TOZD Usnjena konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Kamnik
OBJAVLJA
na podlagi 10. člena o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
5 KROJ ILJ USNJA za obrat Špitalič
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- krojilec usnjene konfekcije
- 6 mesecev delovnih izkušenj (možnost priučitve, OD 28.000 din)
Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska c. 8, Kamnik, tel. 831-922 v 8 dneh od objave.
Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
1. 4 negovalke
- končana šola za bolničarje
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 21.568,00
2. 2 sobarici
- osnovna šola
- enomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 15.337,00
3. 2 perici
- osnovna šola *
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 18.693,00
4. 1 kuhinjska pomočnica
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 18.932,00
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26.
Pomoč Kopaoniku
Člani Rdečega križa, delovni ljudje in občani
Želimo vas ponovno obvestiti, da je stanje na območju Kopaonika po zadnjem rušilnem potresu precej kritično in da je potrebna širša pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Prvi močnejši potres na Kopaoniku je bil že 13. maja 1978 (7,5 stopnje po Mercallijevi lestvici) in nato zopet 18. maja 1980 (8,5 stopnje), 2. junija 1982 (7,5 stopnje), 10. septembra 1983 (8 stopnje), 3. marca 1983 (7,5 stopnje) in 7. septembra 1984 (8 stopnje).
Od leta 1978 so na Kopaoniku zabeležili že več kot 38.000 potresnih sunkov, od tega 7.500 močnejših.
Podatki govorijo, kakšno strahoto predstavlja nenehno tresenje tal za prebivalstvo Kopaonika in kako pomembna je pomoč in solidarnost za ljudi v teh krajih. Rdeči križ Slovenije je že v letu 1983 začel zbirati sredstva za pomoč Kopaoniku. Tako je bila pomoč občinam Brus, Raška in Leposavič poslana že v letu 1983, vagon odej in oblačil pa je Rdeči križ Slovenije posredoval tudi občini Kuršumlje.
Letošnji potres 7. septembra je ob 2.45 povzročil največ škode. Rdeči križ Slovenije je takoj navezal stike z Republiško organizacijo Rdečega križa Srbije in se zanimal, kaj najbolj potrebujejo.
Po podatkih, ki jih je Rdeči križ Slovenije prejel v drugi polovici septembra, je bilo zaradi zadnjega potresa prizadeto v 5 občinah, Kopaonika 16.000 zgradb in 6.000 zgradb v občini Leposavič na območju AP Kosovo. Socialistična republika Srbija je sporočila, da ne bo mogla sama dovolj pomagati prizadetim ljudem, zato je bila spodbujena širša solidarnost in pomoč je začela pritekati iz vseh krajev Jugoslavije.
Socialistična republika Slovenija je doslej poslala: 4,145.168 dinarjev, ki so se zbrali na žiro računu Rdečega križa Slovenije za pomoč Kopaoniku do 10. 10. 1984. vagon oblačil in obutve ter odej v vrednosti 1.000.000 din, ki jih je daroval Rdeči križ Slovenije,
5.000.000.00 dinarjev pomoči Izvršnega sveta Skupščine SRS, Zveza socialistične mladine Slovenije je poslala mladinsko delovno brigado.
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik je v oktobru in novembru 1983 intenzivirala akcijo zbiranja pomoči Kopaoniku v denarnih prispevkih, ki so bili nakazani na žiro račun RKS št. 50101 -678-51579 in so zajeti v skupnem znesku nakazane denarne pomoči Kopaoniku.
Seznam vseh darovalcev denarne pomoči za Kopaonik v letu 1983: Alprem Kamnik 10.000 Titan Kamnik 30.000 Eksperimentalna tkalnica 40.000 Zavod Kozorog 20.000 Osn. šola Toma Brejca 3.000 Občinska org. Rdečega križa 5.200 Krajevna org. Rdečega križa Kamnik 1.000 Krajevna org. Rdečega križa Komenda 31.900 Krajevna org. Rdečega križa Zgornji Tuhinj 12.130 Krajevna org. Rdečega križa Šmartno v Tuhinju 14.020 din. Svilanit Kamnik je daroval brisače v zbirni center.
V občini Kamnik je organiziranih 19 krajevnih organizacij Rdečega križa v krajevnih skupnostih, zato bi bilo prav, da bi akcijo zbiranja pomoči dosledno izvedle vse krajevne organizacije Rdečega križa in ne le nekatere.
Z ozirom na precejšnje potrebe ponovno odpiramo akcijo za pomoč Kopaoniku v denarnih in materialnih oblikah. Prispevke delovnih ljudi in občanov bomo zaradi hitrejše evidence zbirali na žiro računu št. 50140-678-57044 z oznako za pomoč Kopaoniku (ž. rač. OORKS Kamnik)
Zbirni center za materialno pomoč pa je v Ljubljani, v Vidovdan-ski ulici št. 3.
Vsem občanom in delovnim ljudem se za že darovano pomoč v imenu prejemnikov zahvaljujemo.
Obč. org. RKS Kamnik Marija Zagore
VVO »ANTON MEDVED« KAMNIK
bo v šolskem letu 1984/85 organiziral v občini Kamnik za otroke, ki niso vključeni v redne odelke WO 80 urni program (cicibanove urice) za otroke od 4 leta dalje. Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi WO »ANTON MEDVED« KAMNIK, Kidričeva 23 ali po telefonu 831-327 do 15. 11. 1984.
Skupine otrok bomo formirali na podlagi prijav irf glede na bivališče otrok.
Starše bomo o pričetku programa obvestili pismeno.
• ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MARIJE J Are JERAS
jjfl rojena BALOH
mM se iskreno zahvaljujemo vsem so-^^»i^™™^™MMi«H  rodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dr. Milanu Kralju iz ZD Kamnik, dr. Alešu Žemvi in drugemu osebju bolnice dr. Petra Držaja. Hvala ,tudi obema pevskima zboroma, KO ZZB NOV Tuhinj, LD Tuhinj, Mariji Žavbi za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Jože, hčerka Minka, sinovi Tone, Janez, Jože, Ciril in Alojz z družinami ter drugo sorodstvo Veliki hrib, Cirkuse, Škocjan pri Dobu,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE KNEZ
rojene KONČINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje, besede sožalja, poslovilne besede predsednika društva upokojencev Kamnik, župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala njenima prijateljicama Valči Klemene in Mariji Mani. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Sevnica, Krmelj, Bitola, Diisseldorf, oktober 1984
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, svakinje in tete
MARIJE TONIN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Sedlaku in patronažni sestri Matohovi za požrtvovalno zdravniško pomoč ter kolektivu Kočna - Knjigarna Kamnik za pomoč in razumevanje. Vsem, prav vsem, naša iskrena zahvala.
Žalujoči: sinovi Ivan, Tone, Jože in hčerka Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
Šmarca, Duplica, Vrhpolje, oktober 1984
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA SLEBIRJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in njegovim ter našim sodelavcem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala LD Stahovica, tovarišu Kregarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred.
- ' Žalujoči: vsi njegovi
Stolnik, Vodice, Županje njive, Bistričica, oktobra 1984
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
Objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3-81), Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik
RAZPIS
za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Na razpolago so sredstva v znesku 15,000.000.00 din (z besedo: petnajst milijonov). _
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki
- združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
- začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje,
- niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti.
1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali vezavo v banki.
2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1984, ki znaša 36.807.00 din.
3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1983 znašal 18.259,00 din.
4. V letu 1984 dveletno namensko varčevanje izjemoma nadomesti namensRo varčevanje sklenjeno z banko najkasneje do 31. 1. 1983.
5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa so v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
6. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI
Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoe-
konomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
- da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove;
- da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
- da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz Že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
- da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD;
- da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS;
- da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot.
Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število družinskih članov
1 :
2 3 4
- da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun.
Za izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število družinskih članov posameznega	Stanovanjska
stanovanja ali stanovanjske hiše	površina
1	32 m2
2	45 m2
3 .	*   58 m2
4	70 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Višina posojila, ki jo prosileciahko pridobi, je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 18.259,00 din.
Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Stanovanjska površina 30 m2 45 m2 58 m2 70 m2
če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpreč. mesec, čistim OD v SRS v 1. 1983
znaša lastna udeležba prosilca v % od cene standardnega stanovanja
pripada prosilcu posojilo v % od
cene standard.
stan. največ do
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer:
do 50%	20%	40%
od 51% do 75%	25%	35%
od 76% do 100%	30%	30%
od 101% do 120%	35%	25%
nad 120%	40%	20%
Povprečni čisti OD v letu 1983	Višina posojila	Doba vračanja „
	največ	največ
do 100%	50%	10 let
od 100% do 120%	40%	8 let
nad 120%	30%	6 let
Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene.
Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev.
III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji:
- da so že izpolnili najmanj 2-letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila. V letu 1984 dveletno namensko varčevanje izjemoma nadomesti namensko varčevanje, sklenjeno najkasneje do 31. 1. 1983;
- če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2;
- da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih.
Posojilo lahko pridobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in
- da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo,
iT- Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki
- ima nižji povprečni dohodek na člana družine,
- kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske grdnje,
- kupuje standardno stanovanje,
- bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje,
- ima .družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do V. gradbene
faze.
Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati:
- pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gjadnji 80%,
- pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, f - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%
predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše.
Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 500 din.
IV. KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 15 dni od objave v Kamniškem občanu.
Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis.
Prosilcem, ki so v 1. 1984 že kandidirali na razpisu za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti, v primeru ponovne kandidature za pridobitev posojila ni potrebno prilagati dokumentacije navedene v razpisu.
O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSiS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8 in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. ,
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
Ne mine ura, dan, ne noč, Povsod si z nami ti navzoč.
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi našega dragega sinka, bratca in vnuka
MATJAŽA ŽIBERTA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo tovarišicam in učencem 3. razreda OŠ Šmartno - še posebno tovarišici Turkaljevi za ganljive besede slovesa - sodelavcem tovarne Stol in Eta za izrečene sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za poslovilne besede ter pogrebni obred.
Žalujoči: mamica Bernarda, oči Alojz, bratec Mitja, stari starši in ostalo sorodstvo
............^JŽJŽSU^J^VAVmSmmtomJ^mm.........
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA DRAGOVANA
s Kranjske 4/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. Hvala obema govornikoma, tovarišu Merčunu in tovarišu Hančiču, pevcem Lire, ZZB NOV, OO ZK Zaprice in rudarjem Rudnika kaolina Črna za izkazano zadnje slovo
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Ljubljana, septembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
KRISTINE KOROŠEC
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tovarišici Mariji Janič za požrtvovalno pomoč med njeno boleznijo in govornikoma tovarišici Maksi Marko in tovarišu Modicu za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, oktobra 1984
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA JAMNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečena sožaija, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi občinski konferenci SZDL Kamnik za pomoč pri organizaciji pogreba, godbi in tovarišu Ivanu To-ninu za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Kralju in vsem, ki ste ji lajšali bolečine med njeno boleznijo.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarca, oktobra 1984
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta, strica in dedka
ALOJZA VRHOVNIKA
m
HHHHHHHI    se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožaija, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Milanu Kralju za skrbno pomoč med njegovo dolgotrajno boleznijo. Zahvala velja tudi pevcem, lovskim tovarišem, govornikom, duhovniku in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob težkem trenutku.
Vsi njegovi
♦
Kamnik, oktobra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
NEŽE ROZMAN
iz Podgorja 91
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti in bolečine stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Podgorja za pogrebne storitve, dr. Kocutarju za požrtvovalno zdravljenje in g. kaplanu za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožaija, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Andrej, sin Stanko in hčerka Anka z družinama ter brat Feliks z družino
Podgorje, oktobra 1984
• Oktober, mesec požarne varnosti
Večja gasilska vaja v Titanu
Že nekaj let je oktober posvečen požarni varnosti in zaščiti. Prav je, da vse leto skrbimo za požarno varnost in zaščito pred požari, zato pa smo vsi tisti, ki smo posebej zadolženi za področje požarne varnosti v tem mesecu še bolj aktivni in delavni, posebno na področju preventive in seznanjanja delovnih ljudi in občanov pred nevarnostjo požarov.
Ugotovljeno je, da je za največ požarov kriv človek, bodisi iz malomarnosti, nepoučenosti, manjši del pa tudi z drugih vzrokov. Prav s preventivo lahko naredimo največ, saj je splošno znano, da je veliko ceneje požare preprečevati, kakor pa pozneje »gasiti« milijonske pa tudi mili-jardne škode. Požari v delpvnih organizacijah, ki so povzročili ogromne škode, so nastali največkrat zaradi varjenja, zato niso nikoli odveč preventivni in varnostni ukrepi ter zavarovanje delovnega mesta, kjer se odvijajo ta dela. Pri vseh teh delih je nujno, da je navzoč z gasilnim aparatom delavec, ki je zadolžen za požarno varnost v DO. Med preventivna dela prav gotovo sodi poučevanje ljudi o rokovanju z ročnim gasilskim aparatom, ker je ob morebitnem požaru hiter in pravilen pristop do požara največ vreden, saj lahko hitra intervencija prepreči večjo škodo. Zato morajo biti delavci poučeni o uporabi gasilskih aparatov in drugih razpoložljivih sredstev, vedeti morajo, kaj lahko gasijo, s čim in kako. V naši DO je vsak na novo sprejeti delavec poučen in seznanjen z rokovanjem in učinki ročnih gasilskih aparatov in je tako seznanjen z osnovami požarnega varstva, pa tudi kje v DO je največ možnosti za nastanek požara.
Že več let prirejajo ob mesecu požarnega varstva DO večje gasilske vaje; tako se tudi druge gasilske desetine seznanijo z vodnimi in drugimi razmerami v posmeznih DO, »
Tako je tudi naše Industrijsko gasilsko društvo Titan priredilo 10. oktobra večjo vajo, v kateri so poleg dveh domačih desetin sodelovali: GD Križ, IGD Stol, IGD Svit-Donit, IGD Svilanit, IGD Utok, GD Nevlje, GD Kamnik in GD Kamniška Bistrica. Ko je bil dan s sireno znak za požar, so prihajale gasilske desetine, ki so bile po operativnem planu razporejene na določena mesta in akcija je stekla. Po uspeli akciji so se desetine postrojile na dvorišču DO, kjer je domači poveljnik in vodja te va-
je, Tone Osenar, raportiral namestniku direktorja Lojzetu Logarju, ki je nato zbranim spregovoril nekaj besed ih se jim zahvalil v imenu DO Titan za udeležbo, še posebej gasilcem za pomoč, ki so jo gasilci nudili ob požaru v naši DO. Zbor je v imenu sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij pozdravil predsednik OOS Titan Ciril Tavčar z besedami pohvale za domače in tudi za druge gasilce, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, da bi tako očuvali naše in skupno premoženje. Zbrane gasilce je nato v imenu občinske gasilske zveze Kamnik pozdravil njen predsednik Jože Berlec, spregovoril je nekaj besed o koristnosti takih vaj, o pomenu meseca požarne varnosti, posebej pa je poudaril pomen preventivnega dela v DO in med občani.
Na koncu te uspele vaje se je poveljnik IGD DO Titan zahvalil vem sodelujočim gasilskim desetinam za sodelovanje z željo, da bi se še večkrat srečali na takih vajah, manj pa na resničnih požarnih akcijah. Za uspešno izvedbo varnosti te vaje se zahvaljujemo PM Kamnik.
OBVESTILO!
Smučarski klub Kamnik -tekaška sekcija vabi vse zainteresirane pionirke in pionirje, še posebno učenke in učence 4. in 5. razredov, ki imajo veselje do teka na smučeh, da se priključijo organizirani vadbi pod strokovnim vodstvom in se včlanijo v klub vsak ponedeljek, sredo in petek ob 17. uri na stadionu Prijateljstva v Mekinjah.
V južnem delu Kamnika prodam garažo. Ponudbe pod »garaža« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, Kamnik.
Ali priložnost naredi tatu?
Dvojica Bele-Vidic je osvojila šesto mesto na državnem prvenstvu
Prezgodaj je še, da bi ocenjevali stanje kriminalitete v letu 1984, vendar vsi statistični podatki na PM Kamnik kažejo, da se slika tega družbenega zla tudi letos ne bo dosti spremenila. Ta ugotovitev se še zlasti nanaša na splošno kriminaliteto s povdarkom na priložnostne tatvine, tatvine iz prodajaln, tatvine koles, poljščin itd. Gre torej za tatvine, ki z vidika družbene nevarnosti ne predstavljajo večjega problema, vendar jih zaradi številčnosti nikakor ne gre podcenjevati.
Poleg tega pa velja opozoriti, da nam ravno tovrstna kriminaliteta daje - splošno sliko o kriminaliteti nasploh, saj predstavlja tudi več kot 90% vse kriminalitete (sem niso všteta kazniva dejanja s področja prometa).
Vsekakor gre ze problematiko, ki jo pogosto ocenjujemo preveč enostransko, torej z vidika nepoštenosti storilca. Vse preveč je posploševanj in ožigosanj storilca, premalo pa se upošteva sama preddeliktna situacija, oziroma priložnost, ki v dobršni meri vpliva na izvršitveno dejanje ali pa celo izziva potencialnega storilca k nepoštenosti. Poleg priložnosti pa velja opozoriti še na druge dejavnike, ki jih najbolje ilustrirajo statistični podatki o tatvinah iz smopostrežnih trgovin in prodajaln. Na PM Kamnik so v letošnjem letu edivcntirali 24 primerov tovrstnih deliktov. Število izvršenih tatvin pa je prav gotovo večje
Ženska kegljaška ekipa prizadevna in uspešna
Kmalu po ustanovitvi Keglja-škega kluba Kamnik (leta 1976), je bila sestavljena tudi ženska ekipa, ki v svojih vrstah vključuje najbolj uspešne članice tega športa. V tem času so dosegle zelo dobre športne rezultate v občinskem, republiškem in državnem merilu.
Bistvo dela ženske ekipe je v vztrajnem in sistematičnem pristopu, v načrtnem učenju in dokaj vzorni disciplini.
Kegljaški klub Kamnik vključuje okrog 30 članic, ki so organizirane v sekcijah po delovnih organizacijah, so mlajše in starejše, so pa v manjšini glede na članstvo v klubu. V delu ekipe sodeluje 10 članic.
Ženska ekipa je zelo prizadevna in častno zastopa Kamnik na mnogih športnih in drugih tekmovanjih. Ekipa kot celota se je poleg uvrstitve v ljubljansko regijo, prebila v republiško ligo in je že četrto leto na tem nivoju, kar kaže na stalno kakovost, ne glede na občasna nihanja, osip in druge spremembe v ekipi. Samo v zadnjem letu je ekipa dosegla:
- v republiški ligi 4. mesto
- na tradicionalnem turnirju v Ljubljani 2. mesto
- na četveroboju najboljših ekip Slovenije 3. mesto in v
- polfinalu prvenstva Jugoslavije 8. mesto
Ugodne rezultate so dosegle tudi posameznice ali dvojice, v regiji, republiki in na državnem prvenstvu. Zelo solidno so se uvrstile tekmovalke: Griljčeva, Volčičeva, Starovasnikova, Bele-tova in Vidičeva.
Zanimiv je zlasti podatek za uvrstitev dvojic Bele-Vidic, ki sta dosegli prvo mesto v ljubljanski regiji, 4. mesto na republiškem tekmovanju in 6. mesto na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Spričo številne in ostre konkurence predstavlja ta uvrstitev zelo dober, že kar odličen rezultat oziroma uspeh.
Povdariti velja, da je ženska ekipa vsestransko zelo prizadevna tudi v društvenem življenju in pripravljena še naprej nositi breme odgovornosti za to zvrst športa, zlasti pa sodelovati pri vključevanju novih članic. Zaledje je
veliko in bogato, predvsem v delovnih organizacijah, zato bo treba te članice povezati in jih načrtno vključiti v delo, ker le tako je mogoče dolgoročno pričakovati še boljših rezultatov. Da je temu tako, je mogoče sklepati tudi na podlagi pogovora, ki ga je organiziral KK Kamnik v preteklem tednu. Od sedanje ekipe je mogoče tudi v prihodnje pričakovati takih ali podobnih rezultatov, kar je spričo omejenih materialnih možnosti in kadrovskih problemov velika in odgovorna naloga.
STANE SIMŠIČ
OBVESTILO!
Atletski klub Kamnik vabi vse zainteresirane, še posebno pa pionirke in pionirje, da se udeležijo organizirane vadbe vsako sredo in petek ob 16.30 na stadionu Prijateljstva v Mekinjah.
od prijavljenih, kajti če storica ne zalotijo pri delu ali pri izhodu iz trgovine oziroma pri blagajni, ostanejo tatvine prikrite. Zaskrbljujoč pa je pri tem podatek, da se med storilci čedalje več pojavljajo mladoletniki in celo otroci. Motiva nikakor ne gre iskati samo med ekonomskimi vplivi. V večini gre za iskanje samopotrditve, za objestnost, avanaturizem in druge motive in ne za naklepno kaznivo dejanje. Starši ob hitrem tempu življenja, ki prav gotovo pušča negativne posledice, zanemarjajo svojo osnovno dolžnost v odnosu do svojih otrok. Nepremišljeno in nekontrolirano pošiljanje otrok v prodajalne, prepuščanje vzgojne funkcije ulici, potrošniška miselnost, se prav lahko konča z žalostnim in sramotilnim dejstvom, da je priložnost iz vašega otroka naredila »tatu«.
S prihodom hladnješih dni se je števiio kolesarjev, voznikov koles z motorjem in motornih koles na naših cestah občutno zmanjšalo. Številni pa so bili prisiljeni prenehati z vožnjo že veliko prej, kajti tatovi tovrstnih prevoznih sredstev so bili letos še posebej aktivni, kar kaže prikazana preglednica prijavljenih kaznivih dejanj. ŠTEVILO PRIJAVLJENIH KAZNIVIH DEJANJ
1. število ukradenih koles 84
2. št. ukradenih mot. koles in koles z motorjem 16
3. št. vseh prijavljenih KD 390 Čemu pripisati takšno stanje?
Odgovor na to vprašanje nedvomno terja poznavanje številnih dejavnikov, ki jih je pri tem treba upoštevati. V prvi vrsti je treba omeniti izrazit porast števila koles v javnem prometu. Z vidika posledic pa je nujno ugotoviti ne samo slabo družbeno samozaščito, ampak tudi osebno (ne)zaščito in malomarnost, saj občani puščajo stvari tako, da včasih naravnost izzivajo tatove (puščanje nezakljenih koles kjerkoli). Pomemben dejavnik pri tovrstnih deliktih je prav gotovo ekonomskega značaja, saj 80% podražitev v nekaj mesecih, poleg tega pa še večje povpraševanje kot je ponudba, v dobršni meri spodbujajo nepoštene občane k donosnemu poslu. Tretji vidik, ki je nesporn, pa se kaže v tem, da je tovrstna tatvina zelo preprosta, predvsem pa za storilca ne predstavlja večjega tveganja, da bi bil ustrezno kaznovan. Dosedanje izkušnje kažejo, da so tatvine izrazit moški delikt. Tatovi so v glavnem otroci in mladoletniki, v zadnjem času pa se povečuje odstotek odraslih oseb, ki so bodisi priložnostni storilci ali pa osebe, ki jim tovrstne tatvine predstavljajo tudi določen način preživljanja. Med storilci srečamo torej osebe, ki a) naklepno izvršujejo kazniva dejanja
b) priložnostni storilci in
c) osebe, ki tatvine izvršujejo iz neke potrošniške miselnosti ali pa kolo vzamejo izključno z namenom uporabe za vožnjo, brez želje, da bi si ga prilastile.
To potrjuje tudi dejstvo, da je bilo v letošnjem letu na PM pripeljanih 44 koles in 7 koles z motorjem ter motornih koles.
Kljub padcu življenjskega standarda in draginji, pa je ob pričakovanju večje skrbi za lastno premoženje naravnost zanimivo prisluhniti oškodovancem, ki jih pri naznanitvi KD na PM vse prevečkrat »zapušča spomin« pri opisovanju ukradenega prevoznega sredstva. Ta »izguba spomina« pa otežkoča nadaljnje raziskovanje kaznivih dejanj, saj naj bi miličniki iskali kolesa, za katere ne vedo niti številke, včasih pa so v dvomu tudi za barvo in natačnejši opis. Je že tako, da je brezskrbno puščanje nezaklenjenih koles pred trgovinami, gostinskimi lokali itd. ostala zgodovina, vendar še kljub temu vsakodnevna praksa nekaterih severnih dežel Evrope, kjer za kolo ključavnica sploh ni potrebna.
VP
Iščem varstvo 10-mesečne deklice na našem domu. Naslov oddajte v uredništvu Kamniškega občana, tel. 831-311.
Kupim starejšo hišo v Kamniku ali okolici. Tel. 832-690 popoldan.
Žaganje drv - Lužar, Šmarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure.
Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
< i Kamniški občan
V Kamniku ali okolici išče opremljeno garsonjero mlajši moški. Ponudbe pod »dober plačnik« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, tel. 831-311.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
'amniske kulturne dragocenosti raz-   višču Veronika
Obiskovalci muzejskih in likovnih prireditev v Kamniku se gotovo spomnijo razstave »Slavonska Požega - beseda in fotografija«, s katero so prireditelji - Muzej Požeške kotline in Narodna knjižnica - iz pobratenega mesta pred dvema letoma prikazali zgodovino Požeške kotline, arhivske vire, požeško književnost in kulturne
znamenitosti. Ob tem je bilo sprejeto povabilo o povračilni razstavi. Tako je Kamniški muzej pred dobrim mesecem in pol gostoval s podobno, le nekoliko širše zasnovano reprezentativno razstavo KULTURNE DRAGOCENOSTI KAMNIKA v pobrateni Slavonski Požegi. Na slovesni otvoritvi, ki je bila prav na občinski praz-
Z otovoritve razstave v dvorani Muzeja Požeške kotline.
nik, in ki so se je udeležili javni, kulturni in družbenopolitični delavci Slavonske Požege, je bila izražena skupna želja po nadaljevanju takih akcij in pripravljenost za še tesnejše sodelovanje obeh kulturnih ustanov tudi pri rednem strokovnem delu. Prevladalo je mnenje, da so take razstave izredna priložnost za bolj konkretno in neposredno spoznavanje med seboj pobratenih mest in njihovih kultur. Že podatek, da je razstavo obiskalo prek 1600 ljudi, kaže na odmevnost tega kulturnega dogodka, velik odmev pa je razstava dosegla tudi v sredstvih javnega obveščanja. O njej je obširno poročala lokalna radijska postaja, novico o tem dogodku pa so priobčili tudi osrednji hrvaški dnevniki, na primer Vjesnik, Večernji list ter lokalni Požeški list.
Po uspelem gostovanju v Požegi si razstavo lahko ogledajo tudi Kamničani. Postavljena je v že kar tradicionalnem razstavnem prostoru Veronike nad kavarno.
Razstava KULTURNE DRAGOCENOSTI KAMNIKA predstavlja obiskovalcu nekatere predmete iz kamniških muzejskih in zasebnih zbirk, ki so po svoji zgodovinski, kulturni in umetniški priče-valnosti izjemni in tako izstopajo iz ostalega gradiva kot posebne dragocenosti. S strnjenim prikazom dragocenih eksponatov želijo prireditelji opozoriti na pomembnost zbiranja tako imenovane premične kulturne dediščine in na vlogo, ki jo imajo s tem muzeji in zasebni zbiralci pri raziskovanju zgodovine mesta, njegovega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Ne nazadnje naj bi razstava poudarila pomen ohranjanja in varovanja dragocenih prič pretekle kulture in umetnosti, ki so dokaz samobitnosti slehernega naroda, mestne skupnosti in posameznika.
Pričujoči izbor okoli 50 dragocenosti zajema arhivske dokumente, knjige in stare tiske,
predmete arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske in umetnostne dediščine. Eksponati niso izključno vezani na zgodovino Kamnika, ampak imajo nekateri med njimi širšo vrednost in tako sodijo kar v nacionalno zakladnico dragocenosti. Med temi bi opozorili na že kar znamenita stražarja Kristusovega groba, leseni skulpturi iz srede 16. stol., ki sta zastopali slovensko gradivo na razstavi »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do
danes« leta 1971 v Parizu in nato v Sarajevu.
Eksponati so večinoma iz domačih zakladnic, izjema so le arhivski dokumenti, ki jih hranijo za to območje pooblaščene arhivske ustanove zunaj Kamnika.
Razstava, ki si jo je vsekakor vredno ogledati, bo odprta do 3. decembra vsak dan, razen nedelje in L, 29. ter 30. novembra, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
B. R.
Slavonska Požega - Trg Maršala Tita (zadnja hiša na desni je muzej).