t GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki S-fco-v- 37. ZCSTerw- 3. 1898. Leto VI. Gonata laz. ,,Amer. Slov." ne zna že drugače, ko mu v Towru, Minn., pojema (»apa in se bode zopet kmalu m u f a 1, da laže iu škodo dela na neopravičeu način, ko sam ne more več shajati, pa misli, bodem pa še drugim škodoval. Evo ietino: Vsak brzopar-nik velja od 1. julija na Bremen $35, ker je plačati S3 za vojni kolek, to v£ vsakdo, le „Amer. Slov." pisau in uredovan po nezrelih poba-linih ne v£ in dolži in krade kredit, ker je sam ob njega prišel ; iz Bre-mena velja vožnja v Ljubljano $7.40, to tudi v & vsakdo kdor je kedaj potoval; pred 1. julijem je veljala vožnja od New Yorka čez JBremeu do Ljubljane z brzoparni-kom $39.40, a ne centa več, ne manj, ne pri nas, ne kje drugje; druge vrste parniki pa 833.40. Pri nas ni nobeden rojak iz Arkansasa pokazal ni centa za tike t iste dni, kako morejo o kaki slepariji govoriti? Mogoče so bili ti možaki pri kakem tičku, ki jih je slekel, pa sej na nas jeze. Oudno le zakaj ne povedo koliko so plačali za brzopar-nik na Bremen in Ljubljano? Ali ; jih je sram? „Amer. Slov." naj bi se vendar raje preje prepričal blizo 1 njega na banki koliko veljajo parniki od 1. julija ua Bremen, in to j brzopamiki in potem v Ljubljano, potem naj bi neumnosti pisaril in j Na vsakem tiketu je z a p i s a n a s v o t a s črkami in številkami, nobeden agent ne sme in n e m o r e več zahtevati nego je predpisano, niti manj, drugače plača £50 kazni. Toraj kaka zlobna trditev o odiranju pri nas. Pravo falotstvo! Že marsikdo je nam očital, da ne bodemo nikdar nič imeli ker smo predobri in to t udi nekaj slov. duhovnov, kteri w iip bavijo s takimi umazanostmi kakor nrednik „Amer. Slov.", skoraj bi se I mu res smelo reči : ,, Alter scliiitzt I vor Thorheit nicht." Samo s u m ii i č i t e, f a k t nimate, voda Vam v grlo teče, vse Vaše suhoparn« zelo krvoželjni, kar je pa je le grdo obrekovanje, sploh pa Nemci pri domačinih niso priljubljeni. A g u i n a 1 d o postaja napi-h n j e n. W a s h i n gto n, 31. julija. Novejša poročila iz Manile kažejo, da postaja vstaški vodja Aguinaldo vedno predrznejši. Ne ozira se vr» N a v o j n o m polji na Po r t o It i c o. W a s h i n g t o n, 1. avgusta. Vojska na Porto Kico se vkljub pom i rova 1 n ill razgovorih resno nadaljuje. To priča najbolj jasno ukaz vojnega ministerstva. da ima polno divizijo vojakov, k t era hode obsegala devet polkov, pod poveljni-štvom creneral majorja Wadeja nemudoma oditi na vojno p,>lje Porto llieo. B e S n i S pane i. P o n c- e, l. avgusta. Španski vo- ,, . . . . i J:l';i »z p«'krajine Ponce brzo unii- na pogodbe z Amerikanci in nai- , - . , lwumi - kajo v notranje kraje. Povsod za- brže bode potreba ga z orožjem spa leti Prusko, zatoz raznimi slepa-1 obrežja. „\Vasp", mala po- metovati, toda general Merritt ima j ''j ■____- _:i • ^_____ ______________tnnni^arto io. m.i;u 3© Dremalo voine. da bi 7.fimi,(r..l ■ ■ ' 1 1 n plenijo rijami uprizoril in Francozom posilil vojno leta 1870—71. Po krvavih bitkah so bili za vojno nepripravljeni Francozje hudo poraženi, uredovano glasilo katoliške Jedno- Prusi so pridrli v Pariz iu zahtevali te. Dober tek' Bismark -- umrl. Železnega in krvavega moza ni več. Evropa ima njemu zahvaliti ve<- ti-sor milijonov i se predrznih Filipine zase obdržati. Otoki so moji in mojega ljudstva, je djal, kajti jaz sem jih osvojil, ne pa Amerikanci. Aguinaldo je popred obljub i, da ne bode Manilo'popred napadel, da mu Dewey dovoli. Sedaj pa pravi, da bode mesto naskočil in osvojil nes po noči, 34 minut po 10. uri. Po oficijelnih poročilih je iahko umrl. .... 1i1iv.1 "".n1 dltjjjmjc iu iij3i1; , . dli bogati. Otto Bismark je od leta PruaK" dijake; on 1827. obiskoval berlinski Fridrich- ko so »krpali postavo ječo ga je pustil vreči! Zasledoval je škofe in terorizal kar le mogel, ako je kdo Bismarka omenil v kul- Knez Otto Bismark se jo narodil turm?m h°ju' to toliko dne 1. aprila 1815. v grajščini v po- kak°r 1,1 P"klen^oka krajini Kakšen. Njegovi stariši bo ! Hud nasprotnik jo bil Slovanom bili plemiči nizke stopnje in niso | stari Bismark. Njegov je načrt kako m 18 | Viljemov gimnazij, od 1K30. pa ta-mošnji gimnazij imenovan „sivi samostan"; 1. 1S.32 bil na univerzi v Gottingen in 1833 v Berlinu. Leta 183") je bil sodni avskultant, ls:u;. vladni poročevalec v Aachen, 1S37 je bil vojak, 1838 je bil nameščen v Greifswald in se tam bavil z p< Ijedelskimi študijami. 1 mu je umrl oče in Otto prevzel dom, tam ga izvolili krajevnim načelnikom in potem viteškim poslancem v pruski deželni zbor, leta 1846, pa v saškega. Leta 1847. se je udeleževal obravnav za prvi združeni deželni zbor v Berlinu in se neumorno potegoval za kraljevi prestol; leta 1848. je zelo deloval in pisaril ter postal vodja desnice v pruskem deželnem zboru. Bil z dušo in telesom za kraljevstvo; 1. 1850 je podpiral Manteufflovo politik o in tako postal priljubljen pri kroni Hohenzollerjev. Leta 1859. je bil poklican v ministerstvo in gojil misel Avstrijo iz Nemčijo vroči, samo da bi Prusija pridobila edino gospodarstvo; še to leto je sel v Peterburg za poslanika in tam videl v ruakeui caru najboljega prijatelja in zaščitnika Pruske; dve leti kasneje je bil poslanik v Parizu, tam si priučil zvijače Napoleona, ktere so še temu prusjaku manjkalo. Ko je domu na Prusko dospel, se je pričel baviti z armado, ministri so mu nasprotovali, a vsakega so je znebil. Mož se ni brigal za deželni zbor, ne za pravico, niti postavo. Leta 18ti3. je pomagal Rusiji in uprizoril zoper voljo zbornic šlezvig holšteiusko vojno, kterej je bila posledica vojna leta 18GG. Za vojno med Avstrijo in Prusijo je le Bismark odgovoren, kar je tudi sam večkrat rekel. Pri nekem pogovoru meseca junija 1866 z Bam-bergerjem je rekel: „Moja največja zmaga je, da sam od pruskega kra- v večmesečno ' potem nagovaijaT navzoče civilne Poljake; on je o na k upi to v poljskih posestev v namen ponemčenja ; na stotine mi?I-jonov so že izmetali, a Slovanov še ni konca, boje Bejih pa le. Stari Bismark je delavcem naklo-niz volilno pravilo, a baš s pomočjo to je šel s prizorišča. Ni pa misliti, da je Bismark vse j. vil z po- . . ... . s ta 1 - r. to BVOJHJ * rilslj' storil iz domoljub- , Ija, kaj še, Bismark je bil zelo sla-o nrev7el J J ' J lio podkovan z novci. Po bitki v Slezvik H olsteinu je dobil naslov grot'a in red črnega orla, kteri mu je nesel na leto 6000 tolarjev ali 18.000 mark. Povojni z Avstrijo mu je stari Viljem ukazal izplačati — ne iz svoje blagajne — 400.000 tolarjev ali 1,200.000 mark, za njegovo slavno mesarsko delo, postal je na to knez in k temu dobil lepo posestvo Lauenburg, ktero je med brati vredno 4 milijone tolarjev. Takoj prvo leto je ukazal za 80.000 tolarjev lesa izsekati. Potem je pričel izdelovati papir in žganje žgati. Podržavil je nekaj železnic, njegov binkir baron Bleichroder pa zbil iz te špekulacije zase in svoje otroke lep milijonček. Koliko mu je nesla Irancosko-nemška vojna pa ni nikjer naznanjeno; le toliko je znano, da je ostavil uad 14 milijonov mark premoženja. Sedaj zapušča dva sinova, kterima je tudi dobro postljano. Sol je velik mož proti večnosti, mož, kteri je evropejskim davkoplačevalcem prouzročil tisoče milijonov dolga za ztraženje oboroženega miru; šeljezvitež in sovražnik Slovanov, a svet je ostal; hvale mu je dolžna le Pruska in njegova simva; v zgodovini bode po kaj različno popisan. Tako delajo vsi, veliki in mali, eden drugemu prostor, kolo Časa se obrne in vpihne nit življenja orjakom, bogatašem in siromakom 1 oblasti naj bi se mesto brez odloga podalo: Rekli so mu, da to sme Btoriti le vojni poveljnik sam in ga prosili naj blagovoli se k njemu podati. „K meni ima priti", je odgovoril amerikanski častnik, pogledal na uro in djal: ,,Ako se mesto v 30 minutah ne bode podalo, bodemo je obstreljali." To je zadostovalo, v odmerjenem odlogu se je mesto podalo. Sprejem Amerikance v. Le malokje so zmagovalce tako navdušeno sprejeli kakor Amerikance v Ponce. Uhod vojne je bil mestnim prebivalcem prazničen dan. Vsi meščani se vesele dogodka. Amerikance vabijo v kavarne in k zabavam. Pred mestno hišo igra godba požarne brambe ameri-kansko narodne uapeve. Povsod je Čuti navdušenih klicov : „Živili Amerikanci!" Mesto je razsvitlje-no. Razorožili bodo. Pomožne križarke ,,Harvard", ,,Yale", „St. Paul*' iu ,,St. Louie" bodo pljule v New York in razorožile. Ladije so do sedaj izvrstno služile, ker je pa špansko brodovje uničeno in se najbrže vojska bliža h koncu, jih ne bodo več potrebo-viali. Ker mora vlada parobrodni čjrti ,,American Line" plačevati vsaki dan velikansko najemščino, z«ito bodo ladije, kakor hitro mogoče, dali družbi nazaj. Popred pa morajo ladije zopet predelati, kaker so bile popred, kar bode tudi provzročili mnogo stroškov. Tudi mnogo manjših ladij, ktere so straži le obrežje bodo odpustili, ker je nevarnost minola. Stanje v Manili. M a u i 1 a, 26. julija. Pri zborovanju častnikov vojne iu mornarice se je general-kapitan Augusti zarotil, da Manilo ne bode nikoli podal, pač pa branil mesto do zadnjega dihljeja. Vse živila iz mestne okolice so zarubili iu spravili v dobro utrnjeno mesto. Valed slabe in nezadostne hrane, hudo razsajajo bolezni, posebno med otroci- VBtaši vsaki daa napadajo pred-straže, dežuje pa skoraj ne- naj.hali Axnerikancem nr&Jtali jie. . __ „ r .. , r prT.eiierar \\ irsoTi se je nastWWv P r« wnn Hq imofo m- n. •* ' * in morijo, ri.ežnikj, kteri v velikem številu dohajajo v Ponce poro-čajo o - t rasnih izgredih in grozovi-tostih, ktere počenjajo umikajoči se Spanci. Vasi Juan Diaz, Coamo in A d juntas so Španci v pepeli li. Spanci so kar besni, ker so Amerikanei zasedli l'.»rt.. Kico. Zato se tn.li junaki maščujejo nad nedolžnimi ženami in otroci, ktere skru-nijo na uajgrozovitejsi način. Zlo-činstva. ktera doprinašajo Španci ni moč p .pisati. Zažigajo hiše in ne pustij< ■ nikomur uiti, da žene in otr. ci zg.-rijo pri živetn telesu. Amerikanski vojni governer, general Wilson sicer sprejema natančna poročila od ubežnikov, toda* sedaj še ne more pomagati, ker nima zadosti vojakov na razpolago, vkljub obupnim klicem nedolžnih žen in otrok. ____________________ Pravijo, da imata Dewey in Merritt povelje, naskok na mesto na vsak način prepreči. Kajti bati se je, ako bi vstaši v Manili plenili in morili, da i>i evropsko vlasti s tem iskale povod posredovati, kar hočejo Amerikanci zabraniti. A u g u s t i n ni tako srčen. C a v i t e, 27. julija. Akoravno Augustin trdi, da bode branil Manilo do zadnjega, vendar tega tukaj nihče ne vrjame. Marveč se splošno misli, da so bode Augustin po kratkem boju podal, ko pride Amerikancem izdatna pomoč. Razmerje med španskim in amerikanskim poveljnikom je prav dobro. Augustin je obljubil, da ne bode streljal ua amerikanske ladije, in je dosedaj obljubo tudi spolni 1. O t o č a n i na Porto Rico v e-aeli. W a s h i n g t o n, 31. julija. Vedno ugodnejša poročila dohajajo iz Porto Rico. Danes popoludne je general Miles brzojavil, da španski polki prostovoljcev oddajajo orožje in streljivo. Večina prebivalstva navdušeno pozdravlja Amerikance. 2000 otočanov se je že oglasi lo, kteri se hočejo v zvezi z Amerikanci bojevati proti Spancem. Od vseli strani donašajo ljudje meso iu druga živila. V eolniuski hiši so do sedaj Amerikanci imeli $14,000 dohodkov. Miles zahteva toliko amerikan-skih zastav, kolikor jih jo lo možno poslati, kajti ne samo prebivalstvo, ampak tudi uradniki različnih meBt in vasi želijo amerikan-skih zastav, ktere bodo izobesili na uradnih poslopjih. Coin i no bodo znižali in sploh bode uredništvo za časa okupacije vrejeno, kakor na Filipinah in Kubi. Cap Haitien, 31. julija, iz Porto Rico je danes došla vest, da se amerikanska vojna brzo pomika proti San Juanu. Nekaj mesta je baje že obkoljeno, ker Špancem ne ostaja nič druzega, se bodo najbrže po kratkem boju podali. Kjerkoli Be prikažejo amerikanslci vojaki, povsod jih sprejemajo z velikim veseljem, ne samo domačini, ampak tudi Španci, kajti preveč so že siti °labega gospodarstva. hiši španskega governerja. Ko je prišel v hišo, je našel še južino na mizi, ktero governor ni utegnil poučiti, v taki naglici je n bežal. Hitel je tako hitro, dajo bil 12 milj pred hožečimi vojaki. V oj n i v j e t n i k i se v k r c u-j «■ jo. Santiago, 1. avg. ,, Alicante", prevozna ladija ,,Ceballos" črte je danes pripljula iz Martinique v tukajšnjo luko. Alicante" je prva ladija, ktera bode španske vojne vjetnike prepeljala v domovino. Vkrcanje se jo takoj pričelo. Na la-diji I>'>de prostora za 1800 mož. Častniki moranrice, kteri so si ogledali učinke obstreljevanja San-tiage od Sampson o vega brodovja.t so se prepričali, da obstreljevanja ni napravilo nikake znatne* škode, akoravno so za $2,000.000 streljiva postrelili. Drugi ljudje, menijo, da je to Sampson že pu-pred vedel, in da jo le zato dva milijona posmodil, ker je, ali p* bode dobil od tovarn smodniki lepo pristojbino. Poslanci se posvetujejo. M a d r id, 1. avgusta Vojvoda \ Ako vidite besede na steklenici ali sodček u p i v e potem veste, da jo to ono pivo ktero je Jzvrstno glede čistosti'. Nobeno se ne more s tem primerjati. Prodaja se povsodi. SQSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, - - MI0H. Entered as second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office October 2. 1893 nSLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto volja lint za Ameriko $3.—, za pol leta.............. $1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, n h „ pol leta...... 3.50, , H „ č^trt leta . . . M 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,,Glas Naroda" izhaja vsako biedo in soboto. »GLAS NARODA" (,,Voice ok the People") Will be isut-tl every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 10 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti te ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poBlati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom m pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Almodovar, minister zunajnih zadev, je prejel iz Pariza brzojavno poročilo, da bode španski poslanec poslal odgovor na noto zaradi miru v Madrid, kakor hitro dojd« iz Waehingtona. Francoski, nemški in avstrijski poslauci zborovali so včeraj z španskim ministrom zunajnih zudev. Najbrže bodo naložili posebno colnino na žito. Iz Havane se poroča, da se blokada jako strogo izvršuje. Neka amerikauska vojna ladija je baje streljala na San Severino in Ma"^ „lmparcialu" se iz Hava-ne brzojavlja, da je 400 pešcev in koujikov pod amerikansko zastavo napadlo pri Greciosa oddelek španskih ženijev. Prostovoljci iz Cor-dena soprihiteli žinijem na pomoč. Španci so pregnali Amerikance, slednji so pustili 10 mrtvih na pogorišču. Spanci bo imeli samo tri ranjem-, m*d temi ed»-n častnik. le formalno ustavljali. Dosedanji amerikanski konzul v San Juanu P. O. Hanna je prejel od nekega španskega uradnika brzojavko, kte-ra se približno takole glasi: „Ustav-Ijati se je nemogoče, manjka nam streljiva in prostovoljci se ustavljajo. " Hanna ima baje še mnogo dokazov, da so vojaki Maciasove vojne edini na otoku, kteri niso zadovoljni z amerikansko osvojo Porto Ri-ko, pa tudi ti bi se podali brez boja, ko bi se častnikov ne bali. „Amerikanskemn Slovencu" se sapa zapira. Ne grč več, pa ne grč več, kljubn vsemu obrekovanju, zopet se bode m u f a 1 iz Towra, Minn., v Joliet, III., kjer ga bode uredoval R» v. F. S. Susterčič. Upamo, da pod novim uradnikom n * bodo imeli šolarski lantalini in paglavci pristop trosti laži, obrekovanja, osob-nosti in nastavljati revolver na prsa. ,,Ainer. Slov." je bil javno za prodaj ponujati v Puebli, Colo., kor vse nič ne nese, zato pa ,,fort mit Schaden"! „The Joliet Daily Times'' od 29. julija piše tudi, da bode Rev. F. Susterčič prevzel uredništvo ,, Amerik. Slovenca", seveda je poslednja 1 reseda hudo popačena, ker ne znajo Blovenski. Vrjetna rešitev. Kubansko vprašanje je brezdvom-uo postalo bolj zanimivo nego na-daljua špansko-amerikanska vojska. Kaj hode vojska še vse prinesla, ako Španija kmalu ne odneha in prosi za mir, lahko na prstih seštejemo; polagoma in počasna osvojitev Kube, Porto Rico, in Fi-lipin. Toda kaj hočemo s Kubanci, ko bode vojska končana — kar smo v zadnjih številkah že mnogokrat omenili — ostane še vedno nerešeno vprašanje. Ravnanje kpbanske Junte v New vzeli jih bodo pod svoje pokrovit lj-stvo, da se zagotovijo njihove, ui ia,-nosti. Ako so plenaželjni vsta tki vodji previdni, vzamejo to kar lahko dosežejo in ne letajo abotncrza nedosegljivim. V kakej obliki se to zna zgod ne bodemo razpravljali. Morda; si Zjed. države odločno osvoje otok in vpeljejo vlado pod strogim pokroviteljstvom, kterojim naravno poda v roke napete vajeti, da zamo-rejo čuvati svoje varovance, pa tudi zabraniti, ako bi kdaj hoteli kake neumnosti uganjati. Videti je kakor bi se kubanska Junta podala tudi tej ulogi in poleg Amerikan-cev miroljubno životarila. Dopisi. Mani jena so h p i i p r a v podati. H o u k o n g, 1. avg. Parnik „Za-firo4" je došel iz Manile s poročili do £9. julija. Do tega časa se niti vetaši, niti Amerikanci pomaknili proti mestu. Prevožne ladije tretje ^kspedicije pričakujejo na v. čer 29. julija. ,,Z itiro" poroča, da je admiral Dewey zvedel, da Manila se bode godala, ako bi on ali geueral Mer-ritt isto zahteval. London, 1. avg. Tajnik zbor-bice za zunajni urad Mr. Curzon se je danes izrazil, da se med Veliko Britauijo in Zjed. državami i.e vrši likako sporazumljenje zaradi Fili-jin. Tudi o tem ni nič znano, da b Nemčija namerava osvojiti otok iuion. Ustavljanje ne pomaga nič. Washington, 2. avg. DaneB zjutraj se je v vojnem oddelku govorilo, da se kmalu nadejajo poročila, general Miles je dospel pred San Juan z 10.000 mož broječo vojno. Brezdvomno se bode moral med potjo na raznih utrjenih krajih z Španci bojevati. Težko, da bi •i Amerikanci osvojili Snn Juan brez mnogoštevilnih žrtev, kajti general -governer Macias ni pri volji mesto brez trdovratnega boja podati. Popreje San Juan na suhem ni bilo kaj posebno utrjeno, sedaj pa •odijo da no Spanci napravili močne nasipe. Uvoz v luko naše bro-dovje že več tednov popolnoma zapira, na suhem pa seje mesto laiiko preskrbelo s živili za dolgotrajno oblaganje, fi | Španci že omagali. Vojska proti španski vojni moči Porto Rico ne more več dolgo liržkone se bodo kratko in Yorku pa je vrjetni izid vsaj nekoliko pojasnilo, akoprav je tako rekoč v nasprotju z ravnanjem boju-jočih vstaških vodij na Kubi. Začetkoma sta oba imela pred očmi isti smoter, t. j. s pomočjo Amerika ncev povzdigniti se za republikanske diktatorje na Kubi in potem otok skupno izkoriščevati. Bojujoči vstaši bo tudi brezdvomno mislili doseči delež pri novi vladi, ako se korak za korakom drže pota zmagovalnih Amerikancev. Ako premislimo stvar iz njihovega stališča, ne moremo jim zameriti, da so raz-srdeni, ker uvidijo, da so toliko let zastonj stradali, trpeli, se bojevali in tvegali življenje, Bodaj pa bi jim Amerikanci zabranili, planiti na dolgo zaželjeni plen. Gospodje kubanske Junte, kteri so se v naših državah prav dobro počutili, začetkoma tudi niso bili preveč ponižni v svojih zahtevah, mislili so, da jim bodo Amerikanci kostanj pobirali iz žrjavico. Med tem Časom pa so se drugače premislili, kajti uvnlili so, da so Amerikanci neupogljivega značaja, in da bodo pri uredbi kubanskega vprašanja v prvej vrsti popolno in v vsakem oziru yarovali le svojo korist, na želj^ puntarskih Kubancev, pa bi se le tedaj ozirali, ako bi ne bile v nasprotju z lastnimi koristi. Junta je tedaj najbolj pri ličnim spoznala počakati in Amerikancem pustiti svojo pot, potem bi videli, kako bi se dalo iz položaja kaj izkoristiti. Zato je bila tudi kar osup-njena radi osornega vedenja generala Garcia, ker se je bala, da ne bil vse pokvaril. Nemogoče ni, ako se Junta sporazumi z Garciem in drugimi vodji, da tudi slednji pričnejo priznavati enako politiko in mirno potrpfe. Iz tega izvira bržkone naslednja opravičena špekulacija : Ako bi tudi Amerikanci o samostojni vstaški vladi ne hoteli nič vedeti, se vendar ne bodo upali z vstaškimi vodji razpreti, kar bi slednjim vselej omogočilo vsaki nepriličui kubanski vladi ogreniti življenje. Amerikanci bodo s Kubanci ravno tako ravnali kakor doma z razposajenimi toda vpljivnimi politikarji to je, Calumet, Mich., 2G julija. ( Konec.) Zapomnite si pri ,,Aui. SI.": čim bolj vas bode prijemal g,Sakser, tem bolj bomo uverjeni, da ste zaslužili in daje izpolnil svojo dolžnost. Čim bolj bodete pa vi vpili zoper njega in ga blatili, tem lože bomo spoznali, da vam nedostaje prave svetosti, pač pa da ste polni svetohlimbe in da radi tega izgubljate tal med ljudstvom in da vam gre trda. Geslo vašega polukatoličaustva je: svetn i kovati a tem, da druzega grdiš, dobro ime kradeš z natolcevanjem, lažmi, podtikanjem neresničnih atvarij. Bodi vam! A povem vam: vaš napor g. Sakserja uničiti je zastonjski trud, brezuspešno, brezupno delo. Zvedite tudi, da ljudje, ki vas poznajo, šepetajo si na uho, da pri vas res ni vampa, ampak imate vam pač, ki je pravi brez den. Ali je kdo, ki bi ga napolnil z zlatom in srebrom — vašimi svetinjami? „Am. SI." piše, tla bodo Sakserju oči odprli in pokazali svetu, kakšen prijatel naših delavcev da je on. No i jaz vam hočem odpreti oči in pokazati ne 7 vešastih utrinkih ampak v pravej luči, kteri urednik je prijatelj delavcev. ____ G. Sakser nam je začel izdajati svoj list dvakrat na teden in vsaka njegova številka je za 1 ct. cenejša nego so številke ,,Am. SL"; pri 1000 naročnikih je to S500. Zakaj pa Vi tower ski urednik ne znižate cene svojemu listu, vi prijatelj delavcev? Ilic Rhodus, hic salta, amice operariorum ! Ha, ha, le-to pa ne gre, kaj ne; vampač je prevelik ; psovati koga s priimkom vamp, črniti, obrekovati, uničevati ga, t«j je lože in koristneje za tako dobičkaželjno svojat. Preklicano tako kruhoborstvoj ki je zmožno takih umazanih sredstev ! Naročnikov nedostaje „Am. Slovencu" pa denarja. Le poslušajte njega vzdihljaje: ,,Udje Jednote! pokažite, da ste možje, katoliški možje! Ne naročajte umazanega lista Sak&erjt-vega! pošljite mu ga nazaj, naj sam prežvekuje izrodke svoje budulosti! Tako bodete kači štrli glavo!" Tako piše „Am. SI.". Res to je katoliško, pristno katoliško, eminentno katoliško. Kakšnega duha pa ste vender vi? Ali je to mar posveti veri? Jako čudne pojme imate o sv. veri. Jaz pa svetujem: ,,Možje, prosim vas le na-ročujte si ,,Am. Si.", če le utrpite in zamorete toliko, ker škoda je starega urednika, če bi se preživeti nemogel. Listič res ni kdove kaj, teško prebavljiva hrana je za pristnega katoličana ; no polukatolik ga pa že prežveči in prebavi ; če bi se pa komu imel obrniti želodec, preskrbi naj si še „keco", ki je pristno katoliško zdravilo, ter prežene grižo in grizenje v trebuhu. A vender ne pozabite: (%} slepec vodi slepca, oba v jamo padeta. Urednik ,,Am. SI." ! Prste Ltran od pristnega katoličanatva, in od naših kat. društev. Vladati in ob-lastovati ne pustimo. Svetovnjaki so, kterim pristoji to. Zapomnite si 1 če ne, skelelo vas bode. Posvetili vam bodemo, da se vam bo utrinjalo v glavi, kakor bi videli ne samo 300, temveč 999 solncev naenkrat. Zaropotali bodemo, da se ho slišalo po ceiej Ameriki in Kranjskem. Nikdar ne bodemo pustili, da bi vi naš dobri verni slovenski narod vzgajali v temoti in nevednosti zato, da bi mu tem lože izvili vladarstvo pri društvih in da bi vi s farizejskim svojim pisare-njem pa s svetohlinskim in polu-katoliškim obnašanjem zavajali vse na svoj mlin, na dvojo korist, na svoj lastni gmotni prid, pa na škodo društev, in društvenikov-svet-njakov. Kakor neustrašeni čuvaji bomo stali na straži, vas zgrabili s i vsako laž in klicali katoliškim delavcem ameriškim: Ne verjemite towerskemu volku — v ovčjem oblačilu! častiti bravec, te zadnje besede bo trde, neotesane; a vzemi v roke 32. št. „Am SI." kjer dobodeš take psovke o volku, vampu itd. Seveda on misli, da le on sme tako, ker se domišlja, da je pristno katoliško glasilce katoliške Jednote, a mi ne. Urednik ,,Am. SI."! Ali menite, da tudi v Ameriki velja : Quod licet jovi non licet bovi ali pa : Ja Bauer, das ist was anders, — he, tega pa ne! Če smete vi 9oditi in obsojati, sme isto i naš delavski list, saj vi menda vender niste nezmotljivi; če smete vi, pristni katoličan udrihati kakor Gorjanec z gorjačo po poštenjaku Sakserju, menimo, da se sme in on svetovnjak posluževati istega polukatoliškega orožja kakor vi. S kakeršno mero bodete merili, s tako se vam bo odmerilo. Pripravljeni smoza boj, ki ste ga napovedali g. Sakserju. /ašo orožje poznamo: otrokovati, sumničiti, lagati, pitati s psovkami: odpadenec, Bruder Sakser, anarhist, aocijaldemokrat, brezverec, krivoverec, da Sakser sramoti sv. vero, da duhovne napada, da je nasprotnik katoličanatva pa še nekaj budalostij, pa še nekaj lažij potem pa še lažij in lažij pa v mes nekaj pretiranostij pa je dobra strupena hrana, ktero podaje ,,Am. SI." kratkovidnim svojim prijateljem zoper Sakaerja. Pa bodete videli, da bo tako. Torej pripravljeni smo za boj ! Ne vzgrozimo se vas, ne bojimo se vaa! Imate pogum i vi? Ali vas je strah?! — a — -----Pittsburg, Slavno uredništvo „Glas Naroda"! Proaim za vsprejem nastop nih vrstic v naš cenjeni liat. Iz Pueblo smo zopet doma, čitamo po vršno v obeh listih, kaj smo vse doživeli. Eni se pohvalno izrekajo o prenapolnjenih želodcih, preobloženih mizah, in o ,,mičnem" slovenskem petju, drugi se zopet laskavo zahvaljujejo svojim gostilničarjem za izvrstno postrežbo, ktera se itak dobi povsod za gotove novce. Kaj tacega pa še ne, to je tudi res. Naj omenim na tem prostoru, da so gg. delegatje v imenu lednote dolžni izreči slavnemu društvu sv. Jožefa v Pueblo, ktero se ni ustrašilo velikih stroškov $400 za naš izvanred-ni sprejem. Pueblo je vsled 4. julija priredilo velikansko parado, kakor je tudi po druzih mestih Zjedinjenih drŽav običajno. Bilo je več nego 50 različnih vozov, kteri so vse mogoče stvari predstavljali. Tudi naši bo-bratje društva sv. Jožefa so zastopali našo narodnost na takem vozu. Uvrsteni smo bili prav izvrstno, kakor je pri ameriških paradah v navadi. Opišem naj še nekoliko yoz društva sv. Jožefa, kteri je stal $215. Na prednjem koncu je bila okrogla veranda na njej sta sedela po hr-vatsk m običaju mladi mož in mlada ^ena z detetom v naročju in nekaj Gorenjcev. V sredi voza je bil parnik z dvem dimniki, naparniku sta bila dva mornarja in kurjač kteri je Bkrbel, da se je iz dimnikov vedno kadilo. Ime parmku je bilo ,,Hope" in se je naravno zibal kakor na morju. Na zadnjem koncu je bila večja veranda, tam so bila gorenjska dekleta z avbicami in belimi pečami na glavah v družbi gorenjskih fantov. Ob vsakej strani je bil ,,Uncle Sam". Na prvem koncu voza je bil zgoraj napis „Austria" in zdolaj „Good Bye Fatherland." Na zadnji *verandi je bil napis ,fWe are Americans now. CJncle Sam welcomes you." Naš glavni maršal je bil g. Mike Igen, rodom Hrvat. Omenim naj tadi, da v Puebli živijo Slovenci in Hxvatjje v najlepši slogi, imajo tudi lepo krasno cerkev. V sporedu je bila predaj zjedinjena močna godba iz Pueble in Leadvilla, potem Jed-notini delegatje in za temi omenjeni krasni voz, kterega so vlekli štirje čili konji. Za vozom je korakalo društvo sv. Jožefa v lovski uniformi. Ko smo dospeli do „Mi-neral" palače nam je maršal ponudil vstop, da se okrepčamo, kar smo tudi storili. V krasni palači ktera je stala $100.000 smo Be najprvo nekoliko okrepčali z svežo pijačo, potem je bil izvrsten obed. Po obedu se je pričelo raznovrstno razveseljevanje. Ob treh popolu-dne se je pričela zabava iz Pine. Prvi je govoril mestni župan, drugi g. Ciril. Za temi so govorili še štirje govorniki, ktere moram tudi omeniti, ker so zanimivi zaradi vsebine govorov. G. A. Nemanič je govoril o vernih dušah in umrlih Jednotinih članih, (oziroma mrli-čev, ktere je pokopal). G. Gorišek, kolika je v edinosti moč in lepe parade avstr. zastopa itd. G. Re-brovič o narodni vzajemnosti; g. Tassotti iz New York a pa nam je naredil kar malo pridigo o sv. rožnem vencu (o božjih zapovedih menda zato ni hotel pridigovati ker mu 7. ne ugaja). Potem se je pričela v dvorani veselica s plesom, ktera je bila prav dobro obiskana in vendar zelo dvomim, da bi se bili društvu sv. Jožeta stroški izplačali. Isto tudi gotovo ni gledalo nato, marveč da Be je veselica, kar najbolj mogoče Bijajno vršila Zato tudi ponosno izrekam društvu av. Jožefa v Pueblo, Colo, vso čast in hvalo za njih požrtovalnost in trud. Ostanemo si v vednem Bpo-minu ter kličem z bratskim pozdravom : ..Živili bratje društva sv. Jožefa v Pueblo, Colo."! Bivši delegat Jos. Gorišek. Glen, Mont., 26. julija. Dragi gospod urednik! Srčno se Vam zahvaljujem, ker ste Jožefa Mihelčiča tako prijazno sprejeli in varno napotili v novi kraj. Mihel-čič se pohvali, da je imel dobro hrano in lepo vožnjo na potovanji, in da je bil povsodi prav prijazno sprejet, jjoaeb.no .v New Xoxka, -Tu- di rojakom v Butte City, kteri so ga prijateljsko sprejeli Be lepo zahvaljujem. Vsem rojakom pa, kteri žele koga svojcev sem iz stare dežele, ali kteri mislijo potovati od tod v staro domovino odkritosrčno avetujem, obrnite se na Fr. Sakserja, kteri bode brezdvomno vsakemu pošteno postregel. Srčni pozdrav vsim rojakom. Štefan Kambich Razne vesti. Na električnem stola je morilec Martin Thorn 1. avgusta končal žiyljenje. Pri obravnayi, v ječi Sing Sing kakor tudi v smrtnej sobi se je mož nevrjetno mimo obnašal. Tudi v slednjih urah življenja ni kazal najmanjšo razburjenost. Zadnjo noč je spal mirno do šestih zjutraj. Ko je vstal je rekel: ,,Tojemoj zadnji dan". Oblekol je belo srajco in novo črno obleko, ktero da država k smrti obsojenim. Potem je bral v molitveuiku kakor je bilo videti čisto mirno. Na kratkem potu do električnega stola ga je spremljal katoliški duhoven, oče Hanselmann in mu delil Blednje tolažbe. Obsojenec je bil sicer bled ko zid, toda miren do zadnjega. Vsedel se je sam na osedopolni stol, kamor so ga potem jetniški strežaji v hipu privezali. Smrtna kazen se je izvršila mirno. Navzočih je bilo le malo osob. Martin Thorn, nemški brivec je umoril Viljem Guldensuppeja s pomočjo babice Avguste Nack, in truplo potem razkosal, Nack je bila obsojena v 15-letuo ječo. Gonld je zmagal. Tri leta je tekla pravda med nad-cestno železnico in mestom New Yorkom. L. 1894 je mesto naložilo družbi davek na premoženje v vrednosti $37,000.000 in posebej še davek na boude v vrednosti $21,000.-000. Družba se je pritožila pri sod-nijah in zahtevala da bi davek na bonde ovrgli. Višje sodišče je zahteve davčne komisije pripoznalo, prizivno sodišče pa je druzega mnenja. Pri triletnem pravdanju je da- nes izid te da ima mesto povrniti družbi $700.000. Hitra sodnija. V Essex Market policijski sodni-ji v New Yorku je sodnik Crane v 35 minutah razsodil 110 slučajev. Ko se je newyorški Salamon ob devetih zjutraj vsedel na sodnijski stol so mu sporočili, da je 110 vjet-nikov navzočih. Vsi so bili le radi malih pregreškov zaprti. 35 minut po deveti uri je bilo vseh 110 slučajev razrešenih. Vanderbiltova hei. Fatimal, Wilmerding Vanderbiltova hči živela je prenapeto. Naposled poslali so jo kot umobolno v nornišnico v Bloomingdale. Sedaj prosi, da bi jo odpustili iz norišnice in trdi, da je pri zdravem umu. Omožeua je bila z Jacob Wilmer-dingom, siuom nekega kupca.Zakon je bil jako nesrečen in dvojica se je ločila. Moža strela ubila. Ko je Viljem Casey 30. julija po-poludne bil ravno pri telefonu je 100 če vi i ev oddaljeno udarila strela v telefonsko žico. Casey ae je zvrnil mrtev na tla. Dva moža v bližini Bta bila omamljena. Casey je bil mašinist v službi pri kupče-valcu s premogom J. P. Horeyu v Williamsburgu. ,, Srebrn i" dolarji iz stekla. Muogo gostilničarjev iz North Beacha je prejelo kupčijskim potom steklene dolarje, kteri se raz-lete, ako jih trdo vržeš ob mizo. Policija je zaprla 241etnega Viljem F. Adamsa, iz Brooklyna, kteri je na sumu, da je izdal steklene dolarje. Pri njem so našli steklen dolar. Zahtevajo milico. H a v e r s t r a w, N. Y., 30. julija. Strajkujoči delavci v opekarnah so danes zjutraj streljali s puškami na skabe in jih od dela prepodili. Lastniki zahtevajo sotnijo milice, češ da jih pomožni Šerifi ne morejo zadostno braniti. L-------Položaj premogaiJUff " — S cr an to n, Pa., 1. avg. Že 15 let mehki premog čedalje bolj odriva trdega. Plače premogarjev so že tako znižali, da so ljudje komaj v stanu se še preživeti. „Lehigh Valley Co." je pričela zopet delo v Blackman jami, kjer je delo od 1. januvarja t. 1. počivalo. Od 700 delavcev, kteri so popreje delali v imenovanem rovu, je le malokdo v pretečenih sedmih mesecih dobil kako drugo delo. Družina išče smrt pod vlakom. Parkersburg, W. Va., 29. julija. Ko je vlak Ohio River železnice pridrdral iz postaje Glenda-le, zapazil je strojevodja pred seboj na tiru moža, ženo in dečka. Takoj je žvižgal in zaviral, toda prepozno je bilo, vlaka ni bilo več moč pravočasno ustaviti, povozil je vse tri osobe. Mož in žena sta bila na mestu mrlva, deček pa je bil le malo poškodovan. Deček pravi, da sta bila usmrtena njegov oče in njegova mati, i n da j i h je nesreča in nbo-štv«) prignala, premišljeno iskati smrt pod vlakom. Drogi kolizej. Chicago, 111., 29. julija. Različni kapitalisti in mestni odborniki nameravajo namesto vpepele-nega kolizeja sezidati enako velikansko poslopje in Bicer na zatočni strani tam kjer so preje žogo bili. Prostor, kterega meje Harrison, Congress, Throop, in Loomis ceste so že kupili. Poslopje bode 600 čevljev dolgo in 340 čevljev široko. V znotraujem delu ne bodo stebri podpirali stavbe. Novi kolizej bode imel 20.000 sedežev in imel prostora za 27.000 ljudi. Velik požar. Chicago, 1. avgusta. Danes zjutraj je v hotelu Berwyu, petnad-stopnem poslopju vzbruhnil ogenj in ga v kratkem času vpepelil. Ker požarne brambe in bilo takoj na mestu, poskakalo je mnogo gostov skozi okna in se močno poškodovali. Dva moža sta iz petega nadstropja skočila na tlak in bila pri priči mrtva. Nekega moža to videli pri oknu četrtega nadstropja omahniti nazaj v sobo, takoj potem jo Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgmč, Box 266; Podpredsednik: Geoko Kot« e ; L tajnik: Ivax Govže, B^x 105: II. tt Štefan Basovec ; Blagaj.: John Gi »is*«kajt. Bex 302. PREGLEDOVALO I KNJIG : JOH> HALJAN ; John PeeIt^s, Box 2št>; Josip Mantel ; v»i stanujoči v ELY, St. Louis Co., M i on. Glasilo: ,,GLAS NARODA44. Sedaj UBZuaDŽmo,da smo se združili io ustanovili Jeduoto pod imenom : JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ustanovljena dne IS. julija 1 -syS v Ely, Minn. Jugoslovanska Jednota bode izplačala za vaacega umrlega uda $800; za ženo umrlega člana t*-Jednote Ž200; za popolno pohablje-nje eue roke ali noge 8200; za obe roki ali nogi celo smrtuo podporo. Društvene podpore d«»bi onemogli ud Jeduote skozi š-st mesecev po 815, reci petnajst dolarjev na me-ako v tem času ne ozdravi, mu Jeduota izplača svoto 3300, na kar prestane biti ud Jednote. Vsak novi ud, kteri ž^li pristopiti k Jugoslovanski katoliški Jedno-ti plača vstopnine, potem pa po 50 centov na mesec v Jednotino blagajnico, ako v slučaju smrti kakega brata ne zadostuje novcev biagajui, se porazdeli assesment na vsakega uda kolikor na njega pride po številu članov. Udje, kteri so nad 45 let stari se • prejuio v Jeduoto, a morajo plakati 85, pet dol. vstopnine v Jednotino biagajuico. sprejemajo se pa le skozi tri mesece toliko stari udje, potera pa ne več. Ako društvo pristopi z bratom nad 45 let starim je sprejeto. Veliko zborovanje se vrši vsako eto,l prihodnje zborovanje bode dne io. avgust Varts&fna Ely, Minn. IvanGovže, tajnik. začel švigati plamen skozi okna. «Mož je najbrže zgorel. Računi primanjkljaja Washington, 30. junija. Pomožni tajnik Howell je ravnokar izgotovil račun radi pri maujkljaja tiskalnega leta, ktero seje zaključilo 30. junija. Po povprečni cenitve znašajo stroški za vojsko od meseca marca do junija 56 milijonov dolarjev. Primanjkljaj bi se oziroma te svote zmanjšal na 43 milijonov dolarjev. V minolih petih mesecih vlada ui imela primanjkljaja ampak še preostanek 9 milijonov dolarjev. Plavajoča trupla od ,?Bourgogne". Avstrijski parnik ,,Aqui!eja", kteri je 31. juHja iz sredozemskega morja dospel v New York je sporočil, da 120 milj južno od Sable Island plava mnogo trupel na površju morja. Trupla vzdržujejo rešilni pasovi nad vodo. Tudi podrtijo potopljene ,,Bourgogne" bo videli v bližini. klondikarji ponesrečili. Seattle, Wash., 30. julija. Morris B. Atkinson iz New Yorka, kteri se je napotil preko Ashkr«j storils potr.-bue korake, k«»li-kor le mugočv- denarja rešiti. Beroli ii, 1. avg. Iz Shanghai »e brzojavlia. da se j«? blizu Port Arthurja v n^kf-j nevihti kitajska vojna ladija „Jutochi** potopila. 146 mornarjev je našlo grob v mor •kih valovih. Pokopalisce atlantiskega oceana. Grozna nesreča, ktera je pr^d nedavno zadela parnik ,,La Bour-gogne" od Compagnie Transatlan-tique, nas spominja nebrojnih razbitij ladij, kteri so se dogodili že nekaj stoletij sem na obalih Sable Island. Ta otok je dobil od narodov, bavečih se z ladjeplovstvom. sicer pravo, boda dobro označeno ime: „Graveyard o i the Atlantic", pokopališče atlantiskega oceana. Sable Island je pri mornarjih na Zf-lo slabem glasu, a tudi druge obali New Fundlanda dosti boljf-ne čislajo; vendar je Sable otok l»il že pred odkritjem Amerike znan kot nevaren ; gotovo je, da je leta 1583. Sir Humphrey Gilbert na potovanju iz New fundlanda, ktero je vzel v last v imenu kraljice Elizabete in priklopi! pod angleško vlado, zgubil Mizo Sable ot 'ka jedno najboljših ladij, ko je nameraval pljuti pioti Virginiji. Preveč prostora in potrpljenja čitak ev bi vzelo, ak > bi hoteli navesti lej^dwi del od mnogih nesreč, ktere ^o se pripetile pri Sable otoku ; omenimo pa naj vendar mimogrede o večjemu številu iztiranih na ta otok po kapitanu La Roque, kteri so vsi v kratkem času umrl i siromašne, a grozne smrti. Mnogo ho H tO rjiiv ns ie potop anglešte ladije napolnjene z vo-jaki^ namenjenimi iz Montreal a v New York ; ta ladija je imela ukaz, da se na potu meseca novembra 1760 vstavi tudi v zalivu la Chaleur in "S prepriča, ako bodo Francozje natančno izpolnili pogoje kapitulacije Montreala. Ko se je to po-voljno izvržilo, je podpolkovnik Elliot jadral pr«-ti njemu odme-njemu mestu New York, a dne 15. novembra sa je njegova ladija razbila pri Sable otoku, pri otoku kakor pravi Elliot, popolnoma brez stanovalcev, na kterein se ne nahaja nijedno drevo, nijeden grm, ne kamen, ne za pedanj zemlje, le sam pesek, pesek in neskončen pesek je na tem otoku. Koliko ljudi je pri razbitju ladije življenje žrtvovalo, ui bilo nikdar natačuo določeno, ali ko seje vihar po 48 urah polegel, se je Elliotu posrečilo z 70 možmi rešiti nekaj živeža in napravili so iz razvalin ladije koče. Pred mesecem majem niso zamogli računati, da bi mimo tega otoka pripljula kaka ladija in temu je bilo seveda povod, da so ljudje morali le zelo malo jesti. Ljudje so dobili jesti: Vsak mož 4 unce moke, pint ruma, ali le 4 luute svinjine za G mož na S dni. K sreči ni nobeden umrl vsled glada, ker pri uatančnej preiskavi otoka so našli ljudje govejo žival in konje, kar je pomnožilo njih živež; a tudi potem se jim je sreča kmalu smehljala, ker že dne 20. januarja 1761 jih je sprejela na krov mimo-vožeča ladija in dospeli so v Halifax v zelo slabih razmerah. Ta goveja žival in konji, ktere so Elliot in njegovi ljudje na nepričakovan način našli na Sable otoku, so bili le nasledniki tako imenovanega daru gospoda Thom. Han-cocka, velikega trgovca iz Bostona. Kot trgovec je opazil, da se trgovina med zapadno Indijo in Evropo z severno Ameriko iu obratno vsako leto pomnožuje; zato pa je mož tudi mislil na ponesrečene vsled razbitja ladij pri Sable otoku in jim šel na roko, da se zamorejo vzdržati do prihoda kakega parni-ka. Leta 1756. je odposlal jadernico na otok in na njej so vozili vtč konj, goveje živine, koz, ovac in prašičev, ktere so izkrcali na otoku za ponesrečene mornarje. Ta od-' pošiljatev teh človeku koristnih živalij je imela namen služiti človeku na novem prostoru, ali kr človeške roke napravijo, zamorej tutli človeške roke uničiti. In tem slučaju so tudi morski ropaijji Kteri so se na ta otok priklatili dobro pospravili med to maid čred-. da leta 1S00. ko je nek vladni komisar obiskal Sable otok. že ni druzegs našel, nego nekaj ,.divjih" konj, kteri so še do danes znani kot Sable Island ponies, ali mali konjiči; vse "drugo pa so ali roparji pobili, ali pa je žival po-gtnola. Obrežno morsko ropanje, ktero je bilo nekaj časa na otoku zelo grozno, je prouzročila vlada nove Seocije sama. ker k tej spada Sable Island, zato ker je ta prelahkomi-šljeno podelila koncesije. Leta 1774. se je oglasilo pri gorej navedenej oblasti nekaj osob in prosile za dovoljenje, da bi smele bivati na Sable otoku, kar jim je bilo tudi dovoljeuo pod pogojem, da imajo ladjelomnim mornarjem pomagati. Ako bi vlada le količkaj slutila na kak način bode ta naselbina tolmačila besedo „pomagati", bi jej gotovo nikdar ne podelila kon- cesije. Leta 1781., torn j 20 let potem ko je Elliot ostavil otok, je prinesel ta-j danji časnik „Atlantic Neptune" sliko: „Iirlog obalnih roparjev na Sable Island"; ta slika je vzbudila začudenje, ali oblasti niso odmah nič storile. Dvonoge hijene morja so se polastile koč, ktere je postavil Elliot in delali to gujusno kupčijo in sicer še ,,dobro", kar bodo čitalci razvide]i iz navedenih najdenih razbitih ladij. Te peklenske prikazni v člo-vešk»-j podobi se niso samo zadovoljile s kradenjem na obali pri-plavljenega blaga, kar bi jim v skrajnem slačaju še ne vzeli za veliko zlo; toda ti lopovi so tudi morili uboge pomorščake in potnike, kteri so bili brez pomoči in utrujeni, rešeni p.? Jr^kem blagem valu. Oropali so jih vse imovine, tem odstranili, da ne bi nikdar zamogli zoper nje p ičati. Ako jim ni šla njih kupčija dobro, so pri viharnem vremenu ti capini na najbolj nevarnih krajih prižgali luči, da so ul>oge, za življenje boreče mornarje tem laglje privabili v gotovo poguboj (Konec prihodnjič.) godbah, molčč o tej stvari. ■ Gre se za tukajšnjega poročevalca ,,Neue Freie Presse". Natančno ime njegovo mi ni znano, a glasi se nekako tako, kakor Haderlump. Mož je tudi vreden tega imena. Mnogo let Nabolj krvava bitka v XIX. veku. Absolutno najbolj krvava bitka, t. j. bitka, v kterih je bilo največ mrtvih in ranjenih, je bila bitka pri Lipsiji, v kteri je bil premagan Napoleon I. od zdru- Ako bode kak član 10 val v Jed noto, potem kaj |kri in vun vržen, ne bode nič zg seveda ne, oropan bode za 10! prispevke. To je faktum ! icga imciio. .uuo^oict « picmagan ->apoieoil 1. oil zotu" li - ie zvesto deloval za progresovce, ženih avstrijskih, nemških in ruskih Dovolj ^ ^in* ' mnogo let j« zasramoval tržaške in sploh primorske Slovence in Hr- armad. Padlo je 90.UU0 vojakov. Ako dolgovi za menoj ostanejo! Druga najbolj krvava bila pri As- vate in ni dvoma, da nam je mnogo p^rnu, kjer je padlo 66.000 vojakov, „Amer. Slov.*- organ Jednote škodoval. Za tako dtdo je mož seveda razen navadne plače zaslužil tudi posebno nagrado, in ker mu - ----- —j--- , -- ------ — • ujgau rfCXlUULO ill! tretja naj bolj krvava bitka pa je bi- pnviligirani list za obrekovanje in] la pri Bor»Klinu: tu j^padlo6°«X»l}ln}?zauoati- Je na prodsj, ali{ vojakov. Nato sledita bitki: pri I £ -akM\ j^Mjeu ^d nekega! J® progr zastave itd Takft si potovalci lahko zapomnijo. Potres v Dalmaciji. Pre-žalostne veati nam dohajajo iz Dalmacije. Potres je v Sinju in v bližnjih vaseh prouzročil največjo škodo in — kar je najžaloatneje — potresni sunki se jako pogostoma ponavljajo in prouzročajo vsak dan nove škode. Že na sebi siromašno prebivalstvo je v najobupnejšem položaju ker nima zaslužka, sedaj «!pa niti stanovališč. Velika večina prebivalstva prenočuje pod milim hebom, ker doslej še ui hilo možno postaviti zadosti barak. * * * Primanjkljaj dunajskih a t r e 1 j s k i h svečanostij Otrinki. C'udno, čudno. ,,Amer. Slov.'* vidi pri nas odrte ljudi, ko nam še beliča pokazali niso; kako se pa pri njem uresničuje rek Krista: „Na to skalo bodem postavil cerkev, a peklenske vrata jo ne bodo premagaleu, g. urednik je v Towru že 12 let, cerkev ima še dolg, gospod sam pa baje več hiš. Kaj ne mi gremo, cerkev in dolgovi pa ostanejo! Potem pa kaj čvekajte o misijonarjenju 1 m b r e postrežbe in trpeli nobene škode. V Joi.ietl", III., 23. jul. 1393. TEREZIJA WOLF. (Celo kopico enacih zahval imamo, a jih nismo tiskali, Češ kaj bi delali toliko reklam, a sedaj jih moramo, ko nas lopovsko sumni-čijo; ,,\vie der Schelm selbst ist, soj deuckt er von Andern". Koliko jil je že potovalo, ko še denarja od ojiJ nismo imeli, to ve marsikdo. Ur. Zelo sitno se je mutati, ali za znaša celih 172.000 gld. Aranžerji ; so^ri ctt t o val i petkrat večjo udelež-co, ki je bila prTmetoma jaio■ frfa-'\ ^-SOD-^s-ps--^ rrecfoc? vs»?i". —,A'uii verna. Ker je bila ta svečanost nimm ihm hin, er ist dein uud ich skoraj čisto memškonacijonalnega Segen oben drein !" značaja, se je Slovani do malega niso udeležili, nego so bili vdeleženi le dotični odborniki, ki so bili za- ___ vezani priti. Velikanski primanj- ■ kljaj se pokrije z vsotami, s kateri-i L ist iiira uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj zt 840.35 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnim' ker mora biti denarna pošiljatei registrirana. GOBAR in MUHAR sta morali, izostati 2a to številko zaradi pre-, obilega gradiva; ravnotako nekaj dopisov. ica Dobra prodaj al niča z GROCeI RIJAMI, OBLEKO in DRUGIMI STVARMI je naprodaj vDOBREi kraju kjer biva mnogo Slovencev^ Kupčija jo dobra. Vse je PO CEND Pisma naj se pošljajo „Glas Naroj du", kteri pove vse drugo. (1—4] mi so jamčili prireditelji. Drobnosti. T Letina. Dolgotrajno deževno vreme ni uplivalo ugodno na naše dozorevajoče setve, vender kažejo žitna polja na Kranjskem in v sosednih deželah še precej dobro in obetajo precej obilno žetev. A pri nas pridela se razmerno le malo žita in naša žetev torej glede uravnave svetovne žitne cene ne pride v pošte v. Iz Ogerske, Ruske in Francije pa prihajajo ugodna poročila ; tudi v Ameriki pridelalo se bode l^tos izredno mnogo žita. Brezdvoj-be se bode torej cena žitu in moki kmalu znatno znižala in bode glede teh živil tudi pri nas kmalu konec neznosni draginji. „Slov. Nar." * * * Nesreča. Na Vrhniki je v hiši posestnika Gutnika ponesrečil 79-ietni Nik. Krže. Uuela se mu je obleka in ogenj ga je tako opekel, daje vsled tega umrl. * • • S a m o m o r. V zaporu okr, sodišča v II. Bistrici se je obesil 59- letni delavec Luka Vilfan. * * * Železnica T r h i ž - R a b e 1 j. Že pred 23 leti se je sprožila misel, zgraditi od Trbiža do Rablja lokalno železnico. Ideja se takrat ni uresničila. Zdaj se je zopet začelo trasiranje te proge. Štirje inženirji so marljivo pri delu. * * * U b e g e 1 j u n a k. Iz Trsta se piše ,,Slov. Nar". : Zaman iščemo v naših, sicer na vsako najmanjšo stvarico prežečih italijanskih listih poročila o afčri, ktera obuja veliko senzacijo v mestu in tudi veliki dunajski listi, ki sicer dobivajo tako nagla poročila o tržaških do- Koroške novice. V Čajni je 4 julija neki delavec umoril vojaškega novinca Fr. Wurzerja. Uzrok je bil prepir v gostilni. Morilca so pozneje zasačili v Celovcu — Koroška deželna hipotečna banka je do 1. julija dovolila 788 posojil v skupnem znesku 2,493.700 gld. — Medveda so zasledili v Solčavskih planinah in blizu Št. Lenarta ob koroško-štajerski meji. — Celovško mesto bode zidalo novo pokopališče pod Trnjo vasjo blizo Št. Jurja. — Frajdenberške fužine sta kupila gg. A. Wieser v Škofjem dvoru in V. Leitgeb v Sinčivasi. — Dne 10. julija se je obesil v Pober-čah, obč. Pokrče, 401etui posestnik p. d. Kružej. Uzrok so menda domači prepiri. * * * Čudna rešitev smrti. V italijanski vasi Recule pri Caserti je pičil gad 201etno dekle, ko je grabilo z očetom seno. Dekletu je otekla desna noga iu kmalu še desna roka. Oče je peljal hčer v Ca-serto, a dejali so mu, da je hčer izgubljena. Dekle je bilo že onesve-šjSeno, ko jo je pripeljal oče domov. Tu je hotel še poskusiti zadnje sredstvo, kakoršuo je baje pred 100 leti rešilo Še nekomu življenje. Zakopal je namreč slečeno hčer v zemljo tako, da ji je gledala ie glava vun. Župan je hotel zakop zabra-niti, toda vaščani so se mu vprli. In glej, sredstvo je pomagalo! Ko so črez 24 ur dekle odkopali, je bilo baje zdravo ! Tako poroča „Gorriere di Napoli". Ubogi otroci! Iz Madrida se piše: „Diario de Murcia" poroča, da je umrlo v najdeniški hiši v Murcii izmej 155 otrok 133 otrok vsled lakote. Uprava dotične pokrajine je pustila zavod brez denarja, zato ni bilo možno najeti dovelj dojilk in kupiti dovolj mleka! Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge PO >4:°|0 brez odbitka novega rcntnega davka. Denar — tudi amerikauski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovaujem „Glas Naroda". j KX/XX XXXX^KX^XXKXWXSXaagX M M BI M M m H M M SI M ulu! HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greentvich Street, JVetv York •mi (v bližini tiskarne „Glas Naroda'*). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah- u___ JOHN GOLOB- izdelovalec umetnih or gel j se pri porota za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $T" do $100 je treba dati polovico na račun. GL. sovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIETj EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER Sc CO „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, — Npw posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. l'.n olti-odM«- ilMIx: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRI ŽB A, 15 lil MNARSR] LLOYD, HAMBVRŠKA DRUŽBA, ROTTKRDAM-NIKDERLAND LINE ITD. Yorl*, Francoska parobrodna dražba Coiapie Generale Transatlantic Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstrie). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine La Bretagne La Normandie La Gascogne La Touraine La Champagne La Navnrre I.a Normaudie La Touraine 6. avgusta. 13. avguBta. 20. avgusta. 27. avgusta, 3. se p te m. 10. septem. 17. 9ept. 24. sept. 1. oktobra. ceno in z a ji hranilne vi »se Glavna agencija za Zjed države inCai.odo: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje Poftilja toi-n« in vestno DENAR V STARO DOMOVINO losedaj unio odposlali že nad poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljavo. 1'ri v«-čjih svi meuj'ee dobrih bank. Posrudujomo razne slovenske poHijiluire. \ sak SI.ivminaj na nas «ibrn«-\ k^r vsakomu dobro postr^ž^mo. Paziti je trelta na naš naslov. . eak potnik naj nam t-r/. ivi ali natanko piše, po kteri železnici v New York prid«- in čaa. V New York v<»?tj.. >>-\< ziiif : -h. Ni.-kelplat*-, Rio Grande, Canadian Pacific in drug«*, kn-re gredo samo do . h i ca g.', ali Poni «!• j. t-m l -pr.-m n. ž. >]> znico in to je potreba ved-ti in to nam potreba naznaniti. Vse prodajam po najnižji ceni. i • 1' -y - vanij -. Grand Central, L«.hig Valley, Hallim<>r Ohio, Erie. Dt-lawa- — ■ - ■ ■■ »hor.*. \V .-stern Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmitc transfers tike tov, ker ti Vas prodajajo v drag«-, a nič vredne hotele in Vas po v sod i osl«-pe; računajo £2.50 do 33 za dan, a ni kuj j-sti: pri i naprav t« kakor sami hočeta. Ako na in d« »hod natanko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranit« 1 ].•• novce. X- verujte nikomur, ki Vam r««v, tla smo so mufali, ali kaj drugače. Pri nas g..vori vsakdo, t"raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko Kill Ureimvirli Sir. na konm Carlisle Street! \ |insl.Mliij.-in ča-u lovFiia • rojake z našimi k< i ver tam i ljudilovci, kteri govorš poljski, slovaški, hrvatski in tudi k«> kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno isvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plian-8 k o pivo, fina vina; izvrstne smod k*e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti smerni ceni; na razpolaganje je lepo IkzogZLjiso©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. z>>\ezme _ ali RuftV V New York d«>s|»č re Lakawana, WV.-t grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. JOHN BREDL, prop. in odreio, kar i.- marsikdo, ,-kusil -------• 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., A »k potnik pr j >■■/. v >do t ■ j.- Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se toči fina v i n a, likerje in pro- ivsedt- ni konjsko/eleziiim in L ndukt • rju n •<•«<, da vstavi na Carlisle Rtr., pot.-m ima le dva mala dajedobre s m o d k e. »loka d<> nas m kakor hitro na Gr iašo višnjevo tablo / napisom ,,G1: •nuirh Str.-i-t stopi iz Carlisle Sti ->-.t, kj«r to pri našej olfice jenja vidi Naroda". t Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga zep boli. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče ga potnike. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in p<. iljn na \se ke ženske hi deea ; lii*uo in kuhinjsko opravo: 1 .lolmUe. spodil o obleko itd ; itd. ; dalje svojo v kff-rnj j m dobiti \> il -vrstno sv-ž.. i«n;so, kakor tadi prekajeno meso in fin«? kranjske kiubast*. Prodajam parobrodne in železniške listke xa v«, črt«* in v- kraj.- iz Am. riko v .staro domovino, ali iz stare domovine aemkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. K .t agent parol,rudnih družb poslujem že 16 let. Pripor«jčam bo vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je budo sedanjosti, Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov, f,. x . .... „ veljajo le $6. Sedaj je fas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo f in instrument, ostale plačate prj sprejemu. Imamo na tisoče pripela znalnih pisem. . Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kak«»r popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo piapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sdm zanj dal, boljšega ne bi dobil. . Rud. Pechauer. I oplo priporočam organ vsem { rijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. Box 1355. f 45 Yes«j Street, New York. ' f M HRVATSKE DOMOVINE SIN laaoviti in proslavljeni zdravnik i /nas? 1—1 /»-"i iKtil Ml(Ml'WKtS sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva iu jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih M njih bolezni ill Mor Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstuihžen ekih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Si3Q"b±m O -j nr\ sto^fciixe nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. IVAiV POLIVK Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN Pi^IEK, So. Ea«t 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.