Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača ln toži se » Ljubljani Uredništvo in uprava je T Ljabljani t Kolodvorski nI. št. 7. Telefon Inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. PoSIntna plačana v f nT« vi nt. Ljubljana, dne 6. maja 1936. t^elo XVIII,, Kmet bo rešen, ko bo \ Za vse je pravica — za kmeta je Ko gledamo naše gospodarsko-politično življenje, moramo pač večkrat debelo pogoltniti, da nam ne zavre kri. Naše gorje se vleče iz leta v leta in raste kakor plevel, toda nihče se ne zgane. Kakor Lazar ob bogaiinovi mizi smo zapuščeni in pozabljeni. Ves naš krik, vsi napori naših zastopnikov in organizacij se izgube v neskončni praznini brezčutnosti in nerazumevanja za najosnovnejša gospodarska vprašanja. Za vse še pravica, le za kmeta je ni. V naše trde glave nikakor noče spoznanje, da bi bila pravica za vse, samo za kmeta ne. Čeprav pa tega ne maramo verjeti, nas vsakdanja skušnja sili k temu, da moramo to krivo resnico na svoji koži bridko občutiti. Kamor se ozremo po drugih družabnih slojih, nam vpije ta resnica z zasmehom v obraz. Denarni zavodi reši. In če ni poravnava dovolj, ostane še — konkurz. Vzlic konkurzu lahko trgovec še vedno ostane trgovec in začne iznova — brez prejšnjih bremen. Tako bi lahko našteli še vrsto primerov, ki vsi pričajo, da je vsakogar mogoče rešiti, če je v odgovornih vodilnih ljudeh dovolj razumevanja, dobre volje in čuta za pravičnost. Spričo vsega navedenega smo kmetje kakor neka manj vredna kasta. Sicer smo tudi mi deležni neke zaščite, toda ta zaščita je naša ssnri, ker nam je popolnoma ubila kredit. Kmetska zaščita namreč ni urejena tako, da bi naš gospodarski položaj kdaj izboljšala ali celo ozdravila, ampak naše gorje samo zavlačuje in s tem nas in naše gospodarstvo tira v neizbežni pogin. Nihče se doslej še ni spomnil na to, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se tudi kmetska posestva sanirala (ozdravila) na kak podoben način kakor smo prej omenili. Kaj nam pomaga odlaganje plačil, če pa vemo, da ostanejo .. , bremena vedno ista in se z odlaganjem ne zmanjšajo niti za paro* Nasprotno: dejansko se še zvišajo, ker je cena, naših pridelkov vedno manjša, proizvajalni stroški pa radi visokih cen industrijskih proizvodov, ki so v kmetijstvu potrebni, in radi često neodložljivih, a dragih investicij — naraščajo! Kaj nam pomaga znižanje obresti za dolgove tudi na en sam edini odstotek če pa niti tega ne moremo plačati, ker stalno obratujemo z izgubo. Tu je jedro kmetske nezadovoljnosti, ttf je naša rana. Kdo jo bo ozdravil? Po doseda* njih skušnjah imamo malo, prav malo ve$ kot nič upanja, da bi hoteli in mogli našo rano ozdraviti tisti, ki so nam to tako slovesno in bahavo obljubljali. Poznamo namreč pre? govor, da je peklensko brezno tlakovano s samimi dobrimi sklepi, ki jih ljudje — niso izpolnili. Ko je kriza zajela denarne zavode, je bilo vprašanje prav preprosto in naglo rešeno. Izplačevanje vlog je bilo ukinjeno, potem pa izbran primeren ključ za sanacijo (gospodarsko ozdravljenje) prizadetega zavoda. Z znižanjem obrestne mere za vloge in s primeroma visoko obrestno mero za posojila je bila tako rekoč čez noč ustvarjena za denarne zavode možnost, da si s to razliko nadomeste morebitne in tudi resnične izgube. Precej natančno se lahko na podlagi resne kalkulacije za vsak denarni zavod izračuna, koliko časa potrebuje za — ozdravljenje. In ta čas je zavod zaščiten. Njegove zaščite bo konec, ko bo gospodarsko zdrav. Pri denarnih zavodih torej zaščita pomeni — ozdravljenje. Industrija in trgovina Ne rečemo, da v industriji in trgovini cveto samo rožice, res pa je le, da industrijski kapital krize ne zdravi iz lastne moči. Medtem ko znižuje mezde in odslavlja delavstvo, kolikor ga radi skrčene proizvodnje ne potrebuje, vzdržuje na vso moč višino cen za svoje proizvode. Vsakdanja praksa potrjuje, da te cene niso v nobenem skladu s cenami kmetskih pridelkov. Poleg tega je mnogo industrije še zaščitene s carinskimi predpisi. Trgovec sicer ni deležen toliko ugodnosti kakor industrija, vendar ima v skrajnem primeru vsaj ena vratica za rešitev. To je — poravnava. Ali je gospodaril dobro ali slabo, tu ni toliko važno, važno je le, da se lahko — Borba proti malemu kmetu Veleposestvo Ponoviče na Savi pri Litiji je bilo po prevrata last nekega Italijana. Posestvo je padlo pod agrarno reformo in je bilo razdeljenih med agrarne interesente nekaj čez 20 ha obdelane zemlje. Kasneje je kupil ponoviško velepofeestvo bivši ljubljanski oblastni odbor. Kakor hitro je prešlo veleposestvo v roke novega lastnika, se je pričela borba proti agrarnim interesentom. Vršile so se zaporedoma komisije, izdajali odloki in izvajale revizije objektov in subjektov. Ne-prestano se je vznemirjalo malega bajtarja, ki bi rad dodeljeno mu zemljo v miru obdelal in užival. Toda nasprotniki agrarne reforme niso dali preje miru, dokler niso vrgli večje število agrarnih interesentov na cesto in jim odvzeli čez 8 ha zakonito jim dodeljene zemlje. Preostali kočarji vzorno obdelujejo male parcelice. Nekateri so že zgradili, na njih nove hišice. V redu plačujejo davke in vse druge obveznosti. Odloki o objektih in subjektih so že davno pravomočni in agrarni interesenti so plačali tudi že geometra. Kljub temu se izmeril še do danes ni izvršila. Že polnih 17 let čakajo agrarni interesenti nestrpno na izvedbo agrarne reforme in na prepis v zemljiško knjigo. Nešteto prošenj so poslali na bansko upravo iu zahtevali iztnero parcel ter prepis. Koliko duševnih muk so pretrpeli zaradi neprestanega sekiranja! Koliko denarnih žrtev je bilo potrebnih! Končno je bila vendarle razpisana komisij« za odmero njihovih parcel na 27. april 1936. Toda že 25. aprila so prejeli agrarni interesenti obvestilo od uprave veleposestva, da je kralj, banska uprava izmero agrarnih zemljišč pre-ložila na poznejši čas radi »tehničnih ovir«, Torej zopet nič! Intrige proti agrarnim interesentom se nadaljujejo. Z njimi pa muke in trpljenje ubogega bajtarja. Za reveža ni pravice, ni zakona in ne živ« ljenja. Krščanska ljubezen se je spremenila sovraštvo vsega, kar je bednega in siromašnega. Vsak divjak in pagan uživa več socialnega čuta, kakor bajtar in mali kmet. jj- Ali revnega naroda je vedno več. Malt kmetje nočejo poginiti in tudi ne bodo. Za« enkrat zahtevajo na ves glas pravico, ki jim joi daje sedanji zakon o likvidaciji agrarne reforma« Zaenkrat zahtevajo odločno in glasno spoštova« nje obstoječega zakona. I Prišel bo pa čas, ko bodo zahtevali tudi drugačen zakon o agrarni reformi, svobodo, enakopravnost in pravičnost za malega bajtarja' in ves delovni narod. Prišel bo čas, ko bodo zemljo razdelili tako, kot je Bog ukazal. Prati gotovo pride ta časi Slovenskemu narodu! Pogrebni zvonovi se oglašajo dan za dnem, sedaj pri tej sedaj pri drugi fari. Umirajo mladi in stari, bolezen pa je bila pri tolikih ena in ista: jetika, sušica, tuberkuloza. Pri vsaki fari jih umre letno za jetiko samo par, dva ali trije taki trpini, tako da se celo zdi — jetika ni bogve kako močno razširjena bolezen. Ce pa seštejemo umrle za jetiko v enem letu po vsej naši slovenski domovini, nas prestraši njih ogromno število: 2000. Vsak pogreb je zaključek hudega trpljenja, duševnega in telesnega. Pri tem pa ne trpijo samo bolniki, v enaki meri, včasih Se hujše oni domači, ki s strahom čakajo, kaj bo po pogrebu očeta-gospodarja, žene-matere številne družine, domači, ki bi radi prenašali neprilike težke bolezni, samo, da jim ostane pri življenju najdražji bolnik. Najmanj 8000 Slovencev boleha za odprto pljučno tuberkulozo, 8000 družin živi v stiskah in strahu bolezni. Ali res ni pomoči? Ali zdravniška veda ni še ničesar iznašla, kar bi bolezni zaustavilo strašno pot! Borba s tuberkulozo Po vsem svetu se organizira pokret, ki si je nastavil cilj premagati tisočletno bolezen. Mnogo nalezljivih bolezni je človeštvo že premagalo, pa bo tudi jetiko. 2e so najdeni na-iini, kako ji je mogoče priti do živega. V zdraviliščih za jetične zmorejo bolnike popolnoma ozdraviti. Gotovo pa vsakdo razume, da je nespametna že vsaka misel, hoteti ozdraviti človeka, ki so mu že šteti dnevi, čas zdravljenja je v začetku bolezni, ki jo je treba pravočasno spoznati. Zato je prvi cilj borbe s tuberkulozo, preskrbeti vsakemu Slovencu, ki nima lastnih sredstev, brezplačen in strokoven pregled, kadarkoli bi se pokazala potreba. Drugi cilj je preskrbeti zdravljenje vsem bolnim, dokler ne ozdravijo, kar pa traja pri posameznih slučajih lahko celo leto. Tretji cilj Teden domače politike Miša Trifunovič v Zagrebu Član glavnega odbora bivše radikalne stranke g. Miša Trifunovič je prispel začetkom preteklega tedna v Zagreb, kjer je imel konferenco e svojimi političnimi somišljeniki. Politično javnost je pa predvsem zanimal obisk, ki ga je g. Trifunovič napravil pri g. dr. Vladimirja Mačku, predsedniku KDK. Obisk se je nanašal na predloge, ki jih je Združena opozicija iz Beograda poslala dr. Mačku in na katere naj fci odgovoril Zagreb do konca aprila. Kakšni so bili uspehi Trifunovičevega obiska, se ne ve, .vendar so zadnje čase glasovi o sporazumu med idr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo yedno redkejši. Konferenca poslanskega kluba JNS Prvega maja se je vršila v Beogradu konferenca poslanskega kluba JNS. Predmet konference so bili razgovori o organizaciji stranke in delu med narodom. Finančni odbori skupščine in senata ' Dne 30. aprila in 1. maja je zasedal finančni odbor narodne skupščine v Beogradu. Poštni minister je predložil v odobritev pogodbo o zakupu beograjske in zagrebške radio postaje privatnim družbam. Poslanec Ivan Mohorič je stvarno kritiziral zanemarjanje radijske službe v Jugoslaviji in se odločno izrekel proti predloženim pogodbam. Poslanec dr. Ivan Lovrenčič je ljudi obvarovati pred boleznijo s tem, da se s splošno prosveto razloži bolezen, pokaže način brambe in preskrbi sredstva za obrambo. To nalogo je za Slovenijo prevzela Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Možje, ki so uvideli propast naroda in ki so uvideli rešilno pot, so se združili v bojno zvezo proti tuberkulozi in za dosego omenjenih ciljev. Vsako leto in tako tudi letos prireja zveza Protituberkulozni teden (od 17. do 24. maja), v katerem se vršijo predavanja in zbirajo sredstva. Letošnji teden se bo razlikoval od dosedanjih po krepkem nabiranju denarnih sredstev vsepovsod, v prvi vrsti po šolski mladini. Protituberkulozna zveza je ustanovila fond za pobijanje in zdravljenje jctike, ki naj v letošnjem letu doseže višino enega milijona dinarjev, in ki naj se tudi že v tem letu rabi za svoj namen. Nadejamo se, da bo plačal vsak družinski gospodar, za vsakega svojega člana po en dinar v ta fond. Tako bo z lahkoto dosežen prvi milijon v prvem letu, daleč pa še ne bo dosežena ona vsota, ki jo borba s tuberkulozo v resnici potrebuje. Slovenci! Protituberkulozna zveza Vas poziva, da se odzovete našim prošnjam in darujete za zdravljenje jetike najmanj toliko dinarjev, za kolikor ljudi odgovarjate. Nabiralna akcija se bo vršila po celi Sloveniji, v prvi vrsti s pomočjo šolske mladine. Ne odganjajte malih in ne jezite se! Nihče ne ve, kdaj bo pomoči potreben! Kadar boste darovali, pa darujte s tiho željo v srcu, naj Vam ta mali dar nakloni srečo, da bi ga ne bilo treba nikoli nazaj prositi. Protituberkulozna zveza v LjubljanL se jo pridružil Mohoričevemu stališču in pre-čital nato protest skoro vseh slovenskih nacionalnih in kulturnih organizacij zoper namero poštnega ministra, ki hoče izročiti ljubljansko radio postajo v zakup neki klerikalni družbi. Minister g. dr. Kaludjerčie je moral pod težo iznesenih razlogov umakniti predložene pogodbe. Drugi dan se je vršila seja finančnega odbora senata. Poštni minister je v svojem poročilu izjavil, da je že na včerajšnji seji finančnega odbora narodne skupščine umaknil predložene pogodbe. Pogodbe bo še enkrat proučil ter jih nato ponovno predložil finančnim odborom. Kar se tiče ljubljanske postaje, bo minister uvaževal upravičen protest nacionalnih in kulturnih organizacij proti enostranski rešitvi. Potrudil se bo dobiti pravičnejšo rešitev, ki bo odgovarjala splošnim nacionalnim interesom in potrebam. Za enkrat je v razgovoru z (klerikalno) družbo Radio v Ljubljani, ki je pred dvema meseca poslala svojo ponudbo, vendar še do danes ni nič definitivno sklenjenega. Ministru je odgovarjal senator g. dr. A. Kramer in ovrgel njegove trditve o slabem gospodarstvu svoječasnega komisarijata pri ljubljanskem radiu. Zagovarjal je, da se ljubljanska postaja izroči v celokupno izkoriščanje glavnim kulturnim organizacijam in ustanovam. Odločno je pa proti tujim družbam, ki naj bi vzele v zakup naš radio. Najbolje je, da se ustanovijo mešane družbe, pri katerih bi bila udeležena drŽava in domače kulturne organizacije po vzorcu Češkoslovaške, kjer se je ta sistem dobro obnesel. Razveljavljena združitev občin Notranji minister je združil okoliško občino s trško občino Radgono, nakar so se izvršile občinske volitve v združeni občini. Združitev se pa ni izvršila po želji občanov in ne po določbah občinskega zakona. Zato se je trška občina pritožila zoper ministrski odlok na Državni svet, ki je te dni pritožbi ugodil. Upravne oblasti bodo morale sedanji občinski odbor razrešiti in postaviti vse v prejšnje stanje, kakor je bilo pred združitvijo. Tako je prav. Triia so nezak^i'ji>sl lagiršHi Zunanje - politični pregled V Evropi in sploh v zunanjem svetu ozračje že dolgo ni bilo tako napeto kakor prav zadnje dni, ko človek iz dneva v dan ne more reči, kaj se bo zgodilo jutri. Zato naj nam naši čitatelji dovolijo, da tokrat ne bomo dajali suhih poročil Abesinski cesar Haile Sclasic, ki je po junaškem odporu odšel iz domovine. Baje bo cesar v Ženevi pred DN osebno nastopil za pravice svojega naroda. iz posameznih drŽav in njih politike, ampak poročilo o splošnem političnem stanju v zunanjem svetu. O nobenem vprašanju ni tako težko govoriti kakor o zunanji politiki, ker ni nikjer položaj tako spremenljiv kakor vprav tu. Kar je danes še res, je jutri lahko čisto navadna in nič vredna fantazija. Kar je danes nemogoče, je jutri lahko že suha in neizogibna resničnost. Afrika in mi Odkar je izbruhnila vojna med Italijo in Abesinijo, je vsa svetovna javnost in zlasti vsa Evropa z največjo pozornostjo zasledovala razvoj teh dogodkov. Trezni ljudje so iz vsega počelka in celo še pred izbruhom prave vojne opozarjali na to, da to v resnici ni vojna med Italijo in Abesinijo, ampak boj med angleškimi in laškimi kolonijalnimi interesi To je svet zlas4i vidno spoznal, ko je šlo za sankcije, še bolj pa sedaj, ko so Italijani premagali abesinsko vojsko in zasedli glavno mesto. Cesar se je umaknil v tujino. Dasi to ni prvi primer v zgodovini, da se cesar umakne in vendar še reši svojo državo (saj pozna podoben primer tudi naša domača zgodovina), je vendar šele ta dogodek zdramil evropsko javnost iz brezbrižnosti. Doma in drugod Na mah so vsi spoznali, za kaj gre, oziroma so vsaj več ali manj odkrito povedali, da to vedo. Razvoj dogodkov utegne vplivati tudi na nas, čeprav ni še čas za to, da bi zdaj razpravljali o teh vprašanjih. Če zmaga italijansko-francosko naziranje, potem je jasno, da je s porazom Abesinije tudi Društvo narodov lagubilo bitko, kar utegne postati usodno za samo to mednarodno organizacijo, zlasti pa za V3e male narode, ki bi po zmagi tega naziranja ostali brezpravni in v resnici samo orodje v rokah močnejših Kako se bo razpletel razvoj dogodkov v bližnji bodočnosti, ne moremo danes vedeti. Vemo pa, da je lahko na kocki usoda marsikoga v vrsti malih Vtiui. lubi '^j^a s ta.uiu. vvd Ic-jl. da U,Vaška Venera«. Ljubitelji dobre igre, fantje in dekleta, ne pozabite si je ogledati! Izlet na Lindek pri Frankolovem Kakor smo že poročali in tudi obvestili naša sosedna tovariška društva, se vrši izlet kmetske mladine na grad Lindek pri Frankolovem v nedeljo 10. maja. Zbirališče je ob 1. uri popoldne pri gost. Šnabl. Ce nam bo vreme naklonjeno, upamo, da bc to eden izmed največjih izletov naše organizirana kmetske mladine. Št. Jurij pri Grosupljem Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo v nedeljo, dne 10. maja svoj letni občni zbor v občinski pisarni, ob 8. uri dopoldne. Toplice na Dol. Društvo kmetskih fantov in deklet v Toplicah javlja, da bo imelo svoj V. redni občni zbor v soboto, dne 9. maja ob 8. uri zvečer pri Pečaver Mariji v Podturnu. Udeležba za vse organizirane člane obvezna. št. Jurij ob juž. žel. Na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet zopet tekmo koscev z velikim kmetskim mladinskim zborovanjem, na kar opozarjamo že sedaj vsa sosedna društva. Matic Kako se je mlatilo nekdaj? Dr. šušteršič je mlatil pred vojno s čepom po vseh, ki so se upali v tisti dobi brez dovoljenja finance pisati po cajtengah s tobačnim izvlečkom mesto s pravo domačo črno tinto. Na nekem shodu 5. julija 1914 si jih je privoščil, kar je imel tudi prav, dobesedno s temile preroškimi besedami: jProč s tem časopisjem in brezobzirno izločite iz naše srede vsakega brez izjeme, naj bo kdorkoli hoče, ki kaže katerokoli popustljivost v tej smeri! Ta ne spada med nas, on je največji škodljivec našega naroda, on ni samo vele-izdajalec proti narodu in celi monarhiji, ampak on je tudi veleizdajalec proti naši narodni bodočnosti. Prijatelji, kdor tega ne sprevidi, da je bodočnost hrvaško - slovenskega naroda iskati edino in edinole v okviru habsburško-lorensfce monarhije ali kdor tega neče videti, ta je ali veleizdajalec ali pa norec in spada v enem slučaju na vislice, v drugem slučaju v norišnico.« Preroško mlatenje že umrlega bojevnika, bog mu daj večni mir in pokoj, je bilo sprejeto na shodu z živijo! Dol s takimi eajtengami itd. Kaj pravite, mlatiči: Ali te daue» p oli n^Val'?-bi Lrt pok.i«t! ra a JgCTornosi v** Hstt, ki ril.-, caj-eugnai na sU&u. nočin ne mleti?! Nazaj v suženjstvo! Po istem načrtu so pripravljali državni udar španski klerofašisti in poskušali vreči kmetsko delavski narod nazaj v ono suženjstvo, kjer se je nahajal več sto let. Klerikalne bojne organizacije so povzročile te dni veliko krvoprelitje po madridskih ulicah in poskušale izvršiti državni prevrat. — Napad je bil naperjen proti kmetsko delavski vladi, ki je pričela izvajati agrarno reformo. Kmetsko delavski narod je njihov napad odbil, a vlada je Gil Roblesove fašistične organizacije razpustila. železniška korupcija pred sodiščem Še v prejšnjem parlamentu je bivši žel. minister Andra Stanič obdolžil inž. Laza Radivo-jeviča, tedanjega žel. ministra korupcije, češ da je oškodoval državo za 800 milijonov dinarjev, ko je oddajal francoskim družbam gradnjo novih železnic. Tedanja Uzunovičeva vlada je sestavila posebno komisijo, ki je pregledala vse pogodbe, sklenjene med državo in francoskimi gradbenimi družbami. Na podlagi ugotovitve te komisije so bile vse pogodbe razveljavljene. Te dni je pa pričelo z zasliševanjem prič v tej zadevi tudi beograjsko sodišče. Sodišče do sedaj še ni moglo dostaviti vabila glavnemu obtožencu g. Lazi Radivojeviču. 1 Tožba proti sarajevskemu škofu Nadškofijski ordinarijat v Sarajevu je pred meseci dodelil župnišču v Gornji Zenici neko zemljišče, ki je pa last frančiškanskega samostana v Vučji gori. Frančiškani so vložili pri nadškofiji protest, ki ni nič zalegel, Zato so vložili tožbo proti nadškofu dr. Šariču pri okrožnem sodišču v Zenici. Tožba je vsekakor zanimiva, ker notranje cerkvene zadeve zelo redko obravnavajo pri posvetnih sodiščih. Slovenska kri po svetu Italija = Iz Bil j je bil doma korporal Rudolf Bon, ki je v vojaški službi v Vzhodni Afriki podlegel bolezni in umrl v zorni življenjski dobi, star komaj 25 let. K vojakom je moral že sredi preteklega leta. Kronbergu je bil ustoličen novi župnik Vincene Vodopivec. Avstrija = V Selali je na veliki petek umrl zavedni Slovenec g. Simon Kocjan. Pokojnik je opravljal v Selah službo občinskega tajnika in organista, po vsem Koroškem pa je bil znan kot marljiv in vedno šegav sotrudnik slovenskega tiska. Svoje spise in poročila je objavljal pod imenom »Rutarjov Jur«. Zvesti slovenski korenini bodi lahka slovenska koroška gruda, spomin nanj pa naj bo svetilnik mlademu rodu! = V Svečah (v Rožu) je društvo »Kočna« v nedeljo 19. t. m. priredilo veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Domači pevci so zapeli vrsto slovenskih koroških pesmi, za kar so bili pevcem vsi prisotni iskreno hvaležni. Še utriplijejo slovenska srca na tej prelepi zemlji. = V Svečah so v okviru prosvetnega društva priredili Slovenci jezikovni tečaj za izpopolnitev članstva v lepi materinščini. Ker avstrijska pravičnost ne da slovenskemu življu slovenskih šol, so seveda taki tečaji silno važni. Tujci in izgubljenci to delo in požrtvovalne slovenske prosvetne delavce sicer zasmehujejo, a navdušenja jim ne morejo zamoriti. Tako je prav: Vztrajnost je mati uspehov. = V Bilčovsu so na cvetno nedeljo zaključili gospodinjski tečaj. Udeleženke so dopoldne priredile razstavo svojih kuharskih izdelkov, popoldne pa so dekleta s petjem in deklama-cijami navdušile vse obiskovalce, bilčovski otroci pa so z igrico »Palčki« pokazali svojim staršem in vsej srenji, da tudi v najmlajšem rodu vzlic vsem bridkostim še vedno zvesto bije slovensko srce. Amerika — V Springfieldu, II., je umrl Slovenec Jakob Kužnik, doma iz vasi Dobnidol pri Toplicah. V Ameriki je bival že 44 let. = V Clevelandu je delavcu Tinku Udoviču pri delu v tovarni padel na nogo 150 funtov težak kos železa iu mu jo zdrobil. Udovič se zdravi v bolnišnici. = V Emeraldu, Cal., je umrla 53 letna Ivana Požarjeva, rojena Cvar. Doma je bila iz Slatnika pri Ribnici. Materino smrt objokuje 10 otrok. Novice X Na našem Jadranu je 914 otokov. Od teh je samo 83 obljudenih, vsi ostali pa so neoblju-deni. Po velikosti je 37 otokov večjih od 5 kvadratnih kilometrov, 830 pa je manjših od pol kvadratnega kilometra. X Vsako leto nam da v Jugoslaviji 450 tisoč živih novorojencev, kakih 5 tisoč otrok pa pride letno mrtvih na svet. Nezakonskih otrok se rodi pri nas (v vsej državi) na leto povprečno po 24 tisoč, kar pomeni 5 odstotkov vseh novorojencev. Z drugimi besedami povedano se to pravi, da je vsak dvajseti novorojenček v Jugoslaviji — nezakonski. X Banska uprava je razpustila društvo »Svjetionik« s sedežem v Mariboru. Društveni delokrog je obsegal vso državo. Namen društva je bil, raziskavati sv. pismo. Kakor pripominja ljubljanski »Slovenec«, je banska uprava z razpustom društva hotela ohraniti v Sloveniji verski mir. X Po vzoru »Gospodarske sloge« se je v Dunavski banovini ustanovila »Seljačka obrana« (Kmetska obramba) s sedežem v Novem Sadu. Pravila so že sprejeta. Občni zbor bo 18. maja. Ivan Rus 70lefnik V torek, dne 5. maja 1.1. je obhajal 70-let-nico rojstva eden najuglednejših veljakov na Dolenjskem, daleč na okoli znan in visoko spoštovan javen delavec, gospod Ivan Rus, kmetski posestnik, gostiln, in veletrgovec z Grosupljega. Mož, kakršnih je v današnji dobi malo, si je pridobil v svojem življenju zlasti na gospodarskem, pa tudi na političnem in prosvetnem polju kot značaj toliko zaslug, da ga z upravičenostjo, neglede na politično pripadnost, vse visoko čisla in spoštuje. Mi mu k jubileju kot pokretašu kmetske misli iskreno častitamo ter mu želimo, da bi ga Bog ohranil čilega in zdravega še mnogo let! X Razširjenje železarne v Zenici. Nemške Krupove tovarne so prevzele delo na razširjanju železarn v Jugoslaviji. Povečali bodo tovarne železa v Zenici. Te dni so prispeli zastopniki Krupovih tovarn v Zenico ter pričeli z delom. Zaposlenih bo 600 delavcev. X Vsi delavci in uradniki tovarne »Tivar« so stopili v stavko. Znana tovarna za obleke »Tivar« v Varaždinu je slabo plačevala svoje delavstvo. Zato, da bi zboljšali delavske pogoje in da bi dosegli kolektivno pogodbo, so pričeli delavci stavkati. Pridružili so se jim tudi uradniki. Stavka 2400 delavcev. X Nove železne topilnice bodo zgrajene v bližini Banja Luke. Železno rudo bodo dobavljali iz bližnjih železnih rudnikov, ki so zelo bogati. X Na IIumu pri Laškem se je 1. t. m. smrtno ponesrečil 17 letni brivski vajenec Viktor Leskovšek. Padel je s strme pečine v globino 50 metrov, kjer je s prebito lobanjo obležal mrtev. »•mmMmmMtmHHmMMmHtttHUMH; i Prvo zjutraj — I zadnje i V | zvecerl i i I SARGOV KALODONT DOMAČI IZDELEK X Mizarski delavci iz Šabca so pričeli stavkali. Delavci zahtevajo kolektivne (skupne, enotne) pogodbe in zvišanje mezd; X Kmetska samopomoč. >; Gospodarska sloga« je prisilila občinsko upravo v Djakovem, da je znižala trošarino za 50% na vse kmetske pridelke in živino. Gospodarska sloga je organizirala kmetski štrajk, tako da ni smel nihče pripeljati ničesar na trg. Kmetje so se štrajka disciplinirano držali, tako dolgo, dokler niso dosegli popolnega uspeha. Kmetska solidarnost se širi vsepovsod. X Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru bo imelo X. redni letni občni zljor in VIII. vinarski kongres dne 6. in 7. junija t. 1. v Narodnem domu v Brežicah. Po kongresu se bo vršila 7. in 8. junija tudi velika vinska razstava, združena z vinskim sejmom, ki jo prirede združene vinarske podružnice brežiškega in krškega sreza v Narodnem domu v Brežicah. X V Predanovcih je kot žrtev dela umrl 361etni Franc Herbaj. Delal je na parni žagi, kjer se je po nesreči z nogo zapletel med jer-menje pri stroju. Transmisija ga je vrgla proti kolesu, ki ga je nekajkrat zavrtelo, dokler ni nazadnje nezavesten obležal v mlaki krvi. V bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, je navidezno ozdravil, a kmalu po vrnitvi domov je umrl. X V Velikem Boču nad Selnico ob Dravi je gorel gozd posestnika Ivana Gradišnika. Pogorelo je 5 oralov mladega gozda in znaša škoda nad 3000 dinarjev. X V Reki pri Laškem je posestniku Hrastniku neki njegov sovražnik iz maščevanja zastrupil dve plemenski svinji, ki sta seveda poginili. Zastrupljeni sta bili s strihninom. Hrastnik' ima radi tega Din 900-— škode, oblast pa je uvedla preiskavo, da dožene, kdo je zmožen tako nizkotnega maščevanja in mu za grdobijo odmeri primerno nagrado. X V Splitu bodo ta mesec svečano proslavili 801etnico svojega slavnega rojaka, učenjaka in izumitelja Nikolaja Tesle, ki živi in deluje v Ameriki. S svojimi izumi se je Tesla proslavil po vsem kulturnem svetu. Nabiranje prostovoljnih prispevkov Minister za notranje posle g. dr. Anton Korošec je izdal uredbo o nabiranju daril, kar pride v prvi vrsti v poštev pri raznih društvih. Za območje okraja daje dovoljenje sreski načelnik, za več srezov pa ban. Odobritev se > daje med drugim le verskim, nacionalnim in kult-irnim društvom in ne več kot za eno leto. Na odobrilu mora biti slika dotičnika, ki je pooblaščen pobirati. Društva, ki ne vodijo knjig in zapiskov o nabranih prispevkih in njih uporabi, so kazniva z Din 10'— do 500'— kazni. Opozarjamo razna društva na ta predpisi X V Vrabčah pri Semiču sta se pri nabijanju možnarja ponesrečila kmetska fanta Alojzij feenčič in Anton Lukežič. Oba sta bila takoj ob vid. Po prevozu v ljubljansko bolnišnico se je Benčiču še omračil um in je fant kmalu umrl. Lukežič je na desno oko trajno oslepel, v nevarnosti je pa tudi levo. X V Novem mestu,bo 19. maja šoferski izpit za voznike motornih vozil za okraje Brežice, Črnomelj, Krško, Novo mesto in Metlika. Prošnjam za pripustitev k izpitu je treba priložiti domovnico, krstni list pa nravstveno in zdravniško izpričevalo. X V Šibcnik« je iz banovinske umobolnice : pobegnil Jerko Grgas, doma iz Zablača pri Ši-beiiiku. Bolnika so povsod iskali, toda brez uspeha, Zdaj so končno izvedeli, da se je odpeljal v Južno Ameriko, kamor je tudi srečno prispel in med tem že dobil delo. Po vsem tem bi skoraj človek mislil, da je bil Grgas bolj pameten kakor tisti, ki so ga zaprli v — umobolnico. X V Pustilvi pri Lekcaiku sta ISletni Ivica in njegova 121etna sestra Ankica Kruljc pasla živino. Ker je bito deževno in vetrovno vreme, je deček zakuril v — starem loncu. Ankica je lonec % ognjem prenašala po travniku, kakor je pač hodila za živino. Pri tem ji je veter nekaj žive žerjavice puhnil na obleko, česar pa dekletce ni takoj opazilo, ampak šele v trenutku, ko se je na revi vnela obleka. Deklica je jela bežati in klicati na pomoč. Ko je pritekel k njej brat, je strgal takoj obleko z nje, a bilo je že prepozno. Mala je bila že tako opečena, da je kmalu po prevoze v bolnišnico umrla radi opeklin. X V Širtartnciu je neznan napadalec oropal mlinarja Lovrenca Onuka iz Tomaške vasi. V neki gostilni je Onuk celo plačal neznancu pol litra vina. Tujec je nato odšel in pozneje na samotni cesti iz zasede planil nad mlinarja in ga pobil na tla. Vzel mu je Din 200'— kovanega denarja, uro z verižico in nov klobuk ter ga nato vrgel v 2 metra globok jarek, kjer se je Onuk onesvestil in je ležal tam v blatu do jutra, ko so ga ljudje našli in odpeljali domov. Sreča v nesreči je bila, da je napadalec imel 4 tisočake, ki jih je Onuk hranil v prsnem žepu, za navaden papir in jih — pustil, čeprav jih je bil otipal. Po mlinarjevem opisu so orožniki že izsledili neznanca. Je to v bližini stanujoči Fortunat Pogo-revčnik, ki ima na vesti že veliko tatvin in se je pravkar pripravljal na beg čez mejo. No, sedaj je na varnem. X V Begunjah pri Cerknici je požar uničil posestniku Jernejciču, po dom. Mihcu, skedenj, vezati kozolec in več gospodarskega orodja. Škoda je cenjena na 50 tisoč dinarjev. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen in je bila v zvezi s tem neka oseba že aretirana. X V Bistrici na Muri se je primerila prav nenavadna nesreča. Ob Muri je šel neznan mladenič, ki je na nekem kraju sedel na breg, kjer je bržkone hotel počivati. Kmetje so ga opozarjali, da je tam nevarno, ker reka izpodjeda zemljo. Preden so mu mogli dopovedati, kako in kaj, se je res zemlja utrgala in neznanec je z rušo vred padel v valove. Kmetje so mu takoj s čolni hiteli na pomoč, a preden so mogli do njega, je nesrečni neznanec izginil v valovih. Kljub vsemu iskanju niso mogli najti niti utopljenčevega trupla. X Litija je postala fara in obsega kraje Litija, Št. Jurij, Veliki vrh, Grbin, Breg, Tenetiše, Gradec in Gornji Log. Nova fara bo imela razen farne cerkve sv. Miklavža v Litiji še podružnični cerkvi sv. Jurija v Št. Jurju in sv. Katarine na Bregu. Župniku bosta dodeljena 2 kaplana. X V Žalcu zgrade še letos novo poslopje za osnovno šolo. V sedanjem poslopju bo potem zavzela vse prostore meščanska šola. X V Rošpohu je nekemu otroku pri igri padla goreča vžigalica v seno, radi česar je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Maksa Kuharja. Ogenj je poslopje popolnoma uničil in znaša škoda 15 tisoč dinarjev. X Novi zemutiski most je prav kmalu uča-kai tudi svoj smrtni krst. Z mosta je namreč skočila v Savo in utonila služkinja Elizabeta He-rer. Življenju je dala slovo radi nesrečne ljubezni. Trupla še niso našli. X V Nišii je blizu kaznilnice zemlja zasula dva delavca, ko sta kopala jarek za kanalizacijo. Eden izmed obeh je čez nekaj minut za tem, ko so ga odkopali, umrl, drugi pa je sicer ostal živ, vendar je nevarno poškodovan. X V Jugoslaviji znaša vodna moč naših rek ob najnižjem stanju vode skupaj 3 in pol milijona konjskih sil. Od te velikanske moči je doslej praktično izkoriščenih samo 170 tisoč konjskih sil, kar pomeni komaj — dvajseti del. Ako bi vsi jugoslovanski politiki imeli stalno pred očmi ti dve številki, bi nemara spoznali, da nam je najprej treba štalice, to se pravi gospodarskega dviga in napredka, potem šele — kravice, namreč te ljube strankarske politike, ki srno je kmetje siti do grla in še čez! Popisi Iz Stične V predzadnji številki Vašega lista je tudi vest o regulaciji Višnjice. To vest moramo v nekoliko popraviti, ker ne odgovarja resničnim dejstvom. Napačna je trditev, da bo struga regulirano Višnjice široka 17 metrov. Struga bo v dnu 3 do 4 metre, seveda bo od zgoraj širja, nikdar in nikjer pa ne doseže širine 17 metrov. Vas informator pač žali bog ne zna citati načrtov, ki so vsakemu na razpolago in v pogled pri Vodni zadrugi. S takimi napačnimi informacijami se le bega ljudstvo in dela neprijetnosti projektantu, ki se je po svojem strokovnem znanju potrudil, da bo regulacija najbolj smotreno izvedena in z najmanjšimi stroški. Po predvidenem načrtu ne bodo lastniki ob vodi ležečih parcel izgubili prav nič na površini, ker bodo prvič brežine tako položne, da jih bodo lahko kosili, dalje bodo ovinki prerezani in stara struga, ki pride izven nove struge, bo zasuta in na ta način bo le površina lepo splanirana in pripravna za intenzivno kulturo travništva, ker ne bo več nobene nevarnosti poplave, ki bi vsako leto odnašala gnoj s travnika. Tudi bojazen glede pomanjkanja vode za namakanje travnikov je brez vsake podlage, ker nikdar ne namakajo travnikov v suši. Voda ob poplavah ima sedaj res nekaj gnojilnih snovi, ker spira v gorenjem toku pognojene njive in travnike in tudi nekatera gnojišča malomarnim gospodarjem, ki nočejo ali morda tudi ne morejo urediti smotrenih gnojišč in gnojnih jam. Kakor hitro bo pa gorenji tok toliko reguliran, da ne bo voda nikdar več prestopila bregov in kadar si bodo kmetje uredili gnojišča, da si ohranijo dragoceno gnojnico, tedaj ne bo Viš-njiea prav nič koristila travnikom, temveč bo le v škodo, ker ne bo imela koristnih mineralnih raztopin. Sedaj najbolj javkajo radi te navidezne škode dva ali trije posestniki, ki imajo obsežna posestva in ki nočejo upoštevati, da se godi v gorenjem loku ob vsakem večjem dežju velika X V Mariboru se je delavka Marija Kos zastrupila z Fižolom. Obupno dejanje je izvršila ponoči v postelji, kjer je pri materi ležala tudi njena Bletna 'hčerka. Ko so sosedje na obupni otrokov jok vdrli v sobo, so našli nesrečno Kosovo že mrtvo na tleh kraj postelje. X Golubaška mnšica se je že pojavila v nekaterih krajih Srbije. Kmetje so silno v skrbeh zaradi živine, ki jo mušice napadajo. Mušica je namreč zelo strupena in je vsled njenega pika vsako leto mnogo živine poginilo. Kmetje odganjajo mušice z dimom. V pločevinasti posodi nosijo seboj žerjavico, ki povzroča močan dim in z njim se branijo kmetje nadležnega mrčesa. X Abcsinskemu cesarju je odšel ua pomoč 14letni sin uradnika Ivana Babinskega iz Petrov-grada. Dečko je vedno zatrjeval, da bo odšel v Abesinijo, se boril proti Italijanom na strani abesinskega cesarja. Te dni je faut izginil z doma. Policija je izdala za njim tiralico. X Razbojniki so ugrabili avstrijsko prinre-zinjo Katarino Schwartzenberg v okolici Bagdada. Ugrabitelji zahtevajo od avstrijskega konzula 2000 funtov šterlingov odkupnine. Policija razbojnike zasleduje, ali se ne ve, ako ni z njimi v zvezi. X Tudi v Karlove« je mestni občinski svet znižal trošarino na kmetijske pridelke za 50% in to na zahtevo »Gospodarske slogec. X Ciganov so se otresli kmetje iz Sv. Klare v okraju velikogoriškem na ta način, da so jim zažgali vse bajte in šotore. Cigani so sicer imeli tam svojo zemljo, toda preživljali so se vendar le od kraje. Sedaj so se cigani odselili. škoda na njivskih kulturah. Ne pomislijo ti trije posestniki, da ima siromak, ki mu voda povzroča gnitje krompirja na edini njivici, mnogo večjo škodo, nego oni trije, ki lahko izbirajo med njivami, kam bodo posadili krompir, ker imajo dovolj zemlje na vzdignjenem terenu, kamor nikdar ne seže poplava. Poznam mnoge siromake, ki jim skoro vsako leto uniči poplava ves krompirjev pridelek. In ta siromak prosi, da se regulacija čim preje izvrši, da bo obvarovan pred vsakoletno nesrečo. Davčna uprava in finančni organi, ki vrše rubežni, bi mogli mnogo povedati, koliko škode povzroča siromašnim bajtarjem neregulirana Višnjica. Zaman je vsaka uvidevnost pri bogatih protivnikih regulacije, da je treba siromaku pomagati in mu nuditi vsaj skromno preživljanje. Navidezna škoda teh protivnikov se mora iz socialnih ozirov do svojih siromašnih vaščanov podrediti občni koristi mnogoštevilnih siromakov, da je pri protivnikih zamrl vsak čut krščanske ljubezni do bližji jika. V občini Stični je okrog 100 brezposelnih družinskih očetov. So to večinoma sinovi posestnikov, ki so morali zapustiti svoj dom, ker je starejši brat prevzel posestvo. V tujino ne morejo iti, v mestih ne dobe zaposlitve in so tako prisiljeni ostati na rodni grudi, kjer so si na kakšni njivici postavili borno hišieo in čakajo na priložnostni zaslužek. Regulacija Višnjice bi vsem tem brezposelnim nudila nekaj let skro-meu zaslužek, na drugi strani bi jim pa zbolj-šala kakovost zemljišča. Moje mnenje, da treba tem v prvi vrsti pomagati, ker so ti številno mnogo mnogo močnejši nego dva ali trije posestniki z obsežnimi posestvi. Glede finansiranja je tudi vse tako urejeno, da se regulacija izvede brez vsakih občutljivih dajatev. Oblasti so uvidele, da je treba pomagati z javnimi deli tudi naši zapuščeni Dolenjski. Brezje—Mošnje V predzadnji številki smo omenili, na kako nerazumljiv in negospodarski način je občinski odbor obremenil občinsko blagajno za 2G.OOO din. Kakor smo zvedeli, se je pred nekaj tedni oglasilo v občinski pisarni pet brezposelnih, ki so župana, kakor tudi pravkar zborujočo občinsko upravo prosili pomoči in podpore. Med prosilci TISKOVINE vseh vsi:trgovske, uradne,reklam-""fpjj^rne,Časopise, knjige, večban ^^jtjrimitisk hilv k-—' Zahvala. 2a premnoge dokaže iskrenega s&žalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica itd., gospoda C' r vinntržfa, posestnika iu predsednika občine Medrode «a''poklonjeno krasno cvetje ter za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem , naj prisrčne je zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo g. senatorju dr. Marušiču, narodnima poslancema gg. Albinu Romanu. Ju Rajku Turku, gg. zastopnikom sreskega načelstva, kakor tudi gg. zastopnikom sosednjih občin. ■Nadalje občinskemu odboru občine Medvode z g. podpredsednikom na čelu. Gosp. Sešku za lepe besede ob grobu. Iskrena zahvala Sokolu Medvode, ki je svojega bivšega starosta ' tako CastnO spremljal na njegovi zadnji poti, ter br. Jakliču za ganljiv poslovilni govor. Nadalje tudi Sav. streljački družini, Društvu kmečkih fantov in deklet, Godbenima društvoma ' Prežka "in Sora, pevcem za ganljive žalostinke. Upravnemu svetu in uradništvu Kmečke hranilnice .za ljubljansko okolico, gg. zastopnikom Hranilnice kmečkih občin in Zvezi slovenskih zadrug. Za izkazano pozornost starosti gasilske čete g. J. Turku in gasilskim četam Preska in Sora. Prav posebno globoko zahvalo predsednikom lovskih društev, vsem lovskim tovarišem, ki so dragega pokojnika spremljali tako mnogoštevilno k zadnjemu počitku, zlasti pa tovarišu g. Zupanu za prelepe in ganljive besede ob odprtem grobu. Prav posebej pa se še zahvaljujemo čč. duhovščini, nadalje g. zdravniku dr. Krajcu, ki mu je za časa njegove težke bolezni lajšal trpljenje, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno delo. — Vsem in vsakomur tisočera hvala in Bog plačaj! Seničica-Medvode, dne 1. maja 193G, žalujoči ostali. Služkinio kmetskih staršev, pridno, 16 do .18 let staro, pripravno za vsa hišna in poljedelska dela, sprejmem takoj. Ponudbe lahko tudi osebno na upravo »Kmetskega lista«. ' , Vaienca pridnega, krepkega, poštenih staršev, za mizarski obrt sprejmem s prosto hrano in stanovanjem takoj : Josip Kos, mizardro, Jezica št. 62 pri Ljubijani. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnoveuie po najvišji ceni, takoj v gotovini Alojzii Planinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh poslih. Kiiprc/fe domače blago? Modra galica Solnce £4 Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za Izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej. Naša modra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE* in bo imela zaščitno znamko; vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem. Galica iz naše tovarne }e prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: 1. tovarna sama, ki je našla čistoče 99*67%; 2. Kemijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je našla čistoče 9977%; 99 ■pHMMilllil 3. Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99*98%. Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od najmanje 99*5%. medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce", ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. Naša galica Je mnogo cenejša kot Inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku. žtfeialno ahcijcnavsko društvo Ljubljana