99. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ivefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 pld., za pni leta h trM., za fetrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 pld. 80 kr., za jed611 mesec l idd. iO kr. Za pošiljanje na dom računa se po lo kr. xa mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana liisi „(iledali£ka stolba". U pravni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Justičnega ministra ukaz na prezidij graške nadsodnije od 18. aprila 1882, št. 20513. Mej zadnjimi dvajsetimi leti je justično mini-sterstvo skrbno na to pazilo, da mu nij izginilo izpred pogleda vprašanje, kako bi se uredila raba v deželi navadnih jezikov pred sodnijami v okrožji nadsodnijt; graške. Uže pred izdavo ustavnega zakona od 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak., o splošnih pravicah državljanov, in uže pred veljavo člena 19., ki odločno priznava ravnopravnost vseh jezikov pred uradi in v javnem življenji, štelo si je justično minister-stvo v svojo nalogo, po administrativnej poti take naprave vpeljati, katere bi Slovencem, v nekaterih pokrajinah omenjenega nadsodnijskega okrožja tik Nemcev stanujočim, rabo njihovega, vedno bolj se razvijajočega in razširjajočega jezika olajševalo ter osigurjevale. K temu namenu izdane naredbe izdavale so se na podlagi obstoječih zakonov v delokrogu justičnega ministerstva. Posebni zakoniti določili, v katerih okviru se ima eksekutiva gibati, bili sta v pravdnih zadevah §. 13. obč. sod. reda, v nepravdnih stvareh pa §. 4. zakona od 9. avgusta 1854, drž. zak. št. 208; prvi teh paragrafov naklada strankam in njihovim zastopnikom, da se imajo posluževati „v deželi navadnega jezika" ; drugi omenjenih paragrafov pa zahteva, da se naj (stranke in zastopniki) ,,jednega pri sodniji navadnih jezikov" poslužujejo, in da se imajo priloge, sestavljene v kakem drugem jeziku, priložiti v poverjenem prevodu. V katerem jeziku pa naj govori sodnik, o tem ne obsega zakon nikacega določila. Glede no- tranjega jezika sodmj in glede jezika sodnijske korespondence ne more se dvomiti, da pripada do-tična uredba, če je sploh kaka poprava praktično potrebna, administraciji. Pa tudi tedaj, kadar se stvar suče okrog vprašanja, v katerem jeziku naj sodnije občujejo s strankami, mora se eksekuciji pripuščati uže zategadelj obširna pravica, da izdaje določila, ker se stvarjenje glavnih pogojev takih določil, to je nastavljenje takih funk-cijonarjev po sodnijskih stolih, ki so v deželi navadnega jezika zadostno zmožni, samo po skrbnej vladi in proti nienej odgovornosti izvršiti da. S teg? stališča morajo se presojevnti justičnega ministra ukazi od 15. marca 1862, št. 865, od 20. oktobra 1866, št. 1861 in od 5. septembra 1867, št. 8636/9396, kateri zadnji ukaz ostra se samo na Kranjsko. S temi ukazi je justično ministerstvo dejanskim, v toku se nahajaj očim razmeram korak za korakom sledilo ter je mej tem, — ko se je na jednej strani trudilo počasi odstraniti zapreke definitivne rešitve, katere zapreke prouzročevale so se s tem, da justično osobje nij bilo povsod zadostno zmožno jezika — na diugej strani glede na odstranjenje zaprek sodnijam izdajalo tiste ukaze, kateri so neobhodno potrebni, da bi se v zako:;u jasno naznanjeni namen dosegel. V soglasji s to okoliščino se je v ukazu od leta 1862. glede na to, da še nijso vsi uradniki in odvetniki zadostno jezika zmožni bili, razločevalo mej tem, kar je bilo tedaj dosegljivo, in kar se takrat še nij dalo doseči. Priznalo se je, da je znanje jezika uže takrat zadostovalo, da so se umele ustne slovenske objave in pismene slovenske vloge, da pa to znanje pri vseh slovenskih sodnijah nij bilo tako popolno, da bi se bili slovenski zapisniki in slovenski odloki brez napake sestavljati mogli. V dispozitivnih naročilih omenjenega ukaza se je potem tudi dolžnosti zaveza uredila z oziiom na ravnokar navedeno razmero. V odstavkih 1, 2, 3 in 5 se je sestaTljenje zapisnikov in odlokov v slovenskem jeziku suno tedaj zahtevalo, Če bi bilo to primerno, mogočo itd. ter se ta zahteva ob jednem skrčila na slučaj, da so stranke samo slovenskega jezika zmožne, in tako sodnikove podpore posebno potrebne. V odstavku 4 pa se je brezpogojno in splošno naložilo, da se imajo v imenovanih slovenskih pokrajinah pri sodnijah sprejemati slovenske vloge; br ez i z j e mn em u temu predpisu pa se je v ostrem nasprotji dostavilo, da se imajo te vloge samo tedaj slovensko rešiti, če je to mogoče, in če je vloga po slovenskej stranki vložena bila. O pomenu na tem mostu rabljeno besede „vloga" se je pozneje vsled nekega dekreta nekoliko dvomov izbudilo; te dvombe pa je drugi, zgoraj navedeni ukaz od leta 18(>f>. odstranil, ter čisto določno izrekel, da se imajo s to besedo ne samo vloge v kazenskih in neprepirnih zadevah, temveč tudi vse vloge v prepirnih zadevah in v pr-vej vrsti pravne tožbe umet.i. Končno izdal se je za Kranjsko ukaz od leta 1867., v katerem se je naglašalo, da je sedaj osobje pri sodnijah slovenskega v besedi in pismu zadostno učeno, tako da se uže lehko zahteva, da se izpovedbe prič in prisege v civilnih zadevah, kakor tudi izpovedbe obdolženih in prič v kazenskih zadevah, če so zaslišani samo slovenskega jezika zmožni, ne samo v odločilnem, temveč v celem obsegu v slovenskem jeziku v zapisnik zabeležiti imajo. Do tu dospela je bila skrb za jezikovne potrebe v okrožji nadsodnije graške, ko se je slovesno razglasil ustavni zakon o splošnih pravicah državljanov in princip o jednakopravno sti vseh v državi LISTEK. Aleksander Sergjejevič Puškin in njegove poezije. (Predavanje g. Ivana liri barja.) (Konec.) S trepetajočim srcem čakala je usodnega odgovora, a minil je dan, minil drugi, tretji, minilo je več dnij — a od Onjegina nij bilo glasu. Napo sled pa je vender prišel sam; devica pa, Čuvši to-pot konj na dvorišči in glas onega, ki jej je bil nad vse drag, zbežala je razburjenega srca v najskrajnejši kotiček velikega perivoja. In ko je tam bila utopljena v sladkih sanjah, stal je nepričako vano pred njo on, Evgen, a ne kot ljubimec, nego strogega obraza kot nje sodnik. In z neusmiljenimi besedami jej je povedal, da je ljubiti ne more, da naj tudi ona njega ne ljubi, temveč s svojo ljubeznijo osreči druzega moža, ki jej bode ljubeznivejši Boprog. Konečno pa jo je z ostrimi besedami svaril pred jednakim lehkomiselnim ravnanjem v bodoče, rekoč, da ne bode vsak tako obzirno ravnal z njo, kot on. Razdejal jej je tedaj vse nade; a ona ga je vender še ljubila in le zanj živela. Vedno jej je bil pred očmi le on, vedno so misli njene bile le pri njem. Onjegin pa je zopet živel dalje, ko da bi se ničesa ne bilo zgodilo. Prišel pa je Tatjanin god, kateri se je po starej rodbinskej navadi v navzočnosti mnogobrojnih gostov slovesno praznoval. Lenski povabil je tudi Onjegina, da se z njim udeleži te rodbinske slo vesnosti. Da si nerad, šel je vender; a videč zamišljeno, žalostno Olgo, polotila se ga je srd nad Len-skim, ki ga je v njeno bližino zvabil in sklenil je, maščevati se mu. Le jedenkrat mu je preletel žarek ljubezni otrpneno srce, le trenutek spoznal je krasoto in vrednost uboge Tatjane, a na to zopet postal stari nepristopnež. Pričel se je ples. Onjegin plesal je z Olgo prvi, drugi, tretji ples, plesal kotiljon in bil z njo nenavadno ljubezniv. Ko je vse to videl Lenski ter opazil goreča lica Olgina, polotila se ga je ljubosumnost. Odšel je s plesa hudo razžaljen in nesrečen, vsaj pač nij dvomil več, da je Onjegin za-peljivec njegove neveste. — Drugi dan pozval ga je na dvoboj, katerega je Onjegin s hladno krvjo sprejel. Lenski je sicer sklenil, da pred dvobojem nečo več videti nezveste Olge, ali srce njegovo ga je vender gnalo k njej. In ko ga je ona z istim nedolžnim smehljanjem, z isto ljubeznivostjo in prisrčnostjo sprejela, ko vedno, tedaj pač nij dvomil, da je njegova ljubosumnost popolnem neutemeljena. A vender jej nij ničesa povedal, kaj se je mej njim in Onjcginom zgodilo. Drugo jutro o napovedanem času izvršil se je dvoboj, pri katerem je Lenski smrtno zadet na mestu izdihnil svojo blago dušo. Onjegina pa se je polotilo kesanje, hotel je bežati sam pred sabo, pred strašnim spominom, da je ubijalec svojega prijatelja, ubijalec pesnika. Odšel je tedaj na potovanje, da bi tako pozabil vsega. Olga pozabila je kmalu svojega Lenskega ter podarila roko in srce lepemu ulanu. Ne tako pa nežnočutna Tatjann. Dasi je sicer vedela, da je Onjegin za njo izgubljen, da je morilec ženinu njene sestre, vender ga je ljubila in sicer od dne do dne z večjo strastjo in srečna je bila, ko je v njegovej nenavzočnosti mogla obiskavati njegov grad ter se muditi v sobah, v katerih je on stanoval ali pa citati knjige, katere je on čital. A leta so tekla in tete Tatjauine vganile so navailmh jezikov pri uradih in v javnem življenji. Po tej em«naciji zakouodajstva se veljava vprašav-n»h justičnegu ministra ukazov gotovo nij skrčila. Nasprotno postali so ti ukazi v smislu ob jednem izdanega ustavnega zakona o izvrševanji vladne in izvHevalne oblisti naredbe in zapovedi z izpeljeva-njem justičnih naprav obložene najvišjo državne oblastnije, katerim naredbam so se morale tudi ju-stične oblastnije toliko bolj podvreči, ker je sedaj ostreje definirani pojem „jednakopravnosti" vseh jezikov tudi nalogo in odgovornost izvrševalne obl.isti pomnožil in ker je sedaj zadnji dvom o tem izginil, da se sme jednakopiavmnt jezikov — se ve v mejah dosegljivosti — kot zagotovljeno pravo (als ein verbürgtes lischt) zihteve.ti, in ne več kot rešilno sredstvo v stiski, to je kot indivi-duvelno priznanje tistim nacijonaleem, ki druzega jezika zmožni nijso. Vlada do sedaj nij imela uzroka, da bi v deželah, kjer se govori več jezikov, po poti zakona obistinila ravnopiavnost jezikov pred sodnijaini. Vladi se tudi nij videlo potrebno, z naredbami poseči v razvoj sodne prakse, ter se je naredbinskega pota samo v ta namen posluževala, da bi se odpravile naisilnejše pritožbe, in da bi se doseglo jednako-merno postopanje. Ali v okrožji nadsodnije graške, kjer v določenih pokrajinah tik Nemcev v gostih krdelih tudi Slovenci stanujejo, kateri so v novejšej dobi pismeni svoj jezik tako razvili in razširili, da jo tudi v rabo pred so d nij a mi brez ovir sposoben, zaostale so sodnije v priznanji dejanske te okoliščine, — katera okoliščina bi morala prouzročevati, da bi v smislu §. 13. obč. sod. reda „v deželi navadni je^ik" postal tudi po §. 4. postopanja o neprepirnih stvareh „pred sodnijo navadili jezik" — in justič-nemu ministru odkrila se je potreba, temu pogrešanemu priznanju tudi pred sodnijami po administra-tivnej poti do veljave pripomoči. Pri tem stojim jaz kot voditelj justičnega mi-nisterstva na stališči, katero je justično ministerstvo mej dvajsetimi leti za pravo priznavalo, to je na stališči, da je samo vladnej in izvrševal noj oblasti na podlagi v polnem obsegu pristoječih pripomočkov in virov dodeljeno, faktum določiti, koliko se je slovenski jezik uže razvil in koliko daje sposoben za sodnijsko rabo;da panasprotno sodnije nijso poklicane, ta faktum od slučaja do slučaja preiskovati, ter se even* tuvaliteti nasprotujočih si odločb izpostav 1 j a t i, t e m v e č, d a j e s o d n i j a m dolžnost, jednokrat za vselej po ko m p e te ntnej strani izrečeno dejansko razmero svojim razsodbam v podlago jemati. Sploh po mojem mnenji nij naloga sodnijam, jeziku, ki ga državna uprava kot v „dezeli navadnega" pri poznava, po zakonu mu zagotovljeni pristop k sodnijam stalno zabranjevati; in če sodnije slovenske vloge samo zategadelj a limineodbivajo, ker je prošnjik tudi nemškega učen, tako vidim v tem priprosto, a kratkonikar zakonito sredstvo, s katerim se celo vprašanje o j ednako pravnosti alimine odbija! Vse to premišljevajoč in skrbno se trudeč, za sedaj samo glavne, vsak napredek k uspešnej rešitvi ovirajoče nepriličnosti odstraniti in prezgodnjemu izdanju vezajočih norm tam se izogniti, kjer se še sme vedno pričakovati, da si bode razsvitljena praksa mej odprtimi stezami najboljšo in pripravnejšo po iskala in izvolila, izdam za ta čas samo naslednje določilo: Glede rabe slovenščine pri sodnijah veljajo za Vojvodino Kranjsko, okrožne sodnije v Celji, potem za slovenske in za mešane pokrajine v Vojvodini Koroškej določila justičnega ministra ukazov od 15. marca 1862. št. 865, od 20. oktobra 1860. in od 5. septembra 1867., št. 8636/8396, ter se imajo vse sodnije v prihodnje po teh določilih ravnati. Posebno pa moram zahtevati, da so določilo četrtega odstavka v ukazu na prvem mestu imenovanem, to je v ukazu od leta 1862., ki splošno določuje, da se motajo slovenske vloge sprejemati, kakor tudi dopolnujoče določilo poznejšega ukaza od leta 1866., ki takim vlogam vse pri kazenskem in civilnem postopanji se nahajajoče vloge in posebno tudi pravno tožbe prišteva, strogo izpolnuje, in da se to izpolnjevanje dalje ne skrčuje na slučaj, če vložnik nij učen nemškega jezika. C. kr. nadsodnijski prezidij naj ta ukaz nad-sodniji in vsem sodnijam v omenjenih pokrajinah polnoobsežno v izpolnjevanje naznani ter tudi državnemu nadsodništvu objavi z dostavkom, da se ima po njem ravnati, ter ga tudi državno pravd-niškim organom v imenovanih okrajih dostaviti Pr až ak. To je novejši ukaz justičnega ministra, kojega celi obseg vzbujal bode povsod, kjer se Slovenci bojujejo za svoje pravice, veliko veselja. Sedaj, ko imamo le-to najnovejšo izjavo justičnega minister-stva v polnem obsegu pred sabo, moramo izreči, da je v njej s prekrasno dikcijo vse povedano, kar se o našem jezikovnem vprašanji povedati da. Pravice slovenskega jezika do ravnopravnosti pred sodnijami se do sedaj še nikelar z večjo lo giko branile nijso, kakor se branijo v izbornem tem ukazu. In ker se mej vrstami odkriva povsod nenavadna odločnost odločnega ministra, ki niti jednega trenutka netrpi, da bi se mu naredbe, od katere koli strani z nogami teptale, gojimo opravičene upe, daje ministra Pražaka najnovejši ukaz slovenščini za stalno odpri vrata v sodne dvore, in da odšle nikedar ne bode m o več doživeli obupnih časov, v katerih bi se zavoljo slovenske vloge z ničnostjo pokončala važna pravda! Vsekako je ta ukaz najboljši in največji uspeh, kojega smo dosegli pod vlado grofa Taaffeja. —.r.— Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 1. maja. V soboto imel je šolski odsek državnega zbora svojo sejo in pri seji referiral je dr. Kvi-čala o slovenskih šolskih peticijah in priporočal odseku naslednja predloga: „1. C. k. vlada se zopet prosi, da na srednjih z državnimi sredstvi vzdrževanih šolah v krajih, kjer prebivajo Slovenci, za učence slovenskega maternega jezika upelje slovenščino kot učni jezik, v kolikor dopuščajo obstoječa učna sredstva, v L j ubij an i pa da ustanovi samostojno slovensko gimazijo in v Ljubljani obstoječo zdanjo utrakvistično osnovano gimnazijo spremeni v gimnazijo z izključljivo nemškim učnim jezikom. 2. Od C. k. vlade se zahteva, da na zavodih, kateri so vzgajanju učiteljev in učiteljic za slovenske šolo namenjeni, z začetkom šolskega leta 1882—1883 slovenščino v večjej meri kot do zdaj kot učni jezik upelje, vender naj za to skrbi, da se na teb zavodih pridobitev popolnega znanja nemščine omogoči." Vnela se je potem debata in dr. Rus s je trdil, da večina slovenskih otrok tudi nemški ume. Nevarno bi bilo upeljati slovensko gimnazijo, ker bi bila potem tudi slovenska univerza potrebna. Upelje naj se le slovenska spodnja gimnazija, na gorenjej pa naj se nemško poučuje, da si tako učenci priuče popolnem nemščino. Za tem pogreval je poslanec Beer zopet stare fraze, da manjka za to učnih sredstev in knjig. Te napačne trditve pobili so popolnem govorniki :Jireček, Dziedr.s-zycki, Kvičala Kljun in Czerkawski. Naposled sprejela sta se v odseku oba resolucij ska predloga s spremembo, da se določitev obroka, namreč šolsko leto 1882 do 1883 izpusti. * Juga se poroča oficjelno: Na planini Me-strovac in na Vučevem Brdu je baje še okolo 100 do 200 vstašev, katerih akcijsko ozemlje pa je po naših četah silno omejeno. V 27. m. m. pri Bjeleiniči in Umoljanci trajajoč tri proti 50 vstašem. Tudi pri vračitvi čez sprejele so se čete s 30 vstaši. podile in jim v 26. dan aprila v 300 ovac in 60 goved odvzele. Vnanje države. V slednjih dneh spremenila se je zelo politika v IrskcJ. Odstopil je podkralj Cow per in na njega mesto prišel Spencer. Odstop Cowperjev smatra se kot začetek pomirljive politike z Irsko in sicer na podlagi sporazumi) enj a Gladstona s Par-nellom. Angleška vlada je baje voljna izpolniti nekaj zahtev deželne lige glede zaostale najemščine in olajšave pri nakup i najete zemlje. Sicer so pa irske razmere tako zamotane, da je rešitve v kratkem času težko pričakovati. Iz Orana se poroča o groznej moritvi. Francosko znanstveno misijo, katera je imela na jugu Meherije s topografičnimi deli opraviti, napali so konjiki Si Slimana, in skoro vse Francoze potolkli. Umorjenih je bilo 40 osob, mej temi dva oficirja, bil je boj četrt ure Radopolje katere so pa raz-M »zon:i ukradenih z materjo, da je skrajni čas, da se omoži. Ker pa na domačem posestvu nij bilo upanja Tatjano, katera je vsem mnogobrojnim suubačem odrekala, k temu pregovoriti, sklenile so, preseliti se v Moskvo, da jo sijaj velikomeškega življenja premoti. — Zgodilo se je to in Tatjana, ki je s svojo lepoto in svojim ponosom zatemnjevala vse moskovske kra-sotice, postala je hladna žena bogatega kneza in generala. V tem pa se je vrnil Onjegin s potovanja in na nečem sijajnem plesu vidi jo zopet. Od njenega soproga izvedel je vse, kar se je zgodilo. In sedaj vrnila se mu je ljubezen, katere tako dolgo nij po znal, v srce; sedaj spozna! je, kako kruto je grešil nad Tatjano in seboj takrat, ko je na njeno pro seče pismo tako kruto odgovoril. Bil je srečen, ako je mogel biti v ojenej bližini, srečen, ako jej je mogel ogrniti plašč ali dotakniti se njene nežne roke, in naposled nij mu dalo srce miru, dokler jej nij v strastnem pismu razkril svoje strasti. A ona ga je trepetajočega srca ponosno odbila, — ona bila je hladna sicer in neljubeča, — a krepostna soproga. To je v kratkem obseg tega romana. Onjegin in Lenski, ta dva po svojih značajih tako različna moža, predstavljata nam Puškina Bamega. Evgen Onjegin je Puškin iz Petrogradskega življenja pred svojim izgnanstvom in potem ko se je z istega vrnil. Prej lehkomiseln in lehkoživ, letajoč od veselja no veselja in kujoč ljubovne spletje brez vsake resnobe, odumrl je po svojem povratku za življenje, njegove radosti in njegove sreče; spoznal je, da se je s tridesetim letom uže postaral in oplakaval je izgubljeno mladost jednako našemu Preširnu, samo še z mnogo elegičnejšimi občutki. V Evgenu Onjeginu osobljena je jed na stran Puškinova in njegovega prudkega temperamenta; Vladimir Lenski pa nam predočuje drugo, svetlejšo stran istega. Lenski je Puškin na liceji, ko se je duša njegova napolnila z idejali, kakeršni človeku blaže srce in dušo, ter ga napolnil jejo z radostjo do življenja in veselimi nadami v prihodnjost; on je Pu>kin na jugu Rusije, na Kavkazu in Krimu, ko ga krasota narave oživlja, ter mu daje v srcu kliti najlepše cvetice poezije, ter občutiti najslajše čutje prave, nestrastne ljubezni, ljubezn?, kakeršna je lastna le nežnočutečemu pesniku; on je nadalje Puškin iz Mihajlovskega, ko je s svetim strahom v roke jemal proizvode veličin pesnikov druzib narodov in zajemal iz njih tolažbo svojemu boluemu srcu. — Ali sta Olga in Tatjana ženski bitji, s katerima se je pesnik v svojem življenji v resnici srečal, o tem nam manjka vsacih pozitivnih podatkov ia tudi iz Onjegina samega ne da se to razvidetl; a z ozirom na to, da se v celem romanu tako jasno zrcali življeuje njegovo, opravičeni smo sklepati, da se je tudi s tema dvema, po svojih mislih in značajih tako različnima ženskama na potu svojega življenja sešel. Mika me sicer spregovoriti obširneje tudi o njih dveh, a ker mi je, kakor sem uže omenil, čas le kratko odmerjen, moram to odložiti za ugodnejši čas. Predno pa končam, naj mi bode dovoljeno, omeniti še jedne krajše lirične pesni Puškinove, iz katere se tako sijajno razvidi neizcrpljivo domoljubje velicega pesnika. Znano je, da ima Rusija kot mogočna in napredujoča slovanska država mnogo sovražnikov, kateri nobene prilike ne zamude, da bi je ne napadali. In taka prilika bila je tudi leta 1831, ko je povodom poljskega vstanka časnikarstvo vse 40 ranjenih. Ko so pa ti napastniki hoteli odnesti plen, prišli so vojaki iz Meherije in zasledovali na pastnike. Dop 181. ■z Ptufa. [Izv. dopis] Gospod pl. Premer-stein jako na to pritiska, da se ustanovljajo zakotne šole, to je učilnice izven središča šolskih občin, oziroma župnikovin, zato toliko merjenja, pisanja, nadlegovanja občinskih zastopov, krajnih šolskih svetovalstev, in drugih nepotrebnih neprilik. Nnši nazori o tej stvari so naslednji: a) Učilnice sedaj postoječe v središči šolskih občin naj se dobro urede, ter ako kaže potreba, razšire v večrazredne; primerna poslopja je oskrbeti. b) Potruditi se je, da bodo sedanje učilnice previdene dobrimi učitelji. Priznati moramo, ka ptujski okraj, iznemši mesto, nema še polovice povse sposobnih in marljivih, ter dovoljno naobrežnih učiteljev. Žalostna prikazen. Bolje nikakše šole nego lagodno, ker taka je potrata dragega časa in redkih peneza ne koristi nikomur. Učiteljic v selških učilnicah nikakor ne maramo. c) Učilnice naj se tako ustroje in prenarede, da bodo povse' odgovarjale pravemu svojemu namenu, razvijajoče na podlogi našega jezika duševne zmožnosti, pospešu»oče potrebno znanje za bodoče pozvanje v domovini, vzgajajoče mladež za umne in nravne občane, a sevsema opustivše švabljenje kot prvi in najviši kan naših bivših lažiškol kakor za Jožefa II. in dalje. Poslednje je glavni vzrok, ka smo mi Slovenci v narodnih učilnicah moteči in ukvarjajoči se največ časa z nemščino toliko zaostali v gospodarskem in poprek občnem napredku; učenec dovršivši take zlokopne nemčevalnice redno ničesar ne zna, zato na mnogo krajih mržnja do jalovih šol, katere so bile do najnovejše dobe na glavo postavljene, kar je mahoma preinačiti. d) Na zakotne učilnice, to je take, katere se kane brez prave potrebe snovati izven središča šolskih občin na neznosljive potrožke ubogih občanov, povse mižimo, ne samo mi, nego tudi bivalstvo, in okrajnega šolskega sveta večina jim nikakor nij naklonjena zato, ker občinstvo rado brez pritožeb zbog dalnjih in časih zločestih potev pošilja deco v središčne učilnice; omeniti še je, ka se učitelji pri zakotnicah gostoma zanemarjajo, ter ne imajoči zdrave društvene in potrebne duševne hrane mečejo se, kakor skušnja resni, v naročaj pogubnim razvadam ; ne čitajo skoro ničesar soči brez dotičnih sredstev, vsled tega je tudi napredek v šoli praviloma s'ab. O teškočah verstvenega pouka molkom molčimo. Take zrakoplovne osnutke prepustimo žirov-nejšej dobi, katera bode poklanjala rodovitne letine in na razpolaganje ponujala dovoljno prebrisanih učiteljev. Sicer pa glasno izpovedanio, ka smo strastno zavzeti za dobre narodne in pravemu kanu resnično primerne, narodu v duševnem in tvarnem obziru koristeče šole uže osnovane in snovati se imajoče v središčih. Velik pospeh zboljšanju naših učilnic dajalo bi urejenje plač našim učiteljem po merilu, kakor je na gornjem Štirskem, kar vplivnim in merodajnim gospodom iskreno na srce polažemo. Evrope palo po Rusiji. Tedaj je vzkipela kri v Puš kinu in spisal je tem kričačem posianico ^Klevet nikam Rossiji1', katera s srdapolnimi, veličastnimi besedami odvrača napade in bere levite tako zvanej nciviliziranej" Evropi. O mogočnosti Rusije pa pravi Puškin: lLl> P>CCKift Ofl,*b nooll;Ul> OTBUKI. ? Iljrii pvccKaro nora yjne fieaciuiHo cjiobo? 1I.i> sam ci> Kneoiioii cuopiiTh hobo ? Hjt> mojio HHCb ? lLiu ox IlePMn no TaniMii.ii, 0;VT» <1>IIHCKUX!> XJinjUUlXT> CKBJTb H.O lIJinMCHHOH KoAMUlI, Oji. uoTPflceiiHHio Kpcmjih ao ctoht. HCAUiifKHaro Karan, OrH.'[HOii 1UCTIIHOH) ciiopiuih lle Bc/raneTi prooKaa 3eM.i»a? ter končuje veličastno to pesen s Bledečirai, na adreso niejnarodnih kričačev napravljenimi besedami: Tnitii nhicu.iaiire;in> sam Burili, Cnouxi> oj.ioo.ieuim. cimoin., Ectb ueoTa hjtl bt> iiojiflx-i> Poccin ? Cimmh He'iyai,T,iix*ii umi. itoooivl." in z željo, da bi se iz Rusije vedno na jednak način odgovarjalo njenim sovražnikom, končujem de našnje predavanje. Volitev župana ljubljanskega. V soboto 30. aprila ob 4. uri popoludne vr lila se je v mestnem odboru ljubljanskem volitev župana mestu prejšnjega župana gospoda Antona Laschana, Poslušalcev je bilo jako mnogo in to iz odličnih krogov navzočnih. Podžupan g. Franc Fortuna prične sejo in izjavi, da je prva točka dnevnega reda volitev novega župana za ljubljansko mesto Navzočni so vsi odborniki razen grofa Chonnskegn, ki se ie odpovedal in gospoda Laschana, kateri ima dopust za tri mest ce. Dr. vitez BleiweisTrsteniški nasvetuje, naj se preje nego se prične volitev župana, določi funkcijska nagrada namreč 1G00 gld., odškodovanje za stanovanje pa 400 gld., vkupe 2000 gld., kakor je to bilo do zdaj. G. Rgali opomni, da se mu zdi nagrada jiko pičla v očigled mnogim poslom, katere ima župan, a ker finančno stanje mesta ljubljanskega nij baš sijajno, bode glasoval za predlog dr. viteza Bl» ivveisa, kateri naj se sprejme per acelamati-onern. — Gosp podžupan Fortuna povabi potem starosto mestnega odbora, g. stavbenega svetnika Fr. Potočnika, da prevzame pred3edniŠtvo in vodi volitev župana in podžupana. Gosp. Fr. Potonik obznani dotične določbe občinskega reda, tikajoče se volitve župana in prične se volitev. Odia se 28 listov. Od teh dobi Grasselli 15, Dren 11, Fortuna 1 in Biirger 1 glas. Ker nijma nobeden za veljavno volitev potrebnih IG glasov, ponavlja se volitev. Zjpet isti rezultat. TrebA tedaj tretje, to je ožje volitve, pri katerej zadostuje absolutna večina in je voliti le mej Grassellijem in Dreom. Odda se zopet 28 glasov. Gospod Grasselli dobi 15, Dreo 11 glasov, dva lista (Grassellijev in Dreov) bila sta prazna. Gospod Potočnik proglasi, da je gospod Grasselli izvoljen s potrebno večino glasov županom ljubljanskim. Gospod Grasselli zahvaljuje se svojim tovarišem, da so ga izvolili za ta časten posel in izjavi, da volitev prevzune, afco bode Njih Veličanstvo presvitli cesar isto potrdilo. (Žvio! Dobro.) Voliti je še podžupana. Odda se 28 glasov. Od teh dobi g. Fortuna 15, Dreo 11, dr. Mosche 1 in Biirger 1 glas. Izvoljen je tedaj s potrebno večino podžupanom ljubljanskim g. Franc Fortuna, kateri se zahvaljuje za izkazano zaupanje in izjavi, da volitev sprejme. Predsedništvo prevzame zopet podžupan g. Fortuna. Na vrsti je volitev raznih odsekov. Dr. Zamik nasvetuje, da bi nekateri odseki, kateri so imeli do zdaj po 8 in 7 udov, imeli odslej jih le po pet. Tudi naj bi se takozvani „Ti-volicomite" odslej imenoval „Odsek za olepšavanje mesta" in bil sestavJien iz 6 udov. Dr. Suppau opomni, da je po opravilnem redu treba k veljavnosti tega sklepa navzočnosti 20 odbornikov in absolutna večina. Predlog se sprejme z absolutno večino in izvolijo se naslednji odseki: Magistratni odsek: Načelnik žup »n, člani: A Bajer, Fortuna, Petri-čič, Peterca, Doberlet. Pravni in personalni odsek: J. N. Horak, J. Kušar, dr. Mosche (namestnik), dr. Zarnik (načelnik), pl. Zhuber. Finančni odsek: A. Bajer, Fortuna, J. Hribar, dr. Mosche (načelnik), V. Petričič (namestnik), J. Luckman in dr. Suppan. Stavbeni odsek: Fortuna, Goršič, Peterca, Fr. Potočnik (načelnik), Regali (namestnik), Ziegler, Biirger. Odsek za revne: (načelnik župan), Člani: Goršič, Horak, Ilegali, Stupica, Dreo. Policijski odsek: dr. vitez Bleiweis (načelnik), dr. Drč, Horak, Potočnik, Regali, pl. Anton Gariboldi (namestnik), Doberlet. Šolski odsek: A. Bajer, dr. vitez Bleiweis, dr. Drč (načelnik), Hribar, dr. Zarnik, R. Pirker (namestnik) in Dežman. Odsek za olepšavanje mesta: Hribar, Kušar (načelnik), dr. Mosche, Potočnik, Josip Luckman in Lassnik. Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Umrl ) je 26. p. m. v Ljubljani g. Anton Wisiak, učitelj na ljubljanskej vadnici in okrajni šolski nodzornik, stoprav 36 let star po dolgej bolezni. Sprevoda udeležilo se je mnogo učiteljev iz okolice, a prišlo bi jih bilo še več, da so znali za pogreb. Rajni bil ie obče priljubljen, kajti on nij nadzoroval a la Sima & Um-orton, bil je vsekdar odločno naroden in tudi nadzorništvo mu nij pokvarilo blagega in krepkega značaja. Lenka mu žemljica! — (Umrl) je gosp. F r i d r ich, posestnik v Ljubljani Ta je bil tudi jeden onih mož, katere so nemškutarji prinesli k slednjim mestnim volitvam. — (Jour fixe) telovadnega društva „SokolM preteklo soboto bil je živahen in obiskovan od skoro 50 članov. Sklepalo se je o udeležitvi društva pri slovesnostih v Zigreou in v Pragi. Pri Sokolovej slavnosti v Pragi bodo 4 člani (gg. Geba, Maier, Kališnik in F. Zupančič) na svoje stroške zastopali društvo. Mej petjem krepkih zborov in posebno milo pevanin kvartetov ter nabiranjem za „ Na rod ni dom" pretekel je le prehitro prijetni večer. — (Iz Ptuja) se nam piše: Peticije za upeljavo slovenščine pri so d ni j ah in ustanovlj enje deželne nadsodnije v Ljubljani poslale so po svojem poslanci g. Mih. Hermanu občine: Nova cerkev, Sedlaček, Podichtnik, sv. Trojica, vse v Halozah, dalje Smolinci, Zupe-tine.i, sv. Andraž v slov. Goricah ter Levanjci in Gacinj. — (Razglas obligacij kranjske zemljišč ne odveze,) ki so bile 2!). aprila 1882 iz-srečkune: s kuponi po 50 gld. št. 99, 22!), 420; s kttponi po 100 gld. št. 203, 275, 280, 508, 078, 934, 1048, 1067, 1267, 1386, 1489, 1522, 1687, 1734, 1797, 2006, 2010, 2H'>3, 2167, 2208, 2275, 2311, 2527, 2738, 2751, 2790, 2803, 2880, 2883, 3009, 3028, 3032, 3080; s kuponi po 500 gld. št. 85, 9G, 112, 208, 354, 402, 490, 541, G22, 755; s kuponi po 1000 gld. št. 15, 251, 360, 110, 750, 785, 819, 1057, 1103, 1139, 1152, 1230, 1233, 1320, 1 461, 1510, 1535, 1539, 1589, 1779, 1853, 1889, 1891, 1955, 2001, 2012, 2117, 2224, 2398, 2423, 2498, 2610, 2672, 2714, 2946, 2959; s kuponi po 5000 gld. št. 116, 206, 345, 568, 639 ; Lit. A. št. 362 v znesku 10.000 gld.. Lit. A. št. 1209 v znesku 250 gld., Lit. A. št. 1335 v znesku 200 gld., Lit. A. št. 1641 v znesku 5000 gld., Lit. A. št. 1648 v znesku 5000 gld, Lit. A. št. 1679 v znesku 30O gld., Lit. A. št. 1729 v znesku 100 gld., Lit. A. št. 1801 v znesku 1560 gld., Lit. A. št. 1812 v znesku 44.720 gld. Vrhu tega od izsrečkane obligacije Lit. A. št. 1649 za 5000 gld. dtdui znesek 3420 gld. Omenjene obligacije se bodo v iisrečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva sre kanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskej de-/.elnej blagajnici v Ljubljani plčevale, katera bode tudi za neizsrečkani znesek 1580 gld. obligacije Lit. A. št. 1649 za 5000 gld. novo obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapalnim obrokom zamenjuje (skontira) deželua blagaimca v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4%neinu natančno po dnevih zračunjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze Razen oinenienega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej iz-srečkanih obligacij še nijso oglasile za plačilo, namreč: s kuponi št. 260, 319,410 po 50 gld.; št. 29, 32, 137, 413, 734, 775, 1360, 2057, 2114, 2194, 2 271, 2743. 2794 po 100 gld., št. 236, G55 po 500 gld.; št. 216, 218, 219, 367, 625, 2o76, 2684, 2914 po 1000 gld.; Lit. A. št. 1806 za 2000 gld. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti zapade, torej se lastniki navedenih obligacij opomi-najo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala pri izplačani i kapitalnega zneska obligacij odtegnile. — (Ogenj.) Včeraj popoludne okolo V*2. ure naznanil je top z grada, da gori. Ogenj uničeval je hišo v Ilovici poleg Rudnika. Takoj zbrala se je požarna ljubljanska straža in hitela na pomoč — žal! da je bil ves nje velik trud zaman. Hiša pogorela je s hlevom vred do tal, ne vidi se druzega kot melanholično v zrak se dvigajoča peč; žrtva ognju bili sta tudi dve kravi. Kako je ogenj nastal, se ne ve, kajti gospodar in gospodinja spala sta, a gospodinjo prebudi neko vršenje, pokanje gorečih tramov, dvigne glavo in deje možu: „Čuj, kako dežuje!" Pogledata in vidita, da je njiju hiša vsa v plamenu. Gospodinja opekla se je znatno po obrazu in po jednej roki. Škode je nad 500 gld. Zavarovano nij bilo ničesar. — (Duhovenske spremembe v lavan-tijskej škofiji.) Gosp. Fran Smrečnik imenovan je župnikom v Št. Ilji. Umrl je župnik gosp. Peter Cizej, star 60 let. — (Poletni vlaki mej Trstom in Kar-min o m) bodo od 30. aprila t. 1. počenši vozili vsako nedeljo in vsak praznik. Iz Trsta bodo odhajali ob 2 Va popoludne in vračali se iz Karmina ob 8 uri 45 minut zvečer. — (Statistika c. kr. pošte) v Trstu za leto 1881. Kolik je tukaj promet, kažejo te-le številke: Listov in listnic seje odposlalo 9,590.900; časnikov 578.000; poštnih nakaznic 327.210 z 18,287.319 gld. denarja; vse denarne pošiljatve skupaj znašajo 33,810.965 gld. Število paketov in denarnih listov je 1,828.800 in njih deklarirana vrednost 138,144.348 gld. — (Trst pred 124 leti) je imel natančno G424 stanovalcev in sicer 5.911 katoličanov, 91 Grkov, 46 protestantov in 221 judov. In denes biva tukaj 143.000 ljudij! V Evropi je malo mest, ki bi se tako naglo povečala. — (Brzojavna postaja na Opčinah) se v 1. dan meseca maja zopet odpre, ter bode, kakor vsako leto, odprta do konca meseca oktobra. „Edinost". Voljeni so bili v odbor gg.: Ra93 gld. 7 kr. posojenih bilo. Čistega dobička v letu 1881. je bilo 812 gld. 61 kr. iz katerega se ima vsled zborovega sklepa 602 gld. 93 kr. na vloge izplačati, 163 gld. 43 kr. rezervnemu zakladu dati, ostalih 46 gid. 25 kr. pa za razne društvi ne potrebe porabiti. Odstotek na vloge tedaj iznaša 6% in rezervni zaklad je dorasel n.t 413 gld. 59 kr. — O raznih zborovih določiidi je posebno omenit', da se bod^ leta 1882. za posojilo 8% zahtevalo in da bode društvo za vloženo, za malo časa shranjeno gotovino 5% izplačevalo. Omeniti je tudi, da so prošnje za posojila leta 1881 v jako obilern številu dohajale in da je društveni odbor iz občnega zaklada na Dunaji 2000 gl. si izposodil, ter mogel prošnje uslišati. Pri nadomestnej volitvi za leto 1882. so bili voljeni v odbor gg.: Lorenc Škofic, predstojnik c. kr. deželnej plačilnici, Luno vik Ravnikar, svetovalec c. kr. deželne sodnije, Janez Verderber, c. kr. višji davkarski nadzornik; za namestnike gg.: Vilibald Bregar, C. kr. računski oricijal, Anton Zamuda, c. kr. višji finančni komisar in Janez Vončina, tajnik pri magistratu. V pregledovalo! svet sta bila voljena gg.: Viktor Horlinan, računski svetovalec, Feliks Ša-6el, c. kr. okrajni glavar in za namestnika gg.: Ja kob Smolej, c. kr. šolski svetnik in Janez Lisec, uradnik južne železnice. Po predlogu predstojnika pivgledovalnemu svetu g. dr. Nejedlija seje zbor društvenemu predstojništvu za trudapoino delovanje v korist društvu in vsled njegovih zaslug v rednem izvrševanji društvenih opravil jednoglasno zahvalil. Monakova. — Testin iz Kočevja. — Kaltenegger iz Radovljice. — Bruner iz Rudolfuvega. — Langer iz Prage. — M «m t nisi iz Milana. Telegram »Slovenskemu Narodu''. Dunaj l.maja. (Oficijelno.) Dne 29.p. m. bil je v ravnini Dragalja zopet kratek boj 2. bataljona 43. regimenta in 1. bataljona tirolskega lovskega regimenta; pri tem razpodili so se na severnej strani ravnine se prikazujoči vstaši. Jeden lovec bil je lehko ranjen. I. uradniško društvo. Letošnjega rednega zbora kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogrske države, kateri je bil v gostilni tukajšnje kazine 16. t. m., se je udeležilo 45 udov. Zboru je predsedoval deželni šolski nadzornik g. Pirker. Iz poročila za minólo leto 1881. raz vidimo, da je imel ta odsek koncem leta 1881. — 283 društvenikov. Za življenje zavarovanih jih je bilo 187 v znesku 260.496 gld. Centralnemu vodstvu na Dnnaji se je odposlalo 7619 gld. 33 kr. zavarovalnine. 105 gld. se je podpore in 500 gld. dedičem jednega umrlega uda izplačalo. Koncem zborovanja se je vršila nadomestna volitev štirih odbornikov za leto 1882. ID-cL:n.aos:k:a/ "borza, dne 1. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru • . Zlata renta . . r . . . . . 1860 državno posojilo . . . . Srebro..........., Napol............. C. kr. cekini.......... Državne marke ....... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/.......119 AOI n tt it */•.•••••.■• „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/f . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 41/,0/, zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zupad. železnico Prlor. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndoltbve srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 221 76 gld. 65 kr. 77 n 35 n 94 ■ 40 D 131 rt — . n — ti n 50 7) 120 D — » 9 rt n 54 S a 5 tt 63 * 58 D 75 1» 119 n 80 Tt 173 rt 75 n 94 rt 25 n 119 n 75 n 89 rt 40 n 87 n 60 tt 104 n — n 113 n 80 B 119 rt 75 tt 99 n 25 rt 105 n 50 n 181 rt — rt 20 » 50 n 134 rt — n 281 » 25 n ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦» ♦ Umetne (55—22) : zobe in zobovja ♦ postavlja po najnovejšem amerikaiiskem zistemu T v /liiin. vulkunitu ali celulojidu brez bolečin. + I "li.ini. i i ;t S /li.timl itd. 2 Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin J s prijetnim mamilom ♦ zobni zdravnik A.Faichel, ♦ ♦ poleg Ilruleckega mostu, v I. nadstropji. Dr. íViKís.iniM i vata proti protinu takoj zmanjša in bitro ozdravi (64—6> protin in revmatizem vsake vrste, kakor: obrazne, prsne, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. se dobi pri Trnkoczjji, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani. Tujci: 28. aprila. Pri Slonu: Tamssig, Seitinger in Speiser z Dunaja. — Kastrevec iz [verskega. Pri Malici: Grabner, Veltman, Berner, Buchem-neyer, Katz in lleller vBi z Dunaja.. — VVeisseiibok iz 1 dob. à mark 250.000 3 dob. à 1 n tt rt 150.000 3 rt n 1 n n n 100.000 54 n n 1 n » n 60.000 5 n n 1 n n rt 50.000 108 tt n 2 n n rt 40.000 264 n n 3 rt n n 30.000 10 n n 4 n R n 25.000 3 n n 2 rt n 20.000 530 n n 2 n n n 15.000 1073 rt n 1 rt 12.000 mi n tt 24 n n 10.000 27069 n n itd. Vabilo k udelešitvi dobitnih šans velike, od hamburskega mesta garanto-vane denarne loterije, v katerej se mora 8 milijonov 940.275 mark v teku nekaj mesecev gotovo dobiti. Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 93.500 loži 47.600 dobitk, in sicer oziroma 44MMMMI drž. mark, posebno pa lark 250.000 3 dob. a mark 8000 6000 5000 4000 3000 200O 1500 1200 1000 500 300 145 itd. Žrebanje dobitk jo po načrtu uradno določeno. Za prihodnje prvo žrebanje dobitk to velike denarne loterije v lja celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.50 avstr. bank. pol orig. loža le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ Četrt orig. loža le 1 lf% marke, ali kr. 90 . „ ter se ti od države garantovaiii originalni loži proti pošiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zneska v n:ijoddaljenejše kraje franko razpošiljajo. Manjše svote morejo se priposlati tudi v pismenih markah. 11 i sit ttteindecker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 125.000, HO.OOO, več po UO.OOO. 20.000, IO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin. Uloge so v primerji velikim dobitkom jako neznatne ter so. mora le priporočati, da se jodenkrat sreča poskusi. Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega se razvida razdeljenje dobitkov in dotič-nih razredov, kakor tudi uloge, in po vzdigovanji dobitk oficjalni listek vzdfgnenih številk. Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vpoalanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati. Naročila naj se povratno in vsakako pred 15. 11 a,t j4-u1 t. I. zaupno pošljejo na Ar«luo »turo tvrelko Josef Steimlecker, Bank & VVechselijoscbaft, Hamburg. 1*. S. Hiša JoHef Steimlecker — poznata kot solidna in reelna — no potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (258—2) Naznanilo. Kupčijska potovalca gospoda Ivana lioniuiitselia in Knrola Cinlirn9 daljo mehanika gospoda I*etra <«liicka, ki so vsi trije bili prej pri gospodu J. Jaxu, sprejel sem jaz v jednakej lastuosti v svojo uže 12 let na tukajšnjem trgu obstoječo prodajalnico, prvavdva z legaliziranima pooblastiloma itd. in sta tedaj pooblaščena za me v Kranjskej, Štajerskej, Koroškej, llrvatskej in Istri Nivalne Htrofe, F. Wert-ii« ii.hm « blagajni« »■ itd. itd. prodajati« aro ■prejemaj• in pogodbe veljavuo Mkleputi. P. n. občinstvo se prosi, naj tudi tem gospodom bodo naklonjeno. Spoštovanjem Fran Detter, (281) v Ljubljaui, Cilavui trg los. (283) THEATRE MECANIQUE. Arena na cesarja Frana J osip » t r- y; n. £)aV" So.čLn.ji -teclcm.- ~WQ Danes ponedeljek, torek in sledeče dni zvečer ob 7 '/a. uri Ba^ briljantne predstave."T*B Program: I. Canal grande v Benetkah. II. Bitka pri Plevni. HI. Novi avtomati in premikajoča so diorama. Spoštovanjem iFr. Giierke. mlajši. izdat d I in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".