\ Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Kmetijstvo Podravje • Največ državnega denarja spet podjetjem, ne kmetom O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 1. julija 2016 letnik LXIX • št. 52 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik V središču Videm • Kakšen bo novi videmski vrtec? O Stran 4 Gospodarstvo Brezstične kartice • Koliko vas lahko stane nekaj sekund časa O Strani 6 in 7 Šport Tim Gajser • »Ne grem več z glavo skozi zid« O Stran 11 Aleš Belšak • »Ne bi želeli, da znova ostane samo pri obljubah« O Stran 12 Podravje • Finančni izplen ptujskega in markovskega pustovanja Eni 699, drugi 20.000 evrov zaslužka V občini Markovci pustno povorko in fašenk organizira kar domače Etnografsko društvo Korant Markovci. Pri njih so finančno poročilo že zdavnaj pripravili; pred seboj imajo čistopis, iz katerega izhaja, da so bili letošnji celotni stroški 270.000 evrov, dobiček pa 20.500 evrov. Iz poročila ptujske občine kot organizatorja letošnjega kurentovanja pa dokončnega in podrobnega poročila še vedno ni, iz doslej pripravljenega pa je razvidno, da je bilo stroškov za 413.000 evrov, dobička pa 699 evrov. Več na straneh 2 in 3. ■1 .A ■■ *( # m «t !M Odkupna cena pšenice Skrivnostne marže trgovcev z dobički, kmetje obupani O Stran 4 V središču Zakaj bo v dornavskaobčina tožila ptujskoH^ O StrSm5: si svoje nepremičnine še niso ogledali (O .. V.v „V. '¿V \ û K.mÊ 1 HlfiKesál Zmagovalca Terme Ptuj Open Tin Krstulovič in Sofiya Babych MfJ VU" Jl • 15111 HL . j. ' ■ ^HHB 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 1. julija 2016 Boks • Denis Lazar (BK Ring Ptuj) V Bakuju boksal na najvišjem nivoju Slovenija je v Baku na boksarske olimpijske kvalifikacije za Rio de Janeiro - to je bila zadnja možnost za preboj na tekmovanje v Braziliji - poslala pet nadarjenih tekmovalcev. Med njimi je izstopal Denis Lazar iz BK Ring iz Ptuja, saj je kot edini Slovenec dosegel kakšno zmago. V prvem krogu je bil prost, v drugem pa mu je uspelo premagati Hakana Mursta Nuraydina. V naslednjem dvoboju v kategoriji do 81 kilogramov ga je ugnal Rus Petr Kamukov, ki je aktualni evropski prvak v kategoriji do 75 kilogramov. Izkušenej-ši Rus je bil boljši tekmec, a Lazar se je kvalitetno boril in je tudi proti Kamukovu pustil odličen vtis. Prav to je dalo boksarju potrdilo, da je s svojo trenersko ekipo na pravi poti, prav tako je dobil zagon za še zavzetejše treniranje v prihodnosti. Lahko opišite svoje priprave za nastop v Bakuju? D: Lazar: »Začele so se dobra dva meseca pred tekmovanjem. Kondicijsko in fizično me je pripravljal Bojan Skok. Z njim za takšna velika tekmovanja sodelujem že drugo leto zapored. Resnično dobro sodelujeva, kar se kaže na dobrih rezultatih fizične priprave. Bojan Skok mi je pripravil vsakodnevne jutranje treninge, te sem opravljal zgodaj, še pred službo. Vzporedno mi je pripravil vaje za fizično moč, ki sem jih izvajal po lažjem tehničnem treningu boksa. Trenerja Skok in Pučko sta sodelovala med sabo in mi sestavljala zares težke treninge. Za tehnični trening je skrbel Ivan Pučko ml. s pomočjo Saša Pučka. Popoldanski trening sem povečal na 1,5 do 2 uri na dan, obvezno pod nadzorom svojega trenerja. Dodelala sva tudi nekaj kombinacij, ki mi ustrezajo in ki sem jih poizkušal uporabiti v borbi.« Kako je potekal dvoboj Kolesarstvo v drugem krogu tekmovanja s katarskim boksarjem Hakanom Murstom Nuraydinom? D: Lazar: »Pred dvobojem s Katarcem sem bil pod izrednim pritiskom, saj sem si resnično želel preboja v nadaljnji krog na takšnem velikem tekmovanju, kot so kvalifikacije za OI. Nisem pustil, da bi me ta pritisk premagal že pred dvobojem, začasno sem to postavil na stran in odbo-ksal tako, kot znam, sproščeno, kot smo se pripravljali mesece pred tekmovanjem. Med borbo se je ta sproščenost tudi kazala, saj sem bil hitrejši, močnejši, praktično boljši v vseh treh rundah.« V naslednjem krogu ste nastopili proti izrednemu Rusu Petru Kamukovu. D. Lazar: »V drugi borbi sem se srečal z izkušenim ruskim borcem, kar pa je name vplivalo pozitivno. Nisem imel kaj izgubiti, moral sem samo boksati tako, kot znam, in se prikazati pred sodniki v čim boljši luči. Kamukov je proti meni boksal res vrhunsko, bil je hitrejši, boljši. Borbo si bom zapomnil v pozitivni luči, saj sem tudi iz poraza zelo veliko odnesel.« Ste zadovoljni s svojima predstavama? D. Lazar: »Ko potegnem črto, se mi zdi, da mi je uspelo na takšnem kakovostnem tekmovanju priti resnično daleč, sploh če gledamo situacijo v slovenskem olimpijskem boksu. Prišel sem v tretji tekmovalni krog, kar mi bo dalo samo zagon za nadaljnje trdo delo, saj vem, da sem na odlični poti.« Bi svoja nastopa v Baku-ju označili kot najboljša v svoji karieri? D. Lazar: »Lahko bi rekel, da sta bili na najvišjem nivoju, kar sem sploh kdaj boksal, in glede na to, kako sem ju oddelal, sem res lahko ponosen nase. Borbe na takšnem tekmovanja spadajo med najzahtevnejše v tem tekmovalnem letu, saj je to bila zadnja priložnost za vstopnico za OI v Riu. Zares si lahko štejem v Jure Majnik spet na stopničkah Po krajšem zatišju so bili kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj preteki konec tedna spet aktivni. Kategorije dečkov so na praznično soboto, 25. junija, nastopile na dirki v Mirni Peči. Nekateri so dosegli pričakovane rezultate, drugi pa zaradi padcev, ki so nedvomno vplivali na končno razvrstitev, ne. Prav gotovo je pričakovanja trenerja zadovoljil Jure Majnik, ki je med dečki D tokrat ponovno zasedel sijajno 2. mesto. Z dirkami prihajajo izkušnje, ki bodo v bodoče prav gotovo prevesile tehtnico tudi na zmagovalno stopničko. Pri dečkih C se je skupina zapletla v skupinski padec, zaradi katerega sta morala odstopiti Jan Svenšek in Primož Kirbiš. Lovro Valenko se prišlo do skupinskega pad- je kljub padcu pripeljal do ca, vendar sta Vid Jeromel 16. mesta, Žan Hanžel je inžanžnidar zasedla 9. in bil 10., Matevž Rutnik pa 10. mesto, 14. je bil Andrej 11. Pri dečkih B je prav tako Majnik, 16. Žan Aljaž Po- . "v 'M, iLaol.fflSJn^PI« : !• + á XcBtffglav QU í Športni napovednik Mali nogomet • 6. Nogomet fest Društvo Športni park Gabrnik organizira 6. tradicionalni Nogomet fest - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Odvijal se bo v nedeljo, 3.julija, ob 9.00 v Gabrniku (Juršinci). Turnir je bil zaradi slabega vremena prestavljen iz prejšnjega tedna, tako da je razpored članskega turnirja že znan, lahko pa se ekipe še prijavijo na veteranski turnir. UR Foto: AIBA Denis Lazar (modri dres) je dobro predstavo pokazal tudi proti izkušenemu Rusu Petru Kamukovu. _I_ Jure Majnik (KK Perutnina Ptuj, levo) na zmagovalnem odru. čast, da sem na takšnem tekmovanju prišel do tretjega kroga.« Kakšna je bila organizacija tako velikega turnirja? D. Lazar: »Organizacija je bilo kar v redu, tako hotelske storitve kot samo tekmovanje. Normalno je, da se pri takem številu tekmovalcev in vseh drugih ljudi, ki so vključeni v dogajanje, kaj zalomi, zato pač malo potrpiš, če je treba, mogoče kje dlje počakat ali kaj podobnega. Drugače pa nimam pripomb.« Kaj bo nastop v Bakuju pomenil za nadaljevanje vaše kariere? D. Lazar: »Na tem tekmovanju sva jaz in moja ekipa dobila dokaz, da lahko boksam z elito ter da jih tudi lahko premagam. To bo name vplivalo več kot pozitivno in se bo poznalo v prihodnjih borbah. Komaj že čakam nadaljnje treninge ter uspehe, ki, upajmo, jih bo čim več.« David Breznik ropat, 23. Luka Markovič in 28. Andraž Rutnik. Zelo dobro vožnjo je pri dečkih A pokazal Enej Klasinc, ki je zasedel 4. mesto. Miha Muršec je bil deseti, Filip Teo Vidovič pa 19. Starejši in mlajši mladinci so imeli v nedeljo cestno državno prvenstvo v Ihanu. Pri mlajših mladincih se je poznala odsotnost poškodovanega Marka Hozjana, ki celi poškodbo ključnice. Gašper Pušnik je bil v begu dva kroga, a so ga ostali kolesarji nevtralizirali. Nace Malovič je bil celotno dirko najaktivnejši kolesar, kar je dokazoval tudi na klancih, kjer je imel največ moči, vendar so ga kolesarji Adrie Mobila zmeraj ujeli, saj so imeli številčno premoč. V sprintu je dal svoj maksimum in na koncu zasedel 7. mesto. Pri starejših mladincih je Tim Roškar zasedel 7. mesto, Luka Saga-din pa 13. tp Planinski kotiček Ojstrica (2350 m), Planjava (2394 m) 16.-17. julij Ojstrica (2350 m) je lepotica Kamniško-Savinjskih Alp. Je prva visoka gora v verigi tega pogorja in lepo vidna z vseh smeri. Njena severna stena, ki pada 600 metrov globoko, na koncu pa se spusti v dno Logarske doline, ponuja kar nekaj plezalnih smeri. Tudi vzhodno pobočje strmo pada v Robanov kot, greben pa se na severovzhodu preko Škrbine navezuje na Krofičko (2083 m). Južno gruščnato pobočje se spušča v dno kotline Korošice, jugozahodno pobočje pa se preko Škarij in Lučke babe (2244 m) povezuje z masivom Planjave (2394 m). Na njen vrh vodi več nezahtevnih in zahtevnih poti. Planjava (2394 m) je najvišja in najmogočnejša gora vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Zbor je na železniški postaji ob 5.00 (prevoz z avtobusom) in vrnitev naslednji dan do 20.00 na isto mesto. Hoja: okrog 6 ur hoje vsak dan (zahtevna označena pot), dosti počitkov. Start: je pri penzionu Na razpotju (v Logarski dolini), pot nadaljujemo skozi predor do koče na Klemenči jami pod Ojstrico (1208 m) in nato še na sedlo Škarje (2141 m) ter proti vrhu Ojstrice. Sledi spust do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m). Če bo dopuščal čas in razpoloženje, sledi še pred večerom vzpon na Lučkega dedca. Drugi dan se napotimo do Kamniške koče na Kamniškem sedlu (1864 m), vmes osvojimo Planjavo. Po počitku nas čaka zahteven spust do Frischaufovega doma na Okrešlju (1396 m) in še spust do doma planincev v Logarski dolini, kjer nas pričaka prevoz. Oprema: za visokogorje in primerno vremenskim razmeram. Hrana in pijača: iz nahrbtnika in v planinskih postojankah. Strošek izleta: 40 evrov (za mali avtobus do 22 prijav); če bo manj prijav, bo prevoz s kombijem. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka 12. julija. Uradne ure so vsak torek od 14.00 do 16.00 in petek od 17.00 do 19.00. Plačilo možno po bankanetu, TRR 04202-0000493764 pri NKBM, namen Ojstrica. Vodja izleta: Jože Dajnko, informacije 040 754 499 (Jože). Ples • DP v Medvodah Ana Ekart in Ivan Jarnec državna podprvaka V petek, 24. junija, je v Medvodah potekalo še zadnje od treh državnih prvenstev v letošnji plesni sezoni. Ana Ekart in Ivan Jarnec sta med sicer maloštevilno, a tokrat izredno močno konkurenco v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov osvojila odlično 2. mesto. Tokrat sta se v kategoriji starejših mladincev za najvišjo uvrstitev borila z Ano Mesec in bolgarskim plesalcem Ilijem Dobrevom, ki naslednje leto odhajata k članom. Zaradi pomembnosti tekmovanja je več parov iz različnih kategorij od nastopa odstopilo, saj se niso čutili dovolj pripravljeni, zato pa je bil boj med vsemi preostalimi toliko bolj napet in izenačen. V skupno desetih plesih ju je vseh sedem sodnikov postavilo na prvo ali drugo mesto, tako da sta med sedemdesetimi ocenami skupno prvo mesto zgrešila le za pičli dve oceni, in sicer pri kvikstepu in paso-doblu. Svojo tehnično dovršenost sta potrdila že na prvih * «S * Ana Ekart in Ivan Jarnec dveh državnih prvenstvih januarja (standard) in marca (latino), kjer sta postala državna prvaka, ter na evropskem prvenstvu 11. junija na Madžarskem, kjer sta se suvereno uvrstila med trinajst najboljših plesnih parov v Evropi. Sezona pa zanju še ni končana, saj se v začetku julija odpravljata na svetovno prvenstvo v standardnih plesih na Japonsko. UR petek • 1. julija 2016 Rekreacija, šport mladih Štajrnhi 15 13. ormoški ulični nočni tek 2016 _13 • ORMoŽKTimtm woéif?? Rekordna udeležba na družinskem teku Delavci Atletskega kluba Ormož so s pomočjo Občine Ormož organizirali 13. ormoški ulični nočni tek. Pred prireditvijo so organizatorji glede števila udeležencev po tihem upali na novi rekord, ki iz leta 2015 znaša 121 sodelujočih. Žal se je tokrat številka sodelujočih zaustavila pri 98, kar je drugi najmnožičnejši dogodek v zgodovini ormoških uličnih nočnih tekov. Je pa bil izmed vseh nočnih tekov rekorden obisk na družinskem teku, kjer je sodelovalo kar 8 družin. Tudi obisk ob progi je bil za izbirčni Ormož soliden, kar je posebej razveselilo predsednika AK Ormož Ivana Goloba, ki je po prireditvi povedal: »Tek smo izpeljali solidno, tudi vreme nam je končno šlo na roko - mogoče je bila celo kakšna stopinja preveč. Malo smo razočarani z udeležbo na otroških tekih, zadovoljni pa smo predvsem z udeležbo družin. Upali smo na rekordno udeležbo, vendar bo na to treba počakati naslednje leto. Pri moških smo dobili trinajstega različnega zmagovalca; veseli me, da je zmaga ostala doma. Pri ženskah pa v Ormožu na zadnjih tekih vladajo Madžarke. Z mislimi smo že v letu 2017 in upamo, da bosta ormoški mali maraton in ulični nočni tek še boljša.« Med člani na 4800 metrov je zmaga za razliko od minulih let ostala v Sloveniji. Slavil je Matej Šturm, ki je v zadnjem krogu prehitel Jana Kokalja. Tretjega mesta se je veselil Madžar Aron Kisz. Sledila sta Aleš Zver in Matej Jeza, šesto mesto pa je pripadlo domačemu junaku Blažu Orešniku. Zmagovalec Matej Šturm je po koncu dogodka povedal: »Odlična organizacija in odlična tekma. Vesel sem, da sem se drugič udeležil tega dogodka v Ormožu. Zagotovo pridem branit prvo mesto tudi naslednje leto.« Med članicami je zmaga od-romala na Madžarsko - slavila je Livia Toth. Tothova je suvereno opravila s svojo konkurenco, saj je drugouvrščena domačinka Suzana Cimer-man za zmagovalko zaostala kar tri minute in 10 sekund. Zmagovalna trojka pri ženskah . ... in moških Tretja je bila Maja Medved, četrta Tjaša Kotnik, peta Eva Šantič Zadravec in šesta Tamara Štampar. Rekorderki po številu zmag ostajata slovenska reprezentantka Daneja Grandovec in Madžarka Zita Kacser, obe sta v Ormožu zmagali trikrat. Oba rekorda iz preteklosti - tako pri moških kot pri ženskah - sta ostala nedotaknjena. Na otroškem teku na 550 metrov (letniki 2005 in mlajši) sta se zmag veselila Lina Rotar Paučič in Blaž Jurgec, na otroškem teku na 1100 metov (letniki 2002 in mlajši) pa sta bila najhitrejša Hana Zajšek in Rok Vukovič. Med rekordnimi osmimi sodelujočimi družinami je Šahovske novičke Mali nogomet • Liga ŠD As REZULTATI 9. KROGA (24. 6.): Joe Fernandes - UŠR Vi-šnjica 2:4, EHM Team - KMN Draženci 3:2, Gradbeništvo Bele - ŠD Selan 4:2, Kerami-čarstvo Galinec - Društvo mladih Podlehnik 2:2. ZAOSTALE TEKME: Gradbeništvo Bele - ŠD AS Generali 4:0, Keramičarstvo Galinec - ŠD Selan 2:8, Gradbeništvo Bele - EHM Team 3:1, KMN Draženci - ŠD AS Generali 5:2, Gradbeništvo Bele - ŠD AS 6:0. 1. GRADBEB. BELE 8 8 0 0 37:13 24 2. UŠR VIŠNJICA 9 6 1 2 36:20 19 3. ŠD SELAN 9 6 1 2 31:16 19 4. J. FERNANDES 8 5 2 1 51:16 17 5. EHM TEAM 8 4 2 2 32:19 14 6. KMN DRAŽENCI 9 3 1 5 24:31 10 7. PODLEHNIK 8 2 3 3 23:23 9 8. ŠD AS 8 3 0 5 30:33 9 9. KORANTOV D. 8 3 0 5 28:38 9 10. KER. GALINEC 9 0 2 7 15:62 2 11. AS GENERALI 8 0 0 8 7:43 0 PARI 10. KROGA (1. 7.): KTED korantov Demoni - KMN Draženci (19:00), EHM Team - Društvo mladih Podlehnik (19:35), ŠD Selan - ŠD AS (20:10), Keramičarstvo Gali-nec - ŠD AS-Generali (20:45), Joe Fernandes - Gradbeništvo Bele (21:20). PARI 11. KROGA (1. 7.): KTED korantov Demoni - Društvo mladih Podlehnik (21:55), EHM Team - ŠD AS-Generali (22:30), UŠR Višnjica - Gradbeništvo Bele (23:05), ŠD AS - Joe Fernandes (23:40). UR Mladinsko DP Na Bledu se je zaključilo absolutno državno mladinsko šahovsko prvenstvo. Čeprav smo pred katkim napovedali dokaj številčno zasedbo mladih iz Šahovskega društva Ptuj, sta se ga udeležila samo brata Šuta, Andraž in Tomaž. Andraž je ob koncu zasedel četrto mesto in le za las ostal brez medalje. Skupaj je sodelovalo 23 mladih do 20. leta starosti, ki so odigrali sedem krogov, v katerih je Andraž Šuta trikrat zmagal, trikrat igral neodločeno in doživel samo en poraz - v tretjem kolu proti Davidu Stevaniču, ki je ob koncu zbral enako število točk, vendar je bil dodaten kriterij na njegovi strani in je osvojil tretje mesto. Andraž je bil ob zaključku 13. ormoški ulični tek je privabil 98 nastopajočih. Rezultati: moški - 4800 metrov: 1. Matej Šturm 15,02, 2. Jan Kokalj 15,09, 3. Aron Kisz 15,24, 4. Aleš Zver 15,30, 5. Matej Jeza 15,33, 6. Blaž Orešnik 15,50; ženske - 4200 metrov: 1. Livia Toth 15,17, 2. Suzana Cimer-man 18,27, 3. Maja Medved 19,08, 4. Tjaša Kotnik 19,20, 5. Eva Šantič Zadravec 20,02, 6. Tamara Štampar 20,58; otroški tek - 550 metrov (letniki 2005 in mlajši): 1. Blaž Jur-gec 1,36, 2. Tjaš Notersberg 1,37, 3. Žan Majdič 2,01; otroški tek - 550 metrov (letnice 2005 in mlajše): 1. Lina Rotar Paučič 1,39, 2. Eva Jurkovič 2,02, 3. Tjaša Lah 2,20; otroški tek - 1100 metrov (letniki 2002 in mlajši): 1. Rok Vukovič 3,16, 2. Luka Mertuk 3,23, 3. Aljaž Krabonja 3,43; otroški tek - 1100 metrov (letnice 2002 in mlajše): 1. Hana Zajšek 4,04, 2. Nika Komperšak 4,10, 3. Sara Brumen 4,31; družinski tek: 1. družina Jurgec 4,00, 2. družina Polič 4,01, 3. družina Erman 4,19; štafetni tek - društva UE Ormož: 1. PGD Podgorci 4,14, 2. PGD Ključarovci 4,19, 3. PGD Savci 4,30. prvo mesto osvojila družina Jurgec pred družino Polič in družino Erman. V AK Ormož so bili najbolj zadovoljni prav z udeležbo na družinskem teku in upajo, da jih bo na 14. teku teklo še več. Zanimiv je bil tudi tek društev z območja Upravne enote Ormož. V štafetnem teku, kjer so tekmovalke in tekmovalci tekli trikrat po 550 metrov, so bili najhitrejši gasilci iz Podgorcev pred gasilci iz Ključarovcev in gasilci iz Savcev. Še enega najzanimivejših športnih dogodkov na Ormoškem so tako člani AK Ormož uspešno spravili pod streho. Napakice, ki so se pojavile, bodo organizatorji poskušali popraviti do novih dogodkov. Glede na to, kako čas beži, bo leto 2017 kaj hitro tu in s tem najprej ormoški mali maraton in nato še ulični nočni tek. UK Andraž Suta za las ob medaljo za tri mesta boljši od začetke pozicije in gotovo bo pridobil nekaj novih ratinških točk. Nekoliko slabše se je odrezal mlajši, Tomaž Šuta, saj je ob treh zmagah moral podpisati štiri poraze. To je morda manj od pričakovanega, kaže pa na izredno borbenost, ki se včasih ne izkaže za najboljšo. Ob tem je treba omeniti, da je bila zasedba izredno kvalitetna, saj je nastopila večina mladih, ki bodo v naslednjem mesecu najprej nastopili na ekipnem evropskem prvenstvu v Celju in nato še na kadetski šahovski olimpijadi na Slovaškem. Letošnji državni prvak si je priboril pravico nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu naslednje leto. Vrstni red: 1. Peter Urbanč, KK Triglav Krško, 6 točk, 2. Vid Dobrovoljc, KK Krka N. mesto, Foto: Črtomir Goznik Andraž Suta 5,5, 3. David Stevanič, ŠD Kočevje, 5, 4. Andraž Šuta, ŠD Ptuj, 5, /.../ 17. Tomaž Šuta, ŠD Ptuj, 3 točke, itd. Štajerska kadetska liga: Za zaključek najboljši Zala in Sara Z 10. turnirjem se je pred časom končala štajerska kadetska liga za šolsko leto 2015/16. Tokrat sta ptujske osnovne šole zastopali le OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Olga Meglič Ptuj, medtem ko tokrat ni bilo predstavnikov OŠ Gori-šnica. Z osvojenim 2. mestom med dekleti do 9 let je bila najuspešnejša Zala Kramberger, tretje mesto pa je dodala še Sara Anita Peklar, obe učenki OŠ Ljudski vrt Ptuj. Sicer pa je v konkurenci do 9 let nastopilo 34 učenk in učencev, v konkurenci do 12 let jih je bilo kot po navadi največ in to 49, v najstarejši skupini do 15 let pa 24. V skupini do 12 let je bil najboljši Nino Segula na 14. mestu, v skupini do 15 let pa Naj Pivec na 8. mestu (oba OŠ Ljudski vrt). Je pa svoje sposobnosti v skupini najmlajših pokazala Lucy Brinovec iz Žalca, ki je premagala vse, tudi fante. Razveseljiv je podatek, da je prve točke osvojila najmlajša Nina Hodnik iz OŠ Olge Meglič. Ob koncu lige so podelili še pokale, medalje in paktične nagrade najboljšim posameznikom, pri čemer je bilo upoštevanih osem najboljših turnirjev. Tako je Zali Kramberger pri dekletih do 9 let pripa- dlo drugo, Sari Aniti Peklar pa tretje mesto, tretja pa je bila tudi Maja Leskovar pri dekletih do 15 let. Za razvrstitev šol je bilo upoštevanih vseh deset turnirjev, OS Ljudski vrt Ptuj pa je med 55 šolami osvojila odlično 2. mesto. Vrstni red U-9 absolutno: 1. Lucy Brinovec (2007), OŠ Žalec 6 točk, 2. Rok Kosič (2007), OŠ Šmarje 5,5, 3. Gašper Drevenšek (2008), OŠ A. Besednjaka MB 5,5, 3. Gabrijel Jagodič, OŠ Šmarje 5 ... 16. Zala Kramberger (2007) 4 ... 25. Sara Anita Peklar 4 ... 31. Taj Vajs (2007), 2 točki, vsi trije OŠ Ljudski vrt Ptuj ... 33. Nina Hodnik (2009), OŠ Olga Meglič Ptuj, 1 točko itd. Vrstni red U-12 absolutno: 1. Anej Bizjak (2006), OŠ Krško, 7 točk (edini s polnim izkupičkom), 2. Rene Žižek (2004), OŠ Tišina, 6, 3. Urban Štern (2004), 6 ... 14. Nino Segula (2004), OŠ Ljudski vrt Ptuj, 4 ... 21. Alen Benko (2004) 4 ... 24. Luka Hodnik (2004) 3,5, oba OŠ Olga Meglič Ptuj ... 39. Tevž Vargič (2007), OŠ Ljudski vrt Ptuj, 2,5 točke itd. Vrstni red U-15 absolutno: 1. Pablo Mohr (2001), OŠ D. Kobala MB, 6 točk, 2. David Brinovec (2001), OŠ Šempeter, 6, 3. Gregor Boc (2002), OŠ B. Polančičev MB, 5,5 ... 8. Naj Pivec (2003), 4 ... 15. Vid Čabrian (2002), 3 ... 16. Pia Kramberger (2003), 3 ... 20. Maja Leskovar (2003) 3 ... 22. Barbara Kokol (2003), 2 ... 23. Erazem Petrovič (2003), 1 točko, vsi OŠ Ljudski vrt Ptuj, itd. Silva Razlag Foto: HUSI 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 1. julija 2016 Majšperk • 70 let Lovske družine Stoperce Lovstvo zahteva veliko znanja in odgovornosti Člani Lovske družine Stoperce so konec junija obeležili 70 let obstoja oziroma skrbi in dela za ohranitev narave in divjadi. Ob tej priložnosti je lovska družina svojim članom podelila priznanja. V Stopercah je leta 1946 deset zanesenjakov ustanovilo lovsko društvo; to so bili Vincenc Jerič, Franc Vtič, Anton Zakel-šek, Štefan Jernejšek, Jože Lampret, Maks Taciga, Janez Korez, Janko Vrabič, Martin Žunkovič in Alojz Narat. »Od ustanovitve do danes se je izmenjalo veliko tajnikov, starešin, gospodarjev ... Vsak je po svojih močeh dodajal kamenčke v to trdno zgradbo prijateljstva in tovarištva. Skupaj smo z vzornim gospodarjenjem z divjadjo ustvarili razmere za življenjsko moč vse divjadi. Z divjadjo gospodarimo po strokovnih gojitvenih načelih in spoznanjih lovske stroke, številne vrhunske trofeje srnjakov našega lovišča pa potrjujejo dobro delo,« je povedal starešina Janko Kolar. Dodal je, da so lovci v Stopercah dobro sprejeti, in izpostavil dobro sodelovanje s krajani in kmeti. Da je lovstvo mnogo več kot lov živali, je poudaril tudi predsednik zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Emilijan Trafela. Povedal je, da sodobni čas od Člani lovske družine Stoperce lovcev terja veliko znanja in odgovornosti. »Lov ni le užitek, temveč mora predstavljati pred- Foto: LD Stoperce vsem skrb za divjad, to mora biti interes vsakega lovca. Samo s strokovnim delom, preudarnim ravnanjem in znanjem bomo lahko za svoje naslednike ohranili naravo in njeno bogastvo.« Ob jubileju so bila članom podeljena priznanja. Znak za lovske zasluge so prejeli Vinko Jerič ml., Janez Korez in Jernej Žunkovič, zlati znaki za lovske zasluge so bili podeljeni Rudiju Jernejšku, Petru Kolarju, Boštjanu Žunkoviču in Jožetu Žun-koviču, red za lovske zasluge druge stopnje pa je prejel Boris Zupanič. Zbrane je pozdravila tudi županja Majšperka Darinka Fakin ter lovcem čestitala za 70 let uspešnega dela, skrbi za naravo in dobrega sodelovanja s krajani in občani: »Sočasno si želim tudi v prihodnje, da je naše sodelovanje tako tvorno in v korist naravi.« Tudi Anica Rejec, predsednica Kulturno-pro-svetnega društva Stoperce, se je lovcem zahvalila za sodelovanje in dodala, da je njihovo delo zelo pomembno v zgodovini Stoperc, ter jim zaželela še obilo uspešnih lovskih zgodb. Kulturni program prireditve ob 70-letnici LD Stoperce so oblikovali Tim Ribič, član slovenskega okteta in tudi član LD Stoperce, ter Stoperški faloti. Mojca Vtič Draženci • Podelitev spričeval za udeležence gasilskega izobraževanja Nova generacija izobraženih gasilcev V Dražencih je prejšnji teden potekalo več za gasilstvo Podravja pomembnih dogodkov, katerih gostitelji so bili člani PGD Draženci, ki v letošnjem letu praznujejo 30-letnico obstoja. V petek, 24. junija, je v organizaciji Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj tam potekala podelitev spričeval gasilskega izobraževanja. Uspešno ga je zaključilo 120 tečajnikov, od tega 44 nadaljevalni tečaj za gasilca, 13 za vodjo enote, s tem so si pridobili naziv nižjega gasilskega častnika, in 63 za strojnika. Udeležili so se ga Janez Merc, predsednik sveta podravske regije, tudi član UO Gasilske zveze Slovenije, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, predavatelji in inštruktorji, poveljniki občinskih poveljstev in drugi gostje. „Gre za osnovne tečaje, ki dajejo največ, to pa zato, ker imamo dobre inštruktorje in predavatelje, ker imamo na razpolago vso tehniko, s katero boste svoje znanje prenašali v društva, ga uporabljali na morebitnih intervencijah oz. ga pokazali povsod, kjerkoli se boste pojavili. Naši tečaji so eni najtežjih, trajajo več ur, kot jih je predpisala GZS, saj vam hočemo dati nekaj več, namreč znanje, s katerim se boste lahko ponašali pred svojimi vrstniki, kolegi v gasilskih vrstah in pred vsemi tistimi, ki to znanje potrebujejo," je posebej poudaril Marjan Meglič. Tečaji so dali nadvse pomembno popotnico, od vseh, ki so letos uspešno zaključili gasilsko izobraževanje, v gasilskih organizacijah veliko pričakujejo, še več pa krajani, pa je ob čestitkah novi generaciji izobraženih gasilcev podravske regije povedal Janez Merc. Podravska regija na sploh daje velik poudarek usposabljanju gasilcev. MG V Dražencih so 24. junija svečano podelili spričevala 120 udeležencem nove generacije izobraženih gasilcev podravske regije. Od tega 44 nadaljevalni tečaj za gasilca, 13 za vodjo enote, s tem so si pridobili naziv nižjega gasilskega častnika, in 63 za strojnika. Draženci • Sprejem za udeležence državnega gasilskega tekmovanja V bitki za gasilsko olimpijado štiri ekipe s Ptujskega Območna gasilska zveza Ptuj je v šotoru pred vaškim domom v Dražencih 24. junija pripravila sprejem za udeležence letošnjega državnega gasilskega tekmovanja, ki je bilo 11. in 12. junija v Kopru. Predsednik in poveljnik OGZ Ptuj Marjan Meglič in Zvonko Glažar sta na sprejem povabila vseh enajst ekip, ki so nadvse uspešno zastopale OGZ na letošnjem državnem gasilskem tekmovanju, občinske gasilske poveljnike in tudi sodnike, ki so sodelovali na tem tekmovanju. Štiri ekipe - mladinci PGD Bukovci, ki so bili četrti, ter ekipe PGD Haj-doše (članice A, člani B in članice B), ki so bile ponovno zlate - pa so si priborile udeležbo v kvalifikacijah za izbirno tekmovanje SILCEV tuj za olimpijado, ki bo predvidoma aprila 2017. Na izbirno tekmovanje so se uvrstile tudi najboljše enote z zadnjih pokalnih tekem. Na izbirnem tekmovanju bo 16 najuspešnejših ekip dobilo vstopnico za gasilsko olimpijado, ki bo julija 2017 v Beljaku v Avstriji. Vodstvo OGZ Ptuj se je za uspešno udeležbo na državnem tekmovanju v Kopru zahvalilo še pionirjem in pionirkam PGD Bukovci, mladincem PGD Ptuj, pionirjem PGD Podvinci, mladincem PGD Zavrč, veteranom PGD Gerečja vas, ki so bili šesti, in članom B PGD Slovenja vas, ki so se letos prvič udeležili državnega tekmovanja. Prav vse ekipe so pokazale veliko znanja, volje, želje po uspehu in pozitivne energije, je povedal poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar. »Gasilstvo s Ptujskega je ponovno opozorilo nase, doseglo izjemen rezultat, na katerega smo lahko vsi ponosni. Zanj si je prizadevalo kar 521 tekmovalnih ekip s 5300 udeleženci,« je še povedal. MG V kvalifikacije za izbirno tekmovanje za olimpijado, ki bo predvidoma aprila 2017, so se uvrstili tudi mladinci PGD Bukovci, ki so na državnem gasilskem tekmovanju v Kopru 11. in 12. junija zasedli četrto mesto, zlate pa so bile ekipe PGD Hajdoše: članice A, člani B in članice B. Foto: MG Foto: MG petek • 1. julija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Videm • Srečanje Selanov Število Selanov v vasici Sela se je nekajkrat povečalo ... Na Selih so prejšnji konec tedna pripravili 20. srečanje krajanov slovenskih vasi Selo, Sela in Sele. Vasica v občini Videm šteje manj kot 200 prebivalcev, skupaj z gosti iz 28 krajev iz vse Slovenije pa se je tokrat število Selanov približalo tisočici. Selani so predstavili svoja »sela« merili v družabnih igrah. Domačini so gostom razkazali Vidovo klet v Vidmu in etnografski muzej na prostem v Tržcu ter pripravili bogat kulturni program. Nastopili so Veseli Jožeki, folklorna skupina Folklornega društva (FD) Lancova vas, mlajša folklorna skupina FD Dolena, ljudske pevke Kulturnega društva Sela, učenci osnovne šole Sela s polko in prikazom pustnih oračev, Cila in Liza iz Podlehnika ter ansambel Prerod. Aktivi žena se zvrstili v slovesnem mimohodu, si izmenjali darila in se po- s Sel, iz Lancove vasi in Dolene so pripravili pogostitev, prostovoljno gasilsko društvo Sela pa je dan sklenilo z veselico z ansamblom Donačka. Predsednica organizacijskega odbora Frančka Merkuš pravi: »Gostom smo pripravili tako lep sprejem, da so bili presenečeni. Kljub nevihti so se pri nas dolgo zadržali in domov odhajali zadovoljni.« Prvo srečanje so leta 1996 pripravili gasilci iz Sela v Prekmur- ju, vse od takrat pa se Selani vsako leto srečajo v drugem kraju. V Sloveniji je namreč kar okoli 130 krajev in zaselkov, ki imajo v imenu eno od oblik besed selo, sela, sele ali selce. Prihodnje leto se bodo srečali kar v dveh: Selih na Krasu in Opatjem Selu, obeh v občini Miren-Kostanjevica. Tja se bodo s posebno zastavo vseh Sel Slovenije in zamejstva podali tudi videmski Selani. Eva Milošič Dornava • Peti Krompirfest Dišalo je po prazenem krompirju Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava je že peto leto zapored pripravilo družabno, zabavno, tekmovalno in etnografsko prireditev Krompirfest. Brez Ciganov seveda ni šlo. V praženju krompirja se je pomerilo 20 ekip. Predsednica ED Cigani Anica Slodnjak pravi: »Vsak pražen krompir je odličen, čeprav ga vsaka ekipa pripravi po drugačnem receptu. Člani Gobarskega društva Ptuj, ki so letos sodelovali prvič, so denimo dodali tudi gobe ...« Najboljši pražen krompir je pripravila ekipa Pero Pivo, druga je bila Bar Mark 69, tretja pa Frgilovi bratranci. Nagradi za najlepše dekoriran krompir in za najlepše okrašen prireditveni prostor sta šli ekipi iz Radelj ob Dravi, nagrada za najštevilčnejšo skupino navijačev pa Udrugi tradicijskih običaja Pingo Cestica s Hrvaške. Priznanje si je kot najbolj oddaljena prislužila tudi ekipa iz Kanala ob Soči. Obiskovalci so lahko občudovali ples mladih Cigank, v cigo kofeteriji popili pravo turško kavo, v popravilo dali čevlje ali dežnik, se o svoji prihodnosti pozanimali pri vedeževalki, si ogle- dali razstavo zeliščarstva ali se s traktorji starodobniki popeljali na panoramsko vožnjo po Dor-navi ... Organizatorji so pripravili še srečelov, na katerem je zadela prav vsaka srečka, glavna nagrada pa je bil ciganski cekar sreče -seveda s cigansko južino. Otroke so zabavali z ustvarjanjem okraskov iz doma izdelanega užitnega plastelina, poslikavami obraza in plesom, dan pa sklenili z zabavo z ansamblom Smile band. Eva Milošič Letos so prireditev pripravili v šotoru ob dornavskem gasilskem domu. Kidričevo • Osrednja slovesnost ob 19. občinskem prazniku Leskovar: »Kidričevo je samostojna in ponosna občina« Kidričani so se 26. junija zbrali na osrednji prireditvi ob 19. prazniku svoje občine. Prisluhnili so slavnostnemu govorniku županu Antonu Leskovarju, ki je v govoru izpostavil pomen spoštovanja sočloveka, ter z aplavzom pospremili podelitev knjižnih nagrad, grbov in plakete. Foto: Foto Langerholc Župan Anton Leskovar in direktor občinske uprave Damjan Napast s prejemniki grba Občine Kidričevo »Ni bilo zaman sodelovanje z nevladnimi organizacijami, gospodarstvom, tudi noben obisk posameznika ali društva ni bil zaman, saj vse to odraža spoštovanje. Če spoštujemo druge, tudi oni spoštujejo nas in s spoštovanjem razvijamo zdravo družbo,« je povedal Leskovar. In če je župan na eni strani poudaril pomen odnosa do sočloveka, je na drugi strani izpostavil tudi, da so cilji občine ohranitev naravne in kulturne dediščine, skrb za varstvo okolja in aktivnosti, ki pripomorejo k ohranjanju narave, varovanje in izboljšanje kakovosti življenja ter ustvarjanje razmer za izboljšanje kmetijstva in gospodarstva. »Občina Kidričevo je samostojna in ponosna občina, ponosna na svoje ljudi,« je še povedal župan. Zbrane sta nagovorila tudi poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko in poslanec državnega sveta Rajko Fajt. Slednji je povedal: »Nekoliko sem bil presenečen nad govorom župana. Navadno župani podajo uspehe občine v metrih, kvadratnih metrih, kubikih, vaš župan je na rezultate opozoril drugače - izpostavil je povezanost, voljo in vztrajnost. Če se sprehodite, sami vidite, kaj se je zgodilo in kakšen je napredek.« Tudi letos so se Kidričani na osrednji občinski prireditvi spomnili dosežkov svojih občanov. Najprej je župan podelil knjižne nagrade osnovnošolcem, ki so s svojimi dosežki še posebej izstopali. To so bili Tina Blaževič, Nuša Bračko, Tjaša Čuš, Katja Kolednik, Vid Palčar, Andreja Pevec Podgornik in Žan Pleteršek. Podelil je tudi štiri grbe občine, prejeli pa so jih Lovska družina Cirkovce za 70 let delovanja, podjetje Fimedia fizioterapija, Franc Frangež za delo na področju gasilstva in Metod Skamlič, ki že vrsto let goji ljubezen do namiznega tenisa ter jo že več kot 20 let prenaša tudi na druge. Podeljena je bila še plaketa Občine Kidričevo, prejela pa jo je skupina Fantje treh vasi. »Člani skupine Fantje treh vasi so začeli prepevati že kot otroci. Peli so koledniške pesmi ob novem letu in svetih treh kraljih. Leta 1966 pa so začeli peti skupaj. V skupini sta takrat pela Ciril in Jože Bauman ter Stanko in Ivan Soršak. Po nekaj letih je Ivana Soršaka zamenjal Franc Mlakar, zadnjih 17 let pa v skupini prepeva Slavko Pulko. Peli so in pojejo na številnih prireditvah v domačem kraju in tudi drugod po vsej Sloveniji, pa tudi v Avstriji in na Hrvaškem niso nepoznani,« se je glasila obrazložitev. Kulturni program prireditve, ki je bila namenjena tudi počastitvi 25-letnice samostojnosti Slovenije, so oblikovali pevci in pevke iz OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo ter tamburaški orkester Kidričevo. Mojca Vtič Središče ob Dravi • Župan sprejel uspešne učence Nagrada za lepe uspehe V četrtek, 23. junija, je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učence domače osnovne šole, ki so bili uspešni v šolskem letu 2015/2016. Župan je učencem za njihov trud, kot priznanje za dobro delo in hkrati v spomin podaril knjižna darila. Najuspešnejša sta bila učenca Nika Ploh in Vid Munda, ki sta bila vseh devet let odličnja-ka, Vid pa je bil tudi zlati bralec. Erik Horvat je prejel zlato pri- znanje na državnem tekmovanju iz matematike, lepe rezultate pa je doseglo tudi devet učencev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju Kuhna pa to. Učenci so se v nadaljevanju v sproščenem pogovoru razgovorili o svojih načrtih za prihodnost in razkrili, kam se bodo vpisali po končani osnovni šoli. Župan jim je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in uresničevanju njihovih ciljev. Sprejema se je udeležila tudi ravnateljica Jasna Munda. Milena Milosavljevič Foto: EM Foto: EM Foto: MM 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 1. julija 2016 Zdravstveni nasveti Na dopustu s kronično boleznijo Vsako leto približno ob tem času napišemo in objavimo napotke, kako si pripraviti potovalno lekarno in kako se zaščititi pred neželenimi poškodbami kože zaradi sonca. Tokrat bomo več pozornosti namenili kroničnim bolnikom in temu, kako naj se pripravijo na dopust. Poletje ja čas, ko si vsi zaže-limo brezskrben oddih. To je lahko doma, lahko pa je povezano z dopustovanjem ob morju, v gorah ali na potovanju. Kjerkoli smo, si seveda želimo čas preživeti čim lepše, brez zdravstvenih težav in brez poškodb. Zato si za pot pripravimo majhno potovalno lekarno, da lahko eventualne težave odpravimo čim prej. V potovalno lekarno dajmo zdravila za lajšanje manjših zdravstvenih težav, kot je bolečina, vročina, slabost, zaprtje, alergija, kašelj, nahod, boleče grlo in potovalna slabost. Tudi manjše poškodbe lahko oskrbimo sami, zato zložimo v priročno lekarno razkužilo, gaze, obli-že in povoje. Veliko težavam se lahko izognemo z rednim jemanje zdravil za zdravljenje kroničnih in akutnih bolezni, uporabo izdelkov za zaščito pred soncem, repelentov za zaščito pred piki insektov in ugrizi klopov, z uživanjem dovolj tekočine ter z zdravo sezonsko prehrano in gibanjem, a ne v najbolj vročih urah dneva. Kronična bolezen že dolgo ni več ovira za potovanje oziroma dopust. Le priprava naj bo dovolj skrbna. Najprej je treba urediti zdravstveno zavarovanje. S tem se izognemo nepotrebnim dodatnim stroškom v primeru, da je v tujini treba koristiti zdravstvene storitve. V državah Evropske unije zadošča evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, za potovanje v oddaljenejše kraje pa so pri komercialnih zavarovalnicah na voljo različne oblike zdravstvenega zavarovanja. S seboj je treba vzeti primerno količino zdravil (vsaj za nekaj dni več, kot traja dopust), da zdravljenje ne bo prekinjeno. V tujini praviloma lahko najdemo enaka zdravila, kot so v Sloveniji (enaka učinkovina, lahko pa je drugi proizvajalec ali je zdravilo registrirano pod drugačnim imenom), vendar Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. je to povezano z nepotrebnim stresom. Pri potovanju z letalom zdravila hranimo v ročni prtljagi. Če je zdravilo v obliki tekočine, je to treba posebej, z zdravniškim potrdilom, prijaviti letalski družbi. V nekaterih državah so predpisi zelo striktni in na prehodu meje lahko od pacienta zahtevajo potrdila o uporabi zdravil. To zlasti velja za prenos večjih količin zdravil (več kot tri mesece) ali za zdravila, ki vsebujejo psihotropne učinkovine. Zato vsem kroničnim bolnikom svetujemo, da si pri zdravniku priskrbijo ustrezno potrdilo, da so vsa zdravila namenjena osebni uporabi. Določena zdravila, kot na primer inzuline, je treba hraniti na hladnem, najbolje v posebnih hladilnih torbicah, namenjenih samo zdravilom. Hladilna telesa, ki zagotavljajo nizko temperaturo, se ne smejo neposredno dotikati zdravila! Za diabetike je zelo pomembno, da imajo redne obroke hrane. To na poti ni vedno izvedljivo, zato svetujemo, da imajo pri sebi zmerja kak prigrizek oziroma glukozni gel ali glukozne tabletke. Ne samo bolniki, tudi zdrave osebe pa bi morale na poti vedno uživati dovolj vode. Nekatera zdravila lahko povzročajo fotosenzitivnost, to je občutljivost na svetlobo. Ločimo dve vrsti reakcij, in sicer fototoksičnost in fotoalergijo. Reakcija je posledica delovanja zdravila na kožo ob sočasni izpostavljenosti sončnim žarkom ali umetnemu UV-sevanju. Fototoksične reakcije pomenijo neposredno poškodbo tkiva in celic in so podobne hudim sončnim opeklinam (pekoča bolečina, oteklina, mehurji). Fotoalergija pa je reakcija, ko se zdravilo pod vplivom sončne svetlobe toliko spremeni, da sproži odziv imunskega sistema, ki se na koži pokaže kot koprivnica. Zdravila, ki lahko povzročajo fotosenzitivnost, najdemo med antidepresivi, zdravili za zniževanje krvnega tlaka, zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni, antibiotiki, diuretiki, antipsihotiki, antihi-staminiki, spolnimi hormoni, protitumornimi zdravili, anestetiki, nesteroidnimi antirev-matiki, zdravili za zdravljenje aken in glivičnih obolenj ter nekaterimi drugimi skupinami. Znano je, da takšne reakcije lahko sprožijo tudi pripravki iz šentjanževke, nekatera UV zaščitna sredstva, parfumi kozmetičnih izdelkov (bergamot-ka, citrusi, sivka, vanilija, mo-šus), mila, konzervansi in barvila. Reakciji se lahko izognemo samo z zaščito pred soncem, ki naj bo fizična z oblačili, pokrivalom in sončnimi očali ter z uporabo krem z visokim zaščitnim faktorjem. V času razvoja zdravila se ne pokažejo vsi možni neželeni učinki. Zato predlagamo vsem pacientom, ki opazijo kak neželen učinek zdravila, da to sporočijo svojemu farmacevtu, ki bo ta učinek prijavil na agencijo za zdravila. S tem vsi skupaj prispevamo k večji varnosti uporabe zdravil. V lekarnah lahko kroničnim bolnikom izdelamo osebno kartico zdravil. To je zapis vseh uporabljanih zdravil, vključno z zaščitenim imenom zdravil, imeni zdravilnih učinkovin, namenom uporabe ter načinom uporabe. Kartica je zelo koristen pripomoček za lastno rabo (da kaj ne pozabimo in da zdravila jemljemo skladno z navodili) ter v primeru obravnave bolnika v urgentni oziroma dežurni službi. Pametno je imeti osebno kartico zdravil vedno pri sebi, zlasti pa na potovanju. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tačke in repki Radio Ptuj Kaj moramo vedeti, če bi radi uvozili psa V prispevku prejšnji teden sem opisal, kaj vse potrebuje novi lastnik psa v Republiki Sloveniji, da ga v skladu z zakonodajo registrira in postane pravno formalno lastnik psa. Ker imamo veliko vprašanj glede uvoza psa, bom v današnjem prispevku pojasnil, kar moramo vedeti, če bi radi pripeljali psa iz tujine. Omejil se bom na države EU, Bosno in Hercegovino in Srbijo, od koder tudi najpogosteje prihajajo psi. Pri uvozu psa iz katere od držav EU je zadeva relativno enostavna. Pes, ki ga nameravamo pripeljati v Slovenijo, mora biti označen z mikročipom, imeti mora EU potni list in cepljen mora biti zoper steklino. Od cepljenja mora miniti najmanj 21 dni. Ker se pes prvič cepi pri starosti treh mesecev, pomeni, da bomo brez težav lahko pripeljali psa v Slovenijo, tik preden bo napolnil 4 mesece. Izjemoma lahko pripeljemo tudi mlajšega psa od treh mesecev, ali psa, pri katerem še ni minilo 21 dni od cepljenja zoper steklino, vendar mora v takem primeru veterinar, ki je psa označil z mikročipom, oziroma vakciniral, s podpisom jamčiti in izpolniti rubriko v potnem listu psa, da pes ni prišel v stik z bolnimi živalmi. Ko psa pripeljemo v Slovenijo, ga moramo v roku 7 dni prijaviti in vpisati v Slovenski register psov pri pooblaščeni veterinarski organizaciji s koncesijo za cepljenje psov. Lastnik lahko obdrži potni list psa, ki je bil izdan v državi, iz katere pes izhaja, lahko pa zahteva izdajo slovenskega potnega lista. Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Skoraj enaki predpisi veljajo tudi za uvoz psov iz Bosne in Hercegovine, čeprav ta ni članica EU. Bosna ima enak status, kakor ga je imela Hrvaška pred vstopom v EU. Razlika je le v tem, da iz Bosne in Hercegovine ni dovoljeno pripeljati psa, mlajšega od 3 mesecev. Popolnoma drugače pa je z uvozom psa iz Srbije, Črne gore, Makedonije itd. Tukaj pa so pogoji bistveno strožji, saj te države niso pod zakonodajo EU in se štejejo kot nevarne države za okužbo s steklino. Pes, ki bi ga radi pripeljali iz omenjenih držav, mora biti prav tako označen z mikročipom, imeti mora veljavno cepljenje Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zoper steklino in imeti mora opravljen test titracije z nev-tralizacijo protiteles zoper steklino. Problem je v tem, da lahko pooblaščeni veterinar odvzame kri za titracijski test 30 dni po cepljenju zoper steklino, kar pomeni pri starosti štirih mesecev psa. Vse skupaj pa mora biti narejeno 3 mesece pred premikom živali. To pomeni, da lahko psa iz omenjenih držav pripeljemo v Slovenijo najprej v starosti osmih mesecev in nikakor prej. Titra-cijo krvi opravi pooblaščeni in verificirani laboratorij s strani EU v Beogradu. Osem mesecev star kuža je že skoraj odrasel in tako smo zamudili zgodnje obdobje socializacije psa s svojim lastnikom, ki pa je izredno pomembno za značaj in obnašanje psa. Vendar predpisi in zakoni so tako napisani in vsekakor se jih moramo držati. Emil Senčar, dr. vet. med. Nagradna akcija uspešno zaključena Torba s potrebščinami v roke Lilijani Lesjak V petek, na zadnji šolski dan, je v Qlandii pred trgovino Office&more potekal zaključek radijske nagradne igre Brez skrbi v nove šolske dni. Pred trgovino se je zbralo kar 18 finalistov, ki so bili izbrani v času trajanja nagradne igre. Za lepo nagrado, ki jo je doniralo podjetje Acron, d. o. o., s trgovinama Bags&more in Office&more, so se finalisti morali pomeriti v več zanimivih igrah. Prva je bila izbiranje šolskih artiklov na trgovskih policah v skupni vrednosti pet evrov, druga izbiranje šolskih artiklov v vrednosti 25 evrov. Najzanimivejša pa je bila seveda zadnja, finalna igra: v njej sta morala finalista napolniti šolsko torbo z vsemi potrebščinami, pri tem pa vrednost ni smela preseči 200 evrov. Zmagovalka finala je postala Lilijana Lesjak, ki je za svojo osnovnošolko prejela torbo z vsemi šolskimi potrebščinami (razen knjig, ki jih učencem zagotavljajo šole), zase pa modno in uporabno torbico. Tolažilno nagrado je prejel tudi poraženec finala. »Nagradno akcijo je sprožil direktor podjetja Acron, d. o. o., ko je slišal, koliko stanejo šolske potrebščine. Zato je ponudil pomoč v obliki brezplačne donacije torbe s potrebščinami,« so povedali v uredništvu Radia Ptuj. ngfr ^ > Foto: Črtomir Goznik petek • 1. julija 2016 Oglasi in objave Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC IZLOČEK, MOŠEK, BIZAM KRAJ PRI KOČEVJU DUHOVNIŠKA NARAMNICA ZELENO PREGRINJALO MRTVOST OČE VAS V POSOČJU GRŠKI BASNOPISEC NEPRAVO USNJE STAR BOJNI PLES Z MEČI NAS IGRALEC (BORIS) SLAMA ZA STREHO NAŠ HOKEJSIT (ROK) FOTOGRAFSKO STOJALO OLGA TRTNIK DEBELA KOSMATA ODEJA OČRT, OPIS MANJŠA SKLEDA NAŠ EKONOMIST (MAKS) NELEPOST, GRDOST SAMO-KOLNICA DOMIŠLJAVOST 100 m2 KAČJI GLAS VMESNO DEJANJE KONJSKI TEK ŠOTORSKO KRILO NEMŠKI KAMION PREBIVALEC NIMNEGA GIZDALIN, GIGOLO POSLANEC (BRANKO) KONČNI SMOTER PRISTOJBINA VLADARSKI NASLOV KMEČKI UPORNIK ASKETSKI FILOZOF SANJE CANKAR ČRNKASTA KRAVA DRŽAVNA BLAGAJNA ZMRZNJENA ROSA JUGOVZHODNI DEL LJUBLJANE URINIRANJE ARABCI V ŠPANIJI RIMSKA 501 JE PRVI PRI KRUHU ORANŽADA NAVZDOL ZAVIHAN NAD-STREŠNIK KMET ZA PLUGOM VAS NA KOBANSKEM KATJA MUHIČ TONE TOMSIČ NAS SLIKAR (MAKSIM) KOMPO-NISTIKA VAS PRI ROGATCU OKRASNA RASTLINA PAZNIK V JEČI UGANKARSKI SLOVARČEK: BARNABIT = vrsta meniha, ČADA = črnkasta krava, JAVNIK = naselje na Kobanskem, MOŠTRA = star bojni ples z meči, MOŠUS = izloček, mošek, bizam, OSKRT = naselje pri Kočevju, TLAKE = naselje pri Rogatcu, URLEB = slovenski hokejist (Rok). .yV33r .iNVyvwv ^ V3|n3ivavi,s Y3a3S 'viiNAvr 'ovao MiNdWio 'ia 'inaviai 'amvos 'oia 'N3S Minivi 'aviNnd 'oi 'nio 'oininviai 'oiooiz 'vviaoios 'sv» 'vaozidE 'isoviosia Viod3i3N 'navNava 'i3dvi 'viois 'laviso 'snsoiAi :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa Videm • Srečanje sošolcev generacije 1970/71 »Smo res že stari 60 let?« Ko so letošnji devetošolci pred dvema tednoma končali osnovno šolo, najbž prav nihče od njih ni pomislil, kako bo njihovo življenje potekalo naslednjih 45 let. To bi lahko iz prve roke izvedeli od družbe, ki se je zbrala prejšnjo soboto, 25. junija, v videmski šoli. Tisto soboto so se namreč -prvič po 45 letih, kar so skupaj glodali šolske klopi! - zbrali sošolci in sošolke, rojeni leta 1956 (±1 leto), ki so osnovno šolo končali v šolskem letu 1970/71. Takrat jih je bilo v osmem razredu v enem oddelku 35 (prav- zaprav majhna generacija, če vemo, da so prvi razred začeli v treh oddelkih, od tega je vsak štel skoraj 30 učencev). Kako se človek počuti, ko nekoga vidi prvič po tistem juniju 1971, ko so se poslovili od šole, je težko opisati. Kar nekaj brskanja po spominu (kakšen spomin ima človek pri šestdesetih, je tudi težko opisati) je bilo potrebnega, da so se prepoznali Elica, Zinka, pa Darinka, Stanka, Franci, pa Zvonko, Martin... Srečanja se jih je udeležilo 17; nekateri so manjkali upravičeno, drugim so podelili neopravičene. Kot nekoč v šoli ... Srečanje, ki so ga pripravili Marija Kolednik Črnila, Vlado Trafela in Zvonko Korpič, so pričeli z ogledom svoje nekdanje šole (pravzaprav je od nje ostal samo en zid, vse drugo je bilo ob obnovi leta 1994 porušeno in na novo pozidano; tudi šolski vrt, na katerega jih vežejo lepi spomini), nadaljevali z obiskom Jan-ževe cerkvice, spoznali Vidovo klet in nazadnje sedli za mizo v gostilni pri Ilovšku (čeprav ima domača gostilna Pod lipami druge lastnike, je za njih še vedno Ilovškova), da so si na kratko predstavili svoje življenjske poti, ki so jih pošteno premešale po svetu, v pogovoru pa so se spomnili tudi vseh tistih sošolcev, ki jih tisti dan ni bilo z njimi. Omenili smo obisk Janževe cerkvice; ne brez razloga. Tam so imeli mašo. Pa ne zato, ker bi bili v povprečju posebej verna generacija, pač pa so ponosni na kar dva svoja sošolca, ki sta postala duhovnika: Martin Kmetec dela v Carigradu v Turčiji, Franci Murko pa v Olimju. In svojim sošolcem sta v cerkvi Janeza Kr-stnika (ki je ravno v tistih dneh slavil) pripravila res prijetno mašo, v kateri je Martin posebej izpostavil pomen osnovne šole, ki jim je dala dobre temelje za uspešno nadaljnje življenje. Srečanja sta udeležila tudi dva njihova nekdanja učitelja: Boris Skok, ki je s to generacijo pričel svojo učiteljsko pot (končal jo je v Veliki Nedelji kot ravnatelj), in Ančka Skok, ki je z njimi pričela svoje učiteljsko delo v četrtem razredu (in jo nadaljevala pri likovnem pouku in srbohrvaščini). Spomnili so se tudi ostalih učiteljev - mnogih žal že pokojnih - in mnogih skupnih prijetnih let. Na svidenje čez leto, dve, pet? Tako dolgo kot doslej gotovo ne bodo več čakali ... jš Foto: jš Martin Kmetec (desno) in Franci Murko sta sošolcem pripravila mašo. Generacija sošolcev 1970/71 v družbi učitelja Borisa Skoka Foto: T. V 20 Štajerski Šport, šport mladih petek • 1. julija 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (34.) Pomen in vpliv hinduizma V Indiji se vse vrti okrog templjev, kjer se poklanja številnim božanstvom, okrog svetih obredov, zadimljenih z 'dišečim' kadilom in vonjem svežega cvetja, ter okrog množičnih verskih romanj. Hinduizem je najstarejša religija na svetu, njegove korenine namreč sežejo vsaj do dva tisoč let pred Kristusom. Tretja največja religija (takoj za krščanstvom in islamom) zajema kar eno šestino svetovnega prebivalstva. Velika večina jih živi seveda v Indiji, kjer se kar osemdeset odstotkov prebivalstva prepoznava za sledilce te največje politeistične religije na svetu. Šiva, Brahman, Višnu, Kali, Hanuman, Ganeš, Krišna ... Kateri je sedaj 'pravi' bog? postajam zmedena. V hinduizmu obstaja osupljivih tristo trideset milijonov božanstev. Posameznik si lahko na podlagi osebne odločitve ali družinske tradicije izbere 'svojega' boga. Verovanje na tak način postane bolj osebno, saj si vernik običajno izbere boga, ki mu je najbolj podoben. V osnovi pa hindujci verujejo v vrhovnega boga Brahmana, ki predstavlja stvarnika. Številni bogovi so v bistvu le njegove manifestacije (razodevanja). Podobno kot budisti tudi hindui-sti namreč verujejo v večni krog življenja, smrti in ponovnega rojstva - reinkarnacijo (samsara). Kvaliteta naših življenj naj bi bila odvisna od naših dejanj (karma) v prejšnjih življenjih. Živeti 'pravilno', torej v skladu z moralnimi normami in socialnimi dolžnostmi (dharma), lahko posamezniku omogoči ponovno rojstvo v boljših življenjskih razmerah (v višji kasti). Če je bila posameznikova karma zelo slaba, se v naslednjem življenju lahko rodi celo v živalski obliki. Spet je podobno kot pri budistih možno doseči osvoboditev od reikarnacije, t. i. nirva-no (moksha). Za Hindujce je krožni tok življenja in smrti namreč utrudljiv in 'nesmiseln', zato upajo, da se ga bodo končno osvobodili. Moram omeniti, da je ideja o kastnem sistemu pridobila negativen prizvok, saj je bila skozi čas (namerno) napačno razumljena. Kastni sistem deli hindujsko družbo na posamezne skupine, ki jih lahko laično poimenujemo kot: mislece (duhovniki in učitelji), voditelje, poslovneže in delavce (kaste so že od leta 1950 uradno prepovedane, kar pa ne pomeni, da se njihov vpliv ne pozna še danes). Vsak izmed nas je sposoben delovati v vsaj eni izmed skupin - izbere si lahko tisto, ki mu je najbolj pisana na kožo. Če pogledamo našo zahodno kulturo, smo tudi sami razvili nekakšen družbenoekonomski 'kastni sistem'. Tako pri nas kot v Indiji bi prehajanje med 'kastami' moralo biti dostopno vsakomur (a še zdaleč ni tako, kajne?). Lahko bi rekli, da so se težave v Indiji pričele, ko so ljudje začeli razumevati kaste na svoj način -"v kasto si rojen", namesto "kasto si prislužiš s trdim delom". Življenje v Indiji me je prepričalo, da hinduizem ni samo religija, je samosvoja kultura, način življenja in duhovna pot. Njegov najvidnejši vidik je spoštovanje vseh živih bitij. Na tem subkontinentu so živali, predvsem krave in kače, čaščene že leta. Krava predstavlja plodnost, kača (predvsem kobra) pa dobro počutje. Mangovo drevo simbolizira ljubezen (bog Šiva se je poročil pod enim izmed njih), lotus pa lepoto in moč. Zaradi svoje zmožnosti cvetenja tudi v najbolj onesnaženi vodi je postal simbol Indije, kot opomnik, da je tudi iz najslabših razmer mogoče potegniti nekaj lepega. Duhovna pot se v hinduizmu dosega s pomočjo meditacije, joge, ritualov in molitev (mantra). Joga, ki je vse bolj popularna tudi na zahodu, je duhovna praksa, ki naj bi nas vodila do Univerzale resnice. Izjemno pomemben del pri tem ima meditacija, ki naj bi očistila duha, da bi bili to resnico sposobni do- OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Po počasnih korakih boste napredovali na razpotjih življenja. Skriti adut uspeha bo skupinsko delo. Narediti bo treba analizo in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Mnogi bodo v ljubezni doživeli čarobno preobrazbo. Šteli bosta kreativnost in notranji pogum. tBIK (21.4. - 20.5.) Raziskovanje bo vaša strast. V ospredju bosta trma in zavarovanost vase. To vam lahko koristi na delovnem mestu. Postopoma boste morali ločevati slabo od dobrega. V ljubezni bo tako, da boste, če hočete ali ne, plesali po taktu partnerja. Pomembno vlogo bo igrala sprostitev. «a Foto: Mateja Toplak Biti krava v Indiji pomeni, da imaš vedno svoj nedotakljivi' prostor (pa čeprav sredi ceste), dovolj hrane (na žalost včasih več kot berači) in spoštovanje vseh vernikov. Le-to temelji na verski kulturi, pa tudi na praktičnosti. Kravje mleko je vir prehrane, iztrebki se uporabljajo za kurivo, iz mešanice govna in slame gradijo hiše, v ajurvedski medicini pa se kravji urin uporablja celo kot zdravilo. jeti. Pomagajo nam lahko tudi duhovna vodila, t. i. mantre. Gre za verske oz. mistične zloge ali pesmi, navadno iz Sanskrita, ki častilcu omogočajo osredo-točanje na eno samo misel, pa naj bo to misel za pridobitev bogastva, izognitev nevarnosti ali odkritje prave ljubezni. Eden izmed najbolj čaščenih simbolov oz. manter je om (tudi simbol hinduizma), ki simbolizira stvarjenje. Na vprašanje o vplivu hindu-izma na indijsko kulturo bi lahko rekla, da pušča pečat na prav vseh vidikih življenja. Vegeteri-janstvo, izogibanje alkoholu in drogam, spodobno zakrivanje ženskega telesa in nošnja bin-dija, sezuvanje obutve kot znak spoštovanja, pretirano podrejanje straršem ... ipd. A kar je najpomembnejše: hindujci verujejo, da je za vsemi religijami le ena resnica. Na koncu koncev vsi iščemo boga. Vsaj takrat, ko sami ne vemo, kako naprej . TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) 1 Odločili se boste in stopili v ospredje. Zvezdne energije vam bodo naklonjene tako v poslov- jI nem kot ljubezenskem življenju. -s Ločiti se boste morali od tistega, "§ česar ne potrebujete več. Obstaja -g povečana možnost, da se vam bo JS izpolnila srčna želja. Tišina bo naravna oblika meditacije. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) bo prelomno se bodo odvijale DVOJČKA ^ (il. S. - iQ. ó.) Zbirali boste različne informacije in jih zložili v logično celoto. S svojimi nasveti boste blesteli. Sprostili vas bodo klepeti ob kavici. Na delovnem mestu se odpira paleta možnosti za uspeh. Svojo energijo boste morali usmeriti v določene točke in tako boste našli iskani uspeh. A RAK (21.6. - 22.7.) Blesteli boste na delovnem mestu. Zadeve se bodo obrnile tako, da boste našli kopico izzivov. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Koristne učinke bo imela intuicija in treba ji bo prisluhniti. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju. Iz malega raste veliko. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Romantična energija vas bo spremljala v ljubezni. Nakazano je, da se bodo zadeve pričele odvijati v vašo korist. Službeno boste nekoliko bolj občutljivi. Opozorilo se bo lesketalo v smeri, da ne boste smeli spregledati smerokazov. Harmonija na kvadrat bo zavezni- i-„ devica J (23.8. - 22.9.) V tišini boste prejeli neke odgovore. Fizična moč vam bo nihala in je bo enkrat več, drugič manj. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Ljubezenska sreča vas bo polno obiskala s pomočjo pogovora. Znali se boste postaviti zase in vneto zagovarjati svoja stališča! na pogumen in Prijateljev namig vam bo pokazal pravo pot. Službenim obveznostim O boste v celoti kos. Prijetno bo tudi v ljubezni, vendar ne bo vse po vaše. Zapisujte si svoje občutke. STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Pred vami bo prijeten teden. Vaše misli bodo pustolovske in nekoliko navihane. Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Sprejeli boste salomonsko odločitev. O Paleta rešitev prinaša ugodnosti na delovnem mestu. Harmonično in strastno bo v ljubezni, obdobje bo namenjeno ustvarjanju. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Naredili boste bilanco in ločili slabo od dobrega. Sprejeti bo treba nekaj pomembnih odločitev in pogledati na življenje kot izziv. Daleč v ospredju bo trma in tako boste dosegli veliko. Kljub vse- K mu bo pomembno, da si vzamete čas zase. Vabile vas bodo športne aktivnosti na prostem. VODNAR (21.1. -18.2.) o Cas bo v bistvu prinesel neko čarobnost. V osnovi bo tako, da se boste lahko ukvarjali s tistim, kar vas bo osrečilo. Spoznali boste, kako malo je pomembno za osebno srečo. Več prilaganja bo po- P trebnega v ljubezni. Štela bo kreativna ustvarjalnost! ribi <@f (19.2. - 20.3.) Dinamična energija vam bo pomagala odkriti nova spoznanja. Najbolj pester čas se obeta glede službe, narediti boste -g morali tudi prerez. Ljubezenska & sreča bo namenjena tistim, ki bodo | pogumni. Plodna energija vam bo ~ podarila krila in tako boste kos ob- § veznostim. j® Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Foto: Mateja Toplak Bindi je barvita pika na čelu (tako pri moških in ženskah), ki je v hinduizmu povezana s tretjo čakro, t. i. tretjim očesom. Hinduizem zajema večinski delež populacije, sledi mu islam, v majhnem številu pa se najdejo tudi kristjani, sikhisti, budisti in džainisiti. Na fotografiji je upodobitev Šive, enega izmed treh vrhovnih bogov, ki predstavlja Univerzalno zavest. Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ca v petek • 1. julija 2016 Ljudje in dogodki ŠtajerskiTEBUlK 21 Podlehnik • Zakonca jubilanta Pepca in Miha Kores Skupaj že 55 let V maju sta praznovala 55 let skupnega življenja Pepca in Miha Kores iz Podlehnika, dolga leta živeča v okolici Chicaga. Njuna skupna življenjska pot je bila dolga in polna preizkušenj, potekala je dalj časa daleč od domovine, a ju na koncu spet pripeljala domov. Pepca je rojena leta 1941 v Podlehniku, Miha leta 1939 v Dežnem pri Podlehniku. Oba sta zrasla v družinah s po petimi otroki, na majhnih kmetijah, kjer je bilo veliko ročnega, težkega dela, zemlja pa je dajala malo pridelka, zato sta že zgodaj okusila težko haloško življenje. Oba sta si hitro poiskala delo. Pepca je v začetku hodila na tabrhe, kjer si je zaslužila za poročno obleko. Miha se je zaposlil v Mariboru na železnici. Poznala sta se že iz šolskih dni, srečevala sta se tudi kot otroka na Rodnem Vrhu pri sorodnikih in na veselicah. Miha je nato šel služit vojaščino, Pepca pa se je zaposlila na Ptuju v Agisu. Po odsluženi vojaščini na domači veselici pred daljnimi 55 leti se je vnel ogenj ljubezni. Zakonsko zvezo sta sklenila leta 1961 v župnijski cerkvi sv. Trojice v Halozah, na matičnem uradu pa ju je poro- čil Božo Šlehta. Uredila sta si skupno stanovanje na Ptuju in pridno delala. Miha je med tem delal še na žagi na Hajdini, nato v Tamu v Mariboru, kjer se je izučil za strugarja in dobil boljše delovno mesto. Leta 1963 je iz Amerike na dopust prišla Pepčina sestra Anica in ju navdušila za daljno potovanje v Ameriko. Štiri leta je trajalo, da sta si uredila vso dokumentacijo za odhod in 17. aprila 1967 odpotovala v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko. Šele ko sta stopila na tuja tla, ko je bila domovina daleč, sta spoznala, kako zelo pogrešata domače kraje in sorodnike ter prijatelje. Za nekaj časa sta se naselila v Chicagu, kjer je bilo največ Slovencev. Prvih pet let je bilo zelo težkih, saj sta se morala učiti tudi tujega jezika in poiskati primerno delo. Vajena sta bila težkega življenja, vajena sta bila odrekanja in sta se v tujini kaj hitro zaposlila ter delala od zore do mraka. Odšla sta z namenom, da ostaneta le krajši čas, da si nabereta prihranke in se nato vrneta v domovino. Pr- vič sta prišla na obisk v domovino šele po treh letih tujine. Že leta 1972 sta si kupila prvo hišo in mirneje zaživela. Imela sta srečo, ker sta prišla med domače izseljence in dobre ljudi. Zaživela sta v bližini Lemonta, delovala v župniji Sv. Martina Slomška, v slovenskem verskem središču. V tujini se vsi Slovenci zbirajo v slovenskem cerkvenem središču, saj tam teče domača slovenska beseda in pesem, tam so se srečevali, da je bilo domotožje manjše. Tudi sama sta se ustalila in postala ožja sodelavca v cerkvi: čistila sta, krasila, kosila zelenico, kuhala za duhovnike in goste, Miha je bil pobiralec denarja, Pepca je bila sodelavka v ŽPS in vedno je pozdravljala goste, pripravljala govore ob raznih slovesnostih in pisala članke. Ko sta prišla v zaslužen pokoj, pa sta še več pomagala in predano sodelovala. Vsi, ki so prišli iz Slovenije - duhovniki, tudi domačin p. Benjamin Mlakar, p. Kristijan Gostečnik, škofi, glasbeniki, ki so se podali na turneje, in drugi - so se ustavili najprej v njunem domu, šele nato so se napotili v župnišče oziroma po opravkih. Gostila sta tudi predstavnike Slovenske matice. Pri njiju so se ustavili tudi tisti, ki so imeli premalo denarja za stanovanje, študij, hrano in oblačila. Vsem sta od srca rada pomagala. Še danes ju marsikdo obišče v domačem kraju v Podlehniku in se jima zahvali za izkazano pomoč. Tudi v tujini sta se veliko družila s prijatelji. Miha je čebelaril, oba pa sta bila navdušena ribiča. Večina izseljencev se je družila v parku Triglav, kot so ga poimenovali po domače. Tam so si kupili tudi koščke zemlje in si zgradili počitniške hišice, da so se lažje srečevali. Za srečanja so izkoristili vsak prosti trenutek. Nista pa bila deležna svojih otrok, zato sta se odločila za posvojitev. Leta 1982 sta posvojila dvoletno punčko in jo poimenovala Lidija. Njuno življenje je dobilo še večji smisel. Sedaj imata že 7 let starega vnuka Jashua in 2 leti staro vnukinjo Viktorio, ki pa ju žal malo vidita, saj je hčerka z družino ostala v Ameriki. Velikokrat se slišijo po Foto: Zdenka Golub Pepca in Miha Kores sta poročena že 55 let. telefonu, si pišejo in tudi zdomci jima prinesejo pozdrave iz tujine. Bolj ko so tekla leta, bolj si je Miha želel domov in tako sta se 7. aprila 2005 vrnila. Poiskala sta si lep košček zemlje, od koder se oko sprehodi po gričih, kjer sta preživela otroštvo. Vidita tudi župnijsko cerkev in zvon, ki ju vabi k maši. Miha se je takoj privadil težko pričakovanemu življenju v domovini, Pepca pa je potrebovala več časa. Srečna sta, urejata si dom in okolico z lepim vrtom in sadovnjakom. Miha je zbolel, vendar je z močno voljo in vero bolezen premagal. Nujna hiša je polna cvetja, obdelujeta vrt in redita kokoši ter zajčke. V njunem domu je vsakdo dobrodošel. Rada se družita in gresta na vse prireditve, ki se dogajajo v domačem kraju. Rada gresta tudi na izlete in tako spoznavata nove kraje, novo kulturo in nove ljudi. Vsako nedeljo in praznike pa sta pri maši. Zdenka Golub Velika Nedelja • Mladi pevci, igralci in plesalci na odru Kresnicek požel navdušenje občinstva Na Osnovni šoli Velika Nedelja so učenci od 1. do 8. razreda pod režisersko taktirko učiteljice Alenke Korpar pripravili spevoigro Radovana Gobca Kresnicek, ki je nastala po pravljici Marije Jezernikove. Šolski šport • Nogomet, letniki 2005 in mlajši Slavila ekipa OŠ Ljudski vrt Konec maja je v Markovcih potekal zaključni turnir medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za učenke in učence letnika 2005 in mlajše. Predtekmovanj se je udeležilo 9 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine - iz vsake je najboljša ekipa napredovala na zaključni turnir. Največ so na finalu pokazali mladi iz OŠ Ljudski vrt, za njimi sta se zvrstili ekipi OŠ Markovci in OŠ Podlehnik.Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmova-nje: skupina A (ŠD Podlehnik): Podlehnik - Destrnik-Trno-vska vas 3:1, Destrnik-Trnovska vas - Breg 0:7, Breg - Podleh-nik 0:2; skupina B (ŠD Markovci): Markovci - Cirkulane-Zavrč 4:0, Cirkulane-Zavrč - Hajdina 1:3, Hajdina - Markovci 2:5; skupina C (ŠD Juršinci): Jur-šinci - Ljudski vrt 0:8, Ljudski vrt - Gorišnica 7:0, Gorišnica -Juršinci 2:7; Učenci so nastopili s petjem, dramatizacijo in plesom. Odlično petje, dovršena koreografija ter minimalistična kostumo-grafija in scenografija so poslušalce popeljali v pravljični svet Kresnička. Za glasbeno spremljavo in odlično petje sta poskrbeli učiteljici Tea Ivanuša in Tatjana Petek, plesne korake so mladi vadili z učiteljico Darjo Kovačec in plesno šolo Moreno, celoto pa so zaokrožili dovršena scena, ki so jo pri- pravljale učiteljice s pomočjo učenk in Barbare Meško, ter odlični kostumi, ki so nastali v šiviljstvu NE-JA. Sporočilo Kresnička je kot nalašč namenjeno času, v katerem živimo. Gre za zgodbo o navihanem Kresničku, ki vsem nagaja. Zaradi nadutosti izgubi svojo lučko, kar ga močno uža-losti, cvetlice pa razveseli. Tako se odpravi po svetu, da jo poišče. Išče jo med kresnicami, rožami, sprašuje polža, ustavi se pri mravlji, moleduje pri slaku. Nihče ne ve, kje je njegova lučka. Nekateri se celo norčujejo iz uboge rjave muhe. Ko Kresni-ček že skoraj obupa, prisluhne svojemu srcu in ugotovi, kaj je počel narobe, da je postal navadna rjava muha. Odloči se popraviti svoje vedenje, zato mu sonce znova prižge lučko in ta zasveti v polnem sijaju. Veselje, ki ga Kresniček deli s svojimi prijatelji, je nepopisno. Andreja Štumberger finale (ŠD Markovci): Podlehnik - Markovci 1:4, Markovci - Ljudski vrt 1:3, Ljudski vrt - Podlehnik 6:0. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Markovci 3. OŠ Podlehnik 4. OŠ Breg 5. OŠ Hajdina 6. OŠ Juršinci 7. OŠ Cirkulane-Zavrč 8. OŠ Destrnik-Trnovska vas 9. OŠ Gorišnica UR Finalisti medobčinskega tekmovanja v nogometu za učence in učence letnika 2005 in mlajše 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 1. julija 2016 PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA 1M.FH47C5I TOP/AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [MMm C^MMfMOK] EJaiHUDUMOK] MslIL g PRODAJA VOZIL GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PVC okna, vrata, senčila PETEK 1. julij 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:55 Pomurski tednik 10:40 Dnevnik TV Maribor 11:10 Kuhinjica, pon. 11:35 Mura Raba 9. oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Novinarska konferenca: Arsana, pon. 12:40 (V)ETER - Dan D, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Predstavitev 14. festivala ART STAYS 18:40 čista umetnost-junij, pon. 19:05 Glasbena osmica (sio.), pon. 19:35 Sport(no): Nejc Janžekovič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 (V)ETER- Tabu, pon. 21:25 PNK: Janez Petek, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 2. julij 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 PNK Anka Ostrman, 10:45 Predstavitev ART ST/ 11:00 Novinarska konferenca: Arsana, pon. 11:15 Športno): Aleš Čeh, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Šport(no): Aleš Čeh, pon. 12:55 Šport(no): Boris Premzl, pon. 13:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Predstavitev ART STAYS 2016, pon. 18:40 Novinarska konferenca: Arsana, pon. 19:05 Glasba za vse, pon. 19:35 PNK: Peter Pribožič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 PNK Marko Sorsak, pon. 20:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 21:25 PNK Ines Budja, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani NEDELJA 3. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. ~:00 Športno): Pregled leta 2015, pon. :00 PNK: Aleksander I • Lorenač, pon. pon. YS 2016, pon. 8:00 9:00 Pl 10:40 Kuhinjica, pon. 11:35 Šport(no): Milan Zupane, pon. 12:05 Pregled tedna, pon. 12:30 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Videostrani 16:10 Regi Gorišnica 17:00 Kuh injica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 (V)ETER - Pero Lovšin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:55 DO RA - Borut Pahor 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Predstavitev 14. Festivala ART STAYS, pon. 22:40 Videostrani PONEDELJEK 4. julij 8:00 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:35 DO RA - Borut Pahor, pon. 10:30 Kuhinjica, pon. 11:20 Mura Raba 10. oddaja, pon. 11:40 Mura Raba 11. oddaja 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Predstavitev 14. Festivala ART STAYS, pon. 12:40 (V)ETER - Tabu, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo 3. oddaja 18:40 Šport(i)o): Silvester Vogrinec, pon. 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 PNK: Tanja Nikolovski, pon. 21:10 PNK Sanja Selinšek, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv ZNAMKA LETNIK CENAç OPR. BARVA Znamka Letnik Cen£) Oprema Barva NISSAN NOTE 1.2 ACCETA LOOK 2015 10.550,00« 4.611 PREV. KOV. SIVA FIAT BRAVO 1.6 JTDMULTIJET 2009 5.090,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SIVA VOLKSWAGEN POLO 1.9SDITRENDLINE 2003 2.600,00 £ KLIMA KOV. ZELENA RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 2004 3.190,00! KLIMA KOV. B0RD0 RENAULT LAGUNA 2.0 DCI6T INITIALE PARIS 2008 6.450,00 £ AVT.DEU. KLIMA KOV. ČRNA AUDI A4 2.0TOI LIMUZINA 2010 14.700,00 £ PRVI LAST. KOV. RJAVA LANO ROVER FREELANDER 1.814X4 SPORT 2000 3.150,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V AUTHENTIQUE 2004 2.300,00! KLIMA RDEČA PEUGEOT 2071.4ITRENDY 2006 3.650,00 € KLIMA KOV. ČRNA RENAULT MODUS 1.416V AUTHNTIQUE 2005 3.690,00 £ SERV. KNJIGA RDEČA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI AVT.SEDUCTION 2014 13.950,00€ AVT.DEU. KLIMA 8ELA VOLKSWAGEN GOLF PLUS 1.6TDI COMFORTLINE 2010 10.990,00 € 24.446 PREV. BELA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.990,00 £ KLIMA KOV. VIOLA RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE CC 2008 5.850,00 £ AVT. KLIMA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLF 1.4TSI PLUS HIGHLINE 2009 7.990,00 £ 71.792 PREV. KOV. SIVA BMW 320 D LIMUZINA 2007 7.890,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V DYNAMIQUE 2003 2.300,00 £ SERV. KNJIGA KOV. OLIVNA BMW320DKARAVAN 2007 7.900,00 £ AVT.DEU. KLIMA KOV. ČRNA PEUGEOT 3081.616V PREMIUM 2008 5.990,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT KANGO01.5 DCt EXPRESS 2010 4.350,00 £ PRVI LAST. BELA Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! ROLETE, A EV A PVC OKNA, SENČILA Al Mfl \ VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PETKOV VEČER AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TD! 2013 17.990 1 .LAST., 0 JUČEN VeČ BARV AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1 .LAST., 0 JUČEN BELA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LAST., US NJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1 .LAST., 0 JUČEN RDEČ CITROEN C5 2,016V 2009 6.490 1 .LAST., 0 UČEN SREBRNA CITROEN C5 2,0 i DYNAMIQUE 2009 6.490 1 LAST, SI OVENSKI SREBRNA FORD S-MAXTDCI 2007 6.290 LEPO OHR/ INJEN SIVA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.990 LEPOOHRI \NJEN KOV. SV. MODRA HYÖNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4 X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSK • MODEL 2006KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1 .LAST., 0 JUČEN VECBARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1 .LAST., 0 JUČEN SREBRNA RENAULT CU01,5 DCI AVTOM.KLIMA ALU 15 COL 2006 2.190 1 .LAST., 0 JUČEN SREBRNA ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4 2012 13.490 1 .LAST., 0 JUČEN MODRA VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST. ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si Bodite nocoj družbi oddaje Z qlasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.ormoz.net/ormoskopoletje petek Grajsko dvorišče Ormož ob 21. uri 01.07. NINA PUŠLAR Z BANDOM - koncert © sobota Grajski park Ormož ob 14- uri 02.07. 3. ROŽMARINKIN FESTIVAL: Rožmarinka povabi na indijansko zabavo Grajski park Ormož ob iS. uri POGLAVARJEVA SKRIVNOST - otroška predstava sobota Grajsko dvorile Ormož ob 18. uri og. 07. LEVJI KRALJ PO NAŠE - otroški muzikal petek Grajsko dvorile Ormož ob 21. uri 12.08. HIP HOP koncert na OFAK-u Soorganizaton Klub ormoških študentov O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 www.rodio-tednik.si ORGANIZATOR FESTIVALA: Občina Ormož, Programski odbor festivala Ormoško poletje Prodaja vstopnic poteka na enoti Turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 051 63 43 n) vsak dan od ponedeljka do petka od g do 7- ure in v soboto od g do 14 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. Vprimeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda vgradu. Prodamo ali damo v najem Promocijsko sporočilo 14. desetletij gasilstva v Trnovski vasi Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/749 34 10 Društvo je uvod v praznovanje 140-letnice delovanja pričelo 11. junija z blagoslovom kipa sv. Florjana in odprtjem okolice gasilskega doma. V soboto, 25. junija, je pod pokroviteljstvom Občine Trnovska vas v Trnovski vasi potekala osrednja slovesnost ob dnevu gasilcev Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci in 140-letnici PGD Biš. Ideja za ustanovitev požarne brambe se je utrnila velikemu rojaku in Slovencu dr. Jožefu Muršcu, ki je ustanovitev tudi finančno podprl. Dogodek se je pričel ob 16. uri v športnem parku Trnovska vas s prikazom gašenja nekoč in danes. Pri tem so s starejšo in novejšo gasilsko opremo poleg gasilcev iz Biša sodelovala tudi društva iz PGD Vitomarci, Jurovski Dol, Cerkvenjak, Sv. Ana, Železničar in Spodnja Polskava. Na prikazu, ki ga je vodil poveljnik društva Miran Arnuga, je osrednje mesto imela obnovljena ročna brizgalna, ki je v lasti biških gasilcev že od leta 1877. Pri obnovi, ki jo je vodil domači član Andrej Arnuga, je sodelovalo 20 različnih strokovnjakov, ki so skupno opravili 544 ur dela. Na slavnostni prireditvi, ki sta jo povezovala člana društva Dušanka Škamlec in Danilo Muršec, so zbrane nagovorili predsednik PGD Edvard Petrič, predsednik GZ Trnovska vas-Vitomarci Manfred Jakop, župan občine Trnovska vas Alojz Benko, član poveljstva GZS in poveljnik pomurske regije Dušan Utruša ter član poveljstva GZS in povelj- nik podravske regije Dušan Vižintin. Slavnostni govornik na prireditvi je bil sekretar URSZR Janez Petrovič. Predsedniku društva so ob visokem jubileju govorniki podelili številne plakete. Namenu je bila predana tudi nova motorna brizgalna Iveco Magirus, ki sta jo blagoslovila domači župnik Franc Mlakar in vojaški kaplan, pater Vito Muhič. Po uradnem delu je društvo za vse prisotne pripravilo pogostitev, ki se je nadaljevala s prijetnim druženjem s Tanjo Žagar in skupino Avantura. Danes ima društvo 336 članov, od tega 40 operativnih članov, 10 gasilcev pripravnikov in 61 veteranov. Načrtno delo in uspešno izobraževanje dokazuje 6 predavateljev, 17 nižjih gasilskih častnikov, 6 častnikov in 6 višjih gasilskih častnikov. Domačine in gasilce pa v zadnjem času razveseljujejo predvsem mladinske tekmovalne ekipe, ki pod vodenjem kar desetih mentorjev prinašajo domov številne pokale. Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto J petek • 1. julija 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 1. julija 10:00 Negova, grad: Prangerjada, tradicionalna vseslovenska srednjeveška prireditev, in obeležitev 910-letnice Negove 19:00 Hajdina, športni park: zaključek Poletne šole nogometa 20:00 Ptuj, kavarna MuziKafe: predavanje Tuareške nomadske poti in potovanja 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija Poštar Jakec 20:30 Ptuj, grad Turnišče: festival Zvezde pod zvezdami - sladka komedjia Sladoled 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert Nine Pušlar z bandom 21:00 Lenart, športna dvorana: Folkart, nastop folklornih skupin iz Argentine in s Fidžija Sobota, 2. julija 09:00 10:00 10:00 14:00 16:00 16:00 20:00 20:30 Ptuj, GŠ Karola Pahorja: Poletna šola glasbenih skupin; mentorji: Samo Ivačič, Jože Zadravec, Marko Korošec, Matjaž Predanič (vsak dan do 10. julija) Senešci, gasiski dom: Dan gasilcev PGD Senešci, 26. tradicionalni kros za gasilski podmladek; 12:30 gasilska vaja z reševalnimi psi; 17.00 prevzem novega gasilskega vozila; gasilska veselica s skupino Mladi gamsi Borl, grad: 14. ovčje-kozji bal z golažijado, razstava in prikaz striženja drobnice, razglasitev naj rejca drobnice, pastirske igre, tekmovanje v kuhanju golaža, kulturni program Ormož, grajski park: 3. Rožmarinkin festival - Rožmarinka povabi na indijansko zabavo; 18.00 otroška predstava Poglavarjeva skrivnost Gajevci, šotor: 90-letnica PGD Gajevci-Placerovci in 20. dan gasilce GZ Gori-šnica, prevzem novega gasilskega vozila, zabava z ansamblom Zreška pomlad in skupino Drugo dugme, srečelov Prvenci: Od setve do peke, tradicionalna žetev, prikaz žetve, južine na njivi in mlatev, zabava z ansamblom Primorski fantje Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija Poštar Jakec Turnišče, grad: festival MG Ptuj Zvezde pod zvezdami - komedija Sladoled Nedelja, 3. julija 14:00 Pobrežje, športno igrišče: tradicionalne Igre brez meja in ribji piknik 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija Poštar Jakec Ponedeljek, 4. julija 09:00 Ptuj, vrt Semenarne: Dnevi odprtih vrat Semenarne Ljubljana na Ptuju, ogled vrta z Mišo Pušenjak ob 9., 12. in 17. uri vsak dan od 4. do 9. julija 17:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška: igralne urice Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dan državnosti - prireditev na Ptuju; Odprtje mediacijske pisarne v Bolnišnici Ptuj; Most povezave Evropa-Afrika-Ptuj; Povorka srednjeveških skupin pred Mestno hišo; Ptujske grajske igre na turnirskem prostoru; Prihod imperija v rimskem kampu Poetovio; Dan odprtih vrat KGZS - Zavoda Ptuj; Vabilo na glasbeni festival Arsana; Gledališki studio novim uspehom naproti; Literarna zapuščina pisateljice Branke Jurca; Razstava likovnih del slikarja Andreja Božiča; Izumitelj Rajko Topolovec razstavlja svoje izume; Minimaturanti z žvižgi prebujali Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRODAMO kvalitetna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažagana. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM telico simentalko, brejo, v 8. Mesecu, z A-kontrolo. 041-297-190. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. PRODAM bikca simentalca, težkega 170 kg. Telefon 031 788 502. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanje v bloku v Kidričevem velikosti 74 m2. Št. energ. izk. 2015-94-22-22882. Tel. 031 496 584. DOM IN STANOVANJE UGODNO prodam posteljni okvir za vodno posteljo z grelci. Telefon 070 851 871. RAZNO VDOVEC, zdomec, išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Nol-deweg 24, D-40724 Hilden. PRODAM harmoniko, violino, dve stari stenski uri, zbirko starega denarja. Tel. 031 496 584. www.tednik.si 08:00 Gorišntcg - Iz našiti krajev 09:00 Lenart-Slavnosl ob Dnevu državnosti 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Potka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Srečanje oktelov v Jurovskem Dolu SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.5lptv.si 08:00 ŽKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Kronika iz obfiine Hajdina 11:00 20. Dan gasilcev GZ Videm 08:00 70 let L D Sobetinci 10:00 Srečanje oktetov v Jurovskem Dolu 11:30 Uživajmo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽtVO 13:00 Majšperk-Ob dnevu državnosti 19:30 Ptujska kronika 20:00 Sobetinoi-Ob dnevu državnosti 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka i i:uu uan gasilcev viuem , , t , 13:00 Letni konsert Pitialne godbe Dornava program V ¿IVU tUOI 15:00 G oris niča - Iz našiti krajev preko Splelil 17:00 Zaključek vrtca Deatrnik uuww cintv 18:30 Srečanje oktelov v Jurovskem Dolu vyyvw.shjji i 20:00 Potje, kdo bo tebe ljubil: I de! 2016 | 23:00 Video slrani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Videm-Družine pojejo 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO 18:00 20. Dan gasilcev GZ Videm 20:00 Sobetinci-Ob dnevu državnosti 21:00 70 let L D Sobetinci Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... SPOMIN 30. junija je minilo 25 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Stanislav Murko IZ PODVINCEV 133 B Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje in ga imate v lepem spominu. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ignaca Kmetca IZ PODVINCEV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali. Hvala vsem sodelujočim za opravljen obred. Posebno zahvalo namenjamo družinama Korenjak in Glažar. Njegovi najdražji 10 let že mirno v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN Jožef Petek IZ MOŠKANJCEV 102 1. 7. 2006 - 1. 7. 2016 Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, hvala za prižgane svečke v njegov spomin. Njegovi najdražji Pravijo, da si odšel za zmeraj, ni res. Nikoli ne boš, za vedno boš ostal zaklenjen v naših srcih. V SPOMIN Prvega julija mineva 5 let od tega, kar je tragično preminil dragi sin, brat, svak, stric in bratranec Aleš Škrila 1971-2011 IZ BOLEČKE VASI 6 A Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in polagate cvetje. Tvoji najdražji Cirkulane • Mejni prehod Meje ■ i ii i i ■ ■ V i Lastniki si svoje nepremičnine še niso ogledali Propadajoča nedokončana hiša v Mejah ima bogato, a žalostno zgodovino. Država jo je odkupila, da bi na tem mestu zgradila objekt carine in policije za mejni prehod Meje-Zlogonje, a si nato premislila. Stavbe si pristojni doslej še niso utegnili niti ogledati. Objekt v državni lasti in upravljanju ministrstva za javno upravo (MJU) že leta propada in kazi okolico, na kar je občina Cirkulane opozorila že večkrat. Predsednica občinske uprave Milena Debeljak pojasnjuje: »Pristojne smo z elektronsko pošto opozorili, da objekt propada in da je treba z njim nekaj narediti, leta 2010 pa smo se tudi sestali s takratno notranjo ministrico Katarino Kresal.« Meni, da objekt za obnovo ni več primeren: »Edina rešitev je po našem mnenju rušitev. Sicer pa se bo država kot lastnik morala odločiti, kaj Mejnega prehoda Meje-Zlogonje ne bo Leta 1994 so mejni prehod Meje-Zlogonje določili za meddržavni mejni prehod. Slovenija in Hrvaška sta se o njegovi lokaciji in gradnji dogovarjali več let, vendar konsenza nista dosegli. Po vstopu Slovenije v Schengen leta 2007 so se na območju občine Cirkulane pojavile težave pri zagotavljanju dostopa slovenskih državljanov do svojih domov po slovenskem ozemlju, zato so pričeli graditi nadomestne občinske ceste. Še leta 2009 je bila gradnja prehoda v našem nacionalnem interesu, leta 2010 pa so zamisel dokončno opustili. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je takrat pojasnila: »Zaradi približevanja Hrvaške polnopravnemu članstvu EU in kasneje schengenskemu območju je gradnja mejnega prehoda Meje v tem trenutku neracionalna in stroškovno neupravičena. Investicija bi namreč po oceni strokovnjakov znašala več kot milijon evrov.« Tudi direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak pravi: »Ta mejni prehod bi se moral vzpostaviti, ko je bil planiran, zdaj v tem ne vidimo več smisla. Država pa mora poskrbeti za varovanje zelene meje.« w Ribe in morski sadeži (predjedi, jedi z žara na bukovo oglje, testenine, rižote, solate...) www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si H 02 788 00 28 Medtem ko je prejšnji lastnik z mojstri zaključeval gradbena dela, so projektanti v Novi Gorici ta isti objekt na papirju rušili. Hiša bo, kaže, stala, dokler se pač ne bo zrušila sama. bo z objektom storila, da ne bo več ogrožal ljudi in premoženja ter kazil okolice.« Šest let čakanja na odgovor Kresalova je julija 2010 v dopisu takratni ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs jasno zapisala, da je župan Cir-kulan Janez Jurgec na sestanku opozoril na zelo slabo stanje objekta: »Ker je objekt prazen in brez oken, zelo hitro propada in v takšnem stanju že kazi okolje oziroma celotno pokrajino. Prav tako je objekt nevaren, saj bi se lahko zaradi propada- nja stavbe in erozije zemljišča tudi porušil.« Ker so bili takrat za objekt zainteresirani tako občina kot razna društva (npr. planinsko), je pozvala MJU, da se s predstavniki občine dogovori o morebitni spremembi namembnosti objekta in pripadajočega zemljišča. To se vse do danes ni zgodilo. S pojasnili so na MJU skopi; očitno tudi zato, ker ne vedo povsem natančno, kaj so za 133.000 evrov sploh kupili. Tudi letnice, kdaj so kupoprodajno pogodbo podpisali, se ne spomnijo natanko. Vanja Re-žonja Utenkar z MJU namreč pravi: »Pogodba je bila predvidoma sklenjena v letu 2004.« Predvidoma, saj se v času, ko so vsi podatki le nekaj klikov stran, do točnega podatka niso mogli dokopati. Na vprašanja o opozorilih občine Cirkula-ne pa na MJU odgovarjajo le: »Urgence nam niso poznane. Možno je, da so bila poročila posredovana na ministrstvo za notranje zadeve.« Še danes ne vedo, ali bodo objektu spremenili namembnost, ga prodali, oddali ali rušili. »Oceno, ali je objekt treba porušiti, bomo izdelali po ogledu,« pojasnjuje Režonja Utenkarjeva. Koliko bi rušenje stalo? »Za oceno potrebnih sredstev za rušenje je potreben ogled lokacije.« Država je objekt odkupila, naročila projektantske načrte, pridobila gradbeno dovoljenje, izdelala finančno konstrukcijo, izbrala izvajalca del in vse našteto tudi (zaman) plačala. Res se ni utegnila ubadati še z elektronsko pošto, Haloze pa so tudi malo s poti ... Eva Milošič Napoved vremena za Slovenijo Ako 2. julija v dežju leto obiskuje, 17/27 s hriba v tedne oznanjuje. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA /Vs4S 'OliS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO UGO, Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne bodo, razen ob morju, nastajale krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju do 20, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. Obeti V soboto bo sprva pretežno jasno, čez dan pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Nastajale bodo krajevne plohe ali nevihte. Prehodno bo zapihal jugozahodnik. V nedeljo bo sprva oblačno z občasnimi padavinami, popoldne se bo delno jasnilo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja, hladneje bo. Vremenska slika Oslabljena hladna fronta se zadržuje na severni strani Alp. K nam doteka od jugozahoda topel in v višinah nekoliko bolj vlažen zrak. Foto: EM Foto: EM