SKUPNA SEJA 10 REPUBLIŠKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA IN REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Varstvo naj posodi šolstvu Skupne seje med posameznimi skupnostmi so za sedaj sicer še redkost, kadar pa se taki sestanki vendarle posrečijo, se tudi pokaže, da so zelo uspešna oblika reševanja takih vprašanj, ki zadevajo obe »stranki«. Pogosto je slišati, da bi morali po tej poti reševati zlasti skupne vsebinske probleme. Ker pa imamo na področju vzgoje in izobraževanja še vedno več opravka z reševanjem finančnih kot vsebinskih vprašanj, so morali tudi na skupni seji izvršilnih odborov republiške skupnosti otroškega varstva in republiške izobraževalne skupnosti (letošnjega 7. novembra) spet govoriti samo o denarju. Republiška izobraževalna skupnost je ugotovila,^ da potrebuje v letu 1970 za vzgojo in izobraževanje 1090 milijonov dinarjev. Ta zahtevek pa je v osnutku Resolucije o okvirih ekonomske politike in politiki zbiranja ter uporctbe sredstev za, splošno potrošnjo v letu 1970 znižan na 1004 milijone dinarjev. Pokazalo pa se je, da si bo tudi del tega denarja treba izposoditi. Resolucija predlaga, naj bi bil posojevalec nihče drug kot skupnost otroškega varstva. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bila v prihodnjem letu stopnja presežka osebnega dohodka še manjša! Ni dvoma, da sta obe skupnosti zelo odgovorni družbeni samoupravni instituciji. Te odgovornosti se sicer povsem zavedata in sta se v dokaj nemogočem položaju, v katerega sta bili postavljeni, tudi sporazumeli: republiška skupnost otroškega varstva bo svoj presežek sredstev letošnjega leta — 22,6 milijona din — posodila republiški izobraževalni skupnosti. Ob tem pa so vsi udeleženci seje ugotavljali, da je tak način »dogovarjanja« med strankama, ki sta približno v enakem denarnem položaju povsem nesprejemljiv in pomeni v bistvu kršitev samouprave. Gre namreč za to, da se morata skupnosti, ki obe potrebujeta denar, sami dogovarjati o posojanju denarja, namenjenega tako rekoč istim otrokom. M. K. Pedagoški tisk in strokovno izpopolnjevanje učiteljev K temu pisanju so me spodbudili podatki o nakladi in razširjenosti »Sodobne pedagogike", edine Slovenske pedagoške revije. Številke so zgovorne in nas resnično silijo k razmišljanju. Poglejmo samo nekatere: Med učitelji razrednega pouka, ki jih je mnogo manj kot polovica vseh slovenskih proj-svetnih delavcev, ima »Sodobna pedagogika« 1088 naročnikov. Med vsemi drugimi (predmetnimi učitelji in profesorji), 'ki sestavljajo na šolah in vzgojnih zavodih večjo polovico, pa ima skupaj le 133 naročnikov. Med naročniki tudi. ni precejšnjega števila pedagoških svetovalcev, ki so nosilci napredne pedagoške misli. Med šolami in ustanovami ima »Sodobna pedagogika« vsega 1080 naročnikov, pa je menda samo osnovnih šol 1500. Ne bom trdil, da je število naročnikov edino merilo za ugotavljanje učinkovitosti nekega tiska. Poznamo ljudi, ki hočejo biti na seznamu naročnikov vseh uglednih izdaj, pa le redko kaj berejo, drugi pa preberejo marsikaj, čeprav sami ne naročajo. Vendar je naklada, in v našem primeru še posebno struktura naročnikov podatek, ki glasno opozarja, da nismo dovolj storili za popularizacijo strokovnega tiska. Ni potrebno poudarjati, da se kot vsaka znanost razvija tudi pedagoška. Gre le za to, ali je, naše vsakdanje delo v razredu usklajeno z novimi dognanji in kako nam ta spoznanja, porhaga- Učiteljska strokovna knjižnica je žarišče pedagoškega dela na šoli. Brez knjižnice ni naše šole, če pa ta res povsod v celoti opravlja svoje poslanstvo, je vprašljivo. Čeprav naj bi bila učiteljska knjižnica predvsem strokovna, pa razmerje med strokovnimi in leposlovnimi knjigami ni vselej zadovoljivo. Celo več, včasih nimamo v knjižnicah naj novejšega in zelo pomembnega dela, tam pa najdemo knjige, ki v tako knjižnico ne spadajo. Del krivde za to nosi nov način prodaje, ki Šole vedno trgovski potniki in jim skušajo prodati čimveč izdaj svoje založbe. Kupčija je zmerom bolj odvisna od njihovih trgovskih sposobnosti, uglajenega nastopa, prepričevanja in — pisanih ovitkov. Aktivnost šole pri nakupovanju knjig za knjižnico pa je s tem občutno zmanjšana. Zato dela prav ravnatelj, ki se pri večjem nakupu knjig posvetuje z učiteljskim zborom. Ko gre za knjige, pa ne samo za strokovne, temveč tudi za domače branje in tekmovanje za bralno značko. povabi na posvet prizadete učitelje in načrtno sestavijo seznam. Tako so knjige dobro izbrane, učitelji se čutijo soodgovorne in jih tudi uporabljajo. Sicer pa mislim, da je le bolje, če naročamo v knjigarnah, kjer nam ponudijo dela raznih založb, in izberemo, kar potrebujemo. Da ima šola strokovno literaturo in da jo učitelji berejo, to je tudi skrb pedagoškega vodja šole. ravnatelja. Tisti, ki mu ni žal dela z referati za konference, ampak v njih razvije marsika-ga uvajajo založbe, tero novo ali tehtno misel in mi-pogosteje obiskujejo mogrede omeni, da je to prebral v tej ali oni knjigi, naredi dosti. Pri učiteljih vzbudi zanimanje zanjo in verjetno jo bo še kdo vzel v roke. Tudi knjižničar lahko poveča povpraševanje v učiteljski knjižnici. Zasleduje novitete. priporoča nakup in ko so tu, listek na oglasno desko: »V učiteljski knjižnici imamo naslednje nove knjige«. Če pa jih lahko v vitrini razstavimo, toliko bolje. Poznam primer, kjer so strokovno literaturo uspešno pribli-(Dalje na 7. strani) November - mesec boja proti alkoholizmu ' ~ Socialna medicina proučuje negativne dejavnike, ki ogrožajo tih deželah 3—4 % alkoholikov. K takšnemu stanju prispevajo jo k večjemu učnovzgojnemu zdravje. Eden izmed dejavnikov, blagostanje družbe in njeno vse bolj prepletajoče se silnice uspehu. Dostikrat sami ugotavljamo, da praksa zaostaja za ki hudo zavirajo zdravo vsake družbe, je brez rast znanstvenimi dognanji in tako alkoholizem, nedvomno obstaja potreba po iz- številni strokovnjaki dopolnjevanju prosvetnih delav- svetu (Durfee, 1938; Stecker in cev. Tu pa nam lahko najbolj chambers, 1938; Strecker, 1941; po vsem pomaga strokovna pedagoška literatura. Mislim, da je poglobljeni individualni študij, ki je nastal iz resnične notranje potrebe, dosti boljši način strokovnega izpopolnjevanja kot kakršne koli vsiljene oblike. Wiklund, 1948; Newton, 1949; Hirsch, 1950; Requet, 1950; Osborn, 1951; Larimer, 1952; Querido, 1954) so si zlasti v zadnjih desetletjih močno prizade- današnjega življenja in pospeše-nost njegovega tempa, kakor dvoma tudi konstitucionalna šibkost številnih ljudi z določenimi psihičnimi preddispozicijami; le-ti se zaradi svoje nezmožnosti, da bi konstruktivno reševali svoje vsakdanje probleme, zatekajo pod varljivi plašč toksikomanije in v alkoholni omami iščejo svojo uteho in kanček pozabe. Tako kmalu postanejo sužnji nevarne devali da bi kar najnatančnejše !'azvade- ki iih vse bolj £a glasbene šole še ne bo zakona se je odločil odbor prosvetno-kultumega zbora slovenske skupščine; odbor je predlagatelj tega zakonskega predloga Ija. Problem alkoholizma je tudi pri nas dokaj aktualen, saj sodi Jugoslavija med tiste evropske države, kjer je potrošnja alkoholnih pijač zelo visoka. Računajo, da je v naši državi nekako čaje nekega okolja, kar privede 300.000 do 350.000 alkoholikov, do škodljivih posledic za zdrav- Med temi je vsaj 50.000 takšnih formulirali, kaj je pravzaprav alkoholizem. Obveljala je definicija, ki jo je podala skupina ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije, to je, da pomeni alkoholizem pitje opojnih pijač v tolikšni količini, da to presega obi- hgQred kratkim je odbor za *n 'z°braževanje (odbor nekulturnega zbora slo-skupščine) obravnaval in zakona o glasbenih šolah lojjjj P° precej dolgi razpravi od-feiV'da ga še ne bo predložil re-še^kemu in prosvetnokuitur-zboru- Vzrok za to je ne-sr;vj/Ost glede tega, če izobrazba glasbene šole zadošča za hrv? glasbenih šol ali ne, ?l3S> hudo za izdajo zakona o |i ^n_ih šolah je pred nekaj le- ki bi demijo ni mogoče dobiti v glas- kona predvidena zdaj, glasbene-bene šole v zadostnem številu in mu šolstvu bolj škodila kot koda takšna^ zahteva praktično po- ris.tna. zato je odbor sklenil, da predloga zakona še ne bo predložil zboroma. Počakal bo, da bo takratni poslanec prosvet- Hun takratr 'Hi- . rnega zbora Vlado Golob 'h ^'bora. Ta prizadevni delavec ro^!u slovenskega glasbe-s^tstva in kulturnega življe-P}°h je želel pripraviti za- ki bi pravno uredil vsebin- i “1^ Problematiko tistega dela °Wav®neSa šolstva, katerega ne ^ t'i, ^avajo obstoječi šolski zako-^ 2ai?demiia za glasbo se ravna gj hu o visokih šolah, sred-! - a^beni šoli uravnavata delo Hvfjfkonu o srednjih šolah, os-! ^ko ^.^asbene šole (če jim lahko ! H v^emo). ki jih je v Slove-l ''«0, pa pravzaprav nimajo j Ntj L1'" zakonskih predpisov, st' Z 6dan-ie določbe so zastare-! o izobraževalnih ' h Soip, rb in o financiranju ^ fin- . izobraževanja je ureje-sufaciranje teh šol, vse drugo ; U*ha J? 'n delo v njih, izob-Hs beiteljev itd. — pa bi bilo rjtii, krediti s posebnim zako- takega zakona je bil 0^°b že predložil prosvet* zboru, ko je bil še . tega zbora. Razprava v ^ »o h’1? takrat nakazala potre-/kcii kelni spremembi besedila, k!* 'h ■’e Pripombe upošte- k &on> zakonskega osnut- m pa m°gel spreje-šla*!?’ bi učitelji v osnov- t^nih Šnlnh mrvrnli 4rn*»t. nih šolah morali imeti k ka iv5'1? ab visoko izobrazbo Vabiti 51 ^?k° izobrazbo morali C - in zaslužni glasbeniki.) 1 iki&tkdi sedanji učitelji, če (Izjema bi bili nekateri zask I “ ‘ lev s končano glasbeno’aka- izobrazbi, kot je v. predlogu meni, da bi precej glasbenih šol prenehalo delati. Dejal je, da česa takega on glasbenemu šolstvu ne bo storil in da zakonski osnutek raje umakne, če ni mogoče sprejeti tudi določila, da bi vsaj sedanjemu učiteljstvu glasbenih šol priznali kot ustrezno tisto izobrazbo, ki jo imajo, se pravi srednjo. Njegova zahteva ni obveljala in pristojna zbora skupščine sta sprejela zakonski osnutek ter v njem zahtevo po višji ali visoki izobrazbi učiteljev glasbenih šol, se pravi enak kriterij kot za osr-nbvne šole. Po preteku mandatnega obdobja poslanca Vlada Goloba je vlogo predlagatelja zakona prevzel odbor za vzgojo in ozbraže-vanje prosvetnokulturnega zbora. Ta je tudi pripravil predlog zakona, seveda na osnovi stališč, sprejetih po osnutku zakona. Razprava o besedilu tega predloga zakona je bila pred nekaj dnevi v slovenski skupščini; na seji odbora je bilo tudi nekaj uglednih delavcev s področja glasbenega šolstva, med njimi tudi Vlado Golob. Obnovila se je razprava o ustreznosti in neustreznosti predlaganega določila o izobrazbi učiteljev glasbenih šol. Tokrat med drugim tudi takole: gimnazijec gre na pedagoško akademijo in po dveh letih glasbenega študija dobi spričevalo o ustrezni višji izobrazbi. Maturant s končano srednjo glasbeno šolo ima za seboj deset let glasbene vzgoje. Kateri je torej primernejši za pouk na glasbenih šolah? Predstavniki glasbenih šol so trdili, da drugi, posebno še, če bi jim srednja glasbena šola dala nekaj več pedagoškega znanja. Njihovi argumenti so dobili podporo tudi pri nekaterih poslancih. Na koncu so vsi skupaj ugotovili, da bi tako zapisana določba o zahtevani višji ali visoki za- dobil analizo o strokovni izobrazbi, ki bi jo učitelji glasbenih šol dobili na akademiji za glasbo, pedagoških akademijah in srednjih glasbenih šolah. Ta analiza naj bi bila narejena do aprila prihodnjega leta. J. S. je pivca, za njegov materialni položaj in za njegov odnos do okolice. Ta definicija je pomemb- zdravljenje, na zlasti zato, ker je prva opozorila »javnost na dejstvo, da je vsak človek, ki ga zasužnji alkohol, pravzaprav bolnik, ki je potreben zdravljenja s pomočjo vseh sredstev, s katerimi razpolagajo ustrezna področja sodobne spadajo med težke bolnike in jim bilo potrebno takojšnje O številu alkoholikov v SR Sloveniji nimamo povsem zanesljivih podatkov, domnevajo pa, da je med Slovenci 12.000 do 20.000 alkoholikov. Kako hudo obremenitev pomeni tako visoka številka za majhen narod kot je naš, ni potrebno še znanosti, s tem je dobil alkoho- posebej poudarjati! ližem svoj medicinski status. Svetovna statistika pove, da je med odraslim prebivalstvom zlasti v industrijsko dobro razvi- Dolgotrajno nezmerno uživanje alkohola ima hude posledice ne samo za tistega, ki pije, mar- (Dalje na 2. strani) Banialuški otroci v Sloveniji Kljub nepočitniškemu času so slovenska mladinska zdravilišča in domovi spet ha široko odprli vrata. Od druge polovice novembra do konca maja v prihodnjem koledarskem letu bodo prostori mladinskega okrevališča na Debelem rtiču, v domu invalidov v Strunjanu, v domu KBH v Strunjanu, v mladinskem počitniškem domu Ljub-Ijana-Center v Savudriji, v počitniškem domu podjetja SAP v Volpariji in v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna ponudili gostoljubje približno 900 učencem banjaluške osnovne šole Esad Mddjic. Skrb za učence, ki so prišli skupaj s svojimi učitelji in vzgojitelji, je prevzela komisija, ki dela pri štabu za pomoč prizadetim v Banjaluki, sestavljajo pa jo zastopniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, republiškega zavoda za šolstvo in predstavnica Rdečega križa. Zamisel, da bodo imeli učenci v krajih, kjer bodo stanovali, tudi pouk, je nedvomno dobra, hkrati pa tudi težko uresničljiva; komisija je morala poskrbeti ne le za streho in udobje teh otrok, ampak tudi za čim boljšo organizacijo razrednega in predmetnega pouka. Tako so pripravili prostor učencem višjih razredov v mladinskem okrevališču na Debelem rtiču in v dveh domovih v Strunjanu, učencem nižjih razredov pa v Volpariji in na Rakitni. Predavatelje višjih razredov, ki bodo poučevali v Strunjanu in na Debelem rtiču, bodo prevažali s kombijem. Vse to pa bo zahtevalo še veliko prizadevanja organizatorjev in razumevanja vseh, ki so pripravljeni po1 »»lati banjalu-škim šolarjem dni, ki jih bodo preživeli pri nas. V domovih bo treba pripraviti ustrezne učilnice, za katere so nekatera podjetja, med njimi Lik iz Kočevja, že obljubila opremo. Upoštevati velja tudi to, da so domovi pripravljeni za letne razmere, da nastajajo težave z ogrevanjem, da primanjkuje odej in drugega. Organizacija Rdečega križa je tudi tokrat pokazala, da je hitra in učinkovita: pripravili so 1200 odej in 2500 rjuh, začeli so zbirati perilo, obleke in igrače in priskrbeli 10 ton jabolk. Tudi na Koprskem so se dobro izkazali. Skrb za organizacijo bivanja in pouka banjalu-ških šolarjev na tem območju je prevzel upravnik koprske Delavske univerze, pomagala pa bo tudi enota koprskega zavoda za šolstvo. Slovenija je sprejela mlade goste minulo soboto v upanju, da bodo preživeli pri nas mnogo prijetnih ur in z željo, da nesrečno banjaluško leto ne bi postalo tudi Izgubljeno šolsko leto. M. K. ffm/ NIKDAR v ■ v i-rn ■■ NOVO v proizvodnji gramofonskih plošč GALLUS-MLADINSKA KNJIGA Nagrajeni mladinski pevski zbori s festivala v Celju so dobili svojo prvo NOVEMBER — MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU ploščo: MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Na dveh malih ploščah je 11 pesmi, ki jih pojejo Mladinski pevski zbor Maribor, Mešani zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in dekliški zbor »66 devojaka« iz Šabca. Plošče lahko kupite v vseh knjigarnah ali jih naročite pri Oddelku za gramofonske plošče, Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. Cena: 15 din ^ TRETJINA NEGATIVNIH Na sestanku aktiva matematikov in fizikov za srednje šole sta bili ob zelo lepi udeležbi na dnevnem redu tudi razprava in sklepanje o maksimalnem dovoljenem odstotku negativnih ocen pri šolskih nalogah. V pravilniku o ocenjevanju učencev v oshovnih in srednjih šolah je v 7. členu tudi ta odstavek: »Ce je pri pismeni šolski nalogi- ocenjenih v oddelku več kot tretjina učencev negativno, se ocene razveljavijo, učenci pa pišejo novo nalogo." Ta odstavek je vzbudil veliko ogorčenje pri prisotnih, češ da je procent prenizek in da bi morali nalogo ponavljati šele tedaj, ko je več kot polovica nezadostnih. Vzroki takega predloga so bili podprti s tem, ker se sicer nujno zniža zahtevnost do učenca, ker je to nesmisel, ker to ni vzgojno, ker s tem izkažemo le nezaupanje do profesorja, ker se bo profesor bal predpisati težke naloge itd- Velika večina, udeležencev je posegala v razpravo, kar kaže, da jih je bilo veliko prizadetih. Vendar pa moramo slišati tudi drugo plat zvona, kar je bilo tudi poudarjeno na tem aktivu. Ali je res naš dijak toliko slabši kot francoski ali švedski, kjer pojma negativne ocene ne poznajo? Ali res 11 ali celo 15 negativnih ocen od 30 še ni alarmantno? Porajajo se mi Še druge misli. Znano je, da dosežemo prav nasprotno, če je preveč negativnih ocen; dijakom ubijemo veselje do učenja pa čeprav se ob razdelitvi šolskih zvezkov dijaki še hvalijo, da imajo tudi oni »-cvek". Če je preveč negativnih ocen, sploh ni nobene diferenciacije med dijaki, kd pa prav gotovo obstaja. Na naših šolah je velika razlika med številom negativnih ocen v pismenil izdelkih in pri ustnem izpraševanju. Kje je vzrok? Menim, da tudi pri ustnem izpraševanju. Kje je vzrok? Menim, da tudi pri ustnem izpraševanju moramo dijaka vaditi v samostojnem delu in če mu že kaj poma- gamo, naj bo to v nebistvenih stvareh in ne tam, kjer želimo, da snov obvlada. Menim, da je tretjina negativnih ocen pri pismenem izdelku v razredu že zelo resno opozorilo, da tukaj nekaj ni v redu. Ali je kriv učitelj ali učenci, to bi morali ugotoviti po res skrbni analizi in temu primerno tudi ukrepati. Pismeni izdelki niso samo način za pridobitev ocene, ampak so tudi sredstvo, s kajerim ugotovimo, kako so učenci že predelano snov obvladali. Res je, da v nekaterih primerih imamo tudi več kot tretjino učencev, ki niso za nadaljnji študij na zahtevnejši šoli, kakor so gimnazija ali tehniška šola, in to zaradi tega, ker na nekaterih manjših šolah — tako. je bilo povedano na aktivu — skoraj bi rekli novačijo učence samo zato, da bi lahko odprli eden ali dva prva oddelka. V takem primeru je utemeljeno tudi večje število negativnih ocen, vendar je treba to analizirati in ugotoviti, kaj narediti s takimi učenci. Ali ne bi diferenciacija pouka, kakor je na Švedskem zelo razvita prav na tej stopnji, rešila marsikateri problem,. ki ga sedaj rešujemo z nega; tivnimi ocenami? Prav gotovo ne bi imelo smisla razveljavljati v nedogled — kakor je hudomušno opozoril nekdo od udeležencev — nalogo, kjer je bila več kot tretjina ocenjena negativno. Mislim pa, da je prva ponovitev res nujna, če hočemo ugotoviti krivdo slabega uspeha in temu primerno tudi ukrepati, ne da bi zniževali kriterij. Sele pri drugem tako slabem uspehu ni bilo primerno širše analizirat} sposobnosti učencev v tem razredu tudi glede na druge predmete in na okoliščine, ki so privedle do neznanja v matematiki. Stanko Uršič 1 (Nadaljevanje s 1. strani) več tudi za njegovo ožje (družino) in širše okolje (sostanovalce, sosesko, delovno organizacijo itd.). Kronični alkoholik se namreč slejkoprej znajde v zdravstveni ustanovi, največkrat zaradi obolenja jeter, želodca, srčne mišice, perifernega živčnega sistema ipd., spremeni pa se tudi osebnost, saj vse bolj izgublja spoštovanje do samega sebe. upropašča svojo družino, zanemarja. svoje obveznosti do družbe. in vztrajno pada na družbeni lestivici: ter prihaja vse pogosteje v konflikte z ostalimi delovnimi ljudmi in v skrajnih primerih .celo, z zakonom. Številni alkoholiki končajo, tudi v bolnišnicah za duševne bolezni kot bedne človeške razvaline. Zlasti pa je alkohol nevaren otrokom, bodisi da so mu vdane njihove matere, bodisi da ga uživajo- otroci .sami. V prvem primeru prihaja pogosto do splava ali pa do rojstva mrtvega otroka, porajajo pa se tudi otroci spački, otroci epileptiki in duševno nerazviti otroci. V drugem primeru pa, ko so pivci otroci, le-ti kaj kmalu pokažejo neprijetne deformacije v obliki ka-priciozriosti, znižane frustracij-ske tolerantnosti, izgube toplih čustvenih odnosov do svojih staršev, težje vodljivosti, šolske neuspešnosti in v skrajnem primeru tudi v obliki mladinske delinkvence. Zaradi naraščajoče zdravstvene, materialne in moralne škode, Dobro organizirano sindikalno delo v Celju Ne v iluzornih zahtevah, ne v kompromisarstvu Kako se na svojstven način oblikuje sindikalna politika v neki sredini, kako uspešno deluje in predstavlja pomemben dejavnik v življenju komune — temu smo že nekaj časa priče v Celju. Ljudje, ki delajo v tamkajšnjem sindikatu — bodisi kot funkcionarji občinskega (po novem tudi medobčinskega) odbora ali pa v osnovnih organizacijah delovnih kolektivov (govorimo predvsem za področje družbenih dejavnosti) — ti ljudje so zlasti-v zadnjih letih dobili pri svojem delu samozavest, ker preprosto vidijo, da njihova prizadevanja nisb zaman. »Smo za čiste, enakopravne odnose z gospodarstvom in drugimi službami, nobenih privilegijev ne zahtevamo, hočemo pa normalno plačilo za svoje delo.« Tako je povedal tisto, kar mislijo vsi, predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev druž- benih' dejavnosti v Celju Igor Ponikvar na prvi seji predsedstva tega odbora dne 5. nov. letos-Upoštevajoč vse težave, ki jih mora premagovati naše gospodarstvo s skrajno zastarelo industrijo (na celjskem območju še posebej), pa predstavniki družbenih dejavnosti, organizirani v sindikatu, nočejo odstopiti od svojih — ne zahtev, temveč stališč, katere jim narekuje dobro poznavanje položaja delavcev v posameznih družbenih dejavnostih — zlasti v šolstvu in zdravstvu — ter jasno začrtane smernice njihovega dela, ki jih povzemajo po Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje družbenih de--, javnosti in drugem gradivu. V nobenem primeru ni. rešitve niti v iluzornih zahtevah niti v kompromisarstvu, pravijo v tem sindikatu, pač pa le v organizirani, zavestni sindikalni akciji, ki mora temeljiti na izračunu resničnega vrednotenja našega dela. Ena poglavitnih nalog našega sindikata je v prepričevanju članstva, da so stvarna, realna in možna' stališča, ki jih sprejemamo, in da za sindikat, ki hoče biti v neki družbi aktiven dejavnik v službi svojega članstva, druge poti ni! Bili smo vsi preveč uradniki, preveč kpmpromisarji, poslušal} in ubogali smo tiste, ki so po svoje krojili politiko v občini — to pa nas je privedlo v letargično stanje, kakršno imamo v delu sindikalnih organizacij še marsikje. Toda smo na najboljši poti, da uspemo — kot rečeno: z organizirano sindikalno akcijo —tako pravijo. In res v Celju uspevajo. ki jo povzroča alkoholizem, se je družba proti njemu začela boriti vse bolj načrtno in z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo. V času od 9. do 11. oktobra t. 1. je bil v Zagrebu pod pokroviteljstvom predsednika IS Sabora SR Hrvatske tov. Dragotina Haramije 6. internacionalni znanstveni simpozij o alkoholizmu, kjer so obravnavali zlasti tele teme: psihiatrija in alkoholizem, nevrologija in alkoholizem, socialna problematika alkoholizma, glasba in socialna psihiatrija (s posebnim poudarkom na alkoholizmu, klubi zdravljenih alkoholikov, alkoholizem in varnost pri delu ter umetnost in alkoholizem. Kako temeljito smo se tega problema lotili tudi v Sloveniji, je razvidno iz obsežne študije z naslovom »Alkoholizem na Slovenskem in njegovo preprečevanje«, ki jo je letošnjo jesen za razpravo v Skupščini SR Slovenije pripravil Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Študija zajema tale poglavja: razširjenost alkoholizma, alkohol v narodnem gospodarstvu, obolevanje in zdravljenje alkoholikov, socialni problemi družin alkoholikov, kriminaliteta in ostali patološki pojavi ob alkoholizmu, Rdeči križ in dejavnost Koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu ter zaključke in predloge. Iz slednjih izhaja, da je treba v boju zoper alkoholizem angažirati celoten družbeni aparat (politični, gospodarski, zdravstveni itd.), zagotoviti dosledno izvajanje ustreznih predpisov (zlasti člena 211/a KZ o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam), intenzivirati široko propagando in vzgojno dejavnost v smislu prikazovanja škodljivosti alkoholizma, organizirati strokovni republiški center za preprečevanje in raziskovanje alkoholizma ter doseči strokovno in brezizjemno obravnavanje vseh alkoholoma' nov. Nadvse pomembna je tudi dejavnost 12/10-1961 na pobudo Glavnega odbora SZDL Slovenij0 ustanovljenega Koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu, ki je na svoji prvi konferenci o alkoholizmu 20/12-1968 sprejel pomembne sklepe, kar bo bistveno prispevalo k preprečevanju nadaljnjega širjenja alkoholizma v Sloveniji, Svoj delež k temu bodo prispevali v zadnjem času nastajajoči klubi zdravljenih alkoholikov, kakršne imajo v ZDA že 30 let. Pri nas delujeta za sedaj dva takšna kluba: eden pri nevro- psihiatričnem oddelku bolnišnic0 dr. Petra Deržaja na Škofljici' drugi pa pri psihohigienskem in psihiatričnem dispanzerju kliničnih bolnišnic v Ljubljani v Njegoševi ul. 4. Po besedah univ. prof. dr. Leva Milčinskega bo takšen klub ustanovljen še letos tudi v Vojniku in drugod. Vrednost takšnega kluba je v tem, da jih ustanavljajo na željo alkoholikov samih, kar je najboljše poroštvo za uspešnost njegovega delovanja. Dolžnost naših šol kot najbolj množičnega in najmočnejšega vzgojnega dejavnika ter prosveti-telja širokih ljudskih množic j0> da se v boj zoper trdovratnega sovražnika našega naroda —’ alkoholizem — vključijo z vso svojo avtoriteto, strokovnostjo ib plemenitimi nameni. POJASNILO Zaradi obilice aktualnega gradiva, kj smo ga morali objaviti v tej številki lista, bomo z nadaljevanjem izvlečkov iz poročila 0 uresničevanju programa republiškega odbora in njegovih organov nadaljevali prihodnjič. SVET OSNOVNE SOLE LJUBLJANA-VIC nazpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO (PRU ali P) za določen čas. Nastop službe takoj! — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA NIŽJIH RAZREDOV, za določen čas. Nastop službe s L 1. 1970. — PREDMETNEGA UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA VIŠJIH RAZREDOV, za določen čas. Nastop službe s 1. 1. 1970. Pogoj je znanje angleščine in matematike za to stopnjo. Razpis velja 15 dni po objavi. POSVETOVANJE o šolskem sistemu v Sloveniji Uredniški odbor nove slovenske (filozofske) revije »ANTHRO POS" je sklical posvetovanje o problemih šolskega sistema v Sloveniji z namenom dati udeležencem priliko, da povedo svoja mnenja o trenutnem stanju šolstva pri nas, o potrebi sprememb in dopolnitev sistema. Delovnega sestanka so se udeležili številni aktivni izvajalci vzgoje in izobraževanja, organizatorji, predstavniki prosvetnih oblasti, skratka, več ji del onih, katerih posebni interes je teorija vzgoje in izobraževanja. Organizatorji posveta so menili, da je dobro sklicati ljudi iz najširšega kroga odgovornih in aktivnih na področju šolstva. Udeležba najvidnejših predstavnikov posameznih institucij (več kot sto navzočih), živahna razprava, številni predloženi referati in številni dodani ob samem posvetu, priporočajo, da je uredniški odbor »ANTHROPOSA« dosegel svoj namen in obogatil za nova spoznanja neposredno precejšnje število vključenih v 'sitem šolstva od najnižje do najvišje stopnje in posredno vse bralce revije, v kateri bo objavljeno gradivo posvetovanja. Naslovni referat je povzel po obširnem predloženem gradivu dr. Pediček. Referat je po njegovi izjavi povzetek elaborata, izdelanega za Pedagoški institut. Avtor je navzoče pozval z željo, da bi o referatu spregovorili, povedali svoja mnenja in z novimi vidiki obogatili vsebino njegovega teznega gradiva. Ker so drugi referati osvetljevali različne vidike šolstva, organizacije, kontrole, izvajanja, pogojev, uspešnosti, potreb po razširitvi in poglobitvi odnosov, proučevalnih metod itd., je razumljivo, da je uvodni zastavek diskusijska problematika presegla in posvetovanje je krenilo bolj v ugotavljanje napak in slabosti izvajanja izobraževanja In vzgoje, kot pa prispevalo k razvozljanju ključnega problema sistema šolstva pri nas. Tako posvetovanje ni dalo konkretnih predlogov za izboljšanje razmer v šolstvu, na primer s spremembo te in te stopnje, teh in teh oblik sistemske zgradbe, pač pa je natovarjalo parcialne in globalne vtise o nezadostnih rezultatih, nezadostnih in nerazvitih oblikah vzgajanja in izobraževanja in o zaostajanju v primerjavi z našim širšim in najširšim družbenim okoljem. Posvetovanje je in tacite nakazalo potreb po redigiranju določenih intencij predlagateljev novega ali izpremenjenega sistema šolstva pri nas. Izkazalo se je namreč, da se ta sistem ne more »od spodaj«, da je najprej potrebno ugotoviti: Kaj je sistem šolstva? In dalje: Kaj je sistem šolstva, kaj pa sta izobraževanje in vzgoja neposredno? Usklajevanje intencij vodstvenih, proučevalnih in nadzornih institucij z neposredno vzgojo in izobraževanjem bo moralo v bodoče preiti okvire »učitelj—učenec«, s tem pa bomo prestopili dosedanje okvire. ki še niso zagotavljali vsebinskih premikov v samoupravljanju ali bolje k samoupravni praksi. Prav v tej praksi so se namreč v zadnjem času pojavljale oblike, ki so celo daleč stran od samoupravnosti. Zdi se torej, da nekateri faktorji šolstva različno pojmujejo novo, napredno, dobro, uspešno; in če je temu tako, potem bo najprej potrebno privesti vse na podobni skupni imenovalec, ki bi naj zagotavljal: istosmiselnost naporov neposrednih izvajalcev vzgoje in izobraževanja, smotrno koordinacijo s posrednimi izvajalci, predvsem pa mnogo večjo udeležbo potrošnikov neposredne vzgoje in izobraževanja, o katerih na posvetovanju sploh ni bilo govora. Nemogoče bo namreč vzgajati in izobraževati, ne da bi dali učencem vseh profilov, vrst in stopenj pravico do postopnega sooblikovanja programov, izvajanja, dograjevanja, izpopolnjevanja in doseganja polne smotrnosti šolske teorije in prakse. Nadalje bo potrebno pozvati h konstruktivnemu sodelor vanju doslej skoroda izključen vendar pomemben faktor vzgoje in tudi izobraževanja, rio je starše kot sovzgojitelje in oblikovalce osebnosti mladih. Znanstveno raziskovalno der lo v šolstvu ne bo nikdar doseglo svojega namena, če ne bo izdelalo metodologije funkcioniranja sistema šolstva, če ne bo doseglo polne plastičnosti in polne dimenzije problematike, če ne bb jasno opredelilo vloge enih in drugih faktorjev, če ne bo uvidelo, da je pretirana enotnost v različnem slaba, da hromi in ne pobuja napredka. Razumeli bomo iz navedenega in poznanja situacije, da je iz predloženega gradiva in vsega posvetovanja nujno rezultiralo protislovje: Na področju šolstva je potrebno sistematično in programirano raziskovanje in — v sedanji situaciji' se ne smemo obremenjevati z dolgoročnimi raziskovalnimi programi in s tem obremenjevati našega dela; razmere so prezrele in najprej je potrebno odstraniti brez obotavljanja in čakanja številne napake in slabosti. Tu .ni kaj ugibati, vsem je jasno, kaj je dobro in kaj ni, zate takoj odpravimo slabosti. Težnost temeljnega referata Sistem šolstva v Sloveniji je bila tako postavljena v drugi planv potrebe po takojšnjem spreminjanju in odpravljanju napak pa je potrebno šteti le kot' zadostno diagnozo, kateri nobena teorija ne more pomagati, poprej je potrebna temeljita.terapija. Ko bodo odpravljene mnoge manjše in večje očitne napake} pomanjk- ljivosti in slabosti, bo mogoče ugledati sedanji sistem v optimalni izvedbi in šele takrat bo mogoče postaviti k današnji problematiki novo, boljšo tezo, ji dati ustrezno kvalitetno ekstenzivno in intenzivno hipotezno zasnova-nost in šele tedaj bo mogoče dosedanjim strukturam vgraditi boljše etaže ali pa celo dograditi na novih temeljih novo. Teza pa bo morala sloneti na temeljitih predpostavkah, ki bodo jasno opredeljevale dimenzijo novega, bolj učinkovitega in ustreznejšega, na račun prejšnjega nedoraslega vsakokratnemu napredku širše in daljnje okolice. Slabosti nekega • sistema, neodpravljene, ne morejo implicirati drugi sistem kot svoje nadomestilo, dokler ni bila izvedena sanacija obstoječega, Mnogi referati so nazorno osvetlili slabosti, nedomišljenosti in predlagali določene ukrepe. Oglejmo si nekaj teženj v luči diskusije. NEKAJ ZNAČILNIH IN KRITIČNIH PRIPOMB IZREČENIH V RAZPRAVI: L. Z.: Na obrtniški stopnji je popolnoma jasno, da je orodje polovica mojstra. V šolstvu pa nimamo nobene metodologije, kako bi svoje delo Izpeljali. Nobena reforma ni orala ledine v popolnosti. Logike nekega odkritja ni mogoče aplicirati na drugega. . K.: Znanje brez metode,je truplo, pot metode je pot ustvarjanja, janja. Pedagoško raziskovanje še ni znanstveno raziskovanje, če ne sloni na znanstveni metodi. S.: Načelo samostojnosti bi moralo biti načelo permanentne vzgoje. Toda samousposabljanje Je kot princip le deklarativen, ne pa izveden v praksi. Krivda slabosti naSega Izobraževanja leži v frontalnostl in uniformiranosti' našega sistema (že v osnovni šoli). Uniformni šolski sistem je nujno kritizirati, ker ne vzgaja k samostojnosti. Problem šolstva je širši problem kulturne politike. Skozi občila prodira barbarska kultura, hedonizem, seksualnost, agresivnost in primitivnost Vzor-cev,- Skrbetl in preprečiti bi morali, da družbena politika ne bo Izpodkopala vzgojne funkcije šole. K,: Naš družbeni razvoj po vojni kaže tri stopnje, ki niso v prid dobri kadrbvski politiki, to so: manipulativno, meritoritativno In stm-plifikativno obdobje. Ker se silnice teh treh še vedno prepletajo in občutijo, je težko kadrovati najsposobnejše. Odličen učitelj v osnovni šoli še ni dober ravnatelj šole. Splošno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela pri nas je še zelo nizko. Najnižji nivo je še vedno na učiteljiščih. V pripravi, to je v šoli, moramo imeti najsposobnejše ljudi, bolj kot v proizvodnji sami. Avtomatizacija naše družbe v komunalnem sistemu, drobljenje v infrastrukture ni primerno za vse oblike dejavnosti. Avtarkija znotraj komun je večjim uspehom v šolstvu škodljiva. Odvisnost šolstva od gospodarstva Je bolezen. Ta odvisnost pa se stopnjuje prav do servilnosti. Utilitarizem je z ozirom na prej povedano v nasprotju z gospodarskim razvojem. Ne smemo vzgajati zgolj za delovna mesta. Gospodarstvu v škodo Je primitivno podrejanje gospodarstvu. Šolstvo se mora napajati Iz več vidikov. Na področju šolstva ne smemo ravnati kot nerazvita dežela, ki hlastno maši vrzeli — postopati moramo smotrno in umirjeno. V.: Pedagoške akademije so med najbolj zanemarjenimi šolami. Idejnosti ne smemo razglašati zgolj kot uradno soglašanje s samoupravnim sistemom. Konflikt družbeno-ekonomskega vidika In družbeno-političnega procesa In sistema je navzoč, pozabljamo pa na vidik človeških poštenih odnosov. K.: Protislovje obstoji med enakostjo in svobodo, to sta dva protislovna elementa. Tega ne bo mogoče drugače rešiti kot s pametnim ravnovesjem. Drugo protislovje predstavlja nujnost socialne družbe in škodljivost socialne diferenciacije. Obstoji strah, da ne bi šolstvo poglabljalo socialne diferenciacije. Nesmisel je, da bi edino šolstvo bdelo nad socialno diferenciacijo. Prednost je treba dati nacionalnemu vidiku, Srednje šole pri nas so najmanj 10 Vo pod evropskim nivojem (gimnazije). Vprašanje je, če smo pripravljeni ni reformo kadrovsko, formalno, vsebinsko? Elementi didaktike pri nas so povsem osnovnošolski. Šolstvo se zateka k odrejanju in administrativnemu poslovanju. T.: Vzgojno varstvene ustanove zajemajo pri nas 12,5 "U otrok, v Jugoslaviji 8 •/«, na vzhodu 70 do 80 "/•. na zapadu prav tako. Ce nimamo dobrih kadrov, pa imejmo vsaj dobre učbenike. Bolje bi morali biti vsebinsko pripravljeni na učne načrte in učbenike. Mnogokrat se vprašujemo, kdo izvaja reformo. Mladina rabi več »podbude in to pravočasno. V šoli učenci dobijo samo 0,1 vir informacij. Drugi vir pa je živ' ijenje samo. Če govorimo, da smo uspeli z verifikacij o gimnazije dvigniti ni'’0 teh šol, tedaj se lotimo verifikad' je univerze, oddelki so neopreralj®' ni, kandidati zaradi velikega števil® ne zmorejo dobiti prepotrebne*® kontakta z docenti; en docent u® 50 študentov, ali je to sploh še p°' uk? Študent mora priti do predavatelja. , M.: Izobraževanje oblikujemo * ozirom na naše možnosti, ne pa * ozirom na potrebe. Vrsta šol obstaja, ker obstajal0 profesorji, četudi ne potrebujem0 kadrov. Vrsta šol nima perspektive m zato nima pritoka. Šolstvo pa mora biti priprs0* dela na širokem družbenem p°a ročju. Sola mora biti priprava na iiV' ijenje. . S tem pa je šolstvo Integra'01 del proizvodnjo kot njena priprav®' Mnogokrat se šolstvo kot fakt°z družbene integracije pretvori v f®# tor družbene anarhije. Navedene izjave posamezni^ referentov in predvsem disku' tantov pomenijo izredno ekstenzivno in intenzivno oceno V0^?. be šolstva v trenutni situacij;1' Razumljivo je, da se posvetovanj* ni organiziralo z namenom P01/' darjati pozitivne kvalitete današnjega šolskega sistema pri naS' ampak predvsem poizvedeti možnostih koordiniranega dela n» tem področju. ^ Zastavek je bil pravilen. P0' svetovanje je zbralo mnogo sU'0' kovnjakov raznih družbenih zn® nosti, pedagogike in praktik0' Miselni in problemski krog nd0' ležencev je bil tak, da bi smotrno služil tudi za naprej- ^ se bo predlagatelj tega pr°ie*.e. v dobri meri tega zavedal in J mu prisluhnil, lahko dosež«nU določen pomemben uspeh, f®. ? bo pristal na modificirane cil ’ smotre, metode, grupiranja, 1 daj bo iz globalno in odprto z®^ mišljenega razlikovalnega ma nastala kopica parcialn05 ’ katere bodo s svojo divergen povzročile še večja dejanska Pri, tislovja od današnjih zgolj p sprotij. j Simpozij o sistemu šolstva n . na nek način ostane kot ko^P tentna pozicija, katero si j® s ^ svetovanjem izboril. Igor Pl®SK" Invalidni otrok v razredu Kljub vedno večji skrbi za zdrav razvoj otrok je med nami še precejšnje število otrok s psihičnimi ali fizičnimi motnjami. Bodisi da se otrok rodi z določeno okvaro, ali mu je le-ta ostala Po preboleli bolezni, ali pa je posledica določene mehanske poškodbe. Medicinska znanost z nenehnim razvojem rešuje čedalje Več življenj, posledice zdravljenja, lažje ali težje, pa ostanejo. Med otroki z motnjami v telesnem razvoju sestavljajo opazno število telesni invalidi. Mnogi °d teh se usposabljajo v posebnih vzgojno-zdravstvenih ustanovah. V zavodu za usposabljanje Invalidne mladine v Kamniku se Izobražuje in zdravi 186 invalidov v starosti od 7. do 18. leta. Čeprav so glede na diagnozo zelo raznoliki, jih je od celotnega števila kar 42, ki so preboleli otroško paralizo. Danes, kakor vemo, ie ta bolezen že redkost, toda ntroci, ki so obolevali pred desetletjem ali več, so danes še šo-Jnrji. Tudi obolenje hrbtenice in kolkov ne upada (v Kamniku jih is skupno 35), raste pa uspešnost zdravljenja. Upadlo je število poškodovancev z razstrelivom, med-iorn ko narašča število invalidnih otrok — žrtev prometnih nezgod. Stopnje invalidnosti ni mogočo vedno pojmovati le na osnovi Zdravniškega spričevala. Včasih 26 lažja telesna prizadetost po-vZroča globoko osebnostno motenost oz. zmanjšuje sposobnost Vključevanja v normalni tek življenja. Otroci, ki se usposabljajo v po- ustanovi in podobno. Ob srečanju z invalidnim otrokom naj bi učitelj pomislil tudi na to, kakšen odnos so imeli starši do svojega otroka. Ali niso bili v prepričanju, da imajo pred seboj bolnika, pretirano popustljivi in so ga razvajali? Zal pa ni tudi izključeno, da svojci ne bi prikrivali otroka oz. otrokovega defekta pred okolico. Sploh pa moramo pri delu z otrokom upoštevati, koliki del predšolske dobe je na račun zdravljenja prebil v bolniški sobi, morda celo v bolniški postelji. Tak otrok je brez dvoma močno prikrajšan za prepotrebne vednosti in izkušnje, ki si jih zdrav otrok pridobi z raziskovanjem in nenehnim odkrivanjem predmetov in pojavov v svoji okolici. Torej moramo ob srečanju z invalidnim otrokom v razredu pomisliti na vse te možnosti in v odnosu do otroka tudi iz tega izhajati. Tak malček, ki je dodobra okusil življenje po bolnišnicah, bo ob vstopu v šolo pogosto zelo zaupljiv in neresen. Učiteljica bo zanj le ena izmed »tetic«, ki ne nosi bele halje. Če ima na te »žene v belem« kakšne neprijetne spomine, se lahko zgodi, da jih bo prenesel tudi na učiteljico. Svojega fizičnega defekta se še ne zaveda, sam si zelo spretno pomaga s prizadetimi rokami ali nogami. 2e tu pa je treba računati s hitrejšo in močnejšo vzburjenostjo, kadar česa ne zmore ali se mora čemu odreči. Niso pa redki tudi taki novinci, ki so pretirano tihi, ubogljivi, kakor da vijanje invalidovih sposobnosti. Naloge naj bi bile takšne, da jim je kos, vendar pa naj ne podcenjujejo invalidove sposobnosti. Ker je najhujše ponižanje za invalida, po izjavah mnogih fizično prizadetih oseb, prav pomilovanje. Bodisi, da je to izrečeno na najprimitivnejši način z besedo, ali pa ga izraža celotno ravnanje z invalidom. Priznam, da nam je včasih kar težko točno razmejiti, do kod seda sodoživljanje, naše razumevanje invalidnih oseb in kje se začne usmiljenje oz. pomilovanje. Kadar se znajde invalidni mladostnik sredi radovednih pogledov, morda celo vprašanj, novega okolja, se zgodi, da se vede kaj nenavadno, negotovo ali pa izzivalno. S tako reakcijo se namerava pred novimi ljudmi zavarovati, a vzbuja še večjo po«-zornost. Neprecenljivega pomena za zdravo osebnostno rast mladega invalida je ukvarjanje z najrazličnejšimi svobodnimi dejavnostmi. Dobro je, če ta dejavnost preraste v hobi, ki izpolni marsikatero samotno uro tudi v poznejšem življenju. Pričakovali bi, da privlačijo fizično prizadeto osebo bolj mirne, sedeče dejavnosti kot npr. branje knjig, igranje šaha ipd., toda praksa kaže, da so zelo priljubljene tudi dinamične tekmovalne igre: sedeča odbojka, plavanje, namizni tenis ipd. Prav neverjetno je. kako ti mladinci preostanek svojih telesnih sposobnosti v sproščeni igri uveljavljajo. Posebna opora invalidnemu mladostniku je pravilna usmeritev v poklic. Ob spoznanju, da si bo zmogel z delom sam služiti svoj kruh, zbledi marsikakšna psihična motnja in celoten osebnostni razvoj krene po normalnejši poti. M. Mrčela Oris kronologije delavskega gibania na Slovenskem Republiški svet ZSS je Izdal »Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskerr 1867—1968«, ki so ga pripravili in uredili sodelavci ljubljanskega inštituta za zgodovino delavskega gibanja. V zgoščeni obliki so opisani glavni dogodki našega delavskega gibanja od takrat, ko je nastajalo prvo slovensko delavsko društvo do današnjega časa. To je dejansko prvi poskus prikazati razvoj slovenskega delavskega gibanja v kronološki obliki, tako da bo mogel rabiti tudi za hitre informacije, ki si jih velikokrat želimo, a jih ne moremo najti zaradi pomanjkanja ustrezne literature o tem. Vse gradivo je razvrščeno v štiri poglavja: I. 1867—1913 (uredil Pavel Dobrila), n. 1918—1941 (uredili Alenka Nedog In Milica Kacin-Wohinz), III. obdobje narodnoosvobodilnega boja 1941—1945 (Štefka Zadnik), IV. , obdobje socialistične graditve 1945—1967 (Ivka Križnar in Miroslav Luštek). Knjižica je izdana v počastitev 50. obletnice ustanovitve KPJ — ZKJ. SKOJ in sindikatov. V svojem predgovoru so avtorji zapisali .Tied drugim naslednje: ». . Oris upošteva celotno slovensko narodno ozemlje, ne glede na kakršnekoli državne in upravne meje, ki so še in še režejo slovensko narodno ozemlje. V tem oziru pri izbiranju dogodkov ni bilo težav; težje je bilo zbrati dogodke po časovni liniji, po razvojnih fazah, ker je delavsko gibanje doživelo v sto letih silne spremembe. Medtem ko je do leta 1941 bilo eno, od smeri v tedanjem političnem in družbenem življenju, je v dobi NOB postalo odločilni dejavnik družbene preobrazbe, v dobi socialistične graditve pa se je dejansko zlilo z vsem državnim in družbenim življenjem v integralno celoto. Zato smo se pri izbiri dogodkov iz .povojnega življenja morali omeqiti predvsem na delovanje sindikatov. Oris kronologije tako sam po sebi kaže pomembno razvojno stopnjo v delavskem gibanju in je po svoji sestavi tako tudi logično razdeljen v poglavja, ki kažejo štiri razvojne dobe delavskega gibanja pri nas . . .« Knjižica »Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867— 1968« stane deset dinarjev — naročite pa jo lahko pismeno ali ustno pri komisiji republiškega sveta ZSS za kulturo in izobraževanje, Ljubljana, Dalmatinova 4. OBISKALI SMO OSNOVNO ŠOLO PRIMSKOVO NA DOLENJSKEM Oddaljena in stara šola, pa vendar .., linorez n *h vzgojno-zdravstvenih usta-Sjs, ah, imajo manj neposrednih Vs5°v s širšim okoljem in jim je, jr3 za začetek, prihranjena mar- °trot?na grenka izkušnja. Veliko šojV* s fizičnimi okvarami pa se 2(j v normalnih pogojih, med sošolci, ki so v veliki v ne dvomim, razume-hoi°ci> včasih pa tudi hote ali ne- v idealni sredini je in-hia* . otrok glede na zdrave za &«: ....... brezobzirni. var Uc^ Srcuc na zuiavc tisto^aj prikrajšan. Dobro je, če ttra’ 2a Lar je prikrajšan na eni ai> nadomesti z uspešnostjo j)orugem področju. Nzvs?ben vpliv na osebnostni v D invalidnega šolarja imajo tli c‘S0^sLi dobi doživeti psihič-bg , eVesi, npr. nastanek poškod-iteV bolneSa otroka od do-ft> bivanje v zdravstveni *>S en.....a.. V cELjtf D' FINŽGARJA razpisuje Prosto delovno mesto Vzgojitelja pogoj: ^šja ali visoka izobrazba ed. smeri. Praksa zaželena so brez lastnih želja in hotenj. V kasnejših letih se prvi kaj radi zatekajo v nebrzdane izbruhe, drugi pa so nagnjeni k pasivnosti, skopemu besednemu izražanju in revni domišljiji. Kritični realist se začne zavedati, da se razlikuje od svojih zdravih vrstnikov. Ta ugotovitev mu še ne povzroča bolečine niti občutka manjvrednosti. Svoj defekt je pripravljen, kadar bi bilo to v zvezi s kakšno ugodnostjo v razredni skupnosti, celo postavljati v ospredje. Vendar pa je primer želelnega stavka pri vseh enak: »O, da bi bil zdrav!« Prave krize se pojavljajo v predpuberteti. Seveda pa mu okolica, posebno pa vzgojitelji, lahko te krize omilijo ali pa še povečajo. Izhodišče v odnosu naj bi bilo dosledno upoštevanje in raz- OSNOVNA SOLA PLANINA PRI SEVNICI razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas Pogoji: PRU ali U. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Jesen je, zato je vožnja z avtom še posebno lepa, ko zavijemo iz Kostrevniške doline proti Jel-ščam. Brž mine 18 km. ki jih je treba prevoziti od Litije do Prim-skovega na Dolenjskem, majhne vasice na hribu, kjer je gotska cerkev z ostanki obzidja iz časov turških napadov. Pod cerkvijo stoji tesno prilita ob hribu stavba, ki ji pravijo šola. Bolj je podobna enodružinski hiši kot šoli (do leta 1953 je bil to občinski dom), kjer letos obiskuje višje in nižje razrede 62 učencev, ki prihajajo v šolo iz 18 okoliških vasi in zaselkov. Šolska stavba ima dve učilrfi-ci, čeprav druga, ki je na podstrešju, skoraj ne zasluži tega imena, tako je tesna. Strop je poševen in učenci v zadnji klopi stojijo s sklonjeno glavo, če so vprašani. Poleg učilnice je kabinet. Vanj ne vodijo vrata, ampak majhna lina, podobna oknu. Skoznjo lahko zlezejo le učenci. Pa vendar je šola. čeprav majhna in neprimerna, urejena in vsak prostorček izkoriščen. Tudi učiteljevo stanovanje obsega samo majhno kuhinjo in sobo. Pred hišo je tesno igrišče. Če otrokom žoga zleti čez mrežo, se po strmem bregu zakotali daleč, daleč v dolino. In vendar obiskuje to šolo 62 otrok, ki se tu učijo in igrajo. In pridno učijo. Radi berejo, radi recitirajo. Lani so se dopisovali z učenci osnovne šole Prežihov Voranc iz Ljubljane. Pionirji iz Ljubljane so jim pošiljali stare knjige in svoje šolsko glasilo. Tako je bilo lani. Letos jih o tem nisem vprašal. Lepo bi bilo, če bi jih pionirji iz Ljubljane tudi obiskali. Morda pozimi, ko so tu lepi tereni za smučanje in sankanje, ali na pomlad, ko se začne delo. Videli bi. kako njihovi vrstniki daleč v hribih preživljajo svojo mladost. Ljudje se tu preživljajo predvsem s kmetijstvom, le malo jih hodi v dolino na delo. Veliko pijejo šmarnico in tolčenec, kakor pravijo moštu. Pijejo starši, dajejo pa tudi otrokom. Učitelji so prav temu problemu posvetili veliko Časa. Lani so celo ustanovili abstinentni krožek, vendar ni uspel. Velja verjetno tisto, kar nam je povedal učenec Jože (lani) : »Rad bi pristopil h krožku, vendar se starejši norčujejo« ŠTIRJE NOVI ZVEZKI PROSVETNEGA SERVISA »rostorih Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani (Trg fran-s.Sae revolucije) je te dni odprta IV. samostojna razstava akadem-slikarja prof. Igorja Pleska. Razstavljenih je 14 tihožitij (olj) l’skega živalskega sveta. Na gornji sliki: I. Pleško — V ateljeju, Zagotovo bi morali zvezki Prosvetnega servisa v zbirki Umetnost in kultura dobiti širšo kritično presojo; predvsem bi bil dolžan dnevni tisk posredovati kaj več kot informativni zapis, saj Prosvetni servis s takimi izdajami, kot jih poznamo že vrsto let, lepo izpolnjuje vrzeli pri tiskanju tistega leposlovja, ki sicer ni deležno razkošnih knjižnih izdaj, zato pa po svoji vsebini povečini ustreže gledališkim amaterjem, šolam, izobraževalnim smotrom. Ze dejstvo, da so šolniki včasih v zadregi za odrsko igro, ki jo lahko izvaja mladina, v zadregi glede izbire snovi za proslave, ki naj ne bi bile stereotipne, opozarja le na nekatere vidike, ki govorijo v prid izdajam Prosvetnega servisa; hkrati pa je treba povedati, da je večina zvezkov Umetnosti in kulture v tisku zamolčanih; najmanj, kar pač pričakujemo od tiska, je, da vsaj informira o poglavitnih domačih natisih. V Dramski knjižnici je Prosvetni servis natisnil trodejanko Vinka Trinkausa »Maščevanje«. Igra ie označena kot psihološka drama iz časa NOB. V igri se prepleta intimno življenje družinskih članov z nujo opredelitve do okupatorja in NOB. Motivno »Maščevanje« ne prinaša nič bistveno novega, igro bi kazalo imenovati ljudski tip dramskega dela na temo NOB. Avtor jo je spisal dokaj preprosto, ne brez ohlapnosti, vendar fabulativno za preproste igralske zahteve. V nasprotju s P. Kozakovo »Afero«, kjer pride idejna zgoščenost — gotovo ob drugačni vsebini — do polne veljave, pa je pri Trinkausovi igri dosti zunanje poenostavljenega; zdi se, da ponekod manjka izrisanosti nekaterih oseh, dialogi so mestoma papirnati. Avtor je napisal »Maščevanje« brez večjih pretenzij, veselje do dramskega oblikovanja mu je bilo vodilo pri pisanju amatersko odrskega dela. Levstikov »Martin Krpan« je kot klasično delo slovenskega pripovedništva gotovoda zamikal marsikoga pred Mirkom Mahničem, da bi izoblikoval na temeljih Levstikovega blestečega dela učinkovito dramsko igro (npr. Govekar), ki naj bi ohranila odličje te pripovedi v enako razgibani dramatizaciji. Mirko Mahnič je pri svoji dramatizaciji »Martina Krpana« upošteval Levstikovo predlogo v'največji možni meri, sam pa je dodal uvodoma in na zaključku Lev- stika ter šolarje, slednji nastopajo tudi v medigrah. Očitno pa je, da v prozi tako živi »Martin Krpan« tudi tokrat ni mogel dobiti enako žive in dinamične adekvatnosti v dramski realizaciji. Medigre s svojo pripovedno — ne igrano! — vsebino to še bolj potrjujejo. Dramatiziranega »Martina Krpana« imenuje M. Mahnič kot slavnostno igro ter opozarja, dia si zamišlja uprizoritev nad stvarnimi načini gledališkega izražanja. Navzkrižje pripovednega— pogosto ne igranega — in dinamično razgibanega, ne v dejanju, marveč v pripovedi, govori le o tem, da so konfliktne situacije ali celo vrh (Krpan—Brdavs ipd.) v navzkrižju med igro in pripovedjo. Nastop fantov, deklic, šolarjev služi dvojnemu: njihov nastop daje dramatizaciji nek most med sedanjostjo in zgodovinsko preteklostjo, po drugi strani pa si M. Mahnič z medigrami pomaga pa pripovedno razjasni dogajanje, kar je nesporno zoper dramsko bit igre. Levstikovo kratko in ubrano besedilo ne nudi oporišč za dramatizacijo. zato M. Mahnič kljub dobronamernosti ni mogel uspeti. Vendar pa bo lahko »Martin Krpan« v odrski prireditvi s pridom služil za odrsko uprizoritev po šolah, saj je oživljena podoba Levstikove povesti kljub nedramatičnosti lahko mikavna tako za šolske izvajalce kot gledalce. Ivan Strmole je poskrbel za re-citalno prireditev Cankarjevega »Martina Kačurja«. Uspela prireditev Kosmačeve »Balade o trobentu in oblaku« je dala prireditelju izkustvena oporišča, da se je s pridom lotil enega osrednjih Cankarjevih tekstov. Recital »Martin Kačur« temelji na zvestobi Cankarjevemu proznemu izvirniku, vodilo pa je bilo: ne dramsko, marveč reci talno oživiti besedilo na tak način, da je osredje izvir- nika zaobjeto v organsko celoto z enako razvidnimi idejami, kot jih je podal Cankar, le da recitalni nastopi posameznih oseb, dogajanj, konfliktov, oživljajo »Martina Kačurja« na prireditveni ravni. Prevladujoči recital pa daje mestoma možnosti »poligre«, na kar je Strmole posebej opozoril v napotilih. Avtor opozarja tudi na svetlobne efekte kot sestavine uprizoritve prav tako pomembna je glasbena spremljava. Besedilo prireditve kaže. da se da s pridom poslužiti recitala in tako oživiti »Martina Kačurja« na neki drugi ravni. V Dramski knjižnici je Izšel tudi prevod mladinske igre »Čarovnik iz 'Oza« Franka Lymana Bauma Za dramatizacijo je poskrbela pravzaprav Elisabeth F. Chapman. potem ko je Baumova otroška knjiga izšla 1930. leta. Devet let kasneje so posneli film, ki je dolga leta krožil po svetu, po vojni so ga tudi pri nas predvajali. Mikavnost »Čarovnika iz Oza« je bržčas v dvojem: prijetna fabulativnost druži fantazijo in humor, r>5> drugi strani pa ponuja življenjski optimizem s spoznanjem, da je sreča v ljudeh samih, le potruditi se morajo, da najdejo tisto, kar jih osrečuje. Nevsiljivo vzgojna igra daje posredno tudi vrednote, ki so blizu otrokom, ki želijo priti do nekih spoznanj in vrednot na igriv, prijetno zdrav način, pač v skladu z leti in dojemljivostjo. Igra je nekoliko zahtevna glede menjavanja scene, vendar jo ift^sko lahko izvajajo tudi na manjših odrih. V zadregi po sila redkih mladinskih odrskih tekstih to ni bil izhod v sili. marveč premišljen izbor, ki se ga kaže oprijeti tudi pri šolskih prireditvah. »Čarovnika iz Oza« je prevedel Bogdan Gjud. za napotila režiserju pa ie poskrbel s spremno besedo Janez Povše. I. G. Z avtomobilom smo prispeli sem gor v pol ure. In bil je prijeten izlet. Bolj težko pa je za učitelja, ki nima lastnega avtomobila, a ima opravek na matični šoli v Šmartnem pri Litiji. V zimskem času odide na dolenjsko stran do železniške postaje Gaber, ki je oddaljen 5 km, nato z vlakom do Ljubljane in od tam z vlakom ali avtobusom v Litiji in avtobusom v Šmartno. (Peš je več kot štiri ure.) In zakaj smo danes tu, na Primskovem? Občinski aktiv za slovenski jezik je pripravil učni nastop v kombiniranem oddelku (5. in 6. razred). Slovenski jezik poučuje učiteljica Silva Uršičeva, ki je tu s svojim možem že deveto leto. Prisostvovali smo učni uri slovnice. In kaj smo ugotovili? Da je znanje slovnice podobno kot v večjih šolah, kjer poučuje učitelj v dosti lažjih razmerah. Kako je tovarišica Uršičeva to dosegla? Pri svojem delu je dosledna, natančna in izredno potrpežljiva. Dosegla je, da se učenci. ki prihajajo v šolo z majhnim besednim zakladom, lepo izražajo. lepo odgovarjajo na zastavljeno vprašanje, radi berejo in radi pišejo. In radi imajo šolo, saj pri svojih učiteljih najdejo vedno dovolj razumevanja in ljubezni. Tovarišica Uršičeva bo odšla kmalu v predčasni pokoj. In tako tudi njen mož. Skoraj vsa službena leta sta prebila na oddaljenih šolah. Imela sta celodnevni pouk. zato ni prav nič čudno, če so jima moči opešale in ne bd zmogla delati do polne pokojnine. Da bi se preselila tik pred upokojitvijo, se ne splača. Ko smo se tako pogovarjali o temnih straneh učiteljskega poklica, sem razmišljal: Ali ni krivično, da morajo predčasno v pokoj, da bodo imeli nižin pokojnino ljudje, ki so se izčrpali na najtežjih delovnih mestih? Te krivice se gotovo zaveda tudi tovarišica Uršičeva. Vendar se mi zdi. da ne razmišlja več veliko o tem. Kot je pripovedovala. so bili časi. ko je v enem razredu (in seveda ža eno plačo) poučevala toliko otrok, ki bi jih danes razdelili med tri učitelje. Vse to ie prenesla, in tudi v prihodnost gleda vedro, ker ima rada svoje delo in otroke in ker ima v sebi nekaj, kar je danes tako redko: idealizem. Miloš Djukič ŠPORTNO TEKMOVANJE JE VZPOSTAVILO STIKE MED DIJAKI V VIDMU IN NOVI GORICI Za prijateljstvo na meji OSNOVNA ŠOLA TONČKE ČEČ, TRBOVLJE ponovno razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas. Pogoji: PRU ali P z diplomo. Sprejmemo tudi absolventa PA ali fakultete za določen čas do 30. 6. 1969. Sola plača 75 % prevoznih stroškov. Razpis velja do zasedbe de-. lovnega mesta. Športno tekmovanje je omogočilo navezavo prvih prijateljskih stikov med dijaki elektro gospodarskega šolskega centra »Branko Brelih« v Novi Gorici in šolske-ga industrijskega tehničnega inštituta ITI v Vidmu. Začelo se je že lani> letos pa so sklenili, da bodo to obliko prijateljskega sodelovanja načrtno gojili in da jo bodo prenesli še na druga področja Pedagoškega dela. Predstavniki ITI, kjer se vzgajajo mladi strokovnjaki strojništva, elektrotehnike, gradbeni-i a aeronavtike, so letos obiskan Novo Gorico in vrstnike v centru »Branka Breliha«. Z njimi S?i *S<1 ogov°rili za srečanje v atletskih disciplinah. Do tega tekmovanja je prišlo 26. junija, Pa je 70 italijanskih in naših dijakov. 2e takrat so glad- ko zmagali Novogoričani. Res pa je, da so skupna prizadevanja in prijateljsko srečanje samo važnejši od izmerjenih rezultatov. Ti nam le dokazujejo, da so dijaki zmagovite šole na solidni stopnji telesne kulture, kar je v veliki meri zasluga fizkulturnega učitelja Karla Vončine. 8. novembra je prišlo do povratnega srečanja, ki je bilo tokrat v Vidmu. Reprezentanca gostujoče šole je štela 18 izbranih dijakov. Obe tekmovalni vrsti sta se postrojih na videmskem mladinskem stadionu. Sprejem je bil slavnosten, kot ga znajo prirediti naši sosedje. Spregovoril je predstojnik šole ITI dr. inž. Gastone Conti. V njegovem govoru je bil tudi odmev nedavnega srečanja Tito-Saragat V petih od osmih disciplin so zmagali Novogoričani. Več kot 3000 gledalcev je burno navijalo, pozdravljajo pa je tudi vsako športno potezo in teh ni bilo malo. Novogoriške dijake — čeprav so zmagovali — je odlikovala skromna zadržanost. To je vzbudilo pri gostiteljih še več simpatij. Po tekmovanju so dijaki in pedagogi skupaj kosili, v prijateljskem razgovoru pa so se domenili za nova srečanja. Tako bodo priredili skupno tekmovanje v orientacijskem teku in v smučanju. Skrbeli bodo, da bodo ostali ti stiki redni in da se bodo razširili še na druga področja pedagoškega dela. Zgledu teh dveh šol bodo prav gotovo sledile tudi druge. SaS STRAN i OSNUTEK STATUTA osnovne šole »Ketteja in Murna« v Ljubljani Skupina sodelavcev republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in sodelavci osnovne šole »Ketteja in Murna« v Ljubljani so pripravili osnutek sprememb in dopolnitev statuta te šole. Osnutek je obravnaval svet šole in druž-beno-politične organizacije v šoli. Statut osnovne šole »Ketteja in Murna« ima tale poglavja: temeljne določbe; življenje in delo šole; organizacija samoupravljanja; delovna razmerja; informiranje in poslovna tajnost; družbeno-politične organizacije; končne določbe. Danes objavljamo ti-sta poglavja statuta, ki jih bo šola spremenila in dopolnila skladno z amandmaji republiške ustave in spremembami zakonodaje, in sicer: poglavja o organizaciji samoupravljanja, delovnih razmerjih, informiranju in poslovni tajnosti ter družbeno-politič-nih organizacijah. Skladno s temi spremembami bo šola spremenila tudi druge člene statuta. Delovna skupina je v osnutek spodaj objavljenih poglavij statuta vnašala le tista določite, ki jih statuti po predpisih morajo vsebovati. Pri tem pa v statutu ni ponavljanja določil zakonov s področja vzgoje in izobraževanja. Osnutek nekaterih poglavij statuta osnovne šole »Ketteja in Murna« objavljamo kot neobvezen pripomoček pri pripravljanju sprememb in dopolnitev statutov šol in vzgojno-varstvenih ustanov; delovne skupnosti pa bodo ocenile, koliko predlagane rešitve ustrezajo njihovim razmeram. ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA Člen Za člane delovne skupnosti šole se štejejo delovni ljudje, ki so s polnim ali skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju na zavodu za nedoločen ali določen čas in jim je to edini poklic. Predvsem so to delavci, ki imajo predpisano splošno pedagoško in strokovno izobrazbo in družbenomoralne lastnosti za uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smotrov ter so se prostovoljno vključili v delo na zavodu za dosego ciljev pri vzgajanju in izobraževanju. V delovno organizacijo se prav tako prostovljno vključujejo tudi delovni ljudje psihološke, administrativne in finančne stroke in tehnično osebje, da šola lahko z uspehom opravlja svojo funkcijo. Člen Član delovne skupnosti ima zlasti te pravice: — da je vključen v organizacijo delovnega procesa in v upravljanje tako, da lahko prideta do izraza njegova dejanska strokovna izobraženost in delovna sposobnost; — da mu je omogočeno razvijanje delovnih sposobnosti in osebnosti; — da dobiva vloženemu delu ustrezen delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke in pri drugih pravicah, ki se pridobivajo po uspehu dela; — da kar na j neposredne je sodeluje pri sprejemanju samoupravnih aktov; predlaga in voli organe upravljanja in je voljen v organe upravljanja na šoli; — da sodeluje pri sistematizaciji delovnih mest; — da sodeluje pri pripravi letnega delovnega in finančnega načrta šole; — da je pravočasno, pravilno in razumljivo obveščen o materialnem in finančnem stanju šole, O' izpolnjevanju tekočih načrtov in tekočih poslovnih dogodkih, o delavnosti organov upravljanja in o splošnem stanju na šoli. Člen Delavec ima na svojem delovnem mestu splošne in posebne dolžnosti do dela in odgovornosti do drugega delavca, do delovne skupnosti in zlasti — zaradi značaja šolskega dela — še dolžnosti in odgovornosti do družbene skupnosti. Član delovne skupnosti ima zlasti naslednje dolžnosti; — da vlaga v svoje delo vse svoje delovne in strokovne sposobnosti, da je. pri delu skrben, preudaren in načrten, da gospodarno ravna z zaupanimi sredstvi in da pri vsem zasleduje cilje, ki jih ima šola; — da iniciativno sodeluje s svojimi sodelavci, spoštuje njih osebnost, prav tako vse druge, s katerimi prihaja pri svojem delu v stik, in ustvarja vzpodbudne delovne odnose; — da se: ravna pri svojem delu po zakonitih predpisih, strokovnih in gospodarskih zahtevah delovne skupnosti in organov šole; — da varuje uradno tajnost šole. Za kršitev obveznosti in za škodo, povzročeno po krivdi delavca, je delavec osebno odgovoren. Člen Šolo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno s tem, da v skladu z ustavo, zakonom o osnovni šoli in s tem statutom poverjajo določene funkcije upravljanja organom upravljanja šole. V zadevah določenih s tem statutom, sodelujejo pri upravljanju šole tudi zainteresirani občani, predstavniki zainteresiranih organizacij, občinske skupščine in krajevne skupnosti ( v nadaljnjem besedilu: predstavniki javnosti). Člen Uresničujoč samoupravljanje v šoli delavci na zboru delovne skupnčsti neposredno: 1 — obravnavajo statut šole; 2 — obravnavajo osnutke sploš- nih aktov, finančnega načrta, zaključnega računa in letnega poročila o delu šole ter dajejo svetu šole mnenje o njih; 3 — sprejemajo obvezna stališča k pripombam in predlogom družbenih in drugih organov glede statusnih vprašanj organizacije šole. kakovosti dela in oblikovanja ter delitve dohodka; 4 — obravnavajo in sklepajo o vseh drugih vprašanjih samoupravljanja, ki niso s tem statutom dana v pristojnost drugih organov; 5 — volijo in razrešujejo svet šole; 6 — obravnavajo delo sveta šole in mu dajejo smernice za delo. Člen Na zboru delovne skupnosti imajo pravico odločanja vsi člani delovne skupnosti šole, to je vsi delavci v rednem delovnem razmerju, za nedoločen in določen čas. Člen Zbor delovne skupnosti skliče predsednik sveta šole najmanj dvakrat na leto, potem ko je svet šole sklepal o sklicu. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zahteva sklic zbora delovne skupnosti tudi četrtina čla- Člen nov delovne skupnosti, izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije ali ravnatelj šole. Če predsednik sveta v osmih dneh po vloženi zahtevi ne skliče zbora, ga lahko skliče predlagatelj. Člen Člen Volitve članov sveta šole opravi delovna skupnost na zboru delovne skupnosti s tajnim glasovanjem. Predlog kandidatne liste predloži zboru skupina 10 članov delovne skupnosti ali osnovna sindikalna organizacija, posamezne kandidate pa lahko predlaga tudi vsak član delovne skupnosti. O kandidatni listi odloča zbor delovne skupnosti. Kandidati se navedejo na kandidatni listi po abecednem redu priimkov. . Volitve tehnično vodi 3-član-ska volilna komisija, ki jo izvoli zbor delovne skupnosti. Za člane sveta so izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če je dva ali več kandidatov dobilo enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki je bil na kandidatni Usti po abecednem vrstnem redu pred drugimi. Zbor pa lahko odloči, da bo volitve za kandidate, ki so dobili enako število glasov ponovil. Člen Svet šole lahko predlaga delovni skupnosti ali organizacijam, ki so imenovale predstavnike javnosti v svet šole, odpoklic posameznih članov, če ti ne opravljajo samoupravnih dolžnosti v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti. Istočasno predlaga svet šole tudi izvolitev novih članov. Mandatna doba na novo izvoljenega člana je nadaljevanje mandatne dobe zamenjanega člana. Člen Članu delovne skupnosti, ki je izvoljen v svet šole, ne more prenehati delovno razmerje zaradi ukinitve delovnega mesta ali če se je bistveno zmanjšal obseg dela v šoli. Ne glede na določbe 1. odstavka pa lahko izvoljenemu članu delovno razmerje preneha, če. je izpolnil pogoje za upokojitev, če je proti njemu uveden pošto-' pek ali če gre za izključitev, oziroma če ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta. Člen Svet šole izvoli na prvi seji predsednika in namestnika izmeči j. tistih članov sveta, ki jih je iz-' volila delovna skupnost. Kandidata za predsednika sveta šole lahko predlaga vsak član sveta. Člen Ravnatelj ne more biti član sveta šole, ima pa pravico in dolžnost. da se njegovih sej udeležuje in na njih sodeluje. Pomočnik ravnatelja ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej sveta in na njih sodeluje. Člen Svet šole se sestaja po potrebi. Seje sveta šole so javne. Vsak član delovne skupnosti ima pravico prisostvovati sejam sveta in razpravljati, nima pa pravice glasovanja. Vabilo na sejo sveta šole z morebitnim gradivom mora biti poslano praviloma vsaj tri dni pred sejo. Sklepi sveta šole morajo biti objavljeni na običajen način vsaj tri dni po seji. Akte sveta šole podpisuje predsednik ali njegov namestnik. Za nemoteno svoje delo lahko'sprejme svet šole poslovnik o svojem delu. 10 — daje mnenje občinski skup- ščini o kandidatu za ravnatelja šole; 11 — predlaga razrešitev ravna- telja pred potekom dobe, za katero je imenovan, če dela v nasprotju z zakonom, statutom ali drugimi splošnimi akti šole, ali če se ugotovi, da šola po njegovi krivdi ne izpolnjuje svojih nalog; 12 — skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev; (Opomba: V pravilniku o delovnih razmerjih natančneje opredeliti obliko pomoči pri rednem strokovnem izpopolnjevanju kot tudi pomoč tistim, ki morajo pridobiti ustrezno izobrazbo (npr. študijski dopusti, minimalna učna obveznost ipd.) 13 — določa organizacijo in iz- vedbo priprav za narodno obrambo ter sprejema razvojni načrt za obrambo in zaščito svojih ljudi v vojnih razmerah; 14 — sprejema program financi- ranja zadev narodne obrambe, če za ta namen ; dobi ustrezna sredstva in odloča o združevanju sredstev v družbeno-političnih skupnostih in drugimi delovnimi organizacijami za izvršitev nalog ki so skupnega pomena; 15 — ustanovi komisijo (ali od- bor) za narodno obrambo; 16 — določa podatke in doku- mente v zvezi z narodno obrambo, ki so tajni, in sprejema ukrepe za njihovo zaščito. 17 — skrbi za izvajanje priprav za narodno obrambo v šoli; 18 — odloča o ugovorih staršev zoper ukrepe učiteljskega zbora; 19 — upravlja s .sredstvi šole, odloča o uporabi sredstev skladov in spremlja izvrševanje finančnega načrta; 20 — skrbi za uresničevanje skle- pov zbora delovne skupnosti in nadzira izvrševanje svojih sklepov; 21 — imenjuje občasne komisije za proučitev posameznih vprašanj, za pripravo osnutkov aktov :ali za izvršitev posameznih • sklepov Člen V zadevah, ki so navedene v točkah 1. 3. 9. 18 prejšnjega člena tega statuta sodelujejo in odločajo v svetu šole predstavniki javnosti enakopravno s člani, ki jih je izvolila delovna skupnost. V vseh drugih zadevah iz prejšnjega člena odločajo, samo izvoljeni člani delovne skupnosti. Kadar so na dnevnem redu vprašanja, ki neposredno zadevajo učence, imajo pravico odločanja tudi predstavniki razredne skupnosti. Člen Ravnatelja imenuje in razrešuje ustanovitelj na način, ki ga določa zakon o osnovni šoli. Način imenovanja pomočnika ravnatelja določa pravilnik o delovnih razmerjih. Vodilna delovna mesta razpiše šola vsako četrto leto. Prvo štiriletno obdobje prične teči 1. septembra 1966. (Opomba: Zadnji dan, ki ga more šola določiti za začetek tega roka, je 1. januar 1967. Rok določi šola glede na to, koliko časa že nekdo zaseda delovno mesto ravnatelja. Ravnatelja srednjih šol imenuje in razrešuje svet šole na način, ki ga določa zakon o srednjem šolstvu. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je predlagal komisijo za ustavna vprašanja Skupščine SR Slovenije, da obravnava vprašanja skladnosti 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in 86. člena zakona o osnovni šoli s XIII. amandmajem ustave SR Slovenije in izreče svoje mnenje.) Zbor delovne : skupnosti vodi delovno predsedstvo izvoljeno za vsak zbor posebej. Zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica vseh članov delovne skupnosti. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala nad polovica vseh članov delovne skupnosti. O načinu glasovanja odloči zbor z večino glasov prisotnih članov, razen za volitve sveta, se vselej opravijo s tajnim glasovanjem. Člen Za izvrševanje določenih funkcij samoupravljanja ima šola svet šole. ki ima 15 članov. Delovna skupnost izvoli 9 članov, 6 članov pa je predstavnikov javnosti, ki jih delegirajo občinska skupščina. krajevni odbor SZDL. Svet krajevne skupnosti. Mandatna doba sveta šole traja 2 leti. Nihče ne more biti voljen v svet šole več kot dvakrat zaporedoma. (Opomba: Ce ima šola podružnične šole, tvorijo centrala in podružnične šole eno volilno enoto.) Svet šole ima tele pristojnosti: 1 — sprejema statut šole; 2 — sprejema pravilnike o delov- nih razmerjih, o delitvi dohodka in osebnih dohodkih in druge splošne akte; 3 — sprejema finančni načrt in zaključni račun, letni delovni program in dolgoročnejše načrte razvoja šole; 4 — določa notranjo organizacijo šole in sistematizacijo delovnih mest; 5 — razpisuje prosta delovna me- sta pomočnika ravnatelja, vzgojiteljev in delavcev za druga delovna mesta, za katera je prepisana visoka ali višja izobrazba; razglaša druga prosta delovna mesta; 6 — odloča o nastanku delovne- ga razmerja in o vseh pravicah in dolžnostih ter obveznosti delavcev iz delovnih razjmerij in o prenehanju delovnega razmerja; 7 — ugotavlja kršitve delovnih dolžnosti in izreka ukrepe; 8 — sklepa samoupravne dogovo- re z drugimi delovnimi organizacijami o vprašanjih skupnega interesa (npr. v zvezi z oblikovanjem in delitvijo dohodka, delovnimi razmerji ipd.); 9 — daje mnenje občinski skup- . ščini o statusnih .vprašanjih šole. zlasti v zvezi z združitvijo oziroma odpravo šole; Ravnatelj šole je individualni izvršilni organ in pedagoški vodja šole. V svojstvu individualnega izvršilnega organa ravnatelj zlasti: — pripravlja predloge samoupravnih aktov in drugo gradivo, ki je potrebno za delo zbora delovne skupnosti in sveta delovne skupnosti; — izvršuje sklepe zbora delovne skupnosti in sveta šole; — je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta šole; — izdaja odločbe o delovnih razmerjih; — zadrži nezakonite sklepe sveta in obvesti o tem pristojni občinski organ; — organizira sodelovanje šole’ z družbeno-političnimi in drugimi organizacijami, in organi; — predstavlja šolo in je njen zakoniti zastopnik, v posamezni zadevi lahko za to pooblasti tudi pomočnika ravnatelja šole. Naloge iz prve in druge alinee tega člena opravlja ravnatelj, če niso posamezne od njih š sklepom delovne skupnosti ali sklepom sveta šole naložene kakšnemu drugemu organu ali ppsamez- : niku. Ravnatelj kot pedagoški vodja opravlja naloge, ki so mu določene z zakonom o osnovni šoli. (Opomba: Tu so mišljene predvsem naloge iz 18. in 89. člena zakona o osnovni šoli.) DELOVNA RAZMERJA Člen Vodilni delovni mesti na šoli sta ravnatelj in pomočnik ravnatelja. Sola razpiše mesto pomočnika. če ima več kot 15 oddelkov. Na podružnični šoli pomaga ravnatelju in pomočniku ravna-telja^Pri njunem delu vodja podružnične šole.; ki ga volijo člani delovne' skupnosti podružnične šole iz svoje srede za dve leti, nakar je lahko ponovno izvoljen. Člen Delavec je dolžan delati dalj kot poln delovni čas v tehle primerih : — v primeru, če šolo doleti naravna ali druga huda nesreča in je treba z delom preprečiti škodo na osnovnih sredstvih šole, oziroma rešiti človeška življenja; — če šola ni mogla določenega delovnega mesta zasesti z ustreznim učiteljem in je delo v podaljšanem delovnem času potrebno za nemoteno izvajanje učnega načrta; — ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni za izvršitev nalog iz vojnega načrta delovne organizacije. Delo v podaljšanem delovnem času sme trajati za posamezne učitelje največ 12 ur tedensko. Člen Učno in vzgojno osebje je dolžno med letnimi počitnicami; — udeležiti se strokovnih predavanj in seminarjev, ki jih organizira šola ali zavod za šolstvo; — opravljati obvezen dopolnilni pouk z učenci, ki imajo popravne izpite. Člen Ce delavec neopravičeno izostane z delovnega mesta 3 zaporedne delovne dni, se šteje, da je samovoljno prenehal delati v delovni organizaciji. Samovoljno prekinitev dela ugotovi svet šole s' sklepom. člen Ravnatelj šole ali v njegovi odsotnosti pomočnik ravnatelja šole dovoljuje odsotnost z dela do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu in sicer zaradi: — sklenitve zakonske zveze; — poroda v ožji družini; — smrti v ožji družini; — selitve; — opravljanja strokovnega izpita; — udeležbe na seminarjih za funkcionarje družbenopolitičnih organizacij, katere dejavnost je povezana z delom šole (npr. sindikalni funkcionarji). Člen Sola sprejme delavca na delo za določen čas; — Ko je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca; — če je pri vojakih; — če je delavka na porodniškem dopustu oziroma — če je daljši čas odsoten zaradi strokovnega izpopolnjevanja, bolezni.: opravljanja javnih dolžnosti ipd. (Opomba: Določila iz tega člena lahko šola vnese v pravilnik o delovnih razmerjih.) Člen Za .opravljanje priložnostnih del (npr. spravljanje premoga, čiščenje oken, občasna dela vzgojno izobraževalne, administrativne in pravne narave, izdelava strokovnih analiz ipd.)' lahko šola sklene z ustreznim delavcem civilno-pravno razmerje. V pogodbi je treba natančno določiti vrsto in obseg dela roke. višino in . način plačila in'druge posebnosti v zvezi z izvršitvijo dela. vito izvajanje obrambnih pripra' v delovni organizaciji, zlasti Pa — vodi in usklajuje konkretno obrambne priprave posameznih služb v šoli, enot in služb teritorialne in enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk; — usklajuje s svetom za narodno obrambo skupščine občine in upravnim organom za narodno obrambo ter organi za narodno obrambo drugih delovnih organizacij, organizacijska vprašanja, ki so skupnega pomena za narodno obrambo ter druga vprašanja s tega področja, ki izhajajo j1 kooperacijskih in integracijskih odnosov; — skrbi za izvedbo ukrepO* pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo posebnih ukrepov v vojni' — razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe tei v enote civilne zaščite delovne organizacije, obveznike delovne obveznosti pa na konkretna dela oziroma delovna mesta; ■— organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi v primeru vojne; — predlaga svetu šole ustrezne ukrepe za izpopolnjevanje obrambnih priprav; — odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupna dela na obrambnih pripravah. Direktor je po svojem položaju praviloma predsednik komisij® ali odbora za narodno obrambo.. Upravitelj vojnega načrta j® član komisije ali odbora za narodno obrambo. INFORMIRANJE IN POSLOVNA TAJNOST Člen Član delovne skupnosti im® pravico biti obveščen o poslovanju šole. Član delovne skupnosti je dolžan, da se seznani s posredovanimi informacijami. Ce se član delovne skupnost* v postopku sprejemanja samoupravnih odločitev s posredovanimi informacijami o predvidenih odločitvah po lastni krivdi ne S®' znani ter pred odločanjem ne p®' sreduje predlogov in ugovore'*' nima pravice ugovarjati sprej®' tim odločitvam, prevzema pa posledice takih odločitev. (Opomba: Taka omejite'* pravic seveda velja samo 23 postopek medsebojnega obveščanja in ne pomeni omejevanja pravice do tožbe, pritožb® in ugovora v pravnem postoP' ku, delovnem sporu ipd.) Člen Vsaka posredovana informa' cija mora biti pravočasna in razumljiva. O politiki in načinu informiranja odloča svet šole 1,3 predlog ravnatelja. Člen Statut, pravilniki in drugi P0* membnejši dokumenti morajo biti dostopni vsem delavcem. Člen Član delovne skupnosti, ki P0' sreduje svoje mnenje o delu i” življenju kolektiva, je odgovore® za resničnost teh informacij. 0*1 janje neresničnih informacij. škodujejo interesom kolektiva al' ki škodujejo časti in dostojanstvu člana kolektiva, je težja kršitev delovnih dolžnosti. (Opomba: kazni za kršitev delovnih dolžnosti sodijo v pravilnik o delovnih razmerjih.) Člen Uradna (poslovna) tajnost sC dokumenti in podatki: ,ini — ki jih za šolstvo pristoj-, organi razglase za uradno taJ' nost; — ki jih kot zaupne sporoč* šoli drugi pristojni organi; — ki jih določi svet šole. (Opomba: V statutu je treba določiti, kateri za pripravo m druge učne aktivnosti potrebni čas se priznava v 42 urni delovnik (glej 39. člen TZDB Ur. list SFRJ št. 20/69 in 71. člen. zakona o osnovni šoli Ur. list št. 9/68.) Člen - ... ; ;; • Komisija (odbor) za narodno obrambo skrbi za hitro in učinko- Clen Za uradno tajnost veljajo z^a” sti tile dokumenti: 1. vpisi v matičnih in P®da' goških listih; 2. ugotovitve in mnenja skega psihologa ter njegovih s°' delavcev; 3. zapisniki učiteljskih zbor°v o ocenjevanju in izpitih; 4. dokumenti vseh na šoli ^ poslenih delavcev; 5. vojni načrt šole. , Dokumenti in podatki nave«® ni v prejšnjem odstavku se smejo sporočati oziroma odstoP^, ti drugim, razen če je z zakon0* tako določeno. Ce je za izvrŠ®'*.0 nje dela na šoli nujno, se Slb®-, dokumenti in podatki iz prejete ga odstavka sporočiti pristojh1 organom. To sme storiti le ra'-'®.jj telj šole. ki mora o tem obve^ svet šole. (Dalje na 7. strao1’ PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA »■umhw——»—■—gugal ■——n—aemiM—mMiamLjtrrvMn— NIŽJA STOPNJA 5. in 6. decembra: TO NI KRIVICA 12. in 13. decembra: MARKOV PRIJATELJ 19. in 20. decembra: NAJLEPSA knjiga leta 26. in 27. decembra: KAKADIJJEVE novoletne ŽELJE 9. in 10. januarja: KRALJ IN NJEGOV BOBEN 17. in 18. januarja: SPREMLJAJMO PESMICO SREDNJA STOPNJA: 2. in 3. decembra: POJ’DMO V PREKMURJE 9. in 10. decembra: NAFTA 16. in 17. decembra: VODNIKOVE »iiUBLANSKE NOVIZE« 23. in 24. decembra: KAM IN TAM 30. in 31. decembra: PETER IN VOLK 6. in 7. januarja: RESNIČNOST IN DOMIŠLJIJA V ZGODBAH ELE PEROCI VIŠJA STOPNJA 2. in 4. decembra: TRUBAR IN SLOVENSKA PROTESTANTSKA KNJIŽEVNOST 9. in 11. decembra: TEKOČE ZLATO 16. in 18. decembra: PRISTANIŠČE BREZ MORJA, 23. in 25. decembra: NEMIRNO ŽIVLJENJE J. J. ROUSSAUJA 6. in 8. januarja: SLOVENSKA BAROČNA KNJIŽEVNOST 13. in 15. januarja: OPERA — NASTANEK IN RAZVOJ NENAVADNI POGOVORI 26. novembra GRDI RAČEK (nižja stopnja) 10. in 15. decembra DOMA ME NE PUSTIJO V DRUŽBO (srednja stopnja) 24. in 29. decembra NE MARAM SVOJIH STARŠEV (višja stopnja) 7. in 12. januarja MAMA NIMA ČASA ZAME (nižja stopnja) 2. decembra ob 9.05, I. program Srednja stopnja: 3. decembra ob 14.05, II. program POJ#DMOV PREKMURJE Naslednja oddaja iz letošnjega ciklusa glasbenih oddaj ima naslov »Pojd’mo v Prekmurje«. Že naslov sam pove, da se bomo v tej radijski Šoli srečali z ljudsko pesmijo, ki živi v tem delu Slovenije, pa jo, žal, še premalo poznamo. Ljudje po vseh naših pokrajinah so radi prepevali in pojo tudi še danes. Največ so peli ob žetvi, trgatvi, ob ličkanju in drugih delih, kjer se se zbralo več ljudi. Pa seveda tudi ob raznih praznikih. Take pesmi so se najbolj ohranile. Med značilne prekmurske pesmi spada tudi Vragova nevesta. Pesem pripoveduje o deklici, ki jo je brat preklel, ker ni hotela pasti živine, pa je zato prišel ponjo vrag v podobi ženina. Značilno za Prekmurje je tudi perutninarstvo. Včasih so perutnino prodajali posebnim kupcem —■ piitari ali kiipinari so jim rekli. Cim je kiipinar prišel v vas, je začel klicati: Lobe, loub. Seveda je klical na prav poseben način. Prekmurci, ki so morali po svetu s trebuhom za kruhom, ker jim doma zemlja ni dovolj obrodila, so si ob slovesu peli posebno pesem (Vora mi bije, sunce mi zahaja), ki je ena izmed naj lepših izseljenskih pesmi. Večino pesmi, ki jih predvajamo v letošnjem glasbenem ciklu, je posnel Glasbeno narodopisni inštitut v Ljubljani. Tako bomo v tej oddaji slišali tudi pesem, ki je prava redkost, to je pesem o deklici, ki reši kraljeviča, zakletega v kačo (Neža hodla proso plet). Pred približno sto tridesetimi leti jo je zapisal Stanko Vraz. Zapis pa je bil brez melodije. Melodijo te pesmi pa so ohranili prekmurski izseljenci in tako je pred nekaj leti to pesem zapela Prekmurka iz Kanade. Zelo zanimive so tudi litanije za srečo. Pred novim letom sb hodili fantje od hišo do hiše voščit srečo in so v obliki litanij naštevali kaj vse želijo gospodarju. Prekmurci pa poznajo tudi prošnje za dež. Ob hudi suši so hodile žene pet k studencem in mostovom pretresljivo lepe prošnje za dež, saj je bila dobra letina odvisna tudi od vremena, ne samo od pridnih rok. 2. decembra ob 14.05, II. program Višja stopnja: 4. decembra ob 9.05, I. program TRUBAR IN SLOVENSKA PROTESTANTSKA KNJIŽEVNOST Sele s tretjo obliko zapisane slovenske besede se je lahko razvilo knjižno izročilo. (Prva oblika je v jeziku Brižinskih spomenikov, drugo predstavlja jezik deloma že rate-škega rokopisa, predvsem pa stiške-ga, kranjskih priseg in drugih ohranjenih zapisov v središču.) Razlog ni več v naključni ohranitvi besedil, ki so se za priročno rabo pač zapisovala, marveč v zavestnem prizadevanju ustvariti temelje slovenski knjigi.. Zunanje okoliščine so temu podobno naklonjene, kot je bil čas, v katerem so nastali Brižinski spomeniki. Toda medtem ko je v skladu z intelektualnimi zmožnostmi ljudstva tedaj vladar ‘terjal le, da podložniki razumejo vsaj osnovna besedila nove vere, je protestantska cerkev v 16. stoletju postavila obsežnejšo zahtevo po besedilih v jeziku ljudstev.. Seveda je k razširjanju knjige pomagala tudi tehnika: knjige se že zdavnaj niso več prepisovali na pergamente, tisk je omogočal poljubno število izvodov posameznih besedil. Slovenci so živeli v tistem času v večjem delu razdeljeni na dežela Notranje Avstrije, kot Kranjci, Korošci in Štajerci. V teh deželah je našel protestantizem svoj odmev razmeroma zelo zgodaj, in sicer tako pri meščanih kakor pri stanovih, pa tudi pri duhovščini. Trubar, za njim pa tudi drugi slovenski protestantski pisci, so se zavedali povezovalna vloge svojega dela med slovenskim prebivalstvom. Pomembno je tudi dvoje: jezik, ki ga je Trubar izbral za osnovo slovenske knjižne besede, se je izoblikoval v pogovorih tedanjega izobraženega meščanstva v Ljubljani, ki se je zavedalo svojega slovenskega porekla. Dolenjske posebnosti so bile tedaj na stičišču dveh narečij, gorenjskega in dolenjskega, bolj vsakdanje kot v kasnejšem razdobju, ko je postal vpliv gorenjščine vse bolj opazen. Trubarjeve navedbe, da piše zastopen kme-tiški jezik, kaže razumeti kritično, to je, da piše razumljivo preproste- mu, ne pa zaprto za ozek krog izobražencev. Spoznanje, da si je Trubar izbral za osnovo jezik ljubljanskega središča, na slovenskih tleh, ne le sedeža vojvodine Kranjske, marveč od leta 1461 tudi ljubljanske škofije, lahko obogatimo še z ugotovitvijo slogovne plasti zlasti Trubarjevih besedil: tisto, kar so mu očitali kot gostobesednost, je dejansko nasledek posebnega renesančnega oblikovanja, ki je terjalo težka, tudi na zunaj učinkovita besedila. 5. december ob 14.05, II. program Nižja stopnja: 6. decembra ob 9.05, I. program NE, TO m KRIVICA Otroci so šli na majski izlet. To so bili otroci iz podeželja, šli so si ogledat mesto. Večina otrok je to pot prvič videla večje mesto. Med njimi je bil tudi Peter, neugnan fantič. Zlepa še ni doživel toliko lepih, zanimivih in novih stvari, kot prav na tem izletu. Ko so se vrnili domov in so spet sedeli v šolskih klopeh, jim je učiteljica naročila, naj napišejo za domačo nalogo o tem, kar jim je bilo v mestu všeč, kar je bilo najbolj zanimivo in najbolj lepo. In tu se naša oddaja pravzaprav začne. Ko so naloge napisane in pregledane, pa se zavozlja pri vprašanju, zakaj je dobil Peter za nalogo slabšo oceno kot Tonček? Peter je vendar napisal in naštel veliko več zanimivih dogodkov kot Tonček in še veliko bolj čedno pisavo ima. Srednja stopnja: Prav potrudil se je, da ni bilo nikjer nobene packe in ne prečrtane besede. Ali je to krivica, ali ni? Ker pa bomo nalogo pregledali s Petrovim sodelovanjem, z mamino in s študentkino pomočjo, in ko bo Peter napisal nalogo še enkrat, bomo videli, da se Petru ni zgodila krivica. Peter bo dobil za svojo novo nalogo veliko lepšo oceno in še pohvalo povrhu. In med tem, ko bo Peter razmišljal, kako naj napiše spis, bodo lahko tudi šolarji ob radijskih sprejemnikih popravljali svoje napake in se s Petrom vred marsičesa naučili. Mogoče bodo že prvo naslednjo domačo nalogo veliko boljše napisali, kot so jih pisali doslej. Oddajo je napisal Ivo Zor, režirala pa Sonja Stoparjeva. 9. decembra ob 9.05, I. program 10. decembra ob 14.05, II. program NAFTA O nafti vemo marsikaj, nikdar pa ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi vsi naftni vrelci naenkrat usahnili. Avtor oddaje Frane Puntar izhaja iz tega izhodišča in ob tem naniza vrsto zanimivosti, ustavili bi se vsi avtomobili, vlaki, samo še parne lokomotive bi lahko vozile, na poljih bi obstali traktorji in motorne kosilnice, ob obali bi ribiči ne mogli na lov in sploh nobena ladja ne bi prevažala potnikov, letala bi počivala na letališčih, tudi helikopterji ne bi mogli voziti, kemične čistilnice bi ne čistile oblek in še marsičesa ne bi mogli delati. Ker ne bi bilo dela, ne bi bilo zaslužka! Pa še nekaj posebnega bi se zgodilo, če bi naenkrat ne bilo več nafte: nikakršna vojna ne bi bila mogoča. V oddaji bo seveda govor tudi o tem, kaj je nafta, kako je nastala, kako se jo črpa, pa še o predelavi. Oddaja, ki je napisana zelo razgibano, bo verjetno pritegnila učence šestih in petih razredov. Višja stopnja: 9. december ob 14.05, II. program 11. december ob 9.05, I. program TEKOČE ZLATO k Neizmerna bogastva skriva zemeljska skorja — in eno izmed njih je nafta. Boj za nafto pa obsega ves svet, saj nemara ni več predela na zemeljski obli, kjer bi je ne potrebovali. Ni pa naftnih ležišč povsod. Prav zato so pogledi vsega sveta uprti tja, kjer so nakopičena naftna bogastva. Boj za nafto pomeni tudi del boja za prevlado nad svetom. Tako je v Latinski Ameriki, tako je v Sahari, tako je — še prav posebej — na Bližnjem vzhodu, v tistih še pred desetletji skrajno siromašnih pokrajinah, ki pa jih je odkritje nafte naredilo neizmerno bogate. V mislih imamo Kuvajt, Saudovo 'Arabijo. Iran, Irak in še nekatere manjše despotovine. V tem delu sveta je — po ugotovitvah — kar 60 % vseh naftnih rezerv na svetu. Bližina Evrope, glavnega potrošnika tekočega zlata, zagotavlja nenehno ekspanzijo črpanja, obenem z njo pa tudi nenehno soodvisnost. Posebno zanimiv je pri vsem tem mali Kuvajt, dežela, ki meri komaj 15.500 km2 in šteje le 320.000 prebivalcev; je tedaj približno 1500-krat manjša od Sovjetske zveze, ima pa kar dvakrat tolikšne zaloge nafte. Načrpajo je sicer manj kot v Sovjetski zvezi. Združenih državah ali Venezueli, zato pa je — po podatkih iz leta 1965 — že na četrtem mestu na svetu. Razumljivo je, da ustvarja tako nagel razmah produkcije neizmerno blagostanje, z njim vred pa tudi obilo ekonomskih in socialnih zapletov: naftni bogataši so namreč povsem odvisni od mednarodnih petrolejskih trustov — in ta odvisnost je v skrajni konsekvenci politična. Neodvisnost bi si lahko ta področja pridobila samo z izgradnjo lastnih rafinerij, kar pa seveda ni v interesu zapadnega kapitalizma. Pot k lastni industrializaciji je torej težavna, saj je povezana z bojem za nacionalno samostojnost in socialni napredek. Gre namreč za postopno spreminjanje dosedanjega izkoriščevalskega sistema, delitve dohodka med matičnimi državami in tujimi družbami po principu 50:50 v prid domačinom — to pa je boj, ki ni niti lahak niti nenevaren, boj za ekonomsko in politično enakopravnost narodov in za odpravo imperialističnega izkoriščanja. Naša oddaja bo skušala predzgodovino in aktualne tokove današnjih razmerij v tem delu sveta prikazati na kar najbolj živ in neposreden način z vživetjem v življenjski ritem Bližnjega vzhoda, kolikor so nam podatki in avtentična pričevanja o njem sploh dostopni. Nižja stopnja: 12. decembra ob 14.05, II. program 13. decembra ob 9.05, I. program MARKOV PRIJATELJ Vsakdo ima prijatelja in tesno prijateljstva se velikokrat splete že v otroških letih, pa traja potlej vse življenje. To je prijateljstvo in tovarištvo med ljudmi. V radijski šoli z naslovom »Markov prijatelja pa bomo govorili o drugačnem prijateljstvu, o prijateljstvu med dečkom in njegovim malim spremljevalcem — psom. V marsikateri zgodbi ste že prebrali, kako zvest zna biti človekov spremljevalec pes. Resnične zgodbe govorijo o tem, da je pes velikokrat v najhujši sili rešil človeku življenje. V zgodbi o Marku in njegovem prijatelju, psičku Polu, se ne bo zgodila nič takega, da bi moral Polo dečku reševati življenje. Kljub temu pa bomo skozi zgodbo spremljali rast malega Pola in hkrati tudi rast prijateljstva med dečkom in psom. Od začetnih navad na čistočo in obnašanja v hiši, nas bo Marko s Polom popeljal med prijatelje, na igrišče, na cesto, pa borna slišali, kako Polo posluša in upošteva svojega mladega »gosnodaria«. Morda boste lahko iz zgodbe o Marku in njegovem Polu povzeli nekatere napotke, kako je treba doseči, da pes uboga, kar mu gospodar reče, da se obnaša tako, da gospodarju ni v breme, marveč v veselje. Vsak otrok si prej ali slej zaželi kakšno živalco. Starši ponavadi niso preveč navdušeni za to, kajti žival v hiši zahteva nego, skrbeti je treba zanjo, otroci pa potlej vse preradi pozabljajo na obljube, ki so jih dajali, ko so prosili za živalico. Tako se zgodi, da mora navsezadnje mama menjavati vodo zlatim ribicam, ki je čez čas deklica nanje čisto pozabila, ali pa mora lep, rumeni kanarček bivati v umazani kletki, dokler se ga ne usmili spet mama in mu počisti domek... Se vse več obveznosti pa je, če pride v hišo pes. Pes sicer mora imeti svoj kot, svoje mesto v hiši — bodisi na balkonu ali v svoji uti na dvorišču. Vendar pa zahteva, razen hrane in čistoče, še druge stvari. Pes je človekov spremljevalec in se mora znati tudi obnašati tako. Tega ga je treba naučiti. In to, kako je Marko navadil svojega Pola na red in ga naučil še nekatere druge reči, nam bo povedala zgodba z naslovom »Markov prijatelj«. Srednja stopnja: 16. decembra ob 9.05, I. program 17. decembra ob 14.05, II. program VODNIKOVE »LUBLANSKE NOVIZE« Oddaja poskuša predstaviti nastanek prvega slovenskega časnika, njegovega ustvarjalca Vodnika, mecena slovenskih preporoditeljev Zoisa ter čas, v katerem sd se rodile. Novize. Ta čas. razsvetljenstvo in preporod na Slovenskem, je izredno zanimivo obdobje slovenske zgodovine tako v gospodarskem kot duhovnem oziru. Pojavljajo se prvi pomembnejši posvetni teksti, pojavi se Ku-. merdejeva peticija za slovenski šolski pouk, razvija se slovensko kmetijstvo, to je čas. zanimivih ljudi s področja medicine, geografskih znanosti, obdobje, ko dobimo slavnega Jurija Vego, čas slovenskega plavžarstva, obdobje reform Marije Terezije in Jožefa II. ter nasprotovanja tem reformam, to je čas Napoleona in njegove Ilirske province. . Časnikarstva je bilo v tem ob- dobju sicer tuje, avstrijsko, beneško itd. V Ljubljani izhaja »Laibacher Zeitung« (od 1778—1918) in 1789. leta še »Merkische Laibacher Zeitung«, ki jim je bil tiskar Ignacij Merk. V. letih 1775—76 je izhajal še tednik »tVochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain«, ki ga je urejal Boltazar Hacguet, prvi poklicni urednik na Slovenskem. Seveda so pa v času razsvetljenstva brali na Slovenskem tudi razne časnike, ki so izhajali drugod. Lublanske Novize imajo kat konkurent raznih tedanjih časnikov sicer skromen pomen. Upoštevajoč, da so jih prebirali skoraj samo preporo-ditelji v Ljubljani in v drugih slovenskih krajih, je naklada okrog 100 izvodov zelo skromna. Gledano z vidika prizadevanj, kako širiti slovensko pisano besedo med slovensko prebivalstvo, kako to besedo razvijati na vseh področjih in jo uveljavljati tudi v časnikarstvu, je pa nedvomno, da je pomen Lublanskih Noviz izreden. Pisal jih je izključno skoraj samo Valentin Vodnik, ki jih je kot anonimen urednik urejal v letih 1797 do 1789, zadnje leto pa Ivan Sušnik. Vodnik je bil tedaj formalno kaplan pri Šentjakobu v Ljubljani, dejansko pa se je predvsem ukvarjal s publiciteto (pred Novizami je urejal še Veliko pratiko, za njo pa Malo pratiko, ki ju moremo prav tako uvrščati med začetke slovenskega časnikarstva) in razno drugo preporodno dejavnostjo. Leta 1798 je postal profesor poetike na gimnaziji. — LN je tiskal Eger, in sicer zato, da bi z njimi kot založnik tekmoval s Kleinmayrovo LZ. To mu ni uspelo in zato je zaradi finančne izgube prvi slovenski časnik tudi nehal izhajati. Učencem bi bilo treba kaj povedati o današnji stopnji slovenskega časnikarstva, ko imamo razen ljubljanskih in mariborskih dnevnikov tudi še celo vrsto pokrajinskih časnikov, celo vrsto revij in tednikov, mesečne revije itd. Danes naši časniki niti po obsegu in tudi po oblikovni plati ne zaostajajo več za časnikarstvom v svetu. Treba bi bilo omeniti tudi to, da tisto, kar je včasih Vodnik sam opravljal, danes dela velika organizacija novinarjev in pomožne tehnične službe, pri čemer so jim v neizmerno pomoč najrazličnejše tehnične pridobitve. Vsekakor bi kazalo poudariti, da v Vodnikovem času skoraj ni bilo na Slovenskem ljudi, ki bi brali slovenski časnik (velik del domače in tuje inteligence ga ni hotel, ogromna množica neizobraženih Slovencev ga ni znala), da pa je danes samo po sebi umevno, da časnik pač mora biti v slovenskem jeziku, tako kot šola, urad, trgovina itd. Kogar zanima kaj več o Novizah, dobi informacije v knjigi: dr, Fran Vatovec, Slovenski časnik I., založba Obzorja, Maribor 1961. V oddaji je poleg prikaza Vodnikovega časnikarskega dela izbranih tudi nekaj zanimivih novic: o pripravi za odganjanje ponočnih tatov, o balonu, o cepljenju koz pa tudi o prihodu Francozov v Ljubljano in podobno. Po oddaji bodo učenci lahko tudi sami primerjali časnikarstvo nekoč in danes, dobili pa bodo tudi zaokroženo podobo Valentina Vodnika kot našega prvega časnikarja. 16. decembra ob 14.05, II. program Višja stopnja: 18. decembra ob 9.05, I. program PRISTANIŠČE BREZ MORJA V vrsti zgodovinskih oddaj »Živa in mrtva mesta« bo ta govorila o rimskem pristanišču Ostia. Petindvajset kilometrov od Rima, v neposredni bližini slovitega kopališča Ostia Lido, si je mogoče ogledati ostanke starega pristanišča »večnega mesta«. Ohranjeno je bolje od Pompejev in Herkulanuma, zakaj njegovega konca ni povzročila kakšna katastrofa; polagoma ga je s peskom in muljem zasula Tibera in ga tako ohranila za današnje dni. Propadlo je v pozni antiki, ko je zamrla trgovina v Sredozemlju, torej v svojih ohranjenih ostankih odseva ves razvoj Rima od začetkov do konca rimskega imperija. V oddaji pa seveda ne gre toliko za opis ostankov antičnega mesta, kolikor za povod, da se ob takem opisu zgoščeno obnovi zgodovina rimskega imperija skozi njegove trgovske in prometne zveze. V jedru pa je oddaja — ustrezno naslovu letošnjega zgodovinskega ciklusa — posvečena notranji ureditvi mesta, mestni upravi, družbenim službam itn. Kolikor gre za opise posameznih mestnih predelov pa služijo prikazu družbene diferenciacije rimske družbe — od aristokracije v mestni upravi do pristaniških delavcev — sužnjev. Nižja stopnja: 19. decembra ob 14.05, II. program 20. decembra ob 9.05, I. program NAJ LEPŠA KNJIGA LETA Radi bi otroke še prek naše radijske oddaje spoznali z najlepšo knjigo minulega leta. To je knjižica »Reporter Tejč poroča« pisatelja Smiljana Rozmana. Zanjo je prejel letos Levstikovo nagrado. V založbi Mladinska knjiga se na pomlad vsako leto zberejo tri žirije. Temeljito pregledajo vsa dela, ki so jih ustvarili v minulem letu za otroke slovenski pesniki in pisatelji, pa tudi znanstveniki in slikarji. Tako prva teh žirij nagradi z Levstikova nagrado najboljšo pesniško zbirko, roman ali povest. Letos je to nagrado prejel Smiljan Rozman, pisatelj, katerega ime je slovenskim otrokom že dobra znane Vsi, ki so naročeni na Cicibana, Pionirski list ali knjižnico Sinjega galeba, so srečali v njih Rozmanove daljše ali krajše zgodbice. In njegove zgodbe so otrokom brez dvoma tudi všeč, saj govore o vsakdanjem življenju, o stvareh, ki obkrožajo vsakogar od njih in to s šegavostjo, s humorjem, tako da se mora človek od srca nasmejati. Taka vesela knjiga je »Reporter Tejč poroča«. Nerazdružljiva druščina Tejč, Janez, Meta in jazbečar Pip' se odpravi po svetu, obhodijo vse evropske države in si ogledajo njihove znamenitosti. Pri vsem tem seveda doživijo vrsto imenitnih dogodivščin, o katerih bralcem Pionirskega lista v besedi in sliki vestno poroča reporter Tejč. V naši oddaji bomo nanizali nekaj epizod z najzanimivejšimi dogodivščinami iz te vesele knjige. Tako se bo z letošnjo »najlepšo knjigo Srednja stopnja: leta« labko seznanil še širši krog, otrok. Pozimi, ko bo več časa za branje, pa bodo morebiti še enkrat segli po njej in prebrali še preostali del knjige. Oddajo je napisala Maja Povše. 23. decembra ob 9.05, I. program 24. decembra ob 14.05, II. program KAM IN TAM Za zadnje dni letošnjega leta, ko se že vse pripravlja k praznovanju, smo tudi mi uvrstili v naš program pravljico. Otroci na tej stopnji ji še vedno radi prisluhnejo, obenem pa jim tudi bogati fantazijo in svet doživljanja. Za to vietnamsko pravljico smo se odločili zato, ker je zelo podobna naši Pepelki. ki jo že vsi poznajo, pa je vendarle drugačna, saj je zrasla in se oblikovala v čisto drugačnem svetu. Pravljica temelji na budizmu, torej na verovanju, ki uči, da se človek večkrat rodi, da doseže blaženost, ki jo imenujejo nirvana. Te blaženosti pa so deležni le dobri ljudje, ne glede na stan. S takim verovanjem se srečamo v pravljici, kjer dobra Tam zaradi hudobne mačehe in njene hčerke doživi mnogo hudega, a se vedno znova rodi: enkrat kot zlata ptica, potem kot drevo soan dao, pa spet kot plod thi in nazadnje spet v prelepo deklico. Kot v vsaki pravljici je tudi zlo kaznovano, dobrota in pravičnost poplačana. Kam se do smrti opeče, ko skoči v vročo kopel, da bi postala tako lepa kot Tam. njena mati pa od žalosti zblazni. Tam pa je poplačana s Srečnim življenjem ob svojem kralju. Ker bi bila pravliica brez poznavanja budizma teže razumljiva, najprej na kratko obrazložim, kaj je budizem in legenda o Budovem življenju. Ta stara legenda namreč pripoveduje, da je v Indiji živel princ Gautama. Ko je bil star devetindvajset let, je zapustil ženo in otroka ter odšel po svetu kot reven menih. Bil je zelo pobožen in mu vera, brahmahizem, ki sta mu jo dala starša, ni bila všeč. Hotel je ljudem pokazati pot, po kateri pridejo iz trpljenja — duševnega in telesnega — v blaženost. Čez mnogo let je ob vznožju svetega drevesa doživel tako razodetje. Deblo tega drevesa še danes kažejo ljudem. Pod tem drevesom je dobil tudi ime Buda. ki pomeni razsvetljeni. Že pred rojstvom mu je bilo določeno, da bo postal razsvetljenec, to je učitelj ljudstva. Njegovi materi se je namreč sanjalo, da se je Buda, ki se še ni redil, spustil z neba in vstopil v njeno telo kot bel slon. Tudi o njegovi smrti pravi ta legenda, da je bila nenavadna. Zgodili so se mnogi čudeži: kot na primer, da je postala voda v morju sladka in hud potres. Ta vera, ki postavlja blaženost kot najvišji cilj, je imela velik vpliv med revnim ljudstvom. Budizem je danes razširjen še po Kitajskem. Japonskem, v Indiji in tudi drugje. Ob koncu oddaje pa lahko učenci v pogovoru primerjajo pravljico o Pepelki s to o Tam in Kam. 23. decembra ob 14.05, II. program 25. decembra ob 9.05, I. program Višja stopnja: NEMIRNO ŽIVLJENJE J. J. ROUSSAUJA Jean-Jacques Rousseau, francoski filozof in pisatelj je živel od leta 1712 do 1778. Preživel je nemirno mladost in se leta 1742 spoznal v Parizu z enciklopedisti — krogom filozofov, znanstvenikov in umetnikov, ki je s svojimi deli duhovno pripravljal Francijo in Evropo na buržoazno revolucijo, predvsem seveda na francosko revolucijo. Rousseau je znan predvsem po krilatici »nazaj k naravi«, ki pa jo najpogosteje napačno razlagajo kot zahtevo po vrnitvi v neko naravno stanje. Tako so ga — sovražno — razlagali že njegovi sodobniki enciklopedisti, med njimi Voltaire. V resnici mu ne gre za vrnitev v nekakšno prvotno naravno stanje, temveč za preseženje le-tega v novi. prerojeni meščanski družbi. V jedru njegovega dela je zahteva po državljanski. politični in moralni avtono- \n Kakadu je imel pravzaprav prvo besedo. Da bi ded Sivabrada končno napisal pismo dedku Mrazu, si mora ptič Kakadu izpuliti pero. Dedovo pisalo je bilo vedno kakadajevo pero. Potem sta razmišljala o željah, ki jih naj v imenu otrok sporočita dedku Mrazu, a o nobeni se ftista mogla kar tako strinjati. Da bi preverila, ali je želja res takšna, kot si jo želijo otroci, sta se vsakokrat preselila v Kakadujevo republiko. Te poti v Kakadujevo republiko so bile vedno zanimive, vesele, skrivnostne, poučne itd. Po tem dolgem in razburljivem potovanju se Kakadu in ded Sivabrada odločita in pismo na pišeta. Ker bodo na vseh teh potovanjih v različne Kakadujeve dežele sodelovali tudi otroci ob radijskih sprejemnikih, bodo tudi sami znali na koncu napisati pismo dedku Mrazu, ali pa se bodo raje kar pridružili kakadujevim novoletnim željam in zaupali, da jim jih bo dedek Mraz resnično vsem izpolnil. Oddajo je napisal Herman Škofič. Nižja stopnja: miji. S tega vidika je treba v njegovem delu videti predvsem zahtevo po nastanku države, ki bo zagotavljala svojim »podanikom« državljansko svobodo. Njegovo delo, ki je najbolj vplivalo na sodobnike, namreč »Družbene pogodbe«, se začne s stavkom: »Človek se rodi svoboden, a je povsod v okovih.« To je hkrati Rousseaujev politični »čredo«. Dasiravno je večina Rousseauje-vih spisov pod ravnijo njegovih razsvetljenskih sodobnikov, njegova teorija države v »Drvižbeni pogodbi« daleč presega ideje njegovih sodobnikov in kot taka obvladuje vse revolucionarno obdobje Francije. V naši oddaji pa gre predvsem za to obdobje, obdobje priprav ha francosko revolucijo. To obdobje skušamo približati poslušalcem v pripovedi o »nemirnem življenju« J. J. Rousseauja. 2fi. decembra ob 14.03, II. program 27. decembra ob 9.05, I. program KAKADUJEVE NOVOLETNE ŽELJE Že naslov sam nam pove, da gre za oddajo, primerno pred novim letom. Z njo želimo dopolniti prednovoletno razpoloženje v razredu. Kakadu je ptič, ki govori, ptič, ki so ga otroci že srečali in slišali, pa so na to pozabili. Kakadu je pa- Srednja stopnja: Že sedmo leto teče zdaj, odkar Jana Osojnikova in Marjan Kralj vodita Veseli tobogan 30. decembra ob 9.05, I. program 31. decembra ob 14.05, II. program PETER IN VOLK Tik pred novim letom bo na sporedu glasbena pravljica Peter in volk, ki jo je uglasbil slavni sovjetski skladatelj Sergej Prokofjev. Zanimivo je, da je tudi besedilo za to prikupno pravljico napisal skladatelj sam. Delo je dokončal v Moskvi leta 1936 in še isto leto je bilo izvedeno na mladinskem koncertu Moskovske filharmonije. Dve leti zatem je že Bostonski simfonični orkester predstavil to glasbeno pravljico tudi ameriškim otrokom. Kmalu so to simfonično pripovedko — tako jo je imenoval skladatelj sam — poslušali mladi poslušalci širom sveta. S svojo glasbeno pravljico je pripovedovala in še pripoveduje milijonom otrok prijetno zgodbico. V njej skladatelj z glasbeno govorico prikazuje, kako je Peter s pomočjo ptičke, mačke in račke premagal krvoločnega volka. Prav kakor v gledališču nastopajo tudi v naši glasbeni pripovedki različne osebe iz človeškega in živalskega sveta. Vsaki od teh je dal skladatelj svojevrstno, značilno glasbeno podobo. Prva je ptička, ki nam jo je skladatelj lepo glasbeno upodobil s pomočjo flavte. Mehko in tiho plazeči se mački je našel skladatelj primerno melodijo v klarinetu. Tudi, ko je upodabljal račko, ni bil v zadregi. Stisnjeni zvok oboe je bil kakor nalašč za to. Starega godrnjavega dedka nam predstavlja fagot. Zdaj smo pri krvoločnem volku. Skladatelj ga je zvočno upodobil s skupino treh rogov. V zgodbi so seveda tudi lovci. Strele njihovih pušk ponazarjajo udarci po pavkah. In glavni junak naše pripovedke, neustrašni Peter? Njegova melodija se prepleta skozi vso pravljico zdaj v tej, zdaj v drugi obliki, kakor to pač ustreza Petrovem razpoloženju. Ob koncu se zmagoslavno oglaša v rogovih in trobentah. Upamo, da bo ta glasbena pravljica vsaj malo prispevala k lepemu pričakovanju novega leta. 6. januarja ob 14.05, II. program 8. januarja ob 9.05, I. program Višja stopnja: SLOVENSKA BAROČNA KNJIŽEVNOST piga s šopom perja na glavi. - Kakadu in ded Sivabrada živita v hišici, ki stoji v ulici s štirimi, imeni. Otrokom sta obljubila, da bosta namesto njih pisala dedku Mrazu in ga prosila za darila za vse. Nista sicer pisala takoj, a pisala sta Tako kot renesančna besedila protestantske, dobe so tudi besedila naslednjega obdobja napisana skoraj izključno za potrebe verskega življenja v slovenskem jeziku. To obdobje smo po izročilu literarne znanosti vajeni poimenovati ne po slogovnih značilnostih obdobja, marveč po osnovnem akcijskem gibanju tedaj uradne katoliške veroizpovedi. Pravimo mu obdobje katoliške verske obnove. Šele drugo obdobje tega časa smo vajeni imenovati z oznako slogovnega obdobja: pravimo mu barok. Pa tudi to poimenovanje še ni našlo pravega mesta v našem vedenju. Vse preveč je-namreč naša starejša slovstvena zgodovina v doslej najplodnejšem svojem obdobju predvsem ugotavljala, v kolikšni meri in kako hitro je bil izpolnjen repertoar katoliških besedil v slovenščini, ni je pa zanimalo, ali so bila besedila napisana v tem ali onem izraznem načinu.' Zaradi takega delovnega izhodišča je seveda razumljivo, da v besedilih tega obdobaj dolgo nismo bili vajeni videti tiste osnovne novosti, ki pomeni v primerjavi s prejšnjim slogovnim obdobjem spremembo in napredek. Novost našega razpravljanja pa ni samo v ugotavljanju slogovnih posebnosti, marveč tudi v novem pretresu razdobja tako imenovanega zatišja v knjižnem ustvarjanju 17. stoletja. Nekateri rokopisi namreč tako po svojem jeziku kakor po slogovni dognanosti v novem izrazu kažejo, da izročilo slovenske besede po protestantski dobi pravzaprav ni bilo pretrgana Naloga oddaje je torej pokazati na smer knjižnega ustvarjanja v razdobju od začetka 17. do srede 18. stoletja, na knjižne zvrsti, predvsem pa na slogovne značilnosti in na tipe tega izraza v slovenskem svetu. R/ižju sttipnfa: 10. januarja ob 14.05, II. program 11. januaria ob 9.05, I. program KRALJ IN NJEGOV BOBEN Tej radijski pravljici bi lahko dali podnaslov: Ne zvračaj krivde na drugega. V pravljici nastopajo: kralj Lili-hip Dolgi, princeska Liiihipica, njegova hčerka, prvi minister, bobnar, sosednji kralj in podaniki. Kraljevina Lilihip je bila zelo bogata, kajti imela je vse, kar sodi v pravljico: kralja, princesko, pastirja, bobnarja in ministra... Le kralj Lilihip je nekoč pozabil na vladanje .in si pričel izmišljati pesmice. ^ “jel je pod vinsko brajdo, grizljal kislico in brundal in brundal, dokler si ni izmislil cele pesmica. Nad svojo pesmico je bil navdu-. šen. Bobnar jo je moral uglasbiti in postala bi lahko kraljevska koračnica, lahko bi postala celo državna himna. Kraljevo veselje je bilo vedno večje in pripravil je veliko slavje za rojstni dan svoje edinke, princeske Lilihipice. Takrat so prvič zapeli in zaigrali novo kraljevsko koračnico. Kralj je pričakoval veliko pohval in res so ga hvalili, ker niso upali' drugače. Liiihipica pa se je zjokala. Kar na glas je rekla: pesmica je grda. Bolj ko je kralja prepričevala, bolj se je oglašala v kraljevski glavi misel: ministri so krivi, ker so pesem grdo zapeli, bobnar je kriv, ker je pesem grdo uglasbil, podaniki so krivi, ker so se pesmi posmehovali. Krivca je treba poiskati. In so ga našli. Kriv je bobnar. Kralj, ki si je pesem izmislil, pač ni kriv, ker ni bil še nikoli ničesar kriv. Bobnarju so odpovedali službo, ga izgnali iz dežele — vendar se je vse to kralju Lilihipu hudo vrnilo. Je že tako, da svoje krivde ne moreš zvrniti na drugega. Pravljico. Kralj in njegov bobnar, je napisal Herman Škofič. Otroci so zvesti spremljevalci Veselega tobogana in ne štedijo dlani, kadar je treba za uspel nastop nagraditi mladega vrstnika na odru. Letos snema Veseli tobogan tudi televizija 13. januarja ob 14.05, II. program Višja stopnja : 15. januarja ob 9.05, I. program Srednja stopnja: 6. januarja ob 9.05, I. program 7. januarja ob 14.05, II. program OPERA — NASTANEK IN RAZVOJ RESNIČNOST IN DOMIŠLJIJA V ZGODBAH ELE PEROCI Se vedno je odprto vprašanje, zakaj literarna teorija in literarna zgodovina v svojih učenih razpravah ne upoštevata književnosti za otroke, razen v redkih primerih, na primer kadar obravnavata pesniško delo Otona Župančiča in se zaradi svoje pedantnosti takole mimogrede pomudita tudi pri njegovem Cicibanu. Ali je tako povsod po svetu ali samo pri nas, da tako malo pišemo in premišljujemo o oblikovnih In vsebinskih sestavinah tako klasične kakor sodobne književnosti za otroke? Nedvomno nam je glede tega lahko v vzpodbudo znamenito in zanimivo literarnozgodovinsko delo francoskega komparativista Paula Hazarda: Knjige, otroci in odrasli, V katerem sloviti literarni zgodovinar razgrinja tegobe in muke pri rojevanju književnosti za otroke in hkrati otrokovo žejo po spoznavanju sveta in življenja tudi prek fanta-ajskega medija, izoblikovanega v klasičnih pravljicah in- pustolovskih Zgodbah. Ta žeja gotovo ni pogaše-na otrokom naših dni, čeprav se je književnosti pridružilo še več drugih posrednikov, ki pa brez pomislekov .zajemajo v studencu književnosti za 'otroke. To kratko, zgolj nakazano uvodno premišljevanje, naj bi nas pripeljalo do smisla in pomena obravnave uspešnih del za otroke in mla- dino, ki jih je v dobrih dveh desetletjih napisala ELA PEROCI. Njene fantazijsko obarvane zgodbe o otrokovem svetu in okolju, če omenimo le nekatere kot Muca copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Tacek, Kdaj je Ljubljana najlepša, Hišica iz kock in veliko drugih, so se v posamičnih objavah ali v zbirkah uvrstile med knjige na zdaj že kar bogati knjižni polici za slovenske mlade bralce. Naj opozorimo le na dve zanimivi sestavini črtic in zgodb ali modernih pravljic Ele Peroci, ki jih bo oddaja za naše šolarje še posebej naglasila: prva naj bi bila razpredanje snovi prek otrokove zavesti od sobe prek dvorišča in mesta v širni svet za valovi, morskimi in televizijskimi, druga pozornost pa naj bi veljala oblikovnim vrednotam. Resnični, vsakdanji otrokovi zapleti ja ji dobivajo rešitve v domišljijskih kombinacijah z nevsiljivim poudarkom etičnih vrednot, kakor na primer v zgodbici Moj dežnik je lahko balon, ko pokarani otrok obdaruje mrke obraze svojih najbližjih s čudežnimi klobuki. S takšnimi sestavinami je mladinska književnost Ele Perocijeve literatura zase in hkrati del prizadevanj v sodobnem literarnem snovanju, da bi izpovedala doživljajski in predstavni svet sodobnega človeka, njegove stiske in radosti. Opera je ena najbolj priljubljenih glasbenih zvrsti; blizu in razumljiva je tudi takšnim poslušalcem, ki o drugih zvrsteh glasbe vedo prav malo ali nič. To je pripisati dejstvu, da je opera, če jo hočemo ustrezno doživeti, tesno povezana z gledališčem, z dogajanjem na odru. Glede na to bi lahko rekli, da znanja o operi ni težko posredovati z radijsko šolo. Vendar pa ravno ta »medij« omogoča, da si lahko bolje ogledamo, kakšne lastnosti ima opera kot samo kompozicijska glasbena umetnost. Kot vsaka glasbena zvrst ima namreč tudi opera svoje zakonitosti in različne kompozicijske načine. Nižja stopnja Avtor oddaje o operi si je za izhodišče razlage izbral odlomek iz opere »Lucia Lammermoor« italijanskega skladatelja Gaetana Donizet-tija. Gre torej za obdobje glasbene romantike, v katerem je opera doživela velik razcvet. Ob razlagi konkretnega primera Donizettijeve opere se avtor ustavi zlasti pri razlagi tehle važnih pojmov: recitativa kot posebni obliki petja, ki ni melodična, temveč prinaša besedilo na bolj pogovoren način ‘ob skopi orkestralni spremljavi; ariji — spevnem delu opere, kadar poje en sam pevec; duetu in tercetu, kadar pojeta dva oziroma trije pevci. 17. januarja ob 14.05, II. program 18. januarja ob 9.05, I. program SPREMLJAJMO PESMICO V drugi radijski šoli za nižjo stopnjo je glavni poudarek ni ritmični vzgoji. To je ritmizaciji besedila, ritmični spremljavi besedila ter spremljanju pesmi z otroškimi glasbili. Nakazani so tudi ostali vzgojni elementi, od dihalnih vaj, oblikovanja tona do estetskega oblikovanja pesmi. Posamezne vzgojne elemente nakazujejo dogodki zgodbe, kajti učenci na tej stopnji si pridobivajo glasbeno vzgojo spontano in podzavestno. Učitelji bodo te elemente z lah- koto razbrali in jih uporabili ter dokončno izdelali v svojih razredih. Tako bodo lahko spoznali dihalno vajo na »oddahnimo se«, nadalje vajo za oblikovanje vokala »u«, predhodno ritmično spremljavo, ki je nakazana s ploskanjem, tolčenjem in podobno in nato prehod na spremljanje glasbil ter končno opombe o estetskem oblikovanju pesmi. Ritmični obdelavi je namenjeno besedilo Semafor, oblikovanju pesmi pa Ura Janeza Bitenca. Iilllltl1llllllllllllll!!!l!ll!i!llllllllllllll!!!!ll!!illllllll|l||l!!||||[|||||||||!|)|!|||||||j||||||||||||[||||[;;|||||||;|;|||||||||||;||||||||||||||||;||g;||||||[[[||j|<|j|||jj|;||||[||[|;;j|]|||||||||||||||[[| SVET OSNOVNE ŠOLE POHORSKI ODRED Slovenska Bistrica j razpisuje JI prosto delovno mesto UČITELJA — U v oddelku podaljšanega bivanja učencev z nepolnim |g delovnim časom, za določen čas. j Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. m BllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllljjlllilllljllljlllllllllllllllllllllJIllllllllllllllllllllllllllllljgilllllllllljllllllllllllljlljjjjljjjjjllljjjljlllllliljijgjijiiiijiigiliijjiiui V!:i!l|lllllllllll!l!!!lllll|lll|llllllllllllllllllllli'!lilllllll!llllllll!lllll!lllllllllllllllllllllllll!lllllir!llll!!llllllllllinilllllllllllllllllllllllllllll!!lll||||:illl|||il|||!l|l|||||lllllllllllllllllllllllllllllllllin 1 OSNOVNA ŠOLA PODVELKA znova razpisuje prosto mesto učitelja — vzgojitelja za oddelek PBU za nepoln in določen čas (do junija 1970). Zaželena je sposobnost za vodenje pevskih zborov (dopolnjevanje). Na voljo je samsko stanovanje. Pogoj: ustrezna izobrazba pedagoške smeri. l!ll!!;l|||||l!ll!l!!ll! Illllillllllllllllllllllllllilliii.llllllllllilllllll Itiillllilllllilllllllllillliillliilllililllllllllllll llll!lll!lilli!llllllll!ltlllllillilll!i!ltil!i!l!l!l!llllll!!l!llil St 19 OSNUTEK STATUTA OSNOVNE ŠOLE »KETTEJA IN MURNA« V LJUBLJANI (Nadaljevanje s 4. strani) — zagotavljajo ustrezne pro- ^jen store za redne in izredne sestan- ke, Uradno tajnost so dolžni varo- — omogočajo članom delovne ^■ati vsi delavci šole in tudi tisti, skupnosti, ki so izvoljeni v or-ki jim preneha delovno razmer- gane občinske, republiške ali le ali članstvo v svetu šole. zvezne organe družbenopolitičnih Kršitev uradne tajnosti se šte- or2anizacij, da se lahko udeležuje kot hujša kršitev delovnih jejo uradn° sklicanih sej. dolžnosti. Novi učbenik za pouk angleščine v prvem razredu gimnazije Člen (Nadalj. iz prejšnje številke) I. »General Instructions« (Splošna metodična navodila) DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE fologija, ki je prevladovala v tra- ali pa naj se je kdaj pa kdaj lo- nih stavčnih vzorcih, v spreml-dicionalni slovnici, je odstopila tirno tudi z »oral introduction of njanju enega stavčnega vzorca v vodilno mesto sintaksi. the reading...« Metodiki o tem drugega, kombiniranju več stavč- 5. Tudi za to stopnjo še zmeraj vprašanju nimajo istega mne- nih vzorcev. S tem se učenec uči »hfKLSSnSf.ST lg?SX&;&S5Z,*gV& ST- *No,e' “ *•,,ran' •0~ žlv'ga i“"“' Po -0”" Člen Svojo funkcijo uresničuje sindikalna organizacija v šoli zlasti Člen nn p r Prioc. Instructions", ki tudi govori approach« slovnica ni ločena od lovnih sporih. Samoupravni orga- proach« Ta načela so novo snov, preden bere ali piše o tem, po mojem ni v skladu s ^ ni morajo o nameravani odnovedi f *-■ naloge iz te snovi. Brez dvoma se strogim »should« na začetku tega Družbeno politične organizaci- delnega razvida delavcem _ k V angleščine avtorjj prirejenega učbenika za- poglavja. mu^Zvl^ m Z','eZa k°' če zanje enostranska odpoved ni danje govornegl ^ezVikln0A0vbtoraji Vedaj.°' kak° VaŽen je.avditivni 'nunistov) delujejo v šoli samo- nastonila zaradi kršitve delmmih a .go.vornega jeziKa. Avtorji Spomin ^ razumevanje tujega stojno, skladno s statutom, svo- danost ozTroma r^ sdi lkona k J6 treba Pred,vsem jezika. Pomnjenje akustične sli- s* '”vm in ;““iop8ms» sKStfsfs^ssr" r“ s* sp°?11* n »*» «■ -»-r čitev predsednika sindikata naj- 2. Dijak postopoma osvaja go- stnjctions-‘se^iiak medtlm 'ki maja 7 dm pred sprejemom skle- vorni jezik z razvijanjem govor- t^Sna slika tekste fzklTuče pa o odpovedi. np navade v nnnrahi ^invnirnih J vizualna SllKa tGKSta IZKlJUCe- na ade \ uporabi slovmcmn na pnvaja na intenzivno upora- vzorcev (»grammatical patterns<<). bo avditivnega spomina. Le-la se tako, da: II. »Študent’s Text« (ST) in »Teachefs Text (TT) (Knjiga za dijaka in učiteljev priročnik) 1. Razdelitev snovi Originalna knjiga za dijaka je n v-ei, ^k 'u __* ** m 'u . ., • u- s tem razvija, istočasno pa se razdeljena na pet enot (»Units«). , k ^em^n,lh;tnSjPrJe?„eim: "?llttlVll"!.h_-UStnLhoVaiLap0r^ razvija spretnost razumevanja. Vsaka od njih obdeluje eno pod- 6. Največja težava pri Splošna navodila poudarjajo važ- jezika; vsebujejo jo živi, uporabni stavki. Adaptirani učbenik vaje skrbno razporeja in jih po težavnosti premišljeno stopnjuje. Ustnih in pismenih vaj je dovolj in so tudi dovolj raznovrstne. Morebitni pomislek, da se skozi vse lekcije ponavlja isti tip vaj, da so torej vaje premalo raznovrstne, ne bi bil umesten. Izbrani so pač najbolj učinkoviti tipi vaj, ki so primerni tudi za učenje v jezikovnem laboratoriju. S ssS-w »SHS ~ ^•33«« Ss—SSHi aunasj.ia.gifsa:^ ha samoupravnih organih vse ti- zacij šole bivanie navade v uoorabi dolo- cev) Ioglcna govorna reakcija. Jezikovnem laboratoriju. Prva treba pri priredbi učbenika izpu- ... J ?ene^ števila stavčnih vzorcev^ Tudi v TT 80 dana navodila, kako enote originala je namenjena po- stiti iz originala nekaj lekcij in fte dokumente (npr. programe), ceueKa sievua siavcmu vzorcev-- • — .... . - _ -----. -----J — Si zadevajo neposredne interese Člen 3 Po metodi »oral annroach- naj učitelj vzpodbudi dijakovo navijanju in utrjevanju stavčnih skrajšati berila. S tem se je v be- članov delovne skupnosti; fslan„ i7lr,.io napredku. odpravljena. Menim, da je to naj- . večja, in rekel bi, skoraj edina t. Če hočemo pri poučevanju resnejša pomanjkljivost adaptira- dos®či kar najboljše rezultate, je nega učbenika. osnovna lingvistična in metodičri! razdeIe^tehJna bh' ralizem in •,°ral approach) edino dehlfpln 1-ni - ^ 1 kl 0b' primerna. V primerjavi s to od- Pčnih^področii rin^o-u0, ^ laZ' hko n0VePa učbenika so vse po- 5 fSeTu'. na deželi in na skrajnem severu. 3. Novi učbenik ima poseben II. enota: Prehrana, predelova- Priročnik za učitelja, ki je izšel nje in prenos hrane. III. enota: skuPaJ z učenčevo knjigo, in Gospodarstvo, banke, denarni si- splošna navodila za poučevanje Letošnje poletje sem se udele- Predavanja so obravnavala učiteljev, ki so dve pretekli leti ftltea- Zanlmivi^klilf0^"3' V' P° met°dl ’>0ral approach"' zil rednega vsakoletnega tečaja moderno angleško fonetiko, sploš- uspešno delali s knjigama. Razvedrilo Rprite ni' L; ?1?' , 3- Beriia imajo sodobno vse- _ ' -• -v lingvistiki in jeziku Kot sem že zapisal, delavnik amerfškeea ahbritenlkeven^; bino in U8trezajo starostni dobi v Leedsu. Tečaj je trajal od 10. s predstavo dialektov, poučeva- ni bil prenatrpan in je dopuščal na £ivHenia niiho^r u.čencev v L razredu šol II. Tečaj za učitelje angleškega jezika v Leedsu Priznanje našima učbenikoma za angleški jezik & SiKŠJŽre* s,®"te.. _ _ 4- Knjiga razvija govorne na- ^.Pa ni deiežna dovolj pozorno- nas je šest”Jugoslovanov; dva‘iz na ‘sedanj^tL' Vaje! ki “so“bile dobršen*dersteari. rkaterih sem Besedni zaklad beril je precej SfenKranlaTnT«^^3’ g0_ Zanif® pa 1?,lde, np.9. v E^ffbu- Slovenije. Imel sem srečno roko, neposredno vezane ha predava- prej le bral. slišal gledal slike bogat. Vendai ni potrebno, da bi - J pisanja. ie »natvfckrat ,mt1 ne slišimo, da sem izbral in tudi dobil prav nja. in ki smo jih imeli v manj- Obiskali smo York in zadnjega učitelj vztrajal pri tem, naj bi se Zavedati se moramo, da nikoli rnJl! . tak0 zanimiva. \ našem tečaj v Leedsu, saj Britanski svet šib skupinah, so poglabljale in njegovih festivalskih večerov, dijaki aktivno naučili vseh besed ne bo idealnega učbenika za vsa- Ske2n r8™ k”-!ižnic0 Pedago- nudi kar deset različnih možno- utrjevale. videli Fountains Abbey in spo- Precej je namreč tekih, ki lahko ko situacijo, saj so učitelji in Pr-edL “.u'3/ ,ta. Pa zahajajo sti izbire. Ta tečaj ima namreč , .. znali Rippon; primerjali lepote ostanejo v dijakovi podzavesti, učenci po svojih psihičnih lastno- «e,n?1MudentJ1 ,‘i1 P0830162111 Poleg poudarka na jeziku še po- . Gled® 8n°v> ne morem reci, Lake Districta z našimi se vživ- tako da jih bo lahko spoznal te- stih različni, zato vsak po svoje referil.: k> /o zadolženi za kake seben poudarek na metodi in na- da, mi je bll° kaJ neznanega po ijaji v mesto Leeds^ v prijaznega krat, ko se bo z njimi srečal v no- Posreduje oziroma sprejema tuj brni ate' Morda bo imela vec činih pouka angleščine kot tuje- dokaj dobri teoretični podlagi z gostitelja. Spoznali smo veliko vem tekstu. jezik. Vendar se lingvisti in psi- VoraT’ če Ab?T,0v,njfj,SPre^u' ga jezi,ka- Poletna šola v Leedsu aniy,erze, in s sodelovanjem na preteklost in snujočo sedanjost. b°logi strinjajo v tem, da je tre- kotU. v učiteljskih kolektivih, si je pridobila sloves, pomemben dveh poletnih tečajih v Ljubija- Delali smo v jezikovnem la- 4. Slovnica ba jezik poučevati v taki obliki, Streho morda več naročnikov je tudi njen vpliv in stalen inte- ni sem imel znaten pregled, bik boratoriju obiskali šole univer- n„ a • , , , . , . v kakršni služi za sporazumeva- strov nih listov in več kuP',ev res zanjo. Ves program je bil Pa 80 n0V1 Pristopi, poživitve, z0 se 5'^°^ z vrsto predstav- nn B|! d J / * op- kl Posreduje nje med ijudmi NovP uebeni^ “ kn;iig- če h01"0 0 njih Pripravljen v skladu z delom od- osvežitve ln praktični napotki po- nik0v prosvetnega in kulturnega pns®ben' dodaten pomen mimo in teea strogo drži Zato pričakujem orili in nanje opozarjali. delka za metodiko pouka angle- sebno v metodičnem delu posre- življenja ‘ S S pieko pomena posameznih besed da bo izpoinii svoj namen in5 da ^ za Urfd?l1Ek^ej° ŽiHVjnie' ;kega jezika na univer2d v d0Vanja znania' Problemov ni bilo. po angle- Izofec^Ta‘ooS^m^ti bodo UČit.elji in učenci 2 rezul' ^anosti a^^^e ^e Leedsu. Omembe vredno je priznanje, »ko. bilo je ^perfect«. Zahvala za (ma besedni sklon np ^IpHp nn tat* V°učevanja oziroma učenca ^ardirm’ ^ odpravljanje po- Ne morem se spuščati v po- ki sta ga dobila siJenska učbe- to gre prizadevnemu organi- besedni skIop, ne ^,ede na potrdili njegovo vrednost. Vabljivosti v našem šolstvu, za drobnosti bivanja in dela, zato bi kL,af-°"blla,Er ^rju in vsem klso nam tečli pomen P08ameznib b6s6d. je n J , , Vz • kar vnaša napredek v učno- rad v tem kratkem zapisu po- mka ang 8k ga J6Zlka avtonc omOg0Žil. • 1 strukturalni pomen. Gramatični Da vbi se. ldea!n™ razmeram Žela n° det°' To dokazuje tudi udaril najbolj pomembna dej- pro^ Kosove in prof. Pilgramove Tečaj v Leedsu Driooroč-im vzorec je torej nosilec struktu- za.P,oacf.vaate angleščine čim bolj vj> VebKo število učiteljev in stva. ki so vplivala na to. da so za p6ti in šesti razred osnovne vsem učiteljem angleškega Tezi- ralnga pomena. Celotni pomen b> Predlagal, naj se čim *vetni^lle7- ki plše:i0 v “Pro' organizatorji in predavatelji šole. Ob sistematičnem pregledu ka, hitro si Taste razširilf iT 00- stavka sestavljata torej pomen P ^ °bm0 lzdelave slikovnega n1,..®.rn delavcu- o svojih spo- uspeli izvesti tečaj tako dobro. učbenikov, ki so iih imeli udele- globi]; svd,;«« u_ _______, in ozvočenega gradiva k novemu izkušnjah in predlogih „ . . , učbenikov ki so jih imeli udele- globili svoje znanje. Korist bo posameznih besed (leksikalni po- učbenikiT Smatram, da je sama razpore- ženci tečaja s seboj, in ocenje- pomembna, znanje vseh, ki jim mon) in strukturalni pomen Zna- SkSTm vidikov toda ditev predavanj in vaj ter svo- vanju vseh pogledov prednosti, ga _posredujemo, bo kvalitetnejše ti Tlolnico TamenTp™! sred- Na koncu žeIim izreži Prizna- :> raTv'sta « «fib«nlka uvrstila na prvo je vsakdanje delo La s kaTTmi čestitaj profesoricam Mi- y v , , ” ' v 1— »lči st? ucoe V°'1U na^e šo^le' Zat0 Pre" rnembno vlogo. Tečaj je bil orga- nno le tn i e , re< ( /-I rvl o ■, r r, i r 7 »n 1 »T 1 »p TP /-I #-» 1 1 ^ vZepia‘ ker 11180 vsi delavci v niziran. dejal bi. ravno po meri ”lea';0' fV.8. 8,ta edina. ki 80 ju večkrat živeH izobraževalnih zavodih Zanimiva predavanja, ki so se TftTlmTTTl pnporožah in srednem stiku ?“liudmr im kulte’ pokaže 8anl0 v stavkih. Zato je delu. &T&1 na ‘a -svoj list. Prav ne- dopolnjevala z vajami, ter vse ^ta imela -disadvantages«. Pri- ro, s katero naše učence in d ' vsa slovnica v adaptiranem učbe-_ P3 1® ugotovitev, da ne- ostalo, je pritegnilo pozornost .leten je bil občutek velike po- jake seznaniprr,««' Ce, 't j nik-i vgramoa na etničnih « riPi no nrimo- -n, m ^ t«,;" tako neredno udeležencev in jih aktiviralo od hvale, čeprav sem je bil le po- su naj bi 'se^ udeležilo čimveč cih (»models«) z vaiami -e uče amerirao Engu/h. NeS kvnavajo svoj, obvemoati. da prvega d« zadnjega dne. sredn. deležen, samo ko. rfm ua.tijev an^k^fjStaT? «= v SivanTu Se5 v 2/ V,,rk' 5““ P"“ Ko„1( pouk tujega jezika. katerimi moraI’ strukturalni pomen. Ta se seveda kiRode k^uspefno^kon&nemu Sovražnik spolnosti in spolna inkvizicija S temi besedami sta se v polemiki srečala znani seksolog Dr. Marijan Košiček in profesor moralne teorije Dr. Štefan Steiner. Čeprav je skoraj vsaka polemika neprijetna, pogosto nevljudna in večkrat tudi subjektivna, pa včasih le vzpodbudi razmišljanja in pripomore k določenim premikom v nazorih. Da so potrebni premiki v nazorih o spolnosti, o tem ne dvomi noben naravni in poklicni vzgojitelj. Jasen dokaz o potreb-fiih spremebah so tudi tako imenovane »spolne revolucije«. Stališča dr. Košička poznamo poklicni vzgojitelji iz njegove bogate literature, v kateri spretno razlaga klinične izkušnje o delu s posamezniki. Znani seksolog in psihiater je tudi avtor več knjig s področja splošne mentalne higiene, ki so nepogrešljiv priročnik za delo v klinični strokovni praksi. Verski list Družina očita preko Dr. Steinerja seksologu, da svoja izvajanja gradi na neresnicah in da funkcionira kot inkvizitor spolne vzgoje. »Vsak resnično kulturen človek, naj bo veren ali neveren, prijatelj ali nasprotnik krščanstva, človek, ki je sposoben ločiti celoto od posameznosti, resnico od neresnice, pravico od krivice, kritiko od propagande, strokovnost od nestrokovnosti, objektivno od subjektivnega, bo priznal, da ima krščanska spolna morala vsaj nekaj pozitivnega.« S temi besedami se je dr. Steiner zelo približal resnici, do katere se moramo izvajalci spolne vzgoje dokopati s težavnim delom, vztrajnim brskanjem po literaturi in strokovnim proučevanjem pojavov. Citirano trditev bi se dalo utemeljiti in dopolniti z bogatim gradivom iz seksoloških ambulant, mentalno-higienskih posvetovalnic, antivenerističnih dispanzerjev in tudi spovednic. Vsestransko poznavanje težav, ki jih ljudje doživljajo zaradi spreminjajočih se moralnih nazorov, in še vedno zelo nejasne slike o lastni spolnosti, bi agresivno polemiko dr. Steinerja privedlo do le navidezne nasprotnosti s poglavitnimi tezami dr. Košička. Da »ima krščanska morala vsaj nekaj pozitivnega,« nedvomno drži, po koncilskih diskusijah ie&BSB@DKSBi£BIBIB^!!aeSŽD li Državna založba t*s Slovenije J priporoča naslednje publikacije, ki so nujno potrebne vsakemu učitelju pri njegovem delu: Matematika: Priročniki za učitelje: Cena din 1. Z. Omerza: ZAČETNO RAČUNANJE 8,60 2. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE I. 2,10 3. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE II. 2,40 4. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE III. 7,20 5. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE IV. 8,80 6. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE V. 7,20 Knjige in računski listki za učence: 1. Kostič: MED IGRO IN MATEMATIKO 8,60 2. RAČUNSKI LISTKI ZA 7. RAZRED 7,— 3. RAČUNSKI LISTKI ZA 7. RAZRED 15,— 4. Lenarčič: RAČUNSKI LISTKI VII (krog) 8,40 5. Pirnat: RAČUNSKI LISTKI VII (Pitagorov izrek) 11,60 6. Doganoc: RAČUNSKI LISTKI ZA 8. RAZR. 35,40 ima menda vedno več pozitivnega in avtor sestavka.v Družini se je potrudil, da je zbral ustrezne citate iz Sv. pisma in druge literature. Zelo modro pa je zamolčal ostali del med »vsaj nekaj« in med »v glavnem«, na kar se sklicuje ne samo dr. Košiček. ampak skoraj vsak strokovni sestavek o problemih spolnosti. (Povzetek članka iz »L’Expresa v NR št, 19-3. okt. 1969). Zgodba o Adamu in Evi ne vsebuje samo misli: »Pojdita in razmnožujta se«, ampak tudi fenomen »izvirnega greha« ter vseh njegovih posledic v življenju ljudi skozi stoletja. »Ali sme kdo zaradi izjeme obsojati celoto?« vprašuje dr. Steiner in meni, da so pojavi »napačne spolne vzgoje« izjema v naukih cerkve, ki ne pojmuje spolnosti kot nekaj grešnega in škodljivega in je ne doživlja kot hudičevo delo. Nedeljske pridige, spovedi in odgovori duhovnikov v zaupnih pomenkih v Družini pa govorijo, da te izjeme le niso prave izjeme, ampak še vedno zelo utrjene navade oz. globoko v podzavesti zakoreninjeni nazori, ki se jih v krščanskem duhu vzgojeni človek pogosto niti ne zaveda. Takoj pa je treba dodati, da so nezdravi, neznanstveni, nestrokovni in torej nepravilni nazori o spolnosti zakoreninjeni tudi pri tako imenovanih nevernikih. Analiza pojavov opozarja celo na večjo škodljivost nove skrajnosti. po tako imenovani spolni revoluciji, ki se je oprijemajo množice ne glede na vero, raso narodnost ... Nebrzdana, nesramežljiva, pohotna, pa tudi zmaličena, sfiziologizorana in bolna spolnost brez duševne komponente ima več sužnjev in malikov, kot jih je imela srednjeveška pokrita, zatirana, preganjana in grešna spolnost. Sovražniki spolnosti torej niso vezani na človekovo versko prepričanje samo in rojevanje se vedno novi, ko eros, in seks prehajata iz rok duhovnikov in moralistov v roke znanosti in stro- kovnosti. Vsaka nova »spolna re_ jj volucija« podere še en del starih j tabujev, znanost pa zaostaja za fj razvojem dogodkov in ni uspela n pripraviti potrebnih predlogov za §j pisane in nepisane zakone novih % odnosov. Pa tudi ko bo zakono- M dajalcem uspelo sestaviti nove g kodekse, kdaj jih bomo ljudje v | praksi osvojili kot del prepriča- j nja in kdaj se bomo usposobili, |j da jih bomo privzgajali novim g rodovom? 1 Koliko mladih ljudi si bo v ta- g ko imenovanem pluralizmu peda- a goških vplivov, pozitivnih in ne- g gativih. utrdijo trdne, pozitivne in fj ustrezne nazore o spolnosti in po jj njih živelo? Ali se jih v valu, ki i tabuje preplavlja s skomerciali- jj zirano plažo, ne bo preveč izgu- g bilo? ' ' g Skozi pesimizem klinične jj prakse in zaskrbljenost ob nara* jj ščajočih dehumanizacijah pa nas jj naj vseeno vodi pedagoški opti- g mizem, ki ga je izrazil mlad člo- = vek pri nas takole: »Vse. po čemer se zgledujem, jj živi v mnogih ljudeh, ki jih po- g znam ali sem o njih čital. Iz vsa- g kega poskušam izluščiti njegove jj najboljše lastnosti, nazore, misli, g vrline, in si jih prisvojiti kot vzor g popolnosti«. Pedagogi si želimo, jj da bi vzpodbudili k opisanemu g idealu in vzoru tudi tiste mlade g ljudi, ki živijo brez idealov, ki g si pomagajo z drogami, alkoho- jj lom, LDS-om ali orgazmom za g vsako ceno. jj Spolnosti ne bomo osvobodili 1 greha, če jo bomo iskali za vsako g ceno in jo sprejemali ter druge jj učili živeti z njo brez ljubezni, jj Tudi s kritikami osamljenih pri- jj zadevanj ne bomo dosegli cilja, g V spreminjanju »civiliziranega g človeka« v »kulturnega človeka« g bomo v vzgojni in strokovni prak- g si morali začeti najprej pri sebi jj irt s pozitivnim vzgledom priteg- g niti razvijajoče se rodove v svo- g hodno in znanstveno utemeljeno g mišljenje in življenje. Tilka Kren S I Ljubljanska Pionirska knjižnica je med našimi najmoderneje ureje-SK nimi knjižnicami DVAJSETLETNICA PIONIRSKE KNJIŽNICE Nepogrešljiv dejavnik pri oblikovanju »kulturne klime« Na vprašanja ob jubileju odgovarja direktorica Pionirsk knjižnice v Ljubljani Martina Sircljeva • Dvajsetletnica Pionirske knjižnice v Ljubljani je jubilej, ki terja pogled nazaj, hkrati pa ponuja priložnost, da vprašamo: kako ocenjujete razmere, v katerih je nastala Pionirska knjižnica? — Čas, v katerem je bila Pionirska knjižnica ustanovljena, je bil zelo razgiban in aktiven, z mnogimi »odprtimi vrati«. Za delo z mladino na področju iz-venšolskih dejavnosti je bilo čutiti s strani družbe veliko zanimanje in podporo. V samih dejavnostih pa je prevladovalo stremljenje po vključevanju modernih metod in oblik dela, ki bi otroke sproščale in aktivirale. # Pionirsko knjižnico štejemo po pravici med najmoderneje urejene knjižnice pri nas. Vsakodnevno posojanje knjig v tej hiši je samo del njene dejavnosti. S katerimi novimi oblikami dela še privabljate in vzgajate svoje bralce? — Zavedamo se. da pismenost, to se pravi obvladovanje branja in pisanja, v našem času ni samo po sebi umevno zagotovilo, da bo otrok našel sam pot v svet knjig, ki je zanj zelo razsežno in nepregledno področje. Zato smo ob našem osnovnem knjižničarskem delu. izposoji knjig, razvili celo vrsto neposrednih oblik dela, to so pravzaprav kažipoti, ki otroka v tem svetu vodijo in usmerjajo. Naj omenim nekatere: Ura pravljic: s pripove- dovanjem pravljic otroke med šestim in desetim letom v prvi vrsti razveseljujemo. Imamo pa pri tem tudi nevsiljive literarno vzgojne namene. S pravljičnimi zgodbami otroku širimo njegovo literarno obzorje, burimo mu domišljijo, toda v mejah. ki jih določa zgodba, saj je otrok prisiljen k disciplini in koncentraciji, če hoče poteku pravljice slediti. Iz pravljic otrok izve za vse osnovne moralne norme, ki si jih izčisti še v dodatnem pogovoru. Prav v pogovoru o zgodbah, ki jih je slišal, pa si pridobiva tudi nov besedni zaklad in se neprisiljeno vadi v izražanju. Ure pravljic so izredno priljubljene med otroki. Obiskovalce Ur pravljic lahko štejemo za naše potencialne bralce. Knjižne uganke: namen knjižnih ugank je v tem, da širijo bralčevo literarno obzorje in ga z vprašanji opozarjajo na razne odlike literarnega dela, pa tudi na tiste elemente v zvezi s knjigo, ki imajo pomemben delež v založniškem procesu (urednik zbirke, prevajalec, ilustrator itd.). Knjižne uganke so lahko tempirane tudi na eno samo temo. npr. ob izidu pomembne knjige, ob pomembnem kulturnem dogodku, ob podelitvi Prešernovih ali Levstikovih nagrad itd. Kdor išče, ta najde: namen te oblike je. da z vprašanji navajamo bralca na uporabo katalogov. leksikonov, slovarjev, enciklopedij in ga uvajamo v samostojno iskanje literature na temo. ki ga zanima. Obe obliki. Knjižne uganke in Kdor išče, ta najde, izvajamo z bralci od desetega do trinajstega leta. Pogovor o knjigah izvajamo z bralci od 14. leta dalje. Tem0 razgovora določajo vedno bral' ci sami. Bibliotekar — vodja debate — skuša z domiselnim izhodiščem pogovor sprožiti ter ga potem le še usmerja, upoštevajoč vedno mnenje bralcev-Pri tem se zaveda kritičnosti bralca in njegove občutljivosti za pretirano vzdigovanje pedagoškega prsta. V ta krog razpravi j alcev sodijo tudi obiski pisateljev, pesnikov, urednikov, prevajalcev in ilustratorjev. • Zelo priljubljena in pop«' larna oblika dela z otroki so ure pravljic, s katerimi je začela prva prav vaša knjižnica. Zakaj se je — kljub modernejšim komunikacijskim sredstvom — odločili za pripovedovanje? — Za pripovedovanje zgodb smo se odločili zato. ker je stik iz oči v oči med pripovedovalcem in poslušalci najbolj intimen in sugestiven in sam P° sebi tudi najprimernejši. Obenem pa lahko pripovedovalec V pogovoru, in ta je izredno po' memben, razčisti vse morebitne nesporazume v zvezi z zgodbo, česar plošča ali radio ali TV ne zmorejo. 0 Ali materialni položaj Pionirske knjižnice ustreza njeni dejavnosti? — Ne! 0 V letih svojega obstoja .1® Pionirska knjižnica pomagal* na noge mnogim šolarskiu* knjižnicam. Kako se zrcali ta pomoč danes, po dvajsetih letih delovanja? — Mentorska dejavnost Pionirske knjižnice šolskim in drugim pionirskim knjižnicam