PoStnlna plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poStl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, iz Inozemstvo 20 Din Ratun pri poštnem Cekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Ctna 1 Din ftedaitcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, de.sno. Telefon Interurban štev. 65. RokopisI se ne vračajo. OglasI po tarifu. Robopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 1C. dopoldne. — Predpisi glede prottora in dneva ofcjave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 16. Celje, ponedeljek 26. februarja 1934. Leto XVI. Celjski občinski svet Združitev mestne in okoliške občine — Javna dela za brezposelne — Re- gulacija Savinje in pritokov — Izprememba službene pragmatike — Raz- širjenje vodovoda in električnega omrežja — Težek položaj mestnega avtobusnega podjetja Celjski občinski svet je imel v pe- tek 23. t in. od 18.30 do 21.15 redno sejo pod predsedstvom žnpana. g. dr. Goričana. Na, dnovcmi rodu so bila poročila. odsokov. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Združenje trgovcev za mesto Celje je poslalo vlogo, V kate- i'i se zavzema. *za združitev celjske mestne in okoliške občine. Občinski svet jc sklcnil, .da se rešitcv tega vpra- šanja odloži ri mostu v Kapucinski ulici. Velika delavnost JNS v celjski okolici, Braslovcah in na Gomilskem CELJE, 20. februarja. | Obcinska. organizacija JNS za Ce- j Ije-okolico je imel a v soboto 24. t, in. zvečer dobro obiskan redni občni zbor v salonu gostilne g. Permozerja v Gaberju. Pi'edsednik g. inž. Krulc je ob otvoritvi pozdravil vse udele- žence, zlasti narodnega poslanca g. lvana Prekorška in predsednika sres- ke organizacije JNS g. dr. Kalana, ter poročal, da jo imela organizacija pred letom 207 članov in da je to šte- vilo do občncga zbora naraslo na 310. Mnogo državnih namesčencev, ki stanujejo v okoliski občini, pa je or- ganiziranih v niestni organizaciji. V zadnjem času delavstvo v lepem šte- vilu vstopa v Narodno strokovno zve- zo in bo imela celjska podružnica v kratkem svoj ustanovni občni zbor. Predsednik je ob koncu omenil si- jajni uspeh, ki ga jö dosegla občinska organizacija .INS lani 15. oktobra pri obč.inskih volitvah v celjski okolici Tajnik g. Fr. Wltavsky je pozdravil tudi zastopnika našega tiska. Poro- sal je, da je imel odbor lani 15 sej in da je organizacija priredila v okoliš- k.i obfini šest uspelih gospodarskih predavanj. Predaval je sreski vete- rinar g. M. Šribar. Organizacija je iz- vršila več intervencij z lepimi uspe- hi. S sodelovanjem gg. poslanca Pre- korSka in sreskega načelnika dr. Vid- niarja je izposlovala znatne znesk'e za zaposlitev brezposelnih in za po- plavljence. Po poročilu blagajnika g Gamsa je prejel odbor na predlog člana nadzornega odbora g. župana Kukovca razrešnico. V novi odbor so bili soglasno izvo- Ijeni člani iz vseh vasi okoliške ob- čine s predsednikom g. inž. Krulcem, podpredsednikom g. Gamsom, 1. taj- nikom g. Cetino, II. tajnikom g. Fr. Wltavskym in blagajnikom g. A. Ber- varjern. Izvoljenih jo bilo tudi 20 de- legatov za sresko skupščino. C.lanari- na za 1. 1934. znaša 1 Din; kdor more, pa lahko plača tudi več. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek se je zahvalil vodstvu organiza- cije in županu za veliko delo in uspeh pri obcinskih volitvah. Nato je v zanimivem govom poročal o na- šeni notranje-m in zunanjem položaju, o Mali antanti, balkanskem paktu, zbližanju z Bolgarijo, o naši trgovskb gospodarski politiki, o zaščiti kmo- tov, zakonu o javnih delih, o bližnjein pričetku regulacije Savinje, ki jo je klei'ikalna politika prej, v ugodnejših gospodarskih tazmerah zanemarjala, o nadaljevanju i-ogulacije Koprivni- ce, o snovanju nove socialno demo- kratske stranke, o novem državnem proračun\l, novem finančnem zako- nu, ki uvaja sistematično š-tednjo v javni upravi in ki bo omogočil večjo zaposlitev brezposelnih. Izvajanja g1. poslanca so bila sprejeta z navduše- nim odobravanjein. Na predlog pred- sednika g. inž. Krulca je občni zboi1 soglasno izrekel g. poslancu popolno zaupanje. Predsednik sreske organizacijeJNS g. dr. Kalan je izrokel obcinski orga- nizaciji zahvalo in priznanje za uspeh pri zadnjih obcinskih volitvah. Pod- črtal je potrebo narodne sloge in skladnosti vseh stanov, Ce hočemo, da bo naša država močna znotrajid zunaj. Klerikalizem je bil vedriö na- sprotnik naše nacionalne ideje in ni- ma legitimacije, da bi vodil borbo proti korupciji, ker je bila klerikai- na politika vedno tudi sama korupt- n.a. Gosp. dr. Kalan je nato govorfl Stra» 2. »Nova Doba« 26. II. 1934. Štev. 16. šo o raznih aktualnih političnih in organizatoričnh vprašanjih. Tucli njegov govoi' je izzval enodušno pri- trjevanje: V debati jo govoril strokovni taj- jiik g. Žabkar o škodljivosti mark- sizma in razrednega boja. Soglasno je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje poslanskemu klubu JNS in stranki zahvala za uspešno delo s prošnjo za nadaljno delo v doseda- njem pravcu. Župan g. Kukovec je izrazil željo, da bi se za okoliško ob- čino, ki mnogo prispeva v bcdnostni sklad, izposlovali čim večji zneski iz tega sklada. Zahvalil se je gg. po- slancu Prekoršku, dr. Kalanu in sreskemu načelniku dr. Vidmarju za velike usluge, ki so jili storili okoliš- ki občini. Govorili so še gg. Fric, Gams in Čerenjak, nato pa je prod- sednik zaključil zelo lepo uspeli obč- ni zbor, ki je trajal skoro tri ure. V nedcljo 25. t. m. dopoldne sta imeli občinski organizaciji JNS za občini Braslovče in Gomilsko v slav- nostno okrašeni dvorani Sokolskega doma v Braslovčah skupno redni občni zbor, ki je bil izredno dobro ob- j iskan. Predsednik braslovškc iorga- j m'zaoije g. župan Omladič je iskreno I pozdravil narodnega poslanca g. Iva- | na Prekorška in predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalana. Sledilo je lepo predsedniško poročilo. Taj- niško in blagajniško poročilo za Inas- lovško organizacijo je podal g. šol. upr. LuSin, za gornilsko organizaci- jo pa g. Sol. upr. Šega. Z malimi iz- premembami sta bila izvoljena dose- danja dva odbora. Občinski organi- zaciji za Braslovee predseduje g. Fr. Omladič, občinski organizaciji za Go- milsko pa župan g. Hočevar. Gg. narodni poslanee Prekoršek in dr. Kalan sta izčrpno poročala o de- lu Narodne skupščjne ter o gospodar- skih, političnih in organizatornili vprašanjih. Njuna izvajanja so zboro- valci večkrat. prekinili z burnim odobravanjem. Sol. upr. g. Lušin se je v iinenu vsega clanstva iskreno zahvalil obema za njuno delo in jima izrekel zaupauje. Razstava o socialnem zavarovanju v Celju CEL.TE, 26. februarja. Okrožni ,urad. za zavarovanje dc- Javcev v Ljubjjani je prvikrat, kar obstoji, prireclil razstavo statističnih in drugih podatkov v Celju. Razsta- va se naliaja v prostorih Obrtnega doma. Razstava o razvoju in stanju soci- alnega zavarovanja je bila svečano otvorjena v nedeljo 25. t. m. ob 10 dopoldne. Otvoritve so se udeležili predstavniki oblastev, uradov, celjske mest.ne in okoliške občine, šol, obrt- niških, delodajalskih in delavskih organizacij, mnogo obrtnikov, pomoc- nikov in vajencev ter zastopniki OUZD. V imenu predsedsiva OUZD je g. Josip Rebek iz Ljubljane iskreno po- zdravil vse udeležence, zlasti gg. celjskega župana dr. Goričana, sres- kega podnačelnika Svetino, predsed- nika okrožnetra sodišča dr. Vidoviča. magistratnega direktorja Subica, ka- petana Milutinoviča kot zastopnika komandanta. mesta, okoliškega župa- na in predsednika Slovenskega obrt- nega društva Kukovca, vodjo obrtne nadaljevalne sole g. šol. upr. Zdolška, direktorja Rudarske sole inž. Ferjan- čiča, sreskega šolskega nadzornika Pestevška, šefa javne bolnišnice pri- marija dr. Raišpa, zastopnika upra- vitelja bolnice Žerovca, predsednika podružnioe Društva jugosl. obrtnikov Holobarja, zastopnika grafičnega de- lavstva Kusterleta in zastopnika na- prednega tiska. Gosp. Rebek je v svo- jem nagovoru podčrtal pomen in de- lo OUZD, ki je točno razvidno z raz- stave. Tej važni socialni instituciji se je treba posvetiti z veliko ljubez- nijo. Namestnik predsednika OUZD g. dr. Mirko Kuhelj iz Ljubljane je orisal social no-politični, etični in go- .spodarski pomen OUZD, navedel ne- kaj statističnih podatkov socialnega zavarovanja v območju celjske eks- poziture in izrazil željo, da bi se raz- ni neosnovani očitki na naslov OUZD s to razstavo razpršili. Celjski župan g. dr. Goričan je podčrtal važnost OUZD v splošnem, zlasti pa za Celje, kjer opravlja ta institucija obsežno delo socialnega skrbstva. Gimnazijski direktor g. Fr. Mravljak je v imenu sreske organizacije JNS čestital OUZD k desetletnici obstoja in izja- vil, da bo stranka, zvesta svojim so- cialnim nalogam, skušala povsod, zlasti pa v celjskem srezu odstraniti težkoče, ki ovirajo delovanje OUZD. V imenu celjskih Sol pa je kot solnik naglasil važnost razstave OUZD za šolsko mladino, ki si bo v prihodnjih dneh ogledala razstavo. Sledil je ogled razstave, ki je obsežna ter zelo zanimiva in poučna. + * Razstava se odlikuje zlasti s tern, da vsebuje specialno statistiko, ki se nanaša samo na območje ekspoziture OUZD v Celju. V tern pogledu je po- trebno, da nekatere slike podrobneje opišemo. Z narodno gospodarskega stališča je zanimiva slika v figurah, ki pred- stavlja ätevilo delavstva v posamez- niJi industrijsikh skupinah. Slika se nanaša na stanje 30. VI. 1933 pri ekspozituri prijavljenih delavcev. Najmočnejša. industrija je kovinska (tovarna Westen), ki zaposluje 1.104 delavcev in 343 delavk. Njej sledi gozdno žagarska industrija s 1.298 delavci in 81 delavkami. Nekoliko slabejša je hišna služinčad ((>0 luoš- kih in 1.165 ženskih). Tudi tekstilna industrija je precej razvita. S stališča socialno medicine jo važ- lia slika, ki nam predstavlja v figu- rah število bolezensko-podpornili dni po posameznih idiagnozah^ Podatki se nanašajo na vse leto 1932. Od vseh delavcev, zavarovanili pri ekspozitu- ri v Celju, jih je največ bolehalo na posledicah poškodb. Bolezensko-pod- pornih dni, vezanih z delanezmož- nostjo delavca, je bilo vsled poškodb 10.125 pri moških in 2.30G pri žen- skah. Številčno je nekoliko slabejša tuberkuloza z 11.108 Dolozonsko-pod- pornimi dnevi pri moških in 5.710 dnevi pri ženskah. Kvalitativno jo pa tuberkuloza še neprimerno hujša od poškodb. Izdatki za zdravljenje tu- berkuloze (sanatoriji itd.) so nepri- merno večji nego pri drugih diagno- zah. Nadalje iina tubej'kuloza za po-- sledico številne smrtne piimere, da nevarnosti inficiranja zdravih oseb sploh ne omenjamo. Precejšnja bre- mena povzročajo nadalje še bolezni prebavil, nalezljive bolezni (influen- ca itd.) ter revmatiCna obolenja (bo- lezni kosti sklepov in miSic). Bolezen- sko-podj)oi'nih dni je bilo saino pri ekspozituri OUZD v Celju leta 1932. skupno 115.522. Iz tega je razvidna važnost našega socialnega zavarova- nja. Stroške za tako veliko število podpornih dni moramo ceniti okroglo i na 3 milijone dinarjev letno. Zanimiv je nadalje zemljevid celj- ske ekspoziture po zdravniških oko- liših. Od vseh ekspozitur OUZD ima celjska ekspozitura največji teritorij in največje število zdravniških oko- lišev. Na zemljevidu je označen s po- sebno barvo vsak posamezni zdrav- niški okoliš s sedežem uradovega zdravnika in s številom Clanov po stanju meseca novembra 1933. Lepo je izdelana slika »Odkod ho- dijo delavci v Celje na delo«. Slika se nanaša na leto 1929. Znano je, da velik del delavcev ne stanuje na se- dežu obrata, temveč hodi iz zelo od- daljenih krajev na delo v tovarnc itd. V samem mestu Celju je bilo leta 1929. 4.723 delavcev, ki so stanovali izven mesta. Stanovanja takih delav- cev so pretežno ob prometnih žilah, to je ob železnicah in cestah. Zemlje- vid nam kaže, koliko delavcev je v posameznih občinah celjske okolice hodilo dan za dnem v Celje na delo. Najbolj sta zastopana Škofja vas in Teharje. Zemljevid je sestavil prof. V. Štrukelj. Graf ikon »Pokret članov v obmoö- ju ekspoziture OUZD v Celju« kaže, kako se je razvijalo število zavaro- vanih delavcev od začetka leta 1924. j do konca 1933. Od začetka približno ! 8.000 članov je dosegla ekspozitura ' leta 1931. svoj maksimum s skoraj 16.000 zavarovanimi delavci. Znano je, da so se nekatere ekspoziture (n. pr. v Konjicali, Krškem itd.) v celoti ali pa delno spojile s celjsko ekspo- zituro, kar je precej doprineslo k na- raščanju članstva. Iz grafikona je razvidno no samo sezijsko valovanje zaposlenosti, ampak tudi konjunktur- no valovanje. Zaposlenost je nekoliko padala leta 1924. in .1925. Nato je na- raščala do leta 1930. Leta 1931. in 1932. je zaposlenost padla. V letu 1933. je pa zaposlenost |že več ali manj stacionirana. — Na isti sliki sta še dva grafikona in sicer »Pokret bolnikov« in »Odstotek bolnikov« Ekspozitui'a v Celju ima povprečon stalež približno 300 bolnikov ali 2 in pol odstotka vseh članov. Pozimi je relativno več bolnikov nego poleti. Absolutno in relativno število bolni- kov je zelo naraslo v februarju 1929., ko je bila, izredno huda zima. Za gospodarske faktorje so poseb- no važne štiri slike, ki prikazujejo v grafikonih razvoj posameznih indu- strij v območju celjske ekspozituro od junija 1932. do ¦. ^iška in g. Hartmana. * * Svojc dni so se stekali j)recejšnji dohodki v celjsko okolico z odkupom plemenske žtajerske kokoši. Rejci v drugih, celö prav oddaljenih obmej- nih krajih so zaznali za. vrline štajer- ske kokoši in so zaCeli gojiti in re- diti plemenske štajerske kokoši z najmodernejšimi pripomočki, katerih naš kmečki rejec navadno ne zmore. Bilo jo kakor pri hmelju. Gojiti so ga začeli najprvo ŽalCani, danes pa ga sadijo že v vsej državi. Oblast in šir.ša javnost je začela kupovati potem plemensko štajersko kokoš celjskega izvora pri teh po- klicnih, izvežbanih, deloma tujih, ne- kmečkih rejeih, in našemu kokošje- rejcu je vsled tega usalinil prav zna- ten vir dohodkov. Pritisnila je sedaj še kriza, ki odkriva v najbližji, ne- hmeljarski celjski okolici med mali- mi kmetovalci in bajtarji našemu meSčanstvu malo znano, naravnost desolatno gospodarsko stanje. Marsi- kjo dobe ljudje še kak dinar edino s prodajo jajc in kokoši, katere prine- so več ur daleč v mesto in v kopa- lišča. Večjidel je to blago domače, znamenite štajerske kokoši. Predla- gal bi zaradi tega, ako hočemo po- magati našeinu najrevnejšemu kme- tovalcu, ako hočemo istočasno ohra- niti edinstveno krajevno znameni- tost, da kupujejo naše mestne gospo- dinje in kopališča le jajca in meso štajerskih kokoši! — Posamezni, red- ki posestniki kokoši gojijo tudi dru- ge pasme, orpington, leghorn itd., to- da te kokoši v splošnem nikdar ne dosezajo kakovosti našega domaCega blaga. Rejci tell tujih pasem so pre- težno farmarji — dobičkarji, ki sku- šajo čestokrat s prav trgovsko, ne- umestno reklamo pridobiti kupco za- se in ki pogosto tudi z neosnovano, sebično kritiko dajejo našo domačo, slovito štajersko kokoš celjskega iz- vora v nič. Cena kokošjega mesa je nizka in dosega kljub neprimerno večji okus- nosti in zdravilnosti že ceno svinji- ne. V. Celju prodajajo že trgovci in Št?v. 1(). »Nova Doba« 26. II. 1934. Stran 3. rnesarji kokošje meso po 16 Din. Jaj- ca so vsled obilnili in lahko prebav- ljivih vitaminov in fosfornatih leci- tinov za mešCanskc in duševne de- lavce cenena, nenadomestljiva hra- :ua. — Mogoče bo posamezno uspelo pridobiti perutninarskc odseke in kokošjerejce v celjski okolici, da bo- do opremili jajca štajerske perutni- ne tudi s posebnimi žigi, ki bi jam- čili za pristnost, in z označbo dneva, ki bi jamčila za starost jajc. Vsak porabnik, meščan ali delavec, vsaka naža gospodinja, ki bo kupo- vala za svojo družino perutnino, ki hoče pomagati našemu najrevnejše- mu okoličanu, ki se hoče preskrbeti z blagom odlične kakovosti, kateri je tudi posebni gospodarski sloves na- šega okoliša pri srcu, bo pri nakupu porutnine zahtevala le štajersko ko- koš in le jajca štajerske kokoši! Učimo sc tudi od naših sosedov, od Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, ka- ko ti pospešujojo in propagirajo po- rabo domačcga blaga! »Rojaki, uži- vajte le blago domačega izvora!« gre vsepovsoel klic v inozemstvu. In tu- di mi moramo uvaževati ta klic, ako hoeemo dobro našemu narodnemu gospodarstvu in tudi — sebi! Žalostni dogodek v mestni klavnici pred celjskim sodišcem CELJE, 26. fcbruarja. V soboto sc je vršila pred maliin senatom na okrožnem sodišču v Ce- ]ju razprava proti 29-letnemu me- sarskemu pomočniku Francu Lešni- ku iz Celja, pristojnemu na Dobrno. Lešnik se je moral zagovarjati, ker je letos 26. januarja v mestni klav- nici v Celju v prepiru z nožem usmr- til 20-letnega mesarskega pomočnika Josipa Brezovška iz Celja. Obdolžen- ca je zagovarjal odvetnik g\ dr. Juro Hrašovec. Franc JLešnk jo bil v petek 2G. ja- nuarja okrog 15. zaposlen pri koritu odnosno kotlu v mestni klavnici. Po- leg njoga je stal Brezovšek, ki je vprašal Lcšnika, ali bi sinel nadalje- vati izpiranje črev v njegovem kot- lu. Ker Lešnik tega ni dovolil, je za- eel Brezovsek godrnjati tor jo udaril Lešnika s pestjo po obeh licih in gla- vi. Lošnik je nato sunil Brezovška z ostiim mosarskini nožem v prsa ter j prebodol hrustančasti spodnji del j prsnice, osrčnik in srce. Ranjeni Bre- zovšek je napravil še nekaj korakov, natopa se je zgirudil in izdihnil. Leš- nik se je po tern dogodku takoj javil na policijski stražnici v Cclju. Deja- nje prizna, pravi pa, da se je, ko ga je Brezovšek večkrat udaril s pcstjo po lieu in glavi, sklonil na desko in se hotel zravnati. V levici je imel oster nož in se okrenil na levo strau in nazaj, pri tern pa je zadel Brezov- ška. Lešnik je bil zai'adi usinrtitve Bro- zovška obsojen na 2 leti zatočenja. Sodišče je upoštevalo, da je Lešnik izvršil dejanje v veliki živčni raz- draženosti, ki jo je povzročil Brezov- sek. DOMACE VESTI d Narodna skupščina je v soboto po obširni razpravi o sarajevski ko- i-upcijski aferi soglasno odobrila predlog imunitetnega odbora, da se obtoženi narodni poslanec Husein Kadic izroči sodi&ču v nadaljno ka- zensko preiskavo. Razprava o držav- lem proraeunu. za 1. 1934/35 so je pri- cela v ponedeljek 20. t. m. Proračini- ska razprava v «kupSčini bo pospeše- ua na ta način, da bo imela skupšči- na dnevno najmanj po dve, po potre- bi jjii tudi po tri se-je, dopoldne od 8. okoj- nega restavraterja ter zaslužnega na- rodnega, gospodarskega in društve- nega delavca g. Franca Rožanca na Dobmi na zadnji poti. Pogi-eba so se udeležili in. dr. tudi mr. pharni. g. Andi'o Posavec; iz Celja kot zastop- nik sreske organizacije JNS, gasilci in lovci ter predstavniki raznih dru- gih društev in korporacij.. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika upravitelj dobrnskega zdravilišča g. Jankovič, ki je v globoko občutenein govoru orisal vrline pokojnika kot zavednega, poštenega, značajnega in delavncga moža ter skrenega svcto- valca prebivalstva. Pokojnemu Fran- cu Rožancu bomo obranili nadvse časten spoinin. d V Petrovdah jo uinrl ugledni po- sestnik g. A. Puncer, zaslužen zadru- gar ter soustanovitelj in dolgoletni predsednik Hi'anilnice in posojilnico v Petrovčah. Pokojniku bodi ohra- njen trajen spomin, rodbini našc is- kreno sožalje! 11 Dnnajska vremenska napoved za torek 27. februarja: Oblačno, pa- doc temperature, sncg na \ddiku. Celje in okolica c Obcna zbora JNS v Grižah in Dramljah. Občinska organizacija JNS za Griže bo imela redni občni zbor v soboto 3. marca ob 19. v na- rodni šoli v Grižah, občinska orga- nizacija .INS za Dramlje pa v nede- ljo 4. marca ob 9. dopoldne v dru- štvenem domu v Dramljah. Na obeh zborih bosta poročala gg. narodni po- slanec Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS dr. Kalan, v Dramljah pa tudi sreski voterinar g. M. Šribar. c Ob Tihem occanu — St. Francis- co, zvezda zapada«. O tern predmetu bo predaval g. dr. Pavel Brežnik iz Ljubljane drevi ob osmih na Ljud- skem vseučilišču v risalnici deške meščanske sole. Zanimivo predava- nje bodo spremljale skioptične sliko. c »Po stenah in grebenih Durmi- torja« je naslov predavanja, ki ga priredi Savinjska podružnica SPD v četrtek 1. marca ob 20. v risalnici meščanske Sole. Predavatelj g. Lev Pipan iz Ljubljane, ki je v družbi st.ii'ih drugih si oven skill alpinistov I obdelal skupino Durmitorja, nas po- vede v te divjeromantične gore. Ski- optične slike bodo podkrepile preda- vateljeve besede in pokazale krasoto gorskih pred elov, ki so v ponos ju- govzhodnemu delu naše domovinc. Vabinii) planince, da tega predavanja nikakor ne zamude. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje sporoča v smislu določil člcna 40. pravil vsemu cenj. članstvu, da bo- sta letni račun za leto 1933. in prora- čun za leto 1934. od 28. t. m. do všte- tega 14. marca Clanstvu na vpogled v pisarni v Razlagovi ulici gt. 8. KJERKOLI BODy MrKC POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET S A M O c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 6. marca od 8. do 12. do- poldne v posvetovalnici Združenja trgovcev ,za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo imel ustanovni obCni zbor v nedeljo 4. marca ob 10. dopoldne v rdeCi sobi v Narodnem domu. c Celjsko strelsko okrožje bo ime- lo redni letni občni zbor v nedeljo 11. marca ob 10. dopoldne v hotelu »Hubertusu« v Celju. Vse strelske družine naj pošljejo svoje delegate na ta obeni zbor. c Redni občni zbor podružnice DJO v Celju bo v nedeljo 18. marca ob 8. zjutraj v spodnjih prostorih Narod- nega doma. Vabljeni vsi člani! c Zlato poroko sta obhajala v so- boto bivši ključavničarski mojster g. Jakob Inkret v Celju in njegova soproga Marija. Iskreno čestitamo! c Iz sodniške službe. Gosp. Milivoj Ilešič, sodniški pripravnik pri okrož- nem sodišču v Celju, je premeščen k okrožnemu sodišču v Ljubljani in je bil takoj dodeljen okrajnemu sodiš- ču v Kran j ski gori. c Društvo »Soča«, mladinski od- sek. V cetrtek 1. marca prvi redni sestanek po občnem zbom. Predaval bo tov. Škerl »o Jadranu«. Emigrant- ska mladina, udejstvuj se v našem pokretu, pridi na sestanek in sode- luj! — MOS. c Splošna gradbena zadruga v Ce- lju, i". z. z o. z. bo imela svoj redni občni zbor v soboto 17. marca ob 19.30 v Celjskem domu. | c Sirovinska zadruga čevljarjev r I Celju bo imela redni letni občni zbor S v nedeljo 4. marca ob 10. dopoldne v gostilni g. Filipčiča v Gledališki ulici. c Mestna knjižnica je lani izposo- clila 28.802 knjigi in sicer 16.673 slo- venskih oz. srbohrvatskih, 11.049 nemških in 1.080 poučnih in znan- stvenih del. MAURICE LEBLANC: 49 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevol B. Rlhteriič »Dobro. Še eno sekundo. Prisluhniti morain . . . Dobro . r.. spe . . . Dajte mi lestev!« Lupin jo je odvil. »Ali naj pridem dol?« »Ne, samo malce slaboten sem, toda vsceno pojde.« Res se je kaj hitro prikazal v odprtini malega rova in sledil svojemu rešitelju, Toda mrzli zrak ga je nekam omotil, da se ga je lotila slabost, tako da je skoraj pol ure obležal ob robu rova. Lupin je po- stal že nestrpen, tedaj pa se jo Daubrecq spet zavedel. »Tako,« je rekel, »zdaj sem pa dober. Ali bo dolgo Irajalo?« »Precej dolgo. Do spodaj je skoraj petdeset rnetrov.« »Kako, da Albufex ni mislil, da bi utegnil tu po- l)egniti?« »Skala je zelo strma!« »Pa ste jo vendar premagali.« »Vaši sestrični sta vztrajali pri tern, da moram vk© poizkusiti. Clovek mora pa tudi živeti . . . Bill sta zelo radodarni.« »Lepo, lepo,« je pripomnil Daubrecq. »Kje pa sta zdaj?« »Spodaj, v čolnu.« »Ali je tu spodaj reka?« »Da, toda dobro bi bilo, če bi bili tiho. Ne- varno je.« »Samo eno besedo: Ali ste bili že davno prej na skali, preden ste mi vrgli pismo?« »Saj nisem neumen! Kvečjemu četrt ure. Potem vatn born vse pojasnil - . . zdaj pa se morava pod- vizati.« Lupin je hodil spredaj in mu je svetoval, naj se ü'dno drži za vrv. Potrebovala sta malone Stirideset ininut, da sta zlezla do previsa na skali. Lupin je moral svojega spremljevalca večkrat podpreti, ker so zaradi bolečin v členkih njegove roke izgubile vso gibčnost in moč. Daubrecq je dostikrat zastokal: »Lopovi so me docela uničili. Albufex, to mi boš j)lačal!« i »Tiho,« ga je opominjal Lupin. »Kaj pa je?« »Nekaj ropota zgoraj!« Nepremično sta se stisnila k skali in poslušala. Lupin je mislil na ubogega gospoda Tancarvilla in na stražnika, ki ga je zahrbtno ustrelil. Drhtel je; mir in tema noči sta zbujali preveč tesnobe. »Nič ni, nič ni. Samo neunma misel je bila.« Tipal je na vs« strani, dokler ni naposled zaCutil pod roko vrvi. »Tako! Tu je lestev, ki vodi do reke. Eden izrned mojih prijateljev jo straži in vaši sestriCni.« Požvižgal je. »Tu sem!« jo polglasno zaklical. »Trdno ilržite lestev!« Potem se je obrnil k Daubrecquu: »Jaz pojdem spredaj!« Toda poslanec je ugovarjal: »Morda bi bilo bolje, če bi bil jaz spredaj?« »Zakaj?« »Zelo slab sem. Privežite mi svojo vrv okoli te- lesa in me držite. DrugaCe se mi utegne kaj })ripetiti.« »Da, prav imate,« je rekel Lupin. »Stopite bliže!« Daubrecq se jo spustil pred njim na kolena. Lu- pin ga je prevezal z vrvjo. Potem se je sklonil k tlom in trdno zagrabil lestev, da se ne bi zibala. »Tako, zdaj pa lahko začneva!« Prav tedaj pa je zaCutil straSno bolečino. »Hudič!« je kriknil in omahnil na tla. Daubrecq ga je sunil z nožem v zatilnik. »O, ti podlež! O, ti podlež!« Med tern si je Daubrecq odvezal vrv. »Preneumen si!« je godel. »Prineseš mi pismo mojih dveh sestričen. Takoj sem spoznal pisavo sta- rejše, Adele, toda prebrisanka je podpisala mlajšo, Evfrozino, da bi me opozorila na nevarnost. Zato mi ni bilo treba dosti misliti. Ti si Lupin! Ubogi Lupin! Ne sunem dostikrat, toda kadar sunem, su- liem posteno. Da boš vedel!« Sklonil se je k ranjencu in mu prebrskal žepe. »Podari mi vendar svoj revolver! Saj vidiš, da potrebujem kaj takega. Tvoji prijatelji bodo takoj opazili, da ne prihaja njihov mojster in me bodo po- skušali zadržati. In ker nimam nič moči, bom moral pas streljati. Pozdravljen, Lupin!« Med tern se je že pripravil. Požvižgal je. Spodaj v čolnu so mu odgovorili. »Tu sem!« je vzkliknil. Zastonj se je Lupin trudil, da bi ga zadržal. Za- grabil je v prazno. Hotel je kričati. Toda nekaj ne- znanega, strašnega ga je uklenilo in mu ohromilo vse ude. Iznenada pa se je spodaj začulo zmedeno kri- čanje. Potem pok in še eden in nazadnje posmehljivo režanje. Vmes se je oglasil ženski krik. Potem spet dva strela. Lupin je mislil na Klariso, ki je bila morda ra- njena, morda celo ubita, na Daubrecqua, ki je ostal zmagovalec, na Albufexa, na kristalni zamašek, ki ga bo dobil v roke eden izmed obeh nasprotnikov, ne da bi se mogel on, Lupin, vmešati. Potem se mu je zdajci pokazala pred očini slika gospoda Tancarvilla, ki je padel s svojo ljubico v prepad. In so nekajkrat je šepnil: »Klarisa . . „ Klarisa . . . Gilbert!« Potem je prišel strašen molk v njegovi notra- njosti in ne da bi se bil upiral, ga je prešel občutek, da se njegovo telo vali v prepad. Stran 4. »Nova Doba« 26. II. 1934. Štev. 16. c Roparski napad, ki je bil izvrsen v noči na (>. januarja, šo vedno ni pojasnjon. Posestnikovega sina iz Medloga, o katerem smo poročali v zadnji števiiki, je sodišee zaradi po- maiijkauja dokazov izpustilo iz preis- kovalne^a /apora. c Redek pojav. Mehanicna tkalni- ca »Metka« d. z o. z. v Celju, ki ob- stoji že šiiri leta. in jc last g. H. Wcin- bergerja, je povisala te dni vsernu dciavstvii mezdo za 5 odstotkov. c Repriza veseloigre »Maksl« v celjskem gkulališču je bila v nedeljo popold^ie dobro obiskana. Obcinstvo se je5-letnu dninarica Julija- na, Očkova iz Rozine pri Konjicah. :\". p. v m.! c; Nesreča pri del«. V petek si je 33- letni rudar Karol Jurkošek pri pad- cu v rudniku v Drobnem dolu pri Laškem zlomil desno nogo. Zdravi se v celjski bolnisnici. c Opozarjam cenj. občiustvo, da se je zopet pričela sezona za prijatcljc dobrih morskih rib, ki bodo na, raz- polago od petka 2. marca vsak petek dp začotka zirne. Skušal bom zadovo- Ijiti cenj. goste kakor lani. Ušaj, gostilna »Skalna klet«. c Lastniki psov v Celju se poziva- jp, da pjačajo takso za pse in novo znamkp najkasneje do 28. t. m. pri me,atnem računovodstvu, ker bodo mprali sicei; plačati dvojno takso. c Izgubljeno. Dne 21. t. m. so bili na poti od List: do Celja izgubljeni očali, cine 24. t. m. popoldne pa je bi- la na .kolodvoru ali v bližini izgub- Ijena ci na nsnjata listnica z 200 Din in dokninenti. c Koledarje, rednike, brzoveze, tr- govake in prepisne knjige v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarna in veletrgovina s papirjem. Gledališče MESTNO GLEDALISCE V CELJÜ Repertoar: Ncdelja 4. marca ob 15.: »Princeska in pastirček«. Uprizoritov oeljskih igralcev. Izven. ' Pravljično igro »Princesko in pa- stirLka«, ki jo je spisal Pavel Golia, bodo uprizorili celjski igralci v ne- deljo 4. marca ob 15. v Mestnem gle- (ialiSču. Režiser jc g. Milan Košie Glasbo je napisal E. Adamič, dirigi- ra,g. Pec Segula. Tapredstava bo nu- dila velik užitek mladini, pa tudi od- rasüm. Vstopnice se dobe v predpro-