»imamo Čudovite ljudi, Čuvajmo jih j« stran s DELOVNE SKUPNOSTI IHBOSTR+JSKEftft HUNTA«E6A' FMtlETj« -1 ,Sil BtiANč *::A mmmmmmr NA ROB RAZPRAVLJANJ O LETOŠNJEM PLANU STROŠKOV IN REALIZACIJE ^s» obrati se strinjajo z obstojem razvojne službe pri podjetju — Za rentabilno poslovanje v obratih: sprememba vrednosti plana realizacije' 7 i k r ' ' . ».»a ■ i V septembru so obratni delavski sveti razpravljali o pred-y8u plana stroškov za tekoče poslovno leto in ga tudi sprejeli. ?vezi s to razpravo je bilo sprejetih nekaj pomembnih skle-jrv* ki zagotavljajo obratom uspešno poslovanje, in sicer kljub •stvenim spremembam, ki so nastale v juniju po sprejetju no-ega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in kljub na začetku ta opravljeni reorganizaciji poslovanja podjetja. Planirani stroški so kalkulirani za posamezne obrate na podlagi uvodoma omenjenih sprememb, obstoječega stanja delovne sile, kapacitet osnovnih sredstev in družbenih obveznosti, ki zapadejo v plačilo do konca letošnjega leta. Od planirane višine stroškov je seveda odvisen tudi fizični obseg proizvodnje posameznega obrata, zato so obratni delavski sveti istočasno spremenili tudi prvotni plan realizacije. Nadaljevanje na 2. strani) m -f "• Velik delovni uspeh našega podjetja je tudi rekonstrukcija ljubljanskega toplovodnega omrežja, ki je bila narejena v rekordnem roku. Na sliki: začetek glavnega cevovoda, ki teče iz toplarne v Mostah nad železniškim podvozom proti mestu. Podrobnosti berite na strani 6. Ob izpolnjevanju nalog — zagotovljeni uspehi (Nadaljevanje s 1. strani) Po že ustaljeni metodologiji planiranja je bil samoupravnim organom predložen v razpravo predlog plana stroškov v višini 195 milijonov 13.595 din. Od teh skupnih stroškov podjetja odpadejo na posamezne obrate naslednji zneski (zaokroženi v tisoče din): CKV Ljubljana 34.802 CKV Maribor 22.229 CKV Koper 6.891 El. 'montaža 32.1)1 TEN 26.342 Trata — Kov. int. 19.934 Iv. gorica — livarna 7.107 Projekt, biro 3.400 Avtopark 651 Razvoj 2.331 Uprava 5.018 DVI — zahod 8.573 DVI — vzhod 25.022 , DELITEV .... STROŠKOV UPRAVE IN RAZVOJNE SLUŽBE Obratni delavski sveti so predlog plana stroškov v celoti sprejeli, prav tako pa tudi ■ razdelitev ..stroškov uprave in razvoj ne službe na, proizvodne obrate. Ključ delitve stroškov uprave na proizvodne obrate je izdelan po posebnih kriterijih in je skoraj za vsako vrsto stroškov oz. vsako delovno mesto različen, zato ga zaradi preobšimosti ne navajamo. Stroški razvojne službe pa. obratov ne bremenijo v celoti, temveč samo tisti' del stroškov, ki še nanaša na čisto razvojno delo. Skupni planirani stroški razvojne službe znašajo 2,404.156 din. Od tega zneska je predvideno 800.000 dinarjev za dela izven programa . in 1,604.156 din za dela po programu. Stroški za dela zunaj programa se nanašajo na naročila, ki jih razvojna služba izvršuje tekom leta za potrebe obratov po njihovih posebnih naročilih, zato bremenijo v celoti naročnike. Ostanek stroškov v znesku 1,604.156 dinarjev pa je predviden za dela po programu, ki ga določa programski svet podjetja, in se nanaša na čisto razvojno delo. Razumljivo je, da so to za podjetje režijski stroški, zato jih morajo kriti tisti obrati, ki ustvarjajo lastni dohodek. Za leto 1969 so ti stroški razdeljeni na obrate tako, da odpade 60 % teh stroškov na tovarno Trata in TEN, 40 % pa na montažne obrate in projektivni biro. Znesek. Id po takem izračunu odpade na obe tovarni, je med njima razdeljen tako, da odpade na TEN 60 »/o. na Trato pa 40 odstotkov teh stroškov. Med montažnimi obrati pa je 40-odstotni znesek teh stroškov razdeljen v razmerju proizvodnih osebnih dohodkov. razen za projektivni biro, ki je s temi stroški obremenjen v razmerju proizvodnih delovnih ur. Opisani način razdelitve režijskih stroškov razvojne službe na proizvodne obrate je za letošnje ■ leto po sklepih obratnih delavskih svetov odobren, vendar s pripombo, da je potrebno za prihodnje leto in naprej najti boljši način financiranja programsko razvojne službe. Vsi obrati se soglasno strinjajo z obstojem razvojne službe pri podjetju. Želijo pa, naj večji delež teh stroškov nosijo tisti obrati, ki imajo od tega neposredne koristi. Interes podjetja kot celote je, da se ta služba strokovno še naprej izpopolnjuje, tako da bo lahko nudila proizvodnim obratom tolikšno strokovno pomoč, kot jo od nje pričakujejo in bo ta po vrednosti enakovredna sredstvom, ki jih v te namene dajejo. Razumljivo je, da bodo morali tudi v bodoče del sredstev za programsko razvojno službo prispevati montažni obrati, čeprav ta vrsta dejavnosti nima neposrednih koristi od tega. Sedanji obseg proizvodnje v obeh naših tovarnah celotnih stroškov. razvoja za sedaj ne more prenesti, vendar je treba v bpdoče stremeti za tem, da se poveča serijska proizvodnja do take višine, da bo to mogoče. NAJPOMEMBNEJŠA ELEMENTA: MATERIAL IN OSEBNI DOHODKI Na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli obratni delavski sveti glede razdelitve stroškov uprave in razvoja, odpade na proizvodne obrate naslednja planirana višina teh stroškov, kakor jo objavljamo v pregledni tabeli. Planirani stroški proi2x vodnih obratov se torej povečajo za izkazane režijske stroške uprave in razvoja po prednji tabeli in znašajo (v tisočih din) za: CKV Ljubljana 36.242 CKV Maribor 22.848 CKV Koper 7.063 El montaža 34.041 TEN 27.600 Trata — kov. ind. 20.703 Iv. gorica — livarna 1.323 Projekt, biro 3.666 Avtopark 694 Razvojna služba 800 DVI — zahod 8.867 DVE — vzhod 25.167 Skupaj podjetje 195.014 Od skupnih planiranih stroškov odpade na material za izdelavo 53,5 */o, na osebne dohodke 32,2 % in le 14,3 •/• na vse druge stroške. Najpomembnejša elementa v planu stroškov sta torej material in osebni dohodki, ki sta istočasno tudi odvisna od planirane Vrednosti realizacije. Z ozirom na planirano število zaposlenih delavčev se kalkulirani bruto osebni dohodki ne morejo spremeniti, saj so v glavnem določeni s pravilnikom. Prav tako se ne morejo spremeniti nekatere obveznosti, ki jih ima podjetje, in so v planu stro- " škov neodvisne od višine plana proizvodnje oz. od vrednosti planirane realizacije. Zaradi tega in da se s planom zagotovi rentabilno poslovanje pri vseh obratih, So nekateri obratni delavski sveti sprejeli pred-, log za spremembo vredno-: s ti plana realizacije. SPREMEMBE GLEDE PLANIRANE REALIZACIJE Po tem predlogu je obrat CKV Ljubljana povečal prvotno planirano realizacijo za 3,4 milijona dih, CKV Koper za 0,9 milijon* din, Elektromontaža za milijon din. TEN za 4 milijo* ne din. Trata — kovinska industrija za 2,05 milijona dinarjev in Projektivni ti' ro za 0,71 milijona din. ' Z ozirom na plan stro* škov pa je avtopark zniža* svoj plan za 60.000 din, 00" rat Trata pa zaradi odpovedi pogodbe z NDR za 6 milijonov din. Z upošteva* njem navedenih spremen*6 je spremenjeni plan realizacije za posamezne obrate (v tisočih din) naslednji: CKV Ljubljana 39.400 CKV Maribor 25.300 CKV Koper 7-000 Elektromontaža 37.000 TEN 30.000 Trata — kov. ind. 18.350 Iv. gorica — livarna 8.000 Proizvodnja za NDR 5.000 Tra|,a — skupaj 31.350 Projektivni biro 4.080 Avtopark Razvoj 800 DVI — zahod 9.800 DVI — vzhod 31.000 Skupaj podjetje 217.030 Pod pogojem, da bodo poslovali v okviru planiranih stroškov in pri tem izpolnili spremenjeni letni plan realizacije, so obrati, m zagotovljeni 100-6dst0it-. ni osebni dohodki po novem pravilniku in približno 70-ddstO'tno dodatno izplačilo enomesečnega osebnega dohodka kot dobiček z3 drugo polovico tekočega ta. Razen tega bodo sredstva za sklade na vseh obratih zadoščala za kritje obveznosti, ki jih morajO plačati iz letošnjega dohodka v prihodnjem letu, py. tem pa jim bo ostalo še nekaj sredstev za investicijo in obratna sredstva v let* 1970. Izpolnitev prevzetih planskih obveznosti za letošnjO leto je možno doseči P1* vseh obratih, saj to tpditcV potrjujejo podatki analižf poslovanja za prvih devet mesecev letošnjega leta, ® pa bo objavljena v naše®® Glasniku prihodnji meseC« A. IL POSVETOVANJE V ŠIBENIKU POGLOBITEV ZNANJA V dneh od 8. do 10. oktobra smo se štirje člani obrata Elektromontaža udeležili »Prvega posveta o izvorih nevarnosti električnega toka in preventivnih ukrepih zaščite-, ki ga je priredila Zveza elektrotehniških inženirjev in tehnikov Hrvatskc (SE1TK) v Šibeniku. Na tem posvetovanju, ki se ga je v prostorih znanega hotela »Solaris- udeležilo nad petsto predstavnikov montažnih in projektantskih podjetij ter zastopnikov industrije, distribucije in zavodov iz vse Jugoslavije, smo izvedeli marsikaj novega in koristnega. Poslušali smo 32 referatov, ki so obravnavali najrazličnejše teme, okvirno združene v 10 skupinskih tem 7. naslednjo strokovno problematiko: • Pomen ukrepov za zaščito pred udarom električnega toka in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi. © Sistemi zaščite pred preveliko napetostjo dotika. • Najvažnejši primeri zaščitnih instalacij in naprav, ki jih srečujemo v praksi. © Meritve in kontrola zaščitnih instalacij in naprav. ® Električne instalacije kot potencialni izvori požara. © Predpisi in znak kvali- tete za električne instalacije in naprave. • Projektiranje, izvajanje in vzdrževanje strclovodnih naprav. S Zaščita pred elektrostatičnim praznjenjem. © Zakonske odgovornosti in sodna praksa pri nas. © Dodatni ukrepi za varnost- Že iz naslovov gornjih tem je razviden obseg predavanj s tega posvetovanja. Tekste teh predavanj je SEI-TH izdala tudi v praktični brošuri (367 strani), ki . jo je mogoče nabaviti pri navedeni Zvezi v Za- grebu, Berislavičeva -6/1. Na samih predavanjih' ter v diskusiji — vse se je odvijalo na. visokem strokovnem nivoju — smo poglobili naše znanje, ki nam bet' prav gtitovo precej koristilo pri nadaljnjem delu. Zato smatram,, da bi se . morali takih in podobnih posvetovanj udeleževati člani naš6 delovne skupnosti n3 ustreznih delovnih mestih V čim večjem številu. Razefl tega smo se v Šibeniku seznanili tudi z našimi no* * * * v*' mi oz. bodočimi poslovnih" prijatelji. K prijetnemu razpoloženju je svoje prispevalo tud* prekrasno vreme, kar neverjetno zat ta letni ča* tako. dp nam bo razen zaradi svoje koristnosti ostalo posvetovanje tudi po tej strani v lepem spominu. ..... . J. M. ^ Proizvodnem programu našega podjetja imamo tudi širok asortiment pretvornikih naprav 2 Razstave ki “*** letos smo se namenili za tiste bralce Glasnika, doh"'*0 'mcl' Priložnosti obiskati letošnjo razstavo »So-lia ^ elektronika« na Gospodarskem razstavišču v t-juh-tini-1’ °P*sati nekaj novosti s te prireditve in se ustaviti a' Pri udeležbi IMP. obist mcdnarodna razstava, ki je imela letos nad «0.000 SnfiH°Valccv’ j® žc stota specializirana razstava na Go-sc • r?kcm razstavišču. Med 250 razstavljalci iz 18 držav nitiJC le udeležilo tudi naše podjetje. Zanimivo je sporn-raLiSC’, ?a se žc Prve elektronske razstave udeležilo le 22 tudi avlja,cev. V paviljonu »Jurček« je bila med drugim or Posebna razstava o življenju in delu Nikole Tesle, Pozi"1?'™1* l,a s® tud' več strokovnih posvetovanj in sim- in °mZVVVVV\ZV>AVVVVVVVVVVVNAZVV>^ ING. ANTON ZIMA, DIREKTOR LJUBLJANSKEGA OBRATA GKV, JE V NAŠEM RAZGOVORU POUDARIL: »IMAMO ČUDOVITE LJUDI, ČUVAJMO JIH...« Ves teden je bilo treba čakati na razgovor z njim. Končno sva izkoristila priložnost pred pričetkom seje komisije za osebne dohodke. Med razgovorom se je pripravljal na odhod v inozemstvo in podpisoval dnevno pošto. Nekdo naju je ponovno zmotil in iz telefonskega razgovora sem razbral: »■Ali je sedaj pri vas na Infekcijski kliniki dovolj toplo?« Odgovor je bil pritrdilen, še več: »Je, celo vroče je, ne samo toplo!« Tak odgovor je inženirja spravil v dobro voljo in odšla sva v govorilnico... Predstavljam vam direktorja obrata CKV Ljubljana ing. Antona Zimo. Tudi on je Gorenjec, doma iz Hrušice pri Jesenicah. Tod je središče naše železarske industrije. Obdajajo pa ga na severu visoki vrhovi Karavank in na jugu planota Mežaklje. Prijetno alpsko podnebje, iglasti gozdovi in možnosti za prekrasne izlete v Karavanke in Julijske Alpe. In ko je-bil še .mladenič, je ing. Zima prav tu živel, se učil in delal. Sin železničarja je, v šolo je hodil na Jesenice in v Kranj. Ker je družina živela v slabih gmotnih razmerah, je bil prisiljen opravljati tudi razna fizična dela na železnici, da si je prislužil sredstva za šolanje.,. Dan pred pričetkom druge svetovne vojne so Nemci napadli vojaško postojanko ob karavanškem predoru kjer so prebivali tudi njegovi starši. Tisti dan je bil ing. Zima prestreljen skozi pljuča in začeli so se najhujši časi v njegovem življenju. ljam tisto delo, ki bi ga moral kot direktor obrata. Nedoslednosti posameznih služb pri izvajanju nalog, nepromptna dobava materiala, prepozno sklenjene pogodbe in še drugi vplivi povzročajo, da se pretežno ukvarjam prav z izpolnjevanjem teh vrzeli, to pa mi vzame pretežno večino razpoložljivega delovnega časa.« # Povprašal sem ga, ali vidi na opisanem področju možnosti za izboljšanje. Po premisleku je dejal: »Predvsem je treba vsako delovno mesto zasesti s strokovno močnimi in sposobnimi ljudmi. Vsak v Zaradi sodelovanja v NOB so njegovo družino odpeljali v Begunje, od tod pa v taborišče pri Miinch-Uu. Njegovo šolanje je bilo s tem za ves čas vojne prekinjeno. Po treh letih, in sicer, prav na , istoimenski dan, ko je bil prestreljen skozi pljuča, se je vrnil .v domovino. >; • vt>j Najsrečnejši dan -« diploma v ŽEPU " Takoj po povratku je nadaljeval šolanje na gimnaziji in nato študij na Fakulteti za strojništvo. Trdi, da je bil najsrečnejši dan v njegovem življenju takrat, ko je prejel diplomo inženirja strojništva. Pri Toplovodu se je zaposlil 1953 kot mlad inženir. Takrat je imel Toplovod samo enega inženirja, zatp je moral orati ledino na področju montažne dejavnosti. Pravi, da je »drugo diplomo« opravil pri preizkušenem strokovnjaku Princu Čemernjaku, ki mu je bil glavna opora, živ in neposreden učitelj. Njemu dolguje zahvalo za marsikatero nesebično pomoč. • Ko sva v razgovoru Pregledala stanje v obratu, njegovo dejavnost, delovno silo, pa tudi uspehe in neuspehe, je ing. Zima povedal naslednje: , »Naša enota je nastala Pravzaprav zaradi sprotnih #•»- **.Xt*> A * potreb, da IMP čimbolje ugodi tehnično-inženirskim zahtevam investitorjev. Sele kasneje smo posamezne' dejavnosti specializirali in razširili. Danes se strokovno ločimo — centralna kurjava in vodovod kot, ena dejavnost in klima-naprave kot druga. Vse pa kaže, da bomo tudi vodovodno dejavnost posebej izločili. Zadnja leta, s.e srečujemo še' z novo panogo: regulacija avtomatike in tehnične meritve. Spodbudno za nas je, da smo začeli z organizacijo proizvodnje polizdelkov in izdelkov klimatskih naprav, ki jih na tržišču ni dobiti. Zato imamo v izgradnji moderno halo, v kateri bo v kratkem stekla proizvodnja.« DELOVNA MESTA ZASESTI S SPOSOBNIMI LJUDMI D Želel sem, da nas ing. Zima seznani z našimi ka- »Sem drugo diplomo opravil prt tov. Čemernjaku« »Spodbudno je, da smo začeli delati klimatske naprave« dri kot bistvenim elementom dejavnosti. Ni odlašal z odgovorom: »Razvoj našega obrata je hitrejši od vzgoje in možnosti za pridobitev novih tehničnih kadrov. Reči hočem, da si moramo strokovne moči vzgojiti sami, ta proces pa je počasnejši od vedno širšega in zahtevnejšega obsega novih nalog. Pri tem je bistvo, da bi morala vsaka služba v obratu in podjetju samostojno in pravočasno opraviti svoije delo. V praksi pa opažamo* da temu ni tako. S tem da-jefn hkrati tudi odgovor 6a vprašanje, alt res oprav-; »Ali je sedaj pri vas dovolj toplo?« podjetju bi se moral zavedati, da je IMP celovita in ..enotna skupnost, kljub temu da smo razporejeni v samostojne ekonomske enote. Izboljšati bi morali nadalje oblike nagrajevanja, še pred tem pa tudi delovno disciplino. Z zunanjimi vplivi, kot so pomanjkanje materiala, nedisciplina investitorjev in nestabilnost cen materiala, pa je seveda teže, ker nanje ne moremo vplivati in priznam da se to stanje iz leta v leto slabša.« DOMAČEGA TRŽIŠČA NE SMEMO ZANEMARITI Zvedel sem tudi njegovo mnenje o zaposlovanju naših monterjev v tujini, pri čemer je predvsem poudaril, da na račun tujih tržišč ne smemo zanemariti domačega, temveč moramo biti vedno pripravljeni, da lahko poprimemo tam, kjer je delo in kjer so dani ustrezni pogoji. # Ko sva v razgovoru obravnavala delo naših monterjev, je ing. Zima z očitnim zadovoljstvom na obrazu nanizal vrsto pohvalnih izjav o njih. Trdil je, da so zlasti nekateri med monterji resnično odlični: »To so ljudje, ki se zavedajo, kakšne delovne naloge je podjetje prevzelo in so »Ljudje se zavedajo pomebnosti delovnih nalog« zato zlasti v kritičnih situacijah pripravljeni dati od sebe vse, kar zmorejo. Voljni so delati tudi v prostem času, če je treba tudi ponoči. Tukaj želim omeniti, da bi morale Še tiolj sodelovati z monterji prav'naše tehnične službe, z njimi moramo biti v stalnem stiku in skupno z njimi odstranjevati vsakdanje probleme. Zadnji primer forsiranega dela na toplarniškem,, omrežju je te zahteve .spet potrdil .,. Vidite, tudi investitorji nam .priznavajo* da imamo čudovite ljudi. Čuvati jih moramo in jim dajati podporo, pa sem prepričan, da bomo dosegli še boljše uspehe...« TUDI TAM GA NESTRPNO PRIČAKUJEJO .. Zaslutil sem, da se direktorju že mudi in da . mu zmanjkuje časa. Kljub temu sem ga zaprosil še za mnenje o sodelovanju med našimi ekonomskimi enotami. Z zadovoljstvom je poudaril, da so odnosi med nekaterimi ekonomskimi enotami naravnost odlični, sodelovanje tovariško in pomoč hitra. Pri tem je izrecno navedel Elektromontažo, Trato in Koper ter dodal: »Seveda pa je razumljivo, da se pri cenah storitev dostikrat kaj ustavi. Toda z dobro voljo in tovariškim razumevanjem tudi tukaj najdemo skupna stališča.« S Tajnica je zmotila najin razgovor in omenila, da so stranke, ki že dalj časa čakajo, skoraj nejevoljne. To je bil zanesljiv znak, da mora ing. Zima novim težavam nasproti. Tik pred zaključkom razgovora pa sem zvedel, da bo že naslednji dan odpotoval v tujino, kjer se bo srečal z našimi monterji, ki opravljajo večja zaključna montažna dela. In ob teh delih je ing. Zima zanje nepogrešljiv, zato so ga nestrpno pričakovali... S. Z. NAŠI MONTERJI SO V REKORDNEM ROKU IZVRŠILI NAROČILO IZ LJUBLJANŠKE TOPLARNE Z nadčloveškimi napori za prijetno počutje Ljubljančanov Zadnje dni septembra in prve dni oktobra smo v obratu CKV Ljubljana doživeli nekaj izjemnega. Delovne skupine vodilnih monterjev Franca Rusa, Antona Mlakarja, Ivana Marolta in Janeza Kokalja so se nenadoma znašle pred izredno težko, navidezno celo nepremagljivo delovno preizkušnjo. Fotoreporterjeva kamera z umetniškim očesom. Foto: Za kaj je šlo? Traso cevovodov na ljubljanskem toplarniškcm omrežju je bilo treba pojačati in zaradi tega zamenjati obstoječe cevovode, ki so imeli premajhno propustnost ogrevanja. Rok je bil izredno kratek — delo pa je moralo biti pravočasno opravljeno ... varilci iz mariborske!?3^ rata ob sodelovanj11 ^ montaže Marjana B3'1 ^ in vodilnega monterja ca Štumbergerja . ■ ' usp Verjetnost, da bomo J I li, je bila v začetku Do zagate je prišlo predvsem iz dveh bistvenih Vzrokov: # v zamudi so bila gradbena dela na betonskih kanalih; ® spiralno varjene cevi premera 418 X 8 mm so bile dobavljene kar 4 mesece prepozno. pa so monterjem omenjenih naših delovnih skupin pre-dočili izredno pomembnost te nujne akcije, ki je morala biti opravljena v roku, da ne bi prišlo do velike škode. Sklenjen je bil dogovor — in tudi izpolnjen, čeprav z nadčloveškimi napori. tično enaka ničli. Tod3 ji | žrtvovalnost in izrecm i lovna disciplina naših J terjev sta premostili t J po splošnem mnenju n J magljivo nalogo. Tud1 stvo investitorja . , lja.nske Toplarne — J | prav presenečeno na,it«i vočasno in kva1' JI opravljenim delom c\ | uspehom, ki pomeni S)£J delovno zmago naših rišev. Del toplovodnega omrežja, s katerim bodo ogrevali tudi novi stolpnici v Savskem naselju v Ljubljani >' \'r • Grozil je resen zastoj pri ogrevanju širšega kroga odjemalcev topiarniške toplotne energije v Ljubljani. Vse je kazalo, da je že izgubljeno... r. _Qlavni direktor Stanko Krumpak, dirp.ktPf obrata CKV. ing,. ^.nton. Zima in •$pf; nipntaže Antrin Vri me Naše delovne skupine so 12 dni dobesedno nepretrgano opravljale dela pri zamenjavah cevi, varjenju,,in priključkih. Zlasti vsi priključki so morali biti gotovi . v roku 48 ur, ker; dalj časa Toplarna ni mogla čakati. V kritičnih trenutkih so priskočili na pomoč še štirje V imenu ln|’cSlia|t glavnega direktorja b Krumpaka, vodstva °vi CKV in celotne skupnosti za ta uspeh ' tamo vsem monterje11^j vajencem^i ■ lavcem in sodelovali pri tem ‘"'jili nem- delu in prlpem^f tako uspešnemu zako ^ NAŠA LIVARNA V IVANČNI GORICI SE JE PO REKONSTRUKCIJI UVRSTILA: Med najsodobneje opremljene livarne • ■ 4.'.'- ■ - - m ■ - lW* l -IH ajtea •; ' VVW^-'v- -v: *V;.5':. ;.'.2Sfc;: • i&i* £' W»- uti •. -/-vi'-’>T ’ *■' m Rekonstrukcija livarne v Ivančni gorici, o kateri smo deloma v našem Glasniku že poročali, je bila zaključena 11. septembra, ko so spustili v pogon celotno novo tehnološko opremo. Zato lahko danes, ko prenovljena livarna našega podjetja v Ivančni gorici obratuje že dober mesec dni, povemo o tem dosežku nekaj Več. Ko smo se odločali za modernizacijo livarne, smo imeli pred očmi v glavnem tri najvažnejše smernice: • povečanje kapacitet ob istem številu zaposlenih, hkrati pa znižanje proizvodnih stroškov oz. lastne cene, • zboljšanje kvalitete ter možnost za razširitev proizvodnega programa, predvsem ria področju zelo zahtevnih proizvodov, kjer se prodaja pamet in ne fizična šila, • zboljšanje delovnih pogojev ter odpravo vseh zdravju škodljivih delovnih mest. do mehaniziranega litja, avtomatskih dozirnih naprav in stresalne rešetke. Z novo odsesalno napravo smo uspeli Izboljšati tudi ozračje, ker se sproti odpravljajo prah in škodljivi plini. Opravljena rekonstrukcija pa ustvarja tudi višjo akumulacijo obrata, kar je prvi pogoj za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo in za porast osebnih dohodkov. V Sloveniji je le deset livarn, ki so registrirane pri pristojnih organih, kajti samo te izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za priznanje statusa livarne. Naša livarna je sedaj v tej družbi po svojih zmogljivostih med 5. in 6. mestom, glede na kvaliteto in tehnično opremljenost pa nam pripada še nekoliko boljše mesto, katerega nam vsi tudi priznavajo. te primarnih "surovin iz uvoza. Pridobili smo si torej velik .ugled v livarski dejavnosti, ki ga bo pa težko obdržati, še zlasti, če bomo nad doseženimi uspehi počivali in prenehali skrbeti za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo in zasledovanje moderne tehnologije. Vse to pa nam bo mogoče sarr(o, če bomo obstoječe zmogljivosti tako glede kakovosti kakor glede količine kar najbolje izkoriščali in skrbeli za napredek in stalno strokovno izpopolnjevanje Ob vsestranski in predvsem tehnološki disciplini. lavca je še posebno pomembna zaradi tega, ker v livarski proizvodnji odpade v strukturi cene le 30 "/0 na material, vse ostalo pa na vloženo delo. Rekonstruirano livarno si je 11. oktobra — točno en mesec po začetku obratovanja — ogledal tudi ko- Prve dni obratovanja po prenovitvi smo imeli precejšnje težave, saj smo nekaj časa delali celo z manjšimi zmogljivostmi kot prej pri starem klasičnem načinu dela. Toda ko smo te napake, ki so bile predvsem subjektivnega značaja, odpravili, so se kapacitete iz dneva v dan večale. Danes proizvajamo na enem paru kaluparskih strojev že 30 do do 15), ko bomo v približ- jMfc no enem mesecu izpolnili se VELIK UGLED V LIVARSKI DEJAVNOSTI Kaj pomeni za našo livarno takšna uvrstitev, je' razvidno že iz prvih odobrenih količin za- uvoz ne- nekatere vrzeli, pa se bo to število povzpelo na 40 do 45, kar smo v elaboratu tudi predvidevali. OBOGATITEV , PROIZVODNEGA PROGRAMA Prav gotovo je odveč poudarjati, kolikšen napredek je to in kakšna je njegova pomembnost za naše podjetje. Z novo tehnologijo, ki sloni na sodobnih delovnih postopkih, bo možno kontinuirano vzdrževati kvaliteto proizvodov na visoki tehnični ravni ter obogatiti proizvodni program z zelo zahtevnimi odlitki, s tem pa dosegati znatno boljše prodajne Cene. Ob tem se nam odpirajo tudi velike možnosti za plasiranje proizvodov v izvoz, zlasti na konvertibilna tržišča. Ureditev delovnih pogojev ter razbremenitev zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih je bila že vsa leta velika skrb vodstva livarne, vendar do ■ sedaj tega stanja ni bilo mogoče bistveno izboljšati. To pa je uspešno -opravljeno sedaj — z ■ novo tehnološko opremo in mehanizacijo celotnega delovnega postopka od priprave peska preko pnevmatskega transporta in dvigal ter valjčnic vin. Do nedavnega so namreč odobravali tak uvoz surovega železa in koksa le zelo redkim livarnam v Sloveniji. Danes pa se mednje uvrščamo tudi mi in že prejemamo prve kontingen- Nasmejani obrazi v rekonstruirani livarni Ivančna gorica Nič več nošenja težkih kokil, najtežje napore opravlja žerjav Z novimi kapacitetami bo znašala proizvodnja livarne v prihodnjem letu 2600 ton, leta 1971 pa že 3000 ton, seveda vse v eni izmeni. Letos bomo predvidoma proizvedli v serijski in individualni proizvodnji 2000 ton. Ob tem je zanimiva primerjava, da je naša stara livarna na Trati zmogla leta 1960 le 170 ton; seveda pa so bile tedaj potrebe znatno manjše in je livarna proizvajala izključno za potrebe svoje matične tovarne. IZBRANA ODLOČITEV JE BILA PRAVILNA Glede na doseženo tona-žo in finančno realizacijo se naša livarna uvršča med visokoproduktivne jugoslovanske livarne. Sedaj zaposluje 128 delavcev, njena letošnja realizacija bo 900 milijonov S-din, torej 7 milijonov S-din na enega zaposlenega delavca. V prihodnjem letu pa se bo realizacija povzpela na .1. milijardo S-din oz. 7,8 milijona S-din na zaposlenega delavca. Tako visoka realizacija na zaposlenega de- legij našega podjetja. Po kratkih uvodnih besedah, s katerimi je tehničpi direktor livarne obrazložil tehnološki proces, so se vsi prisotni, z glavnim direktorjem podjetja na čelu, zelo pohvalno izrazili o opravljenem delu - ter izrekli delovnemu kolektivu livarne priznanje za doseženi uspeh. Bili so tudi enotnega mnenja, da je bila odločitev, ki smo jo izbrali, nujna; bili smo premajhni za nadaljnji obstoj, hkrati pa preveliki za opustitev te dejavnosti v podjetju. Vso opremo je za rekonstrukcijo dobavilo po idejni zasnovi Vodstva naše livarne podjetje GOSTOL iz Nove Gorice ter gre tudi temu podjetju priznanje za kakovost in pravočasno dobavo. Predvsem pa se delovni kolektiv ob tej priložnosti zahvaljuje za 'kvalitetno opravljeno delo tudi vodstvu in monterjem obratov Elektromon taža in CKV, Projektivnemu biroju ter montažni skupini iz livarne. V. M. IZKORISTEK NOVEGA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA DAHO 8 K V NAŠEM PODJETJU Ustrezno razmerje med vlaganjh rezultati Sindikati o nelikvidnosti V Mariboru Je bila 17. oktobra seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so razpravljali predvsem o nekaterih problemih v sveži s predvidenimi ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti v gospodarstvu ter o predlogih za izdajo zakonov sa Intervencije v gospodarstvu. Predsedstvo Je hkrati sprejelo še priporočilo, naj se razprave o teh vprašanjih nadaljujejo, predvsem v večjih središčih, seveda po gradivu, ki so ga področne organizacije sindikatov še dobile, pripombe in stališča članstva pa naj se sproti posredujejo strokovni skupini, ki bo prav zaradi uskladitve teh pripomb posebej imenovana pri republiškem svetu. . GRE PREDVSEM ZA UKREPE Z BLIŽNJIMI REZULTATI V zvezi s predvidenimi ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti v gospodarstvu Je bilo še uvodoma poudarjeno, da ni namen sindikatov obravnavati podrobnosti posameznih predpisov. Za sindikate Je predvsem pomembna njihova ekonomska in drušbena vsebina: ali Je smer reševanja zastavljenih problemov skladna z ugotovljenimi vzroki, ali jtredpisl prispevajo k njihovemu reševanju ter kakšne posledice lahko pričakujemo v tvezi s tem za gospodarsko rast, predvsem pa za ekonomski in družbeni pološaj delavca v celoti in V posameznih delovnih organizacijah. Trenutno gre za tiste možne ukrepe, ki bi še sedaj dali rezultate. Njihova vsebina je predvsem v tem, da prispevajo k uresničevanju načel, ki morajo postati v samoupravnem tršnem gospodarstvu normalna In za vse obvezna. Na primer: delovna organizacija naj gospodari ln šivi s .lino s tistim, kar sl Je sama pridelala, ne pa s tujimi sredstvi ln; na račun drugih; če slabo gospodari, pa naj tudi posledice nosi sama. Pomembna novost v teh predvidenih "ukrepih je vsekakor to, da bodo upniki bolj zaščiteni, pa tudi povsem izenačeni: občina ln druge drušbeno-politične skupnosti ne bodo Imele več privilegijev. Ob tem bo poudarjena poslovna In finančna disciplina, služba družbenega knjigovodstva pa bo dobila večje pristojnosti. Med praktičnimi posledicami predvidenih ukrepov sindikati predvidevajo, da se bo obseg potrošnje zmanjšal za nepokriti del. Ob manj liberalni kreditni politiki bo treba več akumulacije uporabiti za lastna obratna sredstva, kar naj bi zmanjšalo sedanji tempo investiranja v osnovna sredstva. Izboljšal se bo položaj poslovno ln finančno solidnih gospodarskih organizacij, ki bodo pred dolžniki bolje zaščitene, imele pa bodo tudi večje možnosti za najemanje kreditov. Na drugi strani pa se bo nedvomno zaostril položaj pri tistih podjetjih, ki poslujejo z izgubo ali na robu rentabilnosti. Po podatkih, s katerimi sindikati razpolagajo, Je v Sloveniji sedaj približno 100 takih podjetij z okoli 20 tisoč delavci. PRIZADEVANJA V DVEH SMEREH Nelikvidnosti ni mogoče odpravljati samo s sistemskimi izboljšavami, predpisi ln ukrepi ekonomske politike. Poleg zunanjih vzrokov obstaja namreč del vzrokov za nelikvidnost tudi v ekonomsko nesmotrnem ravnanju nekaterih delovnih organizacij. Zato morajo imeti — po mišljenju predsedstva RS — prizadevanja sindikatov sedaj dve smeri: • prvič, usmeritev pobud in prizadevanj na reševanje tako Imenovanih zunanjih vzrokov nelikvidnosti; • drugič, usmeritev v dajanje pobude ln podpore samoupravnim organom v delovnih organizacijah za odkrivanje vzrokov, na katere sami lahko vplivajo v lastni delovni organizaciji. Iz smisla take usmeritve pa sledi za sindikate vrsta akcij, ki jih nameravajo tudi pod vzeti. automatizaciji admanistrativnega poslovanja velja pravilo, da vsak stroj ustreza le določenemu namenu. Ob nabavi nekega računskega ali pisalnega stroja lahko zato pričakujemo pospešitev le določene delovne operacije, npr. seštevanja. Nakup knjigovodskega ali takturirnega stroja nam poveča storilnost posameznega delovnega mesta, npr. fakturistke. Ob uvedbi manj-šega računalnika v podjetju lahko pričakujemo že zvišanje storilnosti in znižanje stroškov poslovanja v vsej organizacijski enoti, za katero računalnik dela. Sele z nabavo in instalacijo velikega elektronskega sistema, ki omogoča integrirano obdelavo podatkov, pa lahko pričakujemo odločilen organizacijski poseg v vse poslovne procese v podjetju. datnih enot, kot so čitalec kartic, luknjač traku itd., Naš računalnik DATA 8000 8 K ima 4096 besednih (by-te) ali 8193 številčnih (digit) mest spomina ter možnosti za priključek več dodatnih enot. SPRETNI PRIJEMI PROIZVAJALCEV ZA PRIDOBITEV KUPCEV Na trgu računalnikov si v zadnjem času prodajalci hudo konkurirajo. Zato je treba veliko previdnosti pri nakupu, še zlasti, ker se prodajalci poslužujejo nekaterih spretnih vendar docela dovoljenih prijemov za pri- V naslednjem se bomo na kratko seznanili s problematiko, ki zadeva nabavo in montiranje ter izkoristek manjših računalnikov, kamor uvrščamo tudi naš rar čunalnik Siemag—DATA 8000 8 K. Cena računalnikov te velikosti je precej višja od cen za računske in pisalne stroje, ki se danes sučejo že okoli 10.000 din, ali cen za knjigovodske in fakturirne stroje, ki znašajo blizu sto novih tisočakov. Cena manjših računalnikov je nekje med 400 tisoč in milijon din, kar je odvisno predvsem od kapacitete osrednjega spomina, ki ima 4096 do 32768 številčnih oz. 2048 do 16384 črkovnih mest spomina. Dodatni čini-telj, ki vpliva na ceno, pa. je fleksibilnost računalnika, to je možnost priključka do- ■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e' dobitev kupcev. Treba se je namreč zavedati, da postavljeni računalniki ali hardware (strokovni izraz 23 mehanske in elektronske dele stroja) ne morejo delati brez software (strokov-hl izraz za organizacijsko ln programsko delo, ki je Potrebno, da stroj oživi). Na “6u računalnikov se pojavlja predvsem cena za «ardware, kar pa nam ne Zadostuje za realno kalku-lacijo stroškov delovanja računalnika V ceni za hardvvare je Včasih že vkalkuliran tudi Velik del stroškov za soft-"'are, mnogokrat pa je teh Pomembnih dodatnih stro- škov v ceni malo ali celo nič. Kupec mora pred nakupom natančno poizvedeti, kaj poleg hardware še dobi ob nakupu za svoj denar: brezplačno šolanje organizatorjev in programerjev, brezplačno uporabo pomožnih, kontrolnih in drugih programov, stalno sodelovanje strokovnjaka iz podjetja-proizvajalca ali podjetja-dobavitelja in podobno. Ko temu software prištejemo še stroške dopolnilnega izobraževanja kadrov v podjetju samem, smo že »blizu« končne kalkulacije. Potrebno je namreč vkal- Slaba stran napredka kulirati »samo še« stroške obrazcev in tiskovin (z fizikom za morebitne dobave iz inozemstva: sprememba carinskih obveznosti, sprememba devizrfega tečaja), ■ ■ ■ DEL REZULTAT^TOŠNJIH RAZVOJNIH PRIZADEVANJ ASORTIMENNIVOJSKIH STIKAL ■ 8 Tako v ogrevalni tehniki oz. produkciji parnih kotlov kakor tudi .v drugih panogah industrije za signalizacije in krmiljenje nivoja v zaprtih rezervoarjih zelo pogosto uporabljamo elektromehanska nivojska stikala na glavač,, ki imajo izvedeno poslu-ževanje indirektno prek permanentnega magneta. Poleg znanih elektronskih in pnevmatskih načinov krmiljenja nivoja je pri nivojskem stikalu s plava-5em poudarek predvsem na relativno nizki ceni# uporabnosti pri visokih temperaturah ter enostavnosti delovanja in univerzalnosti uporabe z različnimi kombinacijami sestavnih delov. bsnovni namen pri razvoju tega artikla je bil razširiti proizvodni program tovarne Trata na področju nivojskih stikal, doseči s tem novim izdelkom Prikaz sistematike ln uporabe novih nivojskih stikal *Vrot*ko raven glede tehnologije, kvalitete in cene ** tako omogočiti izdelavo in plasma v optimalnih •erijeh. .Rezultat tega razvojnega koncepta so bila v letošnjem letu razvita nivojska stikala, pri katerih so Jkia uporabljena najnovejša razvojna dognanja na tem področju. V principu se ločijo izvedbe glede na namen “Porabe v dve glavni skupini. ZA UNIVERZALNO UPORABO Prva skupina nivojskih stikal je namenjena za Univerzalno uporabo kot regulator nivoja v zaprtih ~i odprtih posodah, če je vgrajeno eno samo sti-*«lo, z drugim dodatnim stikalom pa je možno “oseči še signalizacijo oz. alarm zgornjega ali spod-nJega nivoja. Sistematika gradnje teh stikal omogoča razne načine vgradnje. Za direktno vgradnjo j13 rezervoar so namenjene vse izvedbe, ki nimajo •Ustnega ohišja, in sicer v vodoravni ali navpični ^gi. Z raznimi podaljški plavača je možno stikalo Prilagoditi katerikoli zahtevi glede načina vgradnje. Osnovno ohišje stikala se prigrajuje na rezervoar 8 Pomočjo posebne prirobnice, ki je lahko izdelana 23 različne nazivne tlake oz. različne norme (JUS, piN, ASA, BS). Vsi deli, ki so v dotiku z medijem, 80 izdelani iz kvalitetnega nerjavečega materiala, tuko da je stikalo uporabno tudi v zahtevnejših primerih (npr. v kemični in prehrambeni industriji). Za indirektno vgradnjo stikal s samostojnim Ohišjem sta na razpolago dve inačici: v odliti iz-jmdbi za NP 10/16 in v varjeni jekleni izvedbi za 25/40; ta izvedba ne more imeti podaljšanih vzvodov plavača in je lahko vgrajena samo v vodo-•Uvni legi. Stikalo brez podaljšanega vzvoda plavača ima juhko preklopno diferenco + 7 mm ali ± 65 mm. ri pa se lahko s podaljšanimi vzvodi poveča v **rajnem primeru še na ± 80 mm. Stikalo deluje na principu magnetnega prenosa Preklopne sile za stikala in je zato stikalni del popolnoma ločen od medija, plavač pa ne more blokirati zaradi povečanega trenja. Stikalo zmore najeli preklopni tok 1 A in lahko prenaša pri izmeničnem toku 150 V A, pri istosmernem pa 100 W. življenjska doba stikala je 10» preklopov. Stikalo J« posebne izvedbe, ki deluje pod vplivom magnetnega polja krmilnega permanentnega magneta, nima nobenega vrtljivega mehanskega dela, kontakti pa 80 zaščiteni z inertnim plinom. POSEBEJ ZA PARNE KOTLE Druga skupina nivojskih stikal pa je uporabna posebej za parne kotle odroma poveden tam, kjer se zahteva več električnih signalov v območju nihanja nivoja. : Ta stikala imajo v principu svoje lastno ohišje * prirobničnimi priključki, pri posebnih primerih pa je to ohišje lahko vgrajeno tudi direktno na parni kotel. Stikala so zasnovana tako, da ustrezajo vsem zahtevam, ki se pojavljajo pri parnih kotlih. Sistematična vrsta izvedb teh stikal je izdelana za naslednje osnovne tehnične zahteve: — hodi plavača: 40. 60. 100, 150, 250, 350 in 450 mm — nazivni tlaki NP: 10/16 in 25/40 — minimalna preklopna diferenca enega stikala oz. med d verni zaporednimi stikali je 10 mm. Ohišje iz sive litine je namenjeno za NP 10/16 in za hode 40, 60 in 100 mm. Ohišja v varjeni jekleni izvedbi pa so uporabna za NP 10/16 pri hodih nad 100 mm in za NP 25/40 za vse hode. Vsi gibljivi deli, ki so v zvezi z medijem, so izdelani iz nerjavečega jekla. Stikalo deluje na principu magnetnega prenosa preklopnih sil s pomočjo perma ne tnih magnetov. V plinu zaščiteno magnetno stikalo je nameščeno v posebno konstruiranem ohišju, ki daje dve varianti delovanja stikala. PO NAJSODOBNEJŠIH NAČELIH Stikala lahko opravljajo pri parnih kotlih naslednje funkcije: • regulator nivoja, # regulator nivoja in svetlobno opozorilo zgornjega ali spodnjega nivoja, • regulator nivoja In svetlobno opozorilo ter alarm zgornjega ali spodnjega nivoja, # varovalo kritičnega spodnjega nivoja. Za dosego vseh teh zahtev je lahko v električ-nem delu vgrajenih sedem stikal. Z različnimi električnimi povezavami stikal lahko dosežemo vse funkcije, ki so značilne za parne kotle. Nivojska stikala ao konstruirana po najsodobnejših načelih in so grajena iz kvalitetnega materiala in kvalitetnih funkcijskih elementov. Zaradi tega je treba nekatere elemente, ki jih na domačem trgu m, uvoziti. Od skupne vrednosti stikala pa odpade le ca. 10®/« na uvožene dele, A. S. S s 8 S S S S B 3 stroške servisiranja (vključno stroške zaradi izgubljenih ur, ko stroj ne dela)# stroške klimatskih naprav; če jih potrebujemo, stroške zavarovanja pred sunki v napetosti (nakup stabilizatorja ali podobne ustrezne naprave) in seveda še stroške za ostalo opremo (omare, zaboje itd.). BREZ POSKUSNEGA OBRATOVANJA Tako dobljenim stroškom damo na drugo stran tehtnice pričakovane rezultate. Te rezultate običajno pričakujejo v obliki zmanjšanja števila zaposlenih v določenem oddelku, kar pa je povsem napačno gledanje. Bistveni prihranki, žal ne preveč vidni, se pojavijo v hitrosti obdelave, večjem številu pomembnih podatkov in kasneje v olajšanem prilagajanju povečanemu obsegu dokumentacije za obdelavo. Računalnik kot je DATA 8000 naj bi dnevno delal približno 14 ur. V našem podjetju ga zdaj izkoriščamo približno 10 ur dnevno* Ze z uvedbo obdelave osebnih dohodkov na njem pa se bo njegova izkoriščenost dvignila na poprečno 12 ur dnevno. Ce tej ugotovitvi dodamo še dejstvo, da ga praktično izkoriščamo že od prvega dne montaže, medtem ko je v drugih slovenskih podjetjih, ki so nabavila DATA 8000, v navadi najmanj polletno poskusno obratovanje, potem smo lahko z doseženim razmerjem med rezultati in vlaganji povsem zadovoljni. M. M. NEVARNOST, KI JI BOMO TUDI LETOS KOS LE Z DISCIPLINO GRIPA GROZI - UDELEŽIMO SE PREVENTIVNIH CEPLJENJ Jesen jc tu in zopet prihajamo v obdobje, ki je naklonjena prehladnim obolenjem, predvsem gripi ali influenci, Marsikdo se vpraša, zakaj prav gripi posvečamo toliko pozornosti, da o njej največ pišemo, jo »reklamiramo« kot nevarno obolenje ter izvajamo preventivne akcije v smislu pri nas skoraj obveznih cepljenj, ki so Jih odobravali samoupravni organi podjetja. Znano je že, da je gripa nalezljivo virusno obolenje, ki lahko nastopa posamič ali pa v epidemijah. Ker se zelo lahko prenaša — pri kašljanju s kapljično infekcijo — in ker je obdobje od okužitve do izbruha bolezenskih znakov zelo kratko (1—3 dni), se obolenje z izredno naglico širi med ljudmi, ki delajo v strnjenih skupinah, ter neredko v tednu dni dodobra okrni število zaposlenih. GRIPA OSLABI CELOTEN ORGANIZEM IN ODPRE VRATA DRUGIM BOLEZNIM Splošno, vendar na žalost zmotno mišljenje je, da gripa ni hudo nevarno obolenje, saj kratkotrajna vročina, glavoboli in prehlad pri 1 večini primerov v nekaj dnevih minejo; nekoliko smo še utrujeni, pa si nato ob čajih, vitaminih in domači negi opomoremo. In vendar ni tako, gripa oslabi ves organizem ter neredko odpre vrata drugim bakterijam, ki nato nadaljujejo svoje uničevalno delo. Najpogostejša obolenja, ki se navežejo na gripozno stanje, so pljučnica in vnetje obnosnih votlin, včasih celo tuberkuloza. Velikokrat tudi navadna gripa vodi v smrt. V letih 1918 do 1922 je v svetu po nepopolnih statističnih podatkih umrlo zaradi gripe okoli 20 milijonov ljudi! Bakteriologi so do danes že ugotovili 2 različna tipa virusa, ki povzročata obolenje. ter so ju označili kot virusa influence tipa A in B. Vsak od teh virusov pa lahko nastopa v 'različnih sojih, kiso sposobni povzročiti nove oblike gripoznih obolenj. Te ugotovitve danes s pridom izkoriščamo pri izdelavi cepiv proti gripi. Oslabljene in razredčene viruse namreč razpršimo v nosno sluznico človeka, ki nato prične graditi lastno odpornost proti vnešenemu virusu. Po 2—3-kratnem cepljenju dosežemo umetno odpornost proti influenci. Ta odpornost pa traja na žalost samo 6 mesecev. Zato cepljenje vsako leto obnavljamo. Na umetno vnesen, čeprav prej oslabljen virus organizem večkrat zelo burno reagira. Poviša se telesna temperatura, pojavijo se lažji glavoboli in drugi prehladni znaki, ki so zelo podobni influenčnemu obolenju. Ti pojavi običajno že drugi dan prenehajo in cepljenje se čez 10—14 dni zopet ponovi. Da bi se čimbolj izognili omenjenim hujšim komplikacijam, cepljenje odsvetujemo: • astmatikom, 0 ljudem z močno preobčutljivostjo (alergijo), ® bolnikom s pljučno TBC, ® pri vnetju obnosnih votlin, 0 nosečnicam. Zavedamo se, da že manjše in razmeroma redke komplikacije naredijo velik preplah med ljudmi, ki nato odklonijo ponovno cepljenje ali pa celo vplivajo še na druge "sodelavce, da odstopijo. Rad bi poudaril, da manjša temperatura. IMF Glasnik Izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2500 Izvodih. Uredništvo In uprava. Ljubljana, Titova 31. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Ferdan. Tisk In klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani Z lanskega cepljenja glavobol in prehladni znaki drugi dan po cepljenju samo kažejo na to, da si bo organizem ustvaril solidno obrambo proti virusu influence ter da je treba s ponovim cepljenjem to odpornost še utrditi. Statistika obolelosti zaradi gripe v našem podjetju dokazuje, da v zadnjih letih epidemije ni bilo zaznati in da najpogosteje obolevajo za gripo ljudje, ki niso bili cepljeni ali pa so prejeli cepico samo enkrat (namesto trikrat). BOLNIK NE SODI NA DELOVNO MESTOt Obravnavati moramo še. vprašanje, kako naj ukrepamo, ko naletimo na bolnika, ki hoče — čeprav bo-, lan — še dalje delati. Stališče vodstvenega delavca naj bo odločno odklonilno! Vsak bolnik sodi k zdravniku in v posteljo. Ne pozabimo na posledice influence in na to, da je nalezljiva bolezen. Vsako uro bolnik okuži nove sodelavce in verjetnost množične okužbe z vsakim novim bolnikom narašča. Počitek, zdravila in domača oskrba z bogato vitaminsko prehrano ter izolacijo bolnika običajno že v nekaj dneh premagajo bolezen. Želim, naj bi ta članek razložil nejasnosti in nepotrebne dvome, ki se pojavljajo ob preventivni akciji cepljenja proti gripi upam, da je s tem dosegel svoj namen; opozoriti vse člane naše delnvne skupnosti, da je čim številnejša udeležba pri cepljenjih v skupnem interesu vseh in vsakega posameznika. B. S. A/WNAA/WWWWWV\AAAAAA^AA^AAAAAAAAAAAAAA/\AAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAA/WV^A/' (Tuje) misli Zavist je najboljši dokaz, koliko ljudi na svetu je nesrečnih. • Dolžnost je tisto, kar mnogi pričakujejo samo od drugih. • Užaljeni so vedno tisti, ki nimajo prav. • G. B. Shaw je trdil, da ga gostje vedno raz-vesele: če ga ne razveseli njihov prihod, je pa prav gotovo vesel takrat, ko odidejo. Ko pridete v osemdeseto leto starosti, so vam vsi vrstniki prijatelji in zavezniki. Za žensko je najbolj pametno, da se poroči z vojakom, saj zna ta kuhati, pospravljati posteljo in šivati, predvsem pa je navajen ubogati. • Že Demosten v stari Grčiji je dvomil, ali so zakoni sploh potrebni, češ saj jih pošteni ne potrebujejo, nepoštenih pa tako ali tako ne poboljšajo. • Slavni vojskovodja Karel V. je smatral, da je najboljši vladar tisti, ki vlada z železno roko v baržunasti rokavici. Ni dolgočasnih tem, so samo dolgočasni pisci. Če bi vsi to vedeli, bi bilo tudi prispevkov za Glasnik mnogo več ... • Razburjen človek odpre usta in zapre oči. • Jezik je izmed vseh organov, s katerimi je priroda obdarila človeka, najnevarnejši; lahko ga namreč uniči, če ga nepazljivo uporablja. • Po navadi zamerimo drugim prav tisto, kar drugi zamerijo nam. • Pravijo, da je za tistega, ki hoče vladati ljudem, bolje, da izkoristi raje njihove slabosti kot pa vrline. MARIBORČANI NA OKTOBRSKEM IZLETU V Avstriji in Italiji Sindikalni odbor mariborskega obrata je sklenil, da izkoristi lepe oktobrske dneve za jesenski kolektivni izlet. Predlogov je bilo več, in sicer Plitvielta jezera, Dunaj, Blatno jezero in Trbiž. Osvojen je bil zadnji predlog: krožna pot Dravograd—Celovec—Trbiž—Kranjska gora— Maribor. Datum izleta je bil določen za nedeljo, 5. oktob-ta’ z odhodom ob 5. uri zjutraj. , uri, predvideni za odhod, je bilo z obrazov razbrati krbi, kako bo potekalo potovanje in kakšno bo na poti reme. Toda dva udobna mercedesova avtobusa sta takoj dala vedeti, da bo potovanje udobno. Zc kmalu po odhodu je po avtobusu krožila steklenica T Pravijo, da za »korajžo-« pred prvim mejnim preho-°ni. Formalnosti na carini so bile kmalu mimo in že sta vtobusa nadaljevala pot v megleno koroško jutro. Prvi pristanek je bil v turističnem kraju Portschacli Avstriji. Sicer lepo urejena okolica je bila še pusta, *aradi megle in dokaj zgodnje nedeljske ure. Po kratkem postanku smo nadljevali proti Celovcu in Beljaku. Sele tam sta nas uocakala vedro nebo in to-P;o sonce, s tem pa se je ložon' Zboljšal° tudi razP°-,, Cas je hitro mineval in ?c sm<> pasirali mejni prebod Megvarje med Avstrijo m Italijo. V Trbiž — naj-oddaljeni. cilj našega Potovanja — smo prispeli . uri. Nato je sledila utvažija na trgovine in sem znano tržnico, kjer je ,s3k skušal pokazati vse v?je trgovske sposobnosti pogajanju za najugod-eJso ceno. Mnogi pa so Ze'o kmalu prišli do spo-Zn,ahja, da je blaga preveč " denarja pa premalo... Sledil je najtežji del pozvanja, in sicer prehod mi-Z.o carine pri Ratečah. Po kratkem carinskem obhodu srno bili rešeni vseh skrbi. "osem in dobra volja sta zopet prevladovali v avtobusu, saj nas je Gorenjska pričakovala s čudovitim sončnim popoldnevom. Po kosilu v hotelu »Razor-« v Kranjski gori smo nadaljevali pot proti domu prek Jeseiiic in Kranja. Potovanje do Maribora je potekalo veselo, kar je dokaz, da je izlet uspel. Na koncu bi še pripomnil, da smo na izlet povabili tudi vse upokojene člane našega kolektiva in vdove umrlih članov, ki se pa žal izleta niso mogle udeležiti. Posebno veseli izleta pa so bili naši upokojenci, ki so se po dolgem času zopet srečali s svojimi sodelavci in z njimi obujali spomine na pretekle dni, polne dela in uspehov. Razšli smo se s prijetnimi spomini in željo, da bi se v kratkem zopet sešli na podobnem izletu. R. K. C E Delo ali del Jezikovni spodrsljaji in spregledavščine tudi v izdelkih za naš Glasnik niso nobena redkost. Včasih pa je kakšna tuja smola za pazljivega bralca še posebna poslastica. Tako je v prvem letu izhajanja Glasnika nekdo pisal v članku tudi o svojem »predstoječem delu«. Mislil je seveda na delo, ki ga čaka. Zlobneži pa so ga še dolgo za tem spraševali, na kateri svoj »del« je mislil... Avdicija Na razglas prostega delovnega mesta strojepiske se je pri šefu splošne službe obrata zglasila tudi tovarišica, ki je na vprašuje, zakaj namerava zamenjati službo, odgovorila: — Zaradi pogostih glavobolov po tipkanju. — Ja, potem Vas bo pa tudi pri nas glava bolela, saj boste tudi tu tipkali. — Napačno ste me razumeli, saj glava ni bd-lela mene, ampak mojega šefa... Poenostavitev Dva vodilna delavca sta se z avtom vračala z uspešne poslovne poti. Zato sta se za dalj časa ustavila v gostilni, na prvem naslednjem ovinku pa ju je skupaj odneslo pred svetega Petra v nebesa. »Odkar je pri vas taka nelikvidnost,« je pojas- nil sveti Peter, »smo uvedli pri nas novost, in sicer za vsak ,kiks’ v službi en vbodljaj z iglo.« »Jaz sem ga petkrat polomil« je takoj priznal eden izmed vodilnih. Iti je moral, v posebno sobo, kjer so ga petkrat zbodli. Ko se je vrnil, je vprašal, kje je njegov kolega, in dobil odgovor: »Ja, tega smo pa kar v šivalni stroj vtaknili.« Vračilo Na poslovanje nekaterih podjetij, ki se po Kršitve in postopki — Po vsem tem, kar vidim, skoraj ne morem verjeti, da je v našem podjetju tako malo disciplinskih kršitev. — Saj kršitev ni tako malo, redki so le disciplinski postopki...! Ukazovalni kolegij V teku je izdelava novega statuta podjetja,. v razpravljanjih pa je posebno važno vprašanje, kako se bodo imenovali in kakšne pristojnosti bodo imeli novi NA MALICI „ ,, zfverM...? <, No, ČAJ Ai/veM TKAM POSkkBST/ za VSCrrMNStCO INFOK^iffiAtjJE- KoteKrtVA " navadi slabo konča, spominja tudi tale pogovor med dvema prijateljema: — Posodi mi deset tisoč dinarjev! — Saj mi še tistih pet tisoč nisi vrnil, ki sem ti jih prejšnji teden posodil. — O, tiste ti bom pa vrnil takoj, čim mi daš teh deset tisoč... samoupravni organi v podjetju. Pa je nekdo naivno povprašal, kakšen organ je kolegij, in dobil odgovor: — Kolegij je posvetp-valni organ glavnega direktorja. — Ah, tako, tako, posvetovalni torej; moj kolegij doma pa je ukazovalni in to bom moral kar najhitreje spremeniti... Med številnimi profesionalnimi napravami smo na sejmu elektronike v Ljubljani razstavili tudi komplet pretvor-niških anten (na sliki v ozadju) Z NAŠEGA I. »TRADICIONALNEGA« VZPONA NA TRIGLAV GORA PREMAGANA - VRH OSVOJEN! BL-'naaBurr ,:«» • t,- --v raamreg.- <"->m ■ “JH^Hurri Ni dvoma — v duši vsakega planinca ostanejo za vedno spomini na prehojene poti, na katerih se čuje iz nepopisne tišine udarec cepina ob kamen, divje žuborenje smaragdno zelene vode, ki se izgublja v žlebu ledenika in hiti dalje mimo rododendrona v dolino. Zastane mu dih, ko se spomni na razcefrane oblake, ki se podijo okrog previsov, kjer se iznenada prikaže temna modrina nebesnega svoda... Tega ne pozabi nihče — nikdar! Prijav v tovarni Trata za napovedani izlet je bilo toliko, da je imela sindikalna podružnica resne pomisleke, kako bo s prevozom. Mnogo junakov iz pisarn, ki so se prej tako vneto informirali o vseh tehnoloških in operativnih podrobnostih, še celo o pripravi nahrbtnika, je skrilo glave pod okno, da jih ne bi videli, ko smo se z avtobusom nekaj pred 14. uro odpeljali rzpred tovarne. Zaslišala se je pesem, ko se je proti Kranju razgrnila v vsej svoji lepoti naša Gorenjska ... vetrovka ter nekaj prask, dobro da ni bilo hujšega. Kredarica — 2525 m, najvišja gorska postojanka v Sloveniji. Vsak planinec s ponosom vstopi v to gorsko zavetišče. V njem se počutiš varnega in domačega. Govori se le o vremenu in smereh vseh mogočih tur. Narodnost tu ne pomeni ničesar. Kaj stori višina, vidiš tukaj, veljajo samo gorski zakoni, ki jih terja narava, katero moraš spoštovati, saj ti nudi vse, kar ima. Nudi ti to, kar dnevno potrebuješ na delovnem mestu: odločnost, smelost, voljo, povečuje in utrjuje tovarištvo in kar je najvažnejše — krepi zdravje.' Naprej v sam masiv Triglava! Takoj ob vstopu v steno je dejal Nande: »Povsod je za stopiti in za prijeti. Se bo kdo navezal?« ... Se malo z Hodnega polja in odpre se pogled na Konjsko planino. Kratek’ postanek ob studencu. Jasno popoldne pripomore ti knajpanju — kako.imenu no. Tone pravi: »Tako dobre, kave pa še nisem nikdar pil!. . Iz njegove termovke pa diši »divka« .. POZABLJENA UTRUJENOST Vzpenjamo se dalje na greben, od koder se. razbohoti pogled na Bohinjsko jezero. Slavko se ustavi tako hitro, da ga daljnogled in foto kresneta po zaraščenih prsih Poglej ti to, reče bratu ki prisopiha z vso prtljago za njim. To je dobro, si rrfislim, da imajo nekateri tako krepke in potrpežljive nosače Višina je približno 2000 metrov, kmalu smo pri Vodnikovi koči. Mirotova veščina je pripomogla, da so nam tako hitro postregli s č£ijem, Prvikrat smo tudi slišali, kako lep glas ima naša Alenka. Smrčanja in topovskih salv ponoči ni bilo ne konca ne kraja. Janez je hodil okno odpirat — France pa zapirat. 7% t-traj pa smo ugotovili, da je bilo okno brez šip. Nič zaspanih obrazov — le smeh. Vrhovi so tičali v gosti megli, ko smo se razvrstili po markirani poti, ki vodi na Kredarico. Megla * je izginila in utrujenost prejšnjega dne je bila poplačana. Spodaj morje, zgoraj kraljestvo vrhov. Že smo pri snežni strmini tik pod Kredarico. Treba je paziti, na stopinjo. Naklon strmine je tak, da skoraj v naravni stoječi drži z roko primeš za sneg. NEVARNI 1NTERMEZZO Počasi se pomikamo drug za drugim. Tišina — gluha tišina. Krik nas zdrzne, da obstanemo. Na nasprotni strani drsi po snegu tovarišica iz druge skupine. »Roke in noge narazen!« zavpije Robert, »da je večje trenje!« Spodaj se je ustavila kakor na smučarski skakalnici. Raztrgane nogavice in Ne smejte se, tura uspe šele takrat, če se nepoškodovan vrneš v dolino. Lahkomiselnost plačaš z življenjem. Karavane jeseniških železarjev smo srečali v navezi, čeprav je triglavski greben najbolje zavarovan od vseh planinskih poti. Kaj vemo, ali so na Trati tako samozavestni — nihče ni bil na vrvi, čeprav smo imeli med seboj tovariše, ki so se podali tako visoko prvič v življenju. SPLOŠNO PIROVANJE OB STOLPU Nande si je kakor na pe- ' pelnično sredo potresel po sivi glavi namesto pepela sneg, da ga hladi do vrha grebena. Ivan je menjal kape. Tone ga je malo srknil, njegova ženička pa je plaho pogledala po steni navzgor. Prvi klini — prve jeklene vrvi — čvrsti prijemi — varne stopinje — korak za korakom po stenah navzgor, skoraj mrzlično, a kljub temu umerjeno, da ne bi kdo sprožil kamna , na spodnjega soseda. , Aljažev stolp! Prva etapa je za nami.’ Davna in nedavna želja je izpolnjena. Gora je premagana — vrh osvojen! Tisto pravo navdušenje spoznaš le v razbeljenih obrazih, kajti razJ gled ni mogel nuditi lepše panorame in planinske opojnosti. Foto-aparati so žkškčtali. Pri štampiljki in ti$igV je n.aptyl rep in iz presušenih grl je zadonela pesem: »Oj, Triglav moj doiti, kako si krasan, kako rile! izvabljaš iz nizkih ra-’ všri!1,« . Splošnemu pirovanju se rii nihče ustavljal. " ■ Navzdol gre vedno težje kot. navzgor. No, tudi to je minilo brez posebnih ne- ’ všečnosti in znašli smo se na Doliču. Naslednji dan smo od Doliča naredili triurni skok na Prehodavce — Zasavsko kočo. Tam so nam pripravili več. kot dober planinski regrat s krompirjem —• kakšna poslastica! Nato se je naša pot vila mimo Triglavskih jezer čez Komarčo v Bohinj. En dan od Doliča pa do Bohinja: kar dovolj, kajne? Toda doživetja so eno — branje pa drugo. Zato vas že danes’ vabimo, da se v čimvečjem številu udeležite II. »tradicionalnega« vzpona na Triglav leta 1970, ki ga bo spet organizirala sindikalna podružnica tovarne Trata pod vodstvom starih, izkušenih planincev. I. R.