š r % ospodarske, obertnišk / -, „ •• wr? jjPL, '"te f K> V na - / J^ v évwm • ^Bv Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tifekarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr za leta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 2. maja I860. Veliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Napovedovali smo že unidan, da letošnji zbor kmetijske družbe bo 9. dan t. m. ? to je bo po navadi v mestni hiši in se zacel ob devetih bojo predmeti le- prihodnjo sredo. Zbor Po razglasu glavnega odbora dopoldne. tošnjega zbora : 1. Ogovor predsednikov. . ' j > 2. Naznanilo važniših opravil, ki jih je v pre- teklem letu družba doveršila. 3. Predlogi, nasveti ali skusnje družbenih p odd ružni c in posamnih družbenikov. 4. Slad ki sirk nadepolna klaja. 5. Svčt, kako bi se dalo iz km etijskega o zira saj nekoliko taki stiski v okom priti, kakorsna sedaj tare naso dolensko iu notrajnsko stran. 6. Razmere med vre mens tvom (meteorologii) in k m e t i j s t v o m. 7. Kaj se je lani na d r u ž b enem in naznanilo nekterih tukajsnih skušinj t P y 8 Razglas družbenih tr o š k in d o h o d k lan skega leta in kolikšni s a d j i nejo letos biti 9. podělila 10 Kteri m s r e b c Volitt in ej naj bi se letos à. • • tun d b o r n i k a in dn arnica rj a d r u ž b g a namesto gosp. M Pregl-na, ki pa se more po 28 družbinih postav vnovič voli ti. 11 Volitev h b e n i k Na ogled bojo postavljene v tem zboi Egg H r i b a r j e v k ar ca, — druge tekočine, ne more skip s 1 a m o r e z n i c a sied V • * reći : nova t u r s i c n a pullerjeva d za vino b-in novo ajdeni lonêki, v kterih mleko » b s k o vca, seme d keg kor k a ** ) td. kanske, konjskemu zobu podobne , M ... w . ----------, Ker so veliki zbori kmetijske družbe ocitni, sme razun družbenikov, kterim samim gré beseda in glasovanje o raz-ličnih zbornih zadevah, vendar tudi vsa in kmetov, komur je za do priti 5 da sliši kar se tù govori, vsak drug iz mesta kmetijske reći mar, v zbor in pogleda kar je na ogled postavljenega Gospodarstvo Kdor ima Bter^ano mosnjo y ar gnojem, ubija denar iz nje; kdor ima slabo gnojnico, takému uide veliko »•noja ; kdor pa gnoja pogubi, takega liko bi si nek od ta pride tudi ob lep kosec kruha. ve Kaj in ž njo veliko zčrnja in slame ali kakoršnega koli druzega pridelka Kovač Štefanček je prerajtal: Kdor na svoj njivo 20 bokaiov dobre gnojnice polije, dobi iz nje po sedanji ceni d gnoj za 20 kr. vec zita in pa slame. Komur tedaj ve nice po nemarnosti odteče, ta zgubi za 40 krajcarjev zernja in slame. Za koliko sto milijonov veder pa leto in dan gnojnice po nemarnem iz gnojišč odteče! — Jez mislim, da ne bom preveč na stran zadel, če pravim, da tištim kmetom, kteri pusté, da jim gnojnica iz g n o j u i š č a odtéká in se jim na vse kraje pogubuje, se jim pogubi, kar je po vrednosti vec po uemarnein davka od svojega g run ta plaču jej o. Tukaj moram pa vendar le omeniti, da je tíi in tam že več kmetov, kteri gnojnico bolj čislajo in ki ne pusté, da bi se razlivala in pogubovala kamorkoli, ampak jo skerbno spravljajo in na polje vozijo. Za take gospodarje ni ta sostavek namenjen; take le prosim, naj bi svoje sosede podučevali, ki še ne vejo z gnojem prav gospodariti. Naj tem ob kratkem in prav po domaće povem sp ima gnojnisče napraviti, da bo prav. kako Gnojnisče se po prostoru dvorišča nareja. Najbolje je podol gas to na štiri globoko, pa z ilovco ali se vog glino gnojnica skoz izcejati ne more le, 3 k vecjemu 4 čevlje i z vozom priti dá dobro zatlačeno, da in da se lahko do njega L) e ž n i c a s střeh ali kaka druga voda ne sme na gnojnisče teči. Jama za gnojnico naj se napravi, če se le dá, na najnižjem kraji. Ce svet dosti visí, je dobro, ako se oceja in se še le s kozi « r v gnojnica iz hlevov na gnojnisče ce no j v gnoj ni eno jamo steka. To je bolje kakor gnojnica naravnost v svojo jamo teče. Najboljše pa je, če je jama za gnojnico prav prostorna, in se kakemu obokanemu keldru podobna pod gnoj-niščem napravi, da se v njem gnojnica po volji hrani in o pravém času na polje speljati dá. Ce je jama za gnojnico preplitva, se večkrat pripeti, da gnojnica ob časih, ko se ne more na njive izvoziti, se iz jame razliva in na vse kraje pogubuje. Kjer je le moć, naj se sekreti (stranišča) tako napra-, da se v gnojnico ocejajo. Tù se černa juha na- » • VljO, pravi, ki na njivi in trávníku res skoraj čudeže delà! Da se gnojnica iz jame iztromba (izpumpa), je najbolj pripravna tlačivna tromba, ker se ž njo gošćava in ar ospodarja mislili, kteri svoje pridelke blato iz Jame najlozeje iztromba, ce se le dobro pomeša. v žitnico nanipa, v ktero dežuje, da mu spravljeno žito po-gnjije. AI ne bomo tacega gospodarja nemarneža imenovali? Menim, da! Ravno tako gospodari tudi tišti kmet, kteri mu dežnica in snežnica uaj- Tù se nekoliko besed pristavim, kako naj se z gnojem ravná. Kdor si je dobro gnojišče napravil, mora tudi ima slabo gnojišče, iz kterega skerbeti, da si dober gnoj napravi; napravi, ? * »•noj se pa dober ce se ob suši in v suhem vremenu večkrat z holjši S noj izperate, da mu gré najbolja «•nojnica v zsrubo © Pri tej priliki naznanjamo, družbe ravno iz Babolne 20 nov. krajc., tedaj napol cenejše memo dunajskega. da se dobiva na vertu kmetijske přejeto sirkovo seme, funt po gnojnico polije. Posebno pa ce je gnoj na gnojnišču previsoko nakopičen, ali pa če se pariti in kaditi prične; zdaj je zadnji ča«, da se z gnojnico polije, sicer se sožgč in iz njega izpuhti najboljša dobrota, ker soparica, ki se iz Vr. gnoja kadi, je tudi gnoj in sicer najboljši. Kemikarji ime r 138 nujejo to, kar se iz gnoja izkadí, z gnjilcom združene dele, ki so za rastlinsko rast najbolj potrebni. Zato se mora skerbeti, da gnoj vedno vlažen ostane, in da ne splesnije in ne sprepeli. Razun tega se dá gnoj tudi jako zboljšati in pomnožiti, če se večkrat s perstjo posuje, da na lego gnoja pride lega persti, in da ga živina včasih dobro pomandra in potlačí. To storí, da se z gnjilcom združeni deli tako naglo iz gnoja ne izkadijo, ampak ostanejo v njem. L " r m * Gospodarske skušnje. (Kako z brejimi svi n jami ravnati, da srečno veržejo). Časnik „Fortschritt" pise tako-le: Neki gospodar je bil večkrat prav nesrečen s svojimi svinjami ; veliko mu jih je poginilo, kadar so vergle. Naključilo se mu je, da je zvedil za lahko pomoč, to nesrećo odverniti. Brejim svinjam naj se zadnjih 8 dní, preden iuiajo vreči, daje le m lek o, s kterega se vsa smetana čisto posname, in nobene druge klaje. Po posnetem mléku se odverne svinji zapeka (to je, svinja ni zapečena ali zaperta), za ktero toliko svinj pogine. Kô je vergla, dobi sele jesti, kadar je blato od nje šio. Ako se to ne zgodi kmali, se ji dá 4 lote grenjke soli ^Bittersalz ), iu potem se kmali očedi. Gospodar, ki je to skusil, pravi, da odtistihmal, ko tako ravná, ni nikoli nobene nesreće več imel in tudi to se mu ni več přiměřilo, da bi bile hotle svinje svoje mlade požreti. (Kako na Rusovskem stare jablane pomla-jujejo). Lepešin je potovaje po Rusovskem ua več krajih vidil, kako tamošni kmetje starikaste jablane pomlajujejo. Starému drevesu na eni strani odsekajo čisto vse ko-r eni ne; potem upognejo drevo na tisto stran, kjer so se pustile korenine, in tù skopljejo dolgo jamo, v ktero polože drevo z vejami prav lepo; potem ga posujejo z dobro gnojno zemljo. Tako zakopano drevo poganja zdaj mladike, ktere všade, berž ko so nekoliko močne. Tako si naredé iz ene same stare jablane po 30 mladih, ktere veliko pred rodijo kot take, ki so iz posejanih pešk izrastle. Obertnijska skušnja. (Dober klej* ali zamazka za ka m ne se napravi), ako se žvepla, vozka in smole v enaki meri vzame; žveplo in smola se skupaj stopita, potem se pridene voska, in vse skup dobro zmeša. Vsaka plat kamna se popřed enmalo razgreje, potem s tem klejem namaže, in pola-goma vkup stisne. Ko se *je zamazka dobro shladila, je tako terdna, da se kamen na vsakem drugem mestu raji zdrobi kakor na zamazki. Pomoč zoper misi na polji. Odgovor na vprašanje iz Krope. Po naključbi se nam je založilo pisemce Vaše, v kterem želite zvediti pripomoček zoper misi. Se le danes Vam tedaj damo odgovor, pa mislimo, da ste v tem že morebiti sami dobri svčt našli, ki so ga „Novice" lani v 48. listu na 376. strani ponavljale, rekši, da po mnogih skušnjah ni boljega, cenejšega in manj nevarnega pomočka kakor je ta, ako se pšenica in ječmen v močnem iz pepéla hrastovih derv skuhanem lugu tako dolgo narnaka, da se zerua začuo napenjati; nekoliko v tem lugu namakanih pa potem spet posušenih zeru se verže po luknjah, ki so jih miši ravno kar zrile. Letos je dosti miš; priložnosti je tedaj dovelj skusiti ta pomoček, kterega je tudi kmetijska družba v Pragi posebno priporočala. Naj bi pa gospodarji, ki kakošno zlo hvaljeno reč skušajo, potem tudi očitno naznanili, kako se jim je skušnja obnesla, sicer se ne zvé, kar je dobro, pa tudi ne sliši, kar ne veljá nič. Podučna kratkočasnica. Ste že vidili tako? Neka baba je vedno godernjala iu se ježila, da ji co-pernice kravo molzejo, in vsakemu je jela od tega kloba-sati, če je le kaj malega ž ujo govoril. Nekega dne jo prosi neki popotnik gosposkega stanu in kakor je bilo viditi precej prebrisane glave (gotovo je že deveto šolo študiral) malo mleka. Godernjaje mu ga prinese, vendar se v začetku sramuje, temu popolnoma tu- V I 1 I ^^ H jemu člověku o copernicah kaj spomniti. Ko se pa v pogovor podasta, se le prederzne tudi o copernicah pregovoriti, in tujcu potozi, kako malo in slabo rnleko da ima njena krava, ker jo vedno copernice hodijo molzt. „A tako" — ji seže v besedo popotnik — koliko mi daste, pa dobila bodeva copernico v pest? S tem je bil babo tako razveselil, da je mu koj deset kron obljubila in ga silila, naj hitro naredi, ker bi jako rada poznala šentane copernice, ali so domače ali iz kakega druzega kraja. Al popotnik, zvita buča, ni hotel babi koj svoje umetnosti pokazati ter je rekel, da zdaj ni pravi čas, ker se to najlože okoli ene popoldne zgodi. Prosi jo do tistega časa počakati ; bila je še le ura devet. V tem sta se mnogo od copernic pogovarjala in ker ji je veliko prigodb pripovedoval, kako da je copernicarn na repe stopal, jim metlje pobiral, ali jih kako drugač kozje molitvice učil, se ji je tako prikupil, da mu napravi opoldne kosilo, da ga je komaj miza nosila. Po kosilu pa prične s tem svojo umetnost, da prekriža trikrat kravo in spravi babo na njo, ji zveže noge pod vampom skupaj, ji zagerne predpert čez obraz; potem pa moli in klafá brez konca in kraja. Potem požene kravo po ulicah, babi pa veleva v eno mer prašati: „Ste že vidili tako?44 Kdor bo rekel, da, — tisti hodi kravo mlest. To rekši stisne svoj zaslužek v žep in jo pobere hitro odtod. Baba jezdi skoz vas in vedno křičí: „Ste že vidili tako? ste že vidili tako?" S tem vpitjem spravi celo vas na noge; od vseh straní vrejo ljudje gledat, kaj da je? — toda vsak je rekel, da ni vidil; nak take pa še ne, nikoli ne! Od vseh krajev se razlega tak vriš in smeh, da se krava splaši, babe pa vendar stresti ni mogla, ker je bila dobro privezana; nazaduje přiletí krava na kup kamnja ter si nogo zlomi. Tako je bila baba, namesto zvediti copernico, ob kravo; prekanjeui popotnik se je pa za ulovljenih deset kron mar-sikrat pri poličku sladkega vinca veselil, češ, da bi pač še več takih abotnih krnetic vjel, ki verujejo na copernice! Zapisal kakor čul J. V—c. Kranjci na Horvaškem. Špisal J. Terdina. (Dalje.) Govoril bi zdaj kaj o žitnih kupcih, ker je sploh znano, koliko banaške pšenice se v Sisku ali v Karlovcu za Kranjsko razklada, al ti tergovci večidel ne hodijo sami po blago, temuč imajo svoje agente, ki niso naši ljudje; jez popisujem pa le tište rojake, ki živé na Horvaškem, če ne več saj po nekaj dní ali tednov, zatoraj o žitnih kupcih nimam kaj reci. '' s Veliko, veliko pa bi imel povedati o kranjskih brod-nikih; toda člověka obiđe otožnost, ko pomisli na-nje. Kakor je pregnala železnica povodno vožnjo od Zidanega mosta do Zaloga, jo bo pregnala tudi dalje do Zagreba in sčasoma celó do Siska. Počasi se dodeluje, toda čez kakih deset let bo brez dvombe gotova in potem z Bogom veselo, brezskerbno življenje, z Bogom lahek in obilen dobiček, z Bogom lepi čversti fantje, da ni bilo lepših iu čverstejih od vas na Savi in na Dravi noter do silne Donave, z Bogom vsa poezija brodarstva, brodarskih čednost in napak! Kjer derdrajo hlapoui, se poteguje za njimi in ob njih pusta 139 V proza; danes je kakor jutri., in kraji, mesta in Ijudje se z njimi kakor pa s Stajarci, ki nimajo ne skusnje, ne strasti • * 1 * • « • • I I . I 1 ! _ 1 • «>/v M/x ftnéîlr/v Iml»^^__1____• « • ■ 1 < i • »T drugim svetom poenačijo, da vec ni vredno, jih gledati ali se povsod taki nahajajo. Reci pa se sme ne tište romantike, kakor premišljevati, ker da je bilo to brodarstvo prava narodna obertnost, mnogo muogo deželi koristila. Obljudila nam je ozko, malo politi a pa kranjski kosmopoliti. „Kosmo jim ne pravim tjè v en dan , ampak ker ti nasi ro ki je jaki ne mislijo vcasi dosti na rodovitno savsko porecje, sozidala ondot lepe pohistva, pre-možné vasi iu terge, oživěla vsakod veselje, pridnost, moc kmeckega duha in narodnega blagra. Kdor ne verjame, naj trebuhom za kruhom zemlji po dom ; njiho beseda je s j vec let, nekteri pa ostajajo, ce ni drugač v tuj © radu se nahajajo kranjski brodarj li ê i V V i • é * « - tudi celo življenje. Celó v Belem voril ; z enimi sem sam g i serbscina jim je tekla gladko, kakor rojenim Serbo so gré tjè. do kamor je nekdaj brodarstvo segalo, le dve spoznal sem jih le po akcentu in pologlasniku. Nekteri „«< uri od Ljubljane proč, v prekrasno dolsko ravnino. Narava sli po svetu radovoljno, preseljevaje se iz vaši do vaší po in ljudje so jo tako ozaljsali s cvetjem in belimi poslopji raznih lužbah, dokler m uciiiui yuoiupji, SO na HorvaŠko prišli, ujci bu uoiitii -9 rodovitnim, gospo- nekteri so pred na Kranjsko brodarili, sčasoma pa odleteli so ostali z zelenjavo, aleami, živo, bistro vodo, z in nekteri niso domu smeli, bivši vojaški begunci, tobakarj skemu vertu enakim poljem , da si jez ne morem lahko kaj prijetnišega pod božjim solncem misliti. Prašaje ljudstvo: klateži ali kaj druzega tacega, pa so si morali najti dru od kod so mu toliki dohodki tekli? — in žalostno ti bode kazalo proti zapuščeni Savi, utiraje si bridko solzo vedoč, da se stari čas nikdar nikdar več ne poverne In domovino in drug kruh, ki so si ga najlagljeje v kaki ladj dobili; nekteri bi se bili sicer smeli verniti, domačija zaměřila, ker jih oče ni terpel, ali pa iih „becirk t • pa se ji je ker tudi jez to narodno brodarstvo že med historične pri preganjal, ali jim je ljubica » godbe stejem, čeravno ni se cisto umerlo, zaměřili, da ga, pečaje se z popisujem, mi ne bodete jalo, pa so izpregla, ali kaj druzega naga Horvaškem se vdomačili, kj se je kdaj zgolj z i v i m i recmi > tù ne tako lahko in tako svobodno živelo in so pr dobri kaplj ker je bolje popolnoma molčati, kakor pa po- naglo vse prejne nadloge se pozabile. Zato dobiš med njimi ljudi raznih let: poleg krcpkega mladenča sivega starčka in veršno to omeniti, kar je gotovo samo po sebi vredno, da se razklada od konca do kraja, z vsemi posebnostmi in pripetljeji. sibke zdaj to fantalina > ki je domaći palici utekel in se šopiri > dobivaje plačo kakor vsaki drug in tedaj z drugimi Toda molčal bodem le o poglavitnem brodarstvu, vred pijancevaje in vsaktere burke usanjaje. Ti Kranjci so ki ima svoj konec pri Sisku in je nekdaj začetek pri Za sploh šaljivi, veseli ljudje, celó v nadlogah jih ne boš vid logu imelo, ne pa o slovenskih i jc ijcivuaj xidtcictv pit Mja- ^«.j.t., .vovii ijuujc, uciu v iiauiu^uii jui ne uuw viuii brodnikih sploh. Saj se ne z lepo potertih, žalovati pa jih gotovo nikoli ne slišal. Kakor nahajajo le do Siska, ampak še dalje po Savi do Bel ega truplo, je čversto tudi njihovo eerce, da so celó v bolezni grada, in tudi na Dravi jih dobiš povsod, sèm ter tjè dobrovoljni ali se saj dobrovoljne deiajo. Ob najhujem delu celó na Tisi in Dona vi. Ne vém, ali je res, da provin ne omagujejo trenutka ne, ko pa do vina pridejo, se pa cijalni Horvatje ne hodijo radi na vodo; to pa vém, da tudi ne bojé petih bokalov na enega in če bi tudi kaka sem jih na Savi in Dravi malo vidil: iz vsake ladje, skoraj merica še čez bila. Kadar šumi iz kake kerčme na Hor-iz vsakega čolna so mi doneli nasproti Ie sladki slovenski vaškem tresk in vrisk, da skoz ušesa leti, in pa ukanj glasi. Ko sem bil še v Varaždinu, sem hodil včasi na dravski da do dna serce pretresa, in vmes kaka poskočná verstica most gledat ladje iu flose, prihajajoče iz Štajarskega, in kadar vesele pesmice, ondi se lahko ugane, da pijó Kranj so brodniki k bregu zarinili, sem stopil k njim in se z njimi pomenkoval. Ti Štajarci so poštene, slovenske duše; v po- da je to shod naših brodnikov, ki razbijajo in razsajajo tako V V marsikdaj celo noč, da nobeden v hiši in v sosescini ocesa govoru so se pokazovali priproste, zgolj odkritoserčne in ne zatisne. Med te pivce sem enkrat tudi jez zašel, pa so kaj so na svetu že doživeli in kako so nazaduje resnične. Kadar jim se je zdelo, da utegne poldne biti, so mi pr obstopili najstarejega in pobožno za njim molili, ravno tako post tot discrimina rerum na Horvaškem zavetje našli. zvečer. Kleti jih nisem slišal nikoli, pa tudi ne prepirati v . ... ..... se. ? Čudil sem se njihovi treznosti; domá v vinskem kraji Zagledavši K Naj Vam povem ob kratkem to, kar mi je vodj njihov G i pripovedo da veste po priliki potem so pili vendar po kosilu mleko, ne pa vina. enkrat sodček, prašam, kaj je v njem, pa mi pravijo: soditi, kaksui rojaki nam po doluji Savi brodarijo. Kermar Grosra „vino, toda ga le takrat pijemo, ko se u trudimo, da se je se zmirom cverst, zdrav možak, dasiravno jih že 60 let na plečih nosi; zdaj ima nekaj premoženja, da mu okrepčamo, zdaj pa nam še ni taka sila". Drugikrat sem se za stare dni ni bati in zato je vedno dobre volj vidil očeta z dvema sinoma; bila sta oba odraščena, kore-njaška fanta, pa sta vse svoje denarje pri starčku shranjene in marsikter bolj edene ugane, pa ga tudi vsi radi poslušajo, ker ga ni brodnika od Siska do in bolj skušenega imela. Ko pridem med nje, sta ga ravno za ene krajcarje Zemuna in tudi nihče tako prijetn veduje. Tudi za me je bilo veselje svojih godb ne pripo prosila, da si v Varaždinu nekaj potrebnega kupita. jima dá in mi potem Oče i ga poslušati, zato nate pripoveduje, ko sva bila sama, „da je še vi nektere čertice iz njegovega življenja. „Rodil sem se y prav zadovoljen z njima: stařeji ima ze 500 gold, pri njem mi je pr hranjenih, vsak krajcar mu je prinesel, pa še tudi ni kakor se mi zdi, v gornj Siški i za pra pa le ne vém, ker so mi nekteri nagajali, da sem na černuškem nikdar v kerčmo šelu. Tako sem se večkrat se pre- mostu na svet přišel, in da menda zato toliko pijace potre pričal, da so štajarski Slovenci dosti bolj skerbni in varcni bujem. Pa naj bo kakor hoče, to vém, da so mati z mano od kranjskih. Peti sem slišal enekrat štajarske brodnike, sèm ter tjè hodili, kakor jim je opravek nanesel. Bili so i ali kaj tacega, na toda ie pobožne pesmi, čeravno s posvetnimi napevi, sicer nainreč nekaj časa babica, potem hišnj pa je med njimi kaj tiho. Vozijo pa na Horvaško in Sla- zadnje pa so kramariti začeli z gobo, žvepljenkami kre vonsko deske, sode, sklede, in drugo tako blago, pa tudi sivuimi karnni in z drugo tako šaro. Zame se dosti niso létal sèm ter tjè měnili; dělal sem, kar sem hotel, pa sem flose prodadó, preden se vernejo; domů gredó prazni ali pa si prešičev, čebulje, turšice in druzega tacega nakupijo in in smo se pretepali, pse dražili, sadje kradli, okna pobijali v ladijo sabo vzamejo; al kar sem jaz vidil, je bilo tega in tako naprej vselej tako malo, da so si pač le za domačo potrebo naku- v Ljubljani v Capud Pa to ni dolgo terpelo. Bila sva z materj 1 • V • hisi zraven je bilo d pili ne pa za prodaj. Savski brodniki pa so vecidel pravi Kranjci, v marsičem od štajarskih bratov zlo zlo različni. kaj, ker nismo na-nj smeli, sicer nas je nažigala dobiček, da Ti so vecidel sedijoci Ijudje, ki brodarijo za domá življenje zboljšajo. Kranjcov pa je več verst si 5 med pa dinj segel, dve veliki, grahasti kokoši. Jez vzamem košček kruha gospo da smo bili vsi klobasasti, zato pa sem jej jez pri -maščevati se. Najljubši stvari na svetu bile ste ji I^H^H HH^HHABHHfln p * njimi dobiš najpoštenejše možake, pa tudi najhuje potepúhe. ga nasadim na ternik, veržem ternik skoz okno in kmali Ce jih prašaš: kaj jih je vergio na Savo? ti bo vsak kak drug sem imel kokoš na njem, pa sem jo vlekel k sebi, da je vzrok povedal, zato pa je tudi prijetneje pogovarjati se ž kar gag in nazadnj tudi gagnila. Pa kaj se zgodi 140 Gospodinja pride in vidi, kaj delarn; tišti hip letí v kuhinjo k moji materi, rekoč, da se mora precej iz hiše pobrati, s tako sodergo ne more već pod eno streho živeti. Potem pové materi, kaj sem poćenjal, pa vzamejo poleno in pla-nejo skoz vrata na me. Jez se tako ustrašim, da sinem skoz okno in pobegnem. Nič več se nisva vidila; ne vém, ne kdaj ne kje so umerli. Očeta pa se nikoli poznal nisem ; kadar sem prašal za-nj, so mati vselej se namerdili in mi rekli, da naj tiho bom. Ko sem ušel, mi se ni zdelo varno v Ljubljani ostati, pa sem se napotii proti Štangi, ker sem vedil, da tam veliko češinj imajo, jez pa sem jih jedel rajši ko vse drugo. V Štangi sem se udinjal za pastirja; češinj je bilo res dosti, toda ne za me. Gospodar me je skoraj ubil, ko sem se bil enkrat na-nje spravil. Strašno tne je ježilo, okoli in okoli sebe te dobrote gledati, pa jih ne uživati smeti. Sline so mi se tako dolgo cedile, da sem pustil nazadnje krave na paši iu šel. Potikaje se sèm ter tjè in včasi tudi hudo stradaje, priromarn do sv. Trojice, in bil sem spet pastir. Pozimi me je najbolj mikalo, na led iti, pa kaj, ki se nikamor nisem ganiti siuel. In tako sem ustajal ponoći, če je mesec světil iu sem hodil, ko so vsi pospali, na bližnje derse. Do tjè sein šel bos, ker sem se bal, da bi me kdo ne čutil, tam sem še le čevlje obul, pa sem se dričal včasi, da je dan zvonilo. Gospodar ni vedel, zakaj tako berž čevlje raztergam; jez pa sem bil vesel, da nikoli bolje. Tako pride sveti dan. Zjutraj gredó vsi v cerkev, pustivši mene samega za varha. Ko vsi odidejo, se spravim tudi jez od hiše in naravnost na led. Enekrati derknem sèm ter tjè, naenkrat pa padem znak na glavo, da se nisem več zavedel. Ko se prebudim, ležim v hlevu na mahu, slab, da se nisem premakniti mogel, z najstras-nejimi bolečinami v glavi. Tako sem ležal bolan skoraj celo zimo, kaj kuhanega sem malokdaj zavžil, včasi mi še kruha přinesli niso; ljudje so bili revni iu takrat so se ravno tište hude letine začele. Otožen sem oziral se po stenah in čedalje bolj me je v hlevu strah bilo. Vsako jutro namrec, ko je jelo svitati, sem vidil čudne, dolge sence po zidu se plaziti, včasi so hodile ena za drugo kakor procesija, včasi pa so se vkup sprijele in nekako posebno potiskale in pa-hale, kakor bi se teple, včasi pa se je tudi nektera od druge rajde odtergala in proti meni zagnala, da sem kar zamižal, grozovitno kričaje; ko pa sem spet pogledal, ni bilo nič viditi. Mislil sem si, da me z boleznijo in s strahovi Bog sam kaznuje in opominja, ker sem na sveti dan na derso šel. V sercu me začne peči, hotel sem moliti, pa še očenaša nisem znal; saj ni bilo do zdaj nobenemu mar, me kaj naučiti. Enkrat pride k meni star berač spat. Reci moram, da sem ga bil prav vesel; imel sem zopet človeško tovaršijo. Z beračem se pogovarjava celo noč; spal je potem pri meni še en mesec. Podnevi je po vasi in po bližnjih soseskah beračil in kar je dobil, je bilo dovelj za naji oba. Tako me je ta berač živil, pri hiši je bilo menda že vsega zmanjkalo. Še bolj pa sem mu hvaležen, da me je moliti naučil. Sicer pa je bil vesel človeček, pripovedoval mi je veliko lepih zgodb in koliko sveta je že obhodil in kaj je vidil in da mu nikoli ni zavolj tega žal bilo. Na-menil sem, da tudi jez zopet po svetu pojdem. ko ozdravim. Berač mi je strahove iz misli spravil in mi skazal, da tište podrbe na steni niso druzega kakor senca ljudi, ki zjutraj za hlevnm v cerkev hodijo in tako me je na vse plati po-tolažil. Mene je bolezen sčasorna pustila; je pa berač zbolel in stare leta mu niso dale več ozdravěli. Kar je imel, je zapustil meni; za cunje se nisem měnil; kaj prav pa so mi prišle tri petice, ki mi jih je še pred smertjo dal. Ob- žalovaje mertvega dobrotnika grem iz sv. Trojice iu pridem na véliki cesti v Lukovico. Precej navernem v kerčmo, bil sem neizrečeno lačen. Kmali začuo prihajati vozniki, bili so vsi rudečega, nekako zapečenega lica, dobro rejeni in ošabni, da jim nihče ni ustreči mogel. Eden njih me začne pogledovati in sćasoma spraševati, kdo sem in odkod. Ko mu vse povem, mi reče, če bi ne hotel k njemu za fanta iti; manjkalo mi ne bo nič. Kdo raji, kot jez. Še tisto uro smo jo skupej odrinili, vozaril sem kake tri mesce, pa se mi je strašno tožilo. Vozarji so me imeli kakor psa; pogovora ni bilo nobenega, pa sem korakal sam za-se, oziraje se na desno in na levo po belem svetu in premišljevaje, kteri stan bi zame bil. Naenkrat se spomnim. Stopal sem ravno tik zalega verta, gredice je skropil vertnar in se tako nek zložno sèm ter tjè premikal, da •v Stt starišev Ijubezen u u tuljcek , „solnce", Ljubljana" molitev", „vesela , „ „pojmo radi", „pomlad . „domovina" , 55 zlati y poletni večer « y >7 me-bela Od začetka naj jih vadi sam ton c pa c e 9 pozneje c gerlo kadar tega zadenejo, in tako* naprej ; pa zamore, nikoli s silo. Pervič naj pojó -e Ie toliko kar le nekteri šolarji, po tem pa cela šola škalo. Ce jo dobro znajo, se jim razlaga drugi glas ali se kond. Solar naj zápoje prim, učitelj pa zraven sekond, ene krat pa tudi škalo. Potem naj ponkusita dva šolarja, prim, drugi sekond, škalo gori in doli; v tem se mora ver- poje y štiti po 4, 6 ali več šolarjev, dokler se čisto in gladko ne brez naveličanja. Ako dva glasa večji del dobro šolarjev poje, naj zopet učitelj sam tretji glas, kakor v akord pride c —g;— zraven zapoje, in to naj ponavlja velikrat. Potem naj šolar, ki ima dober sluh, začne tretji glas poslušati; kmalo tudi ga bo zadel. To naj se dolgo ponavlja. Zadnjič pride četerti glas na versto kterega zopet sam zapoje celi akord c roke y potem ga učitelj šolarji poskušajo, in zdaj je e 55 Solarske pesmi" ; n dobro znajo, začne druzega, tretjega c skupaj. Ce cisto doni, vzamejo v učitelj jim zapoje v pervi pesmi vsi šolarji Molitev" zopet od konca pervi glas; če ga in četertega ; se ve - pa vendar le gré, in ce gre perva pesem da počasi gré tudi z trudom, se učijo prihodnje že lahko in hitreje. Skala se mora pred vsakim ukom ponavljati. Da se šolarji preveč ne ženejo, preveč ne derejo, naj se pazi, da pojó nektere verste tiho, (p. piano) prav tiho (p.p. pianissimo), druge pa močno ( f. forte), prav moćno (if. fortissimo), kakor je zaznamovano v pesmih. Da petje šolarje še bolj mika, se poje včasi solo ali samopev, duett ali dvopev, tercett ali tripev, quartett ali čvetverospev, kor ali zbor vseh; posebno veselje je za šolarje, da se verstijo in glase skusajo. Marsiktero fferlo se v krátkém času sčisti in okrepčá da mu glas gladko teče in tako jasno doni, da ni prej snjemu podoben. Pa skerbno naj se pazi in od vseh šo larjev tirja, da vsako čerico, kakor tudi vsako besedo raz ločno in gladko izgovarjajo, da na 9 migljej začnó, in ravno tako jenjajo, da prav za prav po taktu dihajo. To je jedro nauka za prepevanje na posluh. Posebnosti omikanega petja vsak učitelj sam vé. Tako razklada gosp Fleišman nauk, kako na posluh peti. Pri ti priliki moremo povedati, da obsirnisi uk zastran petja v šoli, za petje v cerkvi in za petje ljudstva po po-stavah pedagogike in estetike spisuje gosp. izdatelj „šolar- skih pesem'* in te bukve ute^nejo kmali na svitlo priti, Zeleti je res za napredek našega Ijudskega petja, da bi imeli kakošno vodilo za tako podučevanje, ki bi se po učiteljih. rabilo povsod. Kratkočasnica Napoleon III., student v Âugsburgi. Sedanji francozki cesar Nap III je nekdaj y n zibka Save", „na V. Vodnika", „slovo šolar- prebival v městu Augsburg na Bavarskem s svojo materjo L Ker je bil rojen v božji dan") so, kakor častiti bravci vidijo dobro Hortenzijo in je tam tudi v solo hod izbrane, za mladost po svojem zapopadku ravno pripravne, Par pa tudi napevi skozi in skozi zmožnosti mladih gerl pri mu je gladko tekel le francozki jezik; nemškega je ga je tako uavadil, da se je lepo malo znal, toda kmalo se merni. Prav bi bilo, da bi gosp. učitelji vseh slovenskih pogovarjal po nemški s svojimi šolskimi tovarši. V tistem ljudskih šol segli po tej zbirki, ktero je gosp. izdatelj že razredu je Napoleon bil, je učil zlo učen profesor, ki s tem posebno zauimivo naredil, da je s kratkimi besedami pa že prileten je popold y posebn poleti pridjal nauk, kako naj se vad ijo šolarji na po- dan malo zadremal na leci. Nap je večidel vsaki !o učeníkovo sluh peti, kterega tako-le razlaga: dremanje; zato reče nekega dné voj sem yy T se Učitelj naj razloži solarjem posrlavitne ♦ t sploh reci o muziki pač ne spodobi, da naš profesor vsaki dan popoldne na leci čemu so sekirice (note), kaj je oddih aíi prenehljej dremlje; bote vidili \ ♦ r^ I ? f I a ft-» r trv E« av Ir « ^ u «v n ^ ^ i + \ i f /I rv * m rk 9 jez ga b odvadil in mu zaspanca (pauza), takt ali udarec, kaj mera časa (tempo) itd. jim dalje kaže, kako usta ođperati, da preveč ne zijajo Naj , pa tudi zob skup ne tišijo; pri petji naj imajo usta to po- preg pa y Neki popoldne res spet zaspanec učenika posili. V tem ko profesor dremlje, Napoleon na sprednjo steno lece obraz mora biti prijazen. Da jim pravi sluh obudí, zarisa s svinčenim klincom tri kroge, v sredi pa naredi dobo naj učitelj stopnje ali škalo s čistim glasom —a z roko pa takt daje. Na to naj poskušajo šolarji zapoje, černo piko. Nap si je potem vec kroglic iz papirja in a pomaže jih s nekim mazilom, da se je vsaka přijela, kam 142 jo je vergel. Take kroglice je metal Napoleon v ris in se vadil, da bi v sredi černo piko (centrum) zadel, kar mu Gleda ko volk iz kriigle mis iz muke (Bist.) je večkrat po sreči šlo. Šolarji so si kratek čas dělali, gle-daje, kako bo Napoleon zadel, kadar je namerjal kroglo obrača (Poljanska) Ni dobro s snedenim žitom v mlin hoditi (Dolenska). Kadar prosi, zlate usta nosi; kadar pa vrača, herbet vreči. kroglico Enega dné mu reče tovarš : „Daj, daj tudi meni y da jo veržem ; rad bi videl, ali jo bom djal v ris ali ne". Napoleon pravi: „Nimam nobene več; jutri jih bom praznikih Iz te moke ne bo kruha (Bi s t.). Dans tica tico vje, da meso je (Dol.) velikih vec pri nesel in ti bos najpervi vergel". Ze prav. Drugi dan popoldne že komaj čakajo študentje, da je profesor zadremal. Ko zadremlje, dá Napoleon kroglico svojemu tovaršu rekoč : „Til imaš; ti boš zdaj pervi vergel; meri dobro, da zadeneš". Študent verže, pa joj! grozen strah po vsi šoli. Kroglica Sem ostal sam, kakor berač na zegnanji (Dol.) Dopisi Iz Dunaja 29. aprila. A V zadnem listu „Novic" je se je razletela in počila, kakor bi kdo s pištolo vstřelil, bilo povedano, da je bilo barona Bruk-a, c. k. ministra Profesor se je v svoji dremoti tako prestraši!, da s stola dnarstva, božje zadelo. pa ko so „Novice" to pisale, je pade in meni, da je vstreljen. Kroglica je bila s smodnikom moz ze sklenil. Kot blisk je sla uovica od ust do ust po natlačena in tako napravljena, da kamorkoli bi bila prile- vsem mestu; ne morem Vam popisati, kako je osupnila vsa- , akoravno smo že ene tedne navajeni, skor vsak dan pravi : tela, se mora raznesti. Profesor se vendar zbrihta, se spravi na noge, gré naravnost direktorja klicat in včs prestrašen „V to šolo ne grem več; končati me hočejo; stre-ljajo v mene". Študentje vsi prestrašeni se pogledujejo, češ, kaj bo zdaj; samo Napoleon sedí pokojin in ni nič prestrašen ter se smehlja. Kmalo pride šolski vodja, ž njim tudi profesor; natanko čega slišati, kako imenitne gospode zapirajo in kako se imenitni možje obešajo in streljajo. Nehoté je vsak mislil na velike goljufije v zadnji vojski in na Eynatten-ovo pravdo toliko bolj, ker so malo dni pred iz Tersta pri-terali Bruk-ove prijatle. Očitno tedaj se je govorilo, da mož ni naravne smerti umerl ; pozneji so jeli tudi eni časniki od sta hotla zvediti: kdo je střelil. Vodja vpraša serdito: 71 Kdo samomora govoriti; naznanili so celó natanko vse malen je to storil?" Vse tiho. „Kdo je to storil?" vpraša vodja kosti te grozne dogodbe. Ker se tem naznanilom nihče ni še enkrat. Vse tiho. — Vodja pravi na to: „Ker nočete ustavljal in jih nihče ni tajil, je bil vsak prepričan, da si povedati dolžnega, bote pa vsi kaznovani. Na to vstane je minister sam z lastno roko življenje vzel. Ce je pa student najpervi med vsemi in pohlevno reče: „Gospod di- razun „Oest. Ztg.", ki se je s černim obrobkom opletla rektor! sej sami že lahko mislite, od kod shaja ta burka", je smert svojega gospoda zvedila ko še kdo nad tem dvomil y Vodja ojstro pogleda Napoleona, kteri pa miren, nepre- tega je v lad ni list „Wiener Zeitg." popolnoma preveril. y strašen in kakor včs nedolzen sedi v stolu. Na vprašanje: Znabiti ne bo od vec, ce Vam nekoliko od zadnjih ur biv ali je on střelil? serčno odgovori: „Pričo vseh šolskih to varsev rečem y u ^^m mm im da jez tega nisem naredil". sega ministra povem, kar je za gotovo znanega. Kakor tajil in se nikakor ni udal, da mu nič niso njegov tovarš pa, ki je spoznal, da je kroglico s smodnikom hudo zamotana Eynatten-ova pravda preiskuje. Pri preisko- vergel, da se je razpočila, je bil zapert. vanji se je sodnii potrebno zdelo, tudi gospoda ministra za Tako zvit je bil Napoleon še študent. Napoleon je že pričo poklicati. Ministrovo izpraševanje se je začelo v Tako terdno je Vam je že znano, so tište tri teržaške vélike kupce tukajšni deželni sodnii izročili, kjer se deleč razširjena in mogli storiti ; takrat imel terdne misii, da bo kdaj cesar, ker je več petek y 20. dan t. m. zvečer in prec se je pokazalo, da bo svojim šolskim tovaršem, kteri so mu bili prijatli, obljubil treba gosp. ministra pričo druzih prie in zatoženih dati dobre službe, kar je tudi spolnil. Eden izmed tistih je izprašavati. Cesar so zdaj za dobro spoznali, ministra cesarjev kaplan, drugi pa je spovednik. Višnjogorski. odstaviti in ga v začasni pokoj djati. To cesarsko pismo je Na maternem grobu Kak utrinjajo solzice Na zeleni griček se Tù počivajo koščice Moje mile mamice. i Le počivaj zdaj v pokoji, Mila mati, sladko spi! Zemlja Tebi lahka bodi, Duša rajsko naj živí! od 22. t. m. iz Bruk ga je dobil še tisti dan, ko je zvečer lediša přišel. Ko je pisuio prebral, je molčé v drušini svoje družine čaj pil, potem se je podal v svojo sobo. Drugo jutro ga najde strežaj na postelji nezavedenega in okervavenega. Ponoći si je skusal z britvijo vrat prerezati; vreza na vratu je na levi strani od zatilnika 0 prezgodaj si zaperla Svoje miljene oči; Si samotno me pustila, Se podala v grob noči. y Vse posvetno hitro mine V prah, pepél se spremeni Truplo hladni grob zakrije, i Duša večno le živi. V Ze cvetice glej cvetijo Tam, kjer zlata mama spi5 Naj prijetno le dušijo, Dokler angelj jo zbudí! Karl Kalliger. učenik noter do gerla, vendar ni zadela poglavitnih žil; da bi ložej svoj namen dosegel, si je še na obeh rokah nad čienom žile přeřezal. Drugo jutro, ko ga najdejo na pol mertvega, pošljejo naglo po hišnega zdravnika; poklicali so tudi še enega, ki v bližnji soseski stanuje. Prežalostni družini za ljubo sta molčala zdravnika in tudi strežaji so obljubili molčati, po mestu so pa razglasili, da je ministra božje zadelo. V7 tem je Bruk umerl. Ljudje so pa berž govorili le od samomora, in ta sum je bil opravičen, ko pride mert- Narodni prigovori Nabral J. Bile. Sem potreben ko berač kruha (Bistriški) Se bliska od Kop y bo suknja mokra (Bist.) s pira 11a broskve (Reški). Z gosti Si došal Iskat če sec mater (Reš.). Huda zima bo. Dajmo luka i kruha, dok se drugo skuha (Reš.) Sal je s trebuhom za kruhom (Reš.). Ca više gèrmi, to manje daži (Reš). Ca mi hasni da mi krava mléko dá. kad mi kosti leje (Kastavska) y ga pro T mi boš vemil, kadar vrabec prosó (Bist.). Nikdar ne boš povei vaški oglednik. 25. t. m., to je, v sredo, je prišla sodniška komisija, je pregledala zunaj in znotraj merliča in je po- Ker se je verh tega terdila skoz in skoz grozno dog odbo. tudi govorilo, da si je minister tudi zavdal, so želodec izročili kemikarjem; ti nam bodo že kmalo povedali, kaj je resnice nad tem. Prihodnost bo pa na beli dan dala, kaj je gnalo ministra v samomor: ali prenapeta sramožljivost pred sodniškim preiskanjem, kakor pravijo njegovi prijatli, ali pa slaba vest, kakor včs dru0. e» svet govori. Za gotovo se terdi, da je direktor Richter te dní skušal iz zapora u it i; pa mu je spodletelo. Bog daj, da bi mogel drugikrat kaj bolj veselega pisati. Pred- Iz Verbe na Koroškem 20. aprila. B. L. včeranjim je bila v kancelii c. k. okrajne gosposke v Ro í 43 žeku vpričo veliko ljudstva, vseh tamošnjih uradnikov in mnogo gospodarjev same murvice nasadilo. Gospod Janez 12 duhovnikov tega okraja lepa slovesnost. Gospod pred- Tomsić je pa potem se po voz drevesic hlapca na Laško stojnik J. Puher je namrec našemu županu, gospod Filipu poslal. Pravil mi je sam, da bo za napravo murbo- in svi- Vran-u sreberni križ s krono, ki so mu ga presvitli cesar loreje čez 600 gold, izdal. Ker je kraj za-njo prav pri-za zasluge njegove podělili, na persi pripel. Po tej slo- praven in ker imajo ljudje do tega delà veselje, se smé vesnosti je bila praznovana služba božja, potem kosilo pri upati » da bojo v malo letih veliko denarja prislužili. gospodu okrajnemu predstojniku, popoldrie pa še južina v Druzega nimam kaj za zdaj „Novicam" nazuaniti; le to še Vránovi hiši v Verbi. Povsod smo bili prav židane volje omenim, da po Notranjskem marsikdo poprašuje, kaj da noter do večera v Verbi 9 kterega nam je še gosp. Moro, stacunar gosp. dr. Toman o Vodnikove m spominku misli, ker se i z umetalnim ognjem mićno osvětil. Ločili smo se ne sliši ne bev ne mev. iz serca veseli, da je vrednemu županu došlo cesarjevo določi, kaj in kako! poslavljenje, z živim prepričanjem, da bo ta dan vsem pri-čujočim in celi okolici v radostnem spominu ostal. Oas je menda ze, da se o stvari B. Bistričan. Iz Ljubljane. Tudi pri nas se te dní ni skor nič od samomora ministra Bruk-a, druzega govorilo kakor Terg na Koroškem 22. aprila. Danes smo pri ker kaj tacega nihče ne pomne, da bi se bilo přiměřilo pri nas svečanost obhajali, ktere tukaj dozdaj še nihče doživel višjem vladařstvu. Ni tedaj čuda, da gré od ust do ust ta ni. Naš župan gosp. Janez Jezernik je od Njih Veličanstva novica. Velika večina ljudstva našega pa ni žalostno oster- zavoljo mnogoletne nevírudljivosti v svoji službi in drugih mela, ko je slišala to pri o* odbo. dobrih del zlati križ s krono prejel. Slovesnost se je obha- terja poštenost časnikarska. Ali jala v sred terga napravljeni krasni kapelici z veliko sveto ljudstvo sodi djanja Brukove, pravična To brez ovinkov povedati, je pa ojstra mera, s ktero ali ne. bo razodelo maso, pri kteri se je snidla obila množica ljudstva iz vseh še le prihodnje sodniško preiskovanje, ktero nam bo od krajev; na levi strani kapelice so bili postavljeni vsi teržani krilo, zakaj je minister tako hitil iz tega sveta, v zali obleki teržke straže, na desili straui pa kerdelo sedaj Přetekli teden je c. k. sodnija spet zapreti dala sedlarja V., ki je tukaj bivajočih huzarjev z vsemi oficirji. Po tem opravilu svojo pasterko več meseov zaperto imel; zaperla je pa tudi je gosp. okrajni predstojnik z ginljivim ogovorom persi na- njegovo ženo, ki je dekletu prava mati. Dekle je še v šega Ijubljenega župana z zlatim križem okinčal. S strelom boluišnici sicer zdravo pa bebasto; od zapora nikoli nič ne je nje navadni odgovor: ; vsak drug dan hoče in godbo je bila končana vesela svečanost. A. Terlep. *) zine, in če jo kdo za to praša Iz Gorice 28. aprila. M. S. — Da se železnica med Kasarso in Nabrežino pridno izdeluje, da bi pred dognana u n bila i tega nobeden ne taji; da bi pa do 1. maja gotova bila, kakor smo v zadnjem listu iz Benetk brali, se more V8akteremu smešno zdeti, kteri vé, koliko delà je še pri sarnemu mostu čez Sočo. Dobro bo, ako bode do konca av-gusta dodelana. Da so se od Kermina do Kasarse že po-skušbe storile, to je res, al tudi tam ni še vse doveršeno. Velik zaderžek je to božje vreme, ktero je stanovitno de-ževno. Slabo kaže; kmet ne more ne orati ne sejati. Iz bistriške doline na Notranjskem 25. aprila. Znano je bravcom „Novic", kakošna revšina tù ljudi tare. Al le kdor sam vidi, in se sam prepriča, le on sam vé, kako se tù siromakom godi. Po Bistrici in po drugih premožnejih vaséh je vedno toliko beračev, da vsem dati ni mogoče. Ako bi pa kmetje, kteri nekoliko živeža še imajo, vsem dali, bi kmali sami od praga do praga hoditi morali, let slabe letine Več lanska se še leti na imenovati ne more so dobrega kmeta sirornaka storile, revnega kmetovavca so pa na palico beraško spravile. „Kaj bo, kaj bo !u od vseh strani zdihovali — „lakotě bomo reveži poginili! Prepričali so se tega naš deželni gospod poglavar sami. ko ^HHH^H^IHHH^BHHI^^H so « © i so naše kraje od hiše do hiše obiskavali in popraševali, kaj in koliko ziveza ljudje se pri hisi imajo. Kako je moralo pač milostljivega gospoda serce boleti, ko je pridši v neko hišo več otrok zapazil, ki so storž pečene koruze ružili in si zernje delili, mati je pa s solznimi očmi rekla, da to je zadnje bilo, kar jim je za kosilo dati mogla! Ako bi ne bil naš okrajni predstojnik preskerbel, da bi se bilo veliki teden najrevnišim veliko koruze razdelilo, bi bili mogli velikonočně praznike lakote medleti. , da bi mili klic de-želnega gospoda poglavarja vsem premožnim Kranjcom serca da bi še mnogo na oltar bratovske Ijubezni polo- Ta dopis končavši pristavljam pa nekaj bolj vese omečil žili! lega. Slisali eo namreč nekteri Bistričani in Ternovci, da je neki oskerbnik premske grajšine za mali trud s svilnimi cervici veliko denarja skupil in ker se je sèm ter tjè po-skušalo svilode rediti in so se povsod prav dobro obnesli, so sklenili nekteri, se prav čversto sviloreje popri- j e t i. Kakor da bi vedil, je ueki Lah cel voz prav lepih murvinih drevesic pripeljal v malém času je vse po prodal. Pri potih, po travnikih, vertih in vinogradih je Prosimo. dajte rni eno pomarančo ali pa dve novega perila. — V nedeljo zvečer je vodstvo tukajšne katoliške rokodelske družbe v spomin petletne oblet-nice, kar se je ta družba začela, v reduti napravilo veselico, v kteri se je pelo in deklamiralo slovensko in nemško pa tudi kratkoča8na igra igrala; posebno zanimiva je bila 9 h koncu skupščina mnogih rokodeleov v svojih delavnicah in razstava mnogih drobnih ličnih zdelkov, ki so jih nekteri družbeniki svojemu vodju gosp. prof. dr. Vončina-tu v zna- > menje hvaležnosti ob njegovem godu poklonili. Iz govora v kterem je gospod vodja v kratkih čerticah popisal petietuo delavnost tega družtva, se je lahko povzelo, da družtvo na vsako stran napreduje. Dvorana je bila vsa polna, kar epri- cuje, da nasi mestnjani in mestnjanke mnogih stanov ne za-nemarjajo te družbe, ki je dosihmal že 516 rokodelskih po-močnikov za svoje družbenike imela. — Ker govorimo ravno od rokodeleov, naj povemo, da nova svobodna postava za obertnike in rokodelce, ki je v č e r a j moč zadobila, je ljubljan-skemu mestu že privabila kakih 20 novih obertnikov. Morebiti se bo zdaj tudi kak pek najdel, da bo spodrinil graškega peka in bo pekel dober režeu kruh, ki delavnim ljudém veliko več zaleže kakor pšenični beli kerčmarji po deželi in je bolj gobi kot kruhu podoben. Kaj, graškega peka? Da, da graškega peka, ker vsaki dan pride iz Gradca po železnici noter do Zaloga pod Ljub-Ijano veliko veliko hlebov prav lepega, dobro zapečenega reženega kruha, vaši tako rekoč tergajo; hleb s 3 funti in 8 loti veljá 13 ki kruh, kakor ga pekó za kterega se delavci in kmetje bližnjih starih kraje., v tem, ko hleb domaćega belega kruha 5 vaga 1 funt in 8 lotov, veljá 8 starih krajc. Prestopivši od kruha na meso hoćemo svojim bravcom še to novico povedati, da so v saboto proti večeru pripeljali iz Kamnika velikega med veda, ki ga je Juri Uršič na Makovšah v kamniških planinah v četertek v gosp. Smoletovem lovišču ustřelil in si za lovnino 30 gld. prislužil. V sredo je stergal ta medved nekemu kmetu na mokriški planini 4 koz; drugi dan je šio 7 lovcov in 21 gonjačev nad-nj; eerčni Juri je izpihal kosmatinu življenje s prosto puško. To je bil hrup pred štacuuo našega divjačarja, ki je prevzel prodajanje medvedovega mesa (po 20, 30 in več nov. krajc. funt, kakor kos); radovedni ljudje so mu hotli vrata je bolji ali slaběji podreti viditi zver, ki je iztrebljena tehtala 2 centa in 75 funtov. llavno pridemo veseli od kosila, kjer nam je taca tega medveda kaj dobro dišala; pa je bila tudi posebno 144 dobro napravljena. Kakor ravno slišimo, je že skor vse izviren. Gospod dr. Lovro Svatek je hotel izdajatt meso prodano. Novičar iz domaćih io ptujih dežel. Iz Dunaja. Po cesarskem ukazu od 22. p. m. bo nepremakljivo zvest star vojak in podložnik cesarjev dezelno poglavarstvo v Krakovem in Cernovicah ne- M halo m pod dezelno poglavarstvo v Levo vu postavljeno; Bukovina bo pa svoje posebno deželno namestovanje in de- je odpravljeno želni zbor dobila ; vsled tudi več kresijnih gosposk. . 29. tega visjega ukaza občnih deržavljanskih postavnih bukev, po kterem ptujci po nastopu kakega obertnijstva, za ktero je treba pravega stanovanja v deželi, pravice avstrijanskega deržavljanstva dobijo, je po cesarskem ukazu od 27. aprila prek ličan. 4 ' r ?! r / 1. '* *iAH ' * % Cesarski ukaz, veljaven za vse dežele našega cesarstva, oklicuje tarifo za stem pelj, na kterega imajo obertniki ali rokodelci svoje prošnje pisati, ko po novi postavi gosposki začetek svobodnega rokodelstva Ie napove-dujejo ali pa za podeljenje kakega nesvobodnega rokodelstva pro8ijo. Tarifa ta se ravná po številu prebivavcov tistega kraja, kjer želi rokodelec svoje rokodelstvo začeti; potem imajo dunajski rokodelci ali obertniki vzeti štempelj za 6 gold., v takih krajih, kjer je več kot 50.000 prebivavcov, štempelj za 4 gold., od 10.000 do 50.000 duš 3 gold., z 5000 do 10.000 duš 2 gold., povsod dru god pa le 1 gold. 50 kr. Ta tarifa veljá le za per v o pólo, za vse druge pôle pa gré štempelj za 30 kr. in zraven še na-vadna štempeljska doklada. V stanovanji ministra barona Bruka so bile po smerti njegovi vse njegove sobe zapečatene in popisovati seje začela zapuščina njegova. Sodniški zdravniki, kterim je bil želodec Brukov v kemijsko preiskavo izročen, niso razglasili, kaj so našli v njem. Sedanji začasni minister dnarstva gosp. dr. Iznaći žl. se o Plener je bil leta 1848 še kameralni svetovavec v Hebu na Českem; potem je bil nekoliko let vodja deželne finančně gosposke v Požunu (Prespurku); ravno v tej službi je přišel za kratek čas v Levov, in nedavnej je bil poklican za der-žavnega svetovavca na Dunaj. Govorica, da je hotel gospod Richter iz zapora r a • Ultl se ravno zdaj preklicuje. iz Tersta 25. aprila. Y7čeraj so pripeljali v zaperti kočii, ktero sta dva žandarja konjika spremljala, nekega člověka v tukajšno jetnišnico. Pravijo, da je naš tergovec, jud Base vi Moj z es, ki je v lanski laški vojski tudi ce- česk politišk časnik, pa ni dobil dovoljenja. Ogersko. Novi deželni poglavar fzm. Benedek je 25. dan p. in. oklicati dal razglas, v kterem pravi, da bo kot 9 pa tudi kot sin ogerske dežele, se na vso moč poganjal za blagor dežele, da se bo pa tudi vsakemu draženju in vsaki motbi postavnega reda krepko zoperstavil. Casniki so vseskozi polni popisov iz vseh krajev po grofu Szechenyi-u skor da bo cela dežela v černi obleki se nosila skoz cei Ogerskega, kako ljudstvo žaluje y mesec. Napolitansko. Kak • * . je punt v zatert Maševati 13 puntarjev, k jih je vlada dala v Palermi ustre liti, je puntarska množica vjela 26 kraljevih vojakov in jih oběsila Pravijo, da politauska armada tej 160.000 Sardinsko Kralj i ki potuje po svojih h de V hvalno mašo. Casniki želah, sprejemajo povsod z sila velikimi slovesnostmi. Florenci je véliki škof sam obhaj pravijo, da bo kraljevo Romaniji še dosihmal ni potovanje terpelo do 10. maja V il ni bi). Po pismih iz Rima od 24. p. m škofom romanijskim prepovedano, pričujočim biti ob do je hodu kralja Y7iktora Emanuela Iz Rima. Gen Lamoriciči duj papezevo j a š k e g mado z dobi liste rstva e je sila priden in vre-irn vspehom ; zlo zrnešanega pa ni hotel prevzeti, zato so sv. oče to službo izročili škofu grofu Merode-u. Spet se govori, da francozka armada misli Rim zapustiti; te dni so se nekteri francozki in papeževi vojaki stepli. Francozko 28. apr. Sa v oj a je naša. Danes oklicuje 55 131.T14 glasov je Moniteur' s ponosno besedo, da zedinjenje Savoje s francozko deželo in le 233 bilo za P to pejsk Napovedana je že knjiga pod ovid k J° je J naslovom „Nov ev-; v pisatelj Edmund About spisal in pride kmali na dan. Pa bo le spet zvonec s kter po sveru, ker bo s šalj besedo povedala se v Par zdaj v lesnici še ne upajo na dan Te dní pvičakujejo tukaj Ni ko laj a, vélikega kneza rusovske ft ilij Lánská laška vojska je Francozom prizadjala 480 frankov strošk Serbsko lz Belig d Knez M boleha čedalj huje Rusovsko. Da sreberni dnar ne bo šel iz cesarstva, dolocuje cesarski ukaz od 22. p. in. kovanje srebernega drobiža z ma njo vrednostjo. sarsko armado zakladal; goljuhja njegova se ceni naj manj na pol milijona gold. ; dosedaj so pa ze 435.000 gold, nje-govega premoženja v Benetkah itd. zapečatili. Pravijo, da je Basevi pobegnil na Sardinsko, pa sardinska vlada ga je Odbor, ki je nabíral tukaj darove <*-osp. skofu izročil 8000 gold. ft izročila avstrijanski. za sv. očeta, je te dni preč Zagreb 30. apriJa. Za napravo Jellačičevega spominka se deiajo že priprave. Ban fml. grof Coronini je 28. t. m. ukazal č i ta o n i c o zagrebačko zapreti,ker kakor ta ukaz pravi družtva; protokoli in pisma čitavnice se morajo izročiti deželnemu poglavarstvu; s premoženjem njenim se bo ravnalo po družbenem iz Prage. Deželno poglavarstvo je oklicalo, da s se je spustila čez meje zabavnega Pogovori vredništva. Gosp. J. N. K. v S: S reto pismo se Gosp. J. B. na Kr: Hvala za poslanol dobi v ljubljanski škofii. Prav radi bomo dali, česar želite, přejeli za reveže in ga izročili deželnemu poglava Gosp. dr. J. Š: 1 gold, smo V Z i t il a c e n a v Kranji 30. aprila 1860. reži 4 fl. Vagan pšenice domaće 6 fl. 10. banaske 6fl. 18. 4 fl. 3. jećmena fl. ovsa 2 fl. 80. prosa aj d e 3 fl. 55. koruze 5 fl. 20. s o r s i c e Loterijne srećke: V Terstu 25. aprila 1860 : bt 40 37 82. 53 1. majem něha po vsi ceski deželi tarifa za kruh in Prihodnje srečkanje v Terstu bo 5. maja 1860 meso; mesarji in peki pa bojo mogli po 56. § nove obert-nijske postave d vak rat vsaki mesec, pa vselej za 14 dni naprej, ceno, sorto in vago svojega blaga c. k. kantonski gosposki napovedati ali pa županu, kjer ni ces. gosposke. Podobar V7encel Levi v Rimu, kteremu je naprava ,î u n ï-manovega spominka izročena, je posla! nedavnoj obris teffa spominka lesem, ki je nek ravno tako izversten kakor V Gradcu na Dunaji 28. aprila 1860: 74 48 43. (>4. 69 4 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 0. maja 28. ft. 1860 Kursi na Dunaji 1. maja 5% metaliki 70 fl. 20 kr. Narodno posojilo 80 fl. kr Ažijo srebra 31 fl. Cekini 6 fl. 22 kr. 1. 61 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef BlâZCik