183. številka. Ljubljana, petek 11. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan. izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeuiau za a vstr o-ogers k e dežele za celo leto 1H gld., za pol leta 8 gld... ca četrt leta 4 gfld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n»T dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. m četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z*-dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne pet.t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankjrati. — K.-.»upisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 96—26 poleg gledališča v „zvezdiu. Opra vn i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. Posredovanje. Sicor smo mi te misli, tla v srbsko-tur-skeni ratu nij še vseh dni] večer, da Turki, te so prav Timok na dveh krajih prestopili in sedaj po južnovshodnej srbskej meji srbska naselbina In mestica palijo, vendar nijso še Srbov zmagali. Skozi mnogo sotesk in črez marsikateri jarek in hrib, izza katerega jih čaka Srb in jih bo decimiral, predno pridejo do moravske planjave, bodo morali Turki še plezati, in tam se bode stoprav izkazalo, ali Srbin, katerega otec je znal na pol golorok izgnati Turčina iz dežele, nij več one krvi, ki je rodila Miloše in Ornejurje, ali zdanji Srbin manj ognjeno ljubi in braniti zna svobodno domovino, kakor je zdaj, nego pa zasužnjeno in porobljeno, kakor je bila. Nij še vse izgubljeno, če so Srbi Zajčar in Knjaževac pustili, kakor pri nas mnogi rodoljubni strahljivci jadikujejo. Kako se je na Nemškem pod Napoleonom, kako isto tacaš na Ruskem po velicih izgubljenih bitvah najedenkrat vzdignil narod in zapodil zmngoval-nega sovražnika iz dežele ! Kako se so Amerikanci dolgo in z opotečo srečo za svobodo borili ! In vsa zgodovina je polna tacega. Oe torej o posredovanji govorimo; to je o tem kedaj in kako bodo velevlasti, v prve j vrsti Rusija, posegle vmes in rekle Turčiji „stoj!,w upanja ne izklučujomo, da tega posredovanja niti treba ne bode. Vendar je tudi mogoče, je nekim celo resnici podobno, da bode tega posredovanja treba. Časniki zlasti tisti, ki so Slovanom sovražni (in tacih je naj- Listek* Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgonjov; poslovenil dr. llaks Samec.) II. Akoravno nij imel Sanim najmanjšega pojma o medicini, je vendar vedel za gotovo, da Štirinajstletnega dečka ne zadene udar. — „Toje omedlevica, a ne udar," spregovori on obnivši se k Panteleonu." Imate katero krtačo V" Starček vzdigne lice.— „KnjV" — „ Krtačo, krtačo," ponavlja Sanim po nemški in po francoski, — „Krtačo," pristavi on ter pokaže z rokama, kako se čisti obleka. Starček ga je razumel. — „A, krtače! spazzette! Da bi krtače ne bilo pri hiši!" — „Dajte jih sem; slecimo telovnik in začnimo ga drgniti." — „Dobio . . . Benonel Ne bi bilo dobro tudi vode djati na glavo V" več) so uže nekaj dnij lagali, da je srbska vlada uže prosila za to posredovanje ali za medija-cijo, da je pa bila odbita, da hočejo Srbijo svojej osodi prepustiti, itd. Ali zdaj sama „Pol. Corr." poroča oficijozno, da Srbija do-zdaj še nikogar nij prosila naj posreduje in mi prav verujemo, da je res, kar so Rističu pripisuje, ki je nepotrebnost te medijacije na glašal, češ, Srbija si bode u/.e še sama pomagala. Kadar bode posredovanja treba, smemo se Slovanjc brezuvetno in gotovo na Rusijo zanesti, da nc bode pustila Srbije uničiti. To smelo ponavljamo, če se tudi protivni listi uže vesele, da je Anglija v tem jej roke zvezala, če tudi ljuti Magjari in judovski Nemci zoper to govore in hinavsko milujejo hrabri narodič, kije pogumno prijel orožje, da bi brate osvobodil. Z Rusijo vred pojile v tem smislu tudi Avstrija; za to je porok shod našega in ruskega cesarja v Zakupih. Magjari ne bodo zmagali v svojej slovanosovražnosti. Celo Nemčija, če prav nerada in proti svojemu srcu, pojdo z Rusijo v tem smislu, ker se boji francoskega maščevanja in zato mora rusko prijateljstvo obraniti si. Mi se torej koncem za Srbe ne bojimo v nobenej eventualnosti. Usoda turških Slovanov se bode potem tudi zboljšala. Turki pa tudi ne bodo rešili se skorajšnje pogube, če tudi zmagajo. Oni so duševno nerodovitni, in če zdaj še več moči kažejo, kakor smo pričakovali, podobni so le obstreljenemu lovu, ki lovcu more še veliko rano zadati, ako se mu bliža, ki pa vendar pogine vsled smrtonosne krogle, ki jo ima v drobu. — „Ne . . . pozneje ; stopite precej po krtačo.1' Pantaleone postavi sklenico na stran, gre hitro ven in se kmnlo zopet povrne z dvema krtačama, jedno za glavo, drugo za obleko. Kodrast pudelj ga je Spremljal in prisiljeno mahi jaz repom, radovedno ogledovaje starčeka, deklino in Sani na — kakor da bi hotel vedeti, kaj pomenja ves ta šunder. Saniu je brzo slekel telovnik z ležečega dečka, raztegnil kolar, zasukal rokave njegove srajce — in vzemši v roke krtačo začne z vso silo drgniti po prsih in rokah. Tudi Pantaleon je drgnil z drugo krtačo po dečkovih hlačah in črevljih. Deklina pa se je vrgla na tla poleg divana, prijela z obema rokama za glavo, ter nepremakljivo zrla v lice svojemu bratu. Sonin je marljivo drgnil, mej drganjem pa ogledoval po njej. Moj bog V Kakšna kia-sota je bila ona! 111. Njen nos je bil precej velik, lep, upognjen; njeno lice skladno, barva kot slonova kost ali Jeden vspeh vojne. — r. Mala Srbija je pričela boj s Turčijo, ter prevzela nalogo odpraviti iz Evrope vpliv surovega mahomedanstva, razširiti kulturo po livadah, stoletja vzdihovajočih pod težkim, jarmom in postaviti na carigrajsko mošeje pravoslavni križ, kateri se je ondi blesketal nekedaj. — Dcnes še ne moremo razsoditi, ali bodo vnete srbske čete dosegle ta svoj namen ali ne. Mogoče je, da fanatične azijaške trope preplujejo malo državico in tla zopet — a le za malo časa — pade krščanstvo pred islamom. Če pa tudi ta boj ne prinese zažoljenih sadov, če bodo uničene pred barbaričnimi silami srbske moči, če tudi zašije polumesec na rovih belgrajskih ter so izpolnijo želje nemško-židovskim novinarjem — toliko lehko vidimo uže sedaj, da Srbija nij razvila brez vplivov vojnega svojega praporja, 'da nij tekla kri ob Timoku in ob Moravi brez vspeha in da rastejo na teh bojnih poljih v prihodnje krvavo-rutleče rože, katerih bodeče trnje se bode globoko zasadilo nekedaj v turško pogansko meso. Srbski sedanji boji, naj je izid njihov tak ali tak, — vzbudili so slovansko zavest,. od juga do mrzlega severja, od vshoda tlo zahoda, in to je velikanski pomen to vojske,-kateri bode imel svoje nasledke v prihodnjih časih. Istina je, ka vse Slovanstvo zre s srcem trepečim na srbske zastave, in istina je, da bode vse Slovanstvo v groznej bolesti morale vskliknilo, ako se bode te zavesti mlečni jantar, volneni lesk njenih las kakor pri Allorijevej Juditi v palači „Pittiw — posebno oči, temno-modre, krasne, sijajne — posebno zdaj, ko je njihov blesk žalost in gorje omračilo! Sanin se je nejevoljno spominjal na divni kraj, od koder se je vračal . . . Da, celo v Italiji nij videl nič jednacega ? Dekle je dihalo redko in nemirno, videlo se jej je, da je pričakovala vsak trenutek, da začne dihati tudi brat. Sanin nij jen jal drgniti dečka; on nij gledal samo na dekleta, tudijoriginalni starček, figura Pantaleona ga je zanimala. Starček je uže onemogel in sopihal. Pri vsakem udaru s krtačo je bližej skočil in jokavo zahrknil, ogromni šopki las, zmočeni od potu. so težki guljali zdaj na jedno, zdaj na drugo stran, kakor korenine od vode izpodmite rastlino. „Izzujte mu saj črevlje" — mu je hotel reči Sanin . . . Pudelj izburjen nenavadnostjo vsega, kar se je zgodilo, se je spel na zadnje noge in začel lajati. — „Tastaglia — canaglia !" je zasikal nad njim starec. Ta trenotek se je devino obličje spreme- vklonRi pred konjskimi repi oholih paš, ter jih poteptajo Turki v prah. To je tista slovanska zavest, katera bode nekedaj prišla do zmage v orijentu, katera je bila uže tolikokrat ponižana, in katera se je vendar še vselej z večjo močjo dvignila iz svojega propada. — Ta zavest bode živela naprej in naj tudi sedaj premaga Turčija, ta premaga bode le začasna in nekedaj pride dan, kateri bode zadnji evrropejskemu inohaniedanstu in ta dan si bode — pribojila slovanska zavest. Naj rajajo židje, naj si manejo diplomat-je roke, orijent bode vendar le slovanska domena, in če se podaljša s fanatizmom turška vlada za nekaj let, je to vendar le milostni obrok, katerega je primoran terjavec dovoliti svojemu dolžniku. Ali procenti te pro-longacije so tako visoki, da bode ubogi dolžnik konec obroka tako ali tako na beraškej palici. Jugoslovansko bojišče. Iz Belgrada porota oficijalni telegram srbske vlade: Čern j a je v, (ki je bil dosedaj le komandant južne ali moravske armado) je imenovan za vrhovnega komandanta cele timoške in moravske armade. Ker je bila sprej eta nova li nija, ob katerej se bode bojevalo, zapustili so Srbi Zajčar brez boja. (Torej kakor smo včeraj rekli, zdaj imajo čisto nov plan, Črnjajev bode razdrobljene moči zbral in upamo, da zmaga.) Čolak-Antič je pri Senici imel srečno tridnevno bitko s Turki in je razbil jeden del Turške vojske. O crnogorskoj vojski v Hercegovini so vesele novosti. Muktar-paševa vojska v Trebinji uže nema kaj jesti, vsak vojak dobiva uže le polovico porcije dnevnega živeža; ker tudi nij upanja, da bi Turki od kod pomoč dobili, morali se bodo udati. V Belgradu hite delati za vojsko. Brzo se eksercirajo novi vojni oddelki. Vlada je naročila v vnanjih deželah mnogo orožja in kanonov. Kneginja je dala zopet en milijon iz svojega premoženja za to, da se formira ena legija tujih prostovoljcev. Iz Rusije vedno dohajejo prostovoljci in se pošilja denar. Ljud stvo je pripravljeno vse žrtvovati za obrambo i domovine. Tudi knez je odločen za neudanje. Turki so ujeli dr. Lenka, Avstrijca, ko je srbske ranjence zavezaval na bojišči. Gnali so ga pred pašo, a ta zagledavši genfski križ na zdravnikovej desnici, misli da to zasramuje Mohameda in da zdravnika na kosce razsekati. Tako se piše iz Izvora dunajskemu „N. \V. T." Politični razgled. \olrunJ(> le. V Ljubljani 10. avgusta. Na zboru tnnmrskih poslancev, o katerem smo uže poročali, stavil je grof Egbert Relkredi predlog, da naj bi se narodni moravski zastopniki ne udeleževali več obravnav državnega zbora. Nemški listi poročajo, da predlog le-ta nij bil sprejet od večine. Vpftvnvtft* s<*##* m je nastopilo novo ministerstvo, ter razvilo svoj program. Kakor navadno, obeta v tem programu da bode ve stno spolnovalo postave, ter delalo vse dobro. Držati se hoče tudi stroge nevtralitete' Wn Ff4tiM'i,Mt<4>n» leži sedaj težišče političnega življenja v senatu, kjer se levica in desnica po navadi poprejšnje nar. skupščine nasprotujete in jedna drugej polena na pot nastavljate. Na mesto umrlega Casiinir Pe-riera volil se bode nov senator, 12. tega meseca. Levica je postavila za svojega kandidata, pravosodnega ministra Dufaura, desnica pa južno francoskega kupčevalca s suhim mesom, znanega kričača Chesnelonga. Roj bode vso-kako prav srdit! — Ponosnost reakcijonerske stranke v eenatu je sedaj uže taka postala, da misli pri prihodnji, predsednikovi volitvi, povzdigniti k tej časti Bouffeta! Žalostne je, ali vendar nijso brez upa do zmage! Ravno sedaj imenuje dekret prezidenta Francoskega za predsednika prihodnej pari-žki rastavi znanega inženerja in republikanskega senatorja Kranza Ker so se pri debati o vojskinem bud-getu pokazale marsikatere neprijetne stvari, in so republikanci prav pridno črtali, hoče sedaj minister in generel Cissev odstopiti. Govori se, da bode mesto njega poklican general Chanzv. Iz JFvvnztalemn se v Berlin piše, da se tam kristijanje boje, da bodo Musel-mani z orožjem črez nje pali. V aHffi*ftcef dolenjej zbornici je 7. avgusta zopet glas vzdignil se, ki je grajal umazano in grdo angleško politiko, ki zoper kristijane podpira divje Turke. Poslanec An-derson je namreč vlado zavoljo turških neusmiljenosti in krutosti interpeliral. Več govornikov mu je pritrkavalo. Podsekretar vladni Bourke je zagovarjal Disraelija in Klliota, pa ob jed-nern bral poročilo angleškega poslaniškega tajnika, ki prizna, da so Turki 60 vasij razdejali in 12.000 kristijanov pomorili. Dop 181. Iz i'riioiiBlJia 7. avg. [Izv. dop.] Naša čitalnica je res nekaj časa dremala in dopisnik vaš opomnil je odbor, da bi kako zabavo učinil in društvo oživil. To se je zgodilo. V nedeljo (». avgusta se je pričelo kegljanje na dobitke, kojega se je mnogo udov in neudov udeležilo — v korist čitalnici našej. Potem je bila tombola. — Občinstva je bilo mnogo v grajskem vrtu, ki je bil res krasno pripravljen. Družba se je živahno zabavala, — ko zadoni zbor in pri mesečnom svitu se je zapelo „Slovo" Kocijančevo, potem „Domovini". „Srbska popotnica" bila je navdušeno sprejeta. Naši pevci so zopet pokazali, da jim je res mar, kadar velja v prospeh narodne stvari kaj pripomoči. Upamo pa, da bodo še večkrat kaj storili, kajti petje vnema srce, blaži duha, nas oživlja in navdušuje. Včerajšnji dan je uže zopet nov dokaz, da nij še v Belej krajini odmrl narodni čut in zavest, Le tako naprej! Časi in prigodjaji so nad vse imenitni za Slovane. Kaj pa dela naša sestrica čitalnica v Metliki ? Na noge! nilo. Njene obrvi so se vzdignile, oči so postale veče in zasijale radosti. Sanin se ozre ... Po lici mladega Človeka je nastopila rudečina, trepavnice so zami-gale, nosnice so se zmrzile. On potegne sapo skozi stisnene zobe, vzdihne . . . — „Emil!" vsklikne deva . . . Emilo mio I" Počasi so se odprle velike črne oči, gledale so še topo, ali uže so se zasmijale; to smehljanje se je polagoma spustilo tudi na blede ustne. Potem je vzdignil dolej visečo roko in jo mahoma položil sebi na prsi. — „Emil!" ponovi deva in vstane. Izraz njenega lica je bil tako silen in jarek, da se jej je vidilo, da morajo zdaj zdaj privreti solze ali izkipeti srčno smijanje. — „Emil! Kaj je tu? Emil", se zasliši za durmi — in v sobo stopi brzim korakom snažno oblečena dama, s srebrnosivimi lasmi in rujavkastim licem. Gospod precejšnje starosti je stopal za njo; za njenimi plečami pa se je pokazala glava služabkinje. — Deva jim steče nasproti. — „On je rešen, mama, on je živ! vsklikne deva, ter prisrčno objame vstopivšo damo. — „Kaj je tu?" ponovi ona. „Ko sem šla proti domu, zagledam gospoda doktorja in Luizo ..." Deva začne razkladati, kaj se je zgodilo; potem stopi k bolnemu, ki je vedno bolj in bolj k sebi prihajal — in vsem se je bralo veselja smehljanje na obrazu. — „Vi ste ga, kakor vidim, drgnili s krtačami se obrne doktor k Saninu in Panteleonu — prav dobro ste učinili ..." „Jako dobra misel je to . . . zdaj hočemo videti, kaj bode še na dalje treba storiti," On ga potiplje za žilo. — „Hm 1 pokažite jezik!" Dama se marljivo k bolniku skloni; on se še veselejše zasmehlja, obrne v njo oči ... in zarudi. Sanin se spomni, da je zdaj postal nepotreben, ter gre v konditorsko sobo. Se nij prijel za kljuko uličnih vrat, ko se deva zopet pred njim prikaže in ga ustavi. — „Vi uže greste," začne ona in mu lju-beznjivo v lice pogleda. „Jaz vas he zadržu- jem, ali vi morate brezpogojna priti denes zvečer k nam. mi smo vam neskončno obvezani — vi ste rešili brata — mi se vam hočemo zahvaliti — mama tako hoče. Povedati nain morate, kdo da ste in se znami veseliti." — „Jaz se odpeljem denes v Berolin, reče Sanin." — „Lehko še odložite in počakate, reče deva Živo. Pridite k nam črez jedno uro na šokolado. Obljubite ? Jaz moram zopet k njemu." „Priđete ?u Kaj je bilo storiti Saninu. — „Pridem," je bil odgovor. Lepotica mu naglo poda roko, steče nazaj v sobo — on pa je stal na ulici. IV. Ko se je pol ure pozneje Sanin vrnil v konditorijo .Jtoselli," so ga spredeli kakor sina. Emil je sedel na ravno tistem divanu, na katerem so imeli ž njim opraviti. Doktor mu je zapisal zdravila ter zapovedal, „da morajo naj večo pozornost obračati na njegove občutke," ker je jako nervoznega temperamenta in naklonjen k boleznim srca. Deček I z Dunaju 7. avg. |Izv. dop.] Naši ministri, ki so bili sedaj večjidel na odpustu, morali so kar nakrat priti na Dunaj. 1. avg. bilo je ministrsko posvetovanje; 5. avgusta bila je kabinetska konferenca, koje sta se udeležila baš iz dopusta prišla ministra financ i trgovstva. Ne ve se za gotovo, o čem se je razposlalo. Vsakako morejo biti važni predmeti, s kojimi se je celo ministerstvo moralo v kvar jati. Ker se je to tako nakrat zgodilo, jih je mnogo mnenja, da se je posvetovalo o razvitji orijentalnega uprašanja. Objavljeno je uže, ka se i pri nas mobilizira. V Pragi je bilo naročenih mnogo bandažnih priprav to sem izvedel iz zelo zanesljivih krogov; na pcn-zijonirane častnike se je razposlala okrožnica, ka se imajo v slučaji mobilizacije tudi za službo pripraviti. Zelo marljivo dela se na Ahnci-jevih kimonih. Nadvojvoda Albrecht je iz svojega inšpekcijskega potovanja nakrat prišel na Dunaj, ne da bi bil svojo inšpekcijo dovršil. Ako ravno nekateri listi trde, da je nadvoj voda Albrecht le zaradi tega moral priti na Dunaj, ker je obolel se nam to nekako neverjetno dozdeva, ker bi, ako bi bil bolan gotovo Sel v kakove toplice, a ne v soparen i nezdrav, poleten dunajski zrak. Ministri bavili so se tudi z nagodbeno obravnavo. Neverjetno je, kar trde nekateri listi, da,se je vprašanje o ogerskej banki re-Silo, i sicer celo povoljno za Cislajtanijo. Oftcijozi hote to iz dveh momentov razlagati, i sicer prvič: ker je minister de Pretiš po-razumljenjo dosegel (!?) in drugič, ker kurs bankinih akcij raste. Čudno, črez vse čudno je tako rezoniranje, i le oni je kos takovemu pisarenju verjetnost pripisovati, ki si naše ministerstvo z ni m busom obdano misli, ki ga nikakor nema iz znanih antecedencij. Hočemo še čakati! Kar je za nas zanimiveje, je to, da hote si zopet denarja izposoditi. Zadeva posojil baš v tem momentu mora imeti globokeje uzroke, nego si morebiti domišljujete. Da bi za navadne državne stroške baš sedaj toliko treba bilo, temu celo naši zelo lahkoverni Dunajčani ne verjamejo. Morebiti se v kratkem razjasni, zakaj da potrebujemo denarja. Da tačas pak se nam nikakor nij treba zibati v prijetnih iluzijah, kajti doba sedanja je tudi za Avstrijo črez vse resna Politična situvacija je baš sedaj najmanj sigurna in morebiti se nahajamo pred dnevom ve lic i h dogodkov. Iz lliinntft 8. avgusta |Izv. dop.] Prvi neuspehi srbske vojske so povod tukajšnjim listom, na daleko in široko razmotavati stališča Srbske napram Turčiji, napram državam, ki se najbolj zanimajo za izid srbsko-turške vojne. Mej tem, ko nekateri listi mislijo, da je Srbija po prvih neuspehih svojega orožja predana na milost in nemilost Turčije, zatrjavajo drugi, da bode sedaj diplomacija zopet začela rolo igrati, ter se Turku proti-staviti, da bi po svojej azijatskej navadi na srbskih tleh moril, skrunil, požigaval in po-koučaval. Nekateri listi hote celo vedeti, da bode sedaj Rusija svoj princip o neintervenciji zapustiti primorana, ter da bode aktivno v boj stopila proti Turčiji. Razlogi za to trditev so jasni. Rusi so se za Jugoslovane preveč enga-žirali, da bi jih sedaj, ko je Srbom napočil kruti čas, pustili na cedilu. Ako bi Itusija sedaj v odločilnem momentu ne hitela na pomoč Srbom, zaigrala bi si s tem za vse čase simpatije Jugoslovanov, Rusija bi nehala biti to, kar sama o sebi trdi, podpornica slovanskih trpinov na jugu. Ruski narod javno zahteva, naj bi njegova vlada z vojaci hitela Srbom na pomoč, da se slednjič jedenkrat zatarc naj-krutejsi zatiratelj Jugoslovanov. Citiral vam bodem za denes dve izjavi lista, ki Slovanom nij prijazen, a ki je v drugem oziru za to, da se Turek jedenkrat iz Evrope izžene. Oni list pravi: „Ruska vlada je slovanskim časopisom dovolila, svoja panslavistična načela prosto razmotavati j ona (vlada) tudi nij drugače mogla glede jednoglasnoga klica naroda. Nijedna bojna od Napoleonovih časov sem (leta 1812) nij duhove ruskega naroda tako razburila, kakor baš razvijajoči se krvavi igrokaz v slovanskih provincijah, in nikdar nij bilo rusko srce glasneje v pričakovanji, kot sedaj, ko se vedno bolj kaže, da konečni vspeh ne bode na strani Slovanov. Ali se je čuditi, da rusko novinstvo, posiljeno od javnega mnenja temu tudi zadostuje in da v okrožnem toku v novinah izjavljen gnjev nahaja vedno močneji odmev i v javnem mnenji Rusije?" Tako se izjavlja „N. \Vien. Tagblatt" v uvodnem članku od r>. avg. Baš isti list. ki je na Dunaji najbolj razširjen, piše zopet 7. avg. v uvodnem članku „die vvachsende Flut" te-le stavke: „Naraščajoče valovje narodnih izjav doseglo je obzir, ki si jih general Ignatijev, tako rekoč državni reprezentant ljudskega toka pri svojem bivanji v Petrogradu ukoristi, ter jih pri carju v dostojnem svitu razkazuje. Uže se je morala carica postaviti na čelo podpornega komiteja, ki se je osnoval v blagor ranjencev v Srbiji, Bosni, v Hercegovini. Dame iz vseh družin, ne izvzemši najvišjih sprejemajo beli trak z rudečim genfskim križem in zapuščajo dom in ognjišče, da prineso ranjencem tolažbe, pomoči in postrežbe. Trgovci in kmetje donašajo veliko svote, mej tem, ko cele vrst1! uradnikov za časa „osvobodilnega hoja slovanskih bratov" del svojih plač prepuščajo na dobro lazaretov. Razmere patrijotične agitacije postaje j o vedno digantičneje. Entuzijastično pozdravil se je v vseh krogih izgled Samarinov iz Moskve, brata znanega publicista, ki je za svrho srbskega boja za svobodo iz lastnega 3 sto tisoč rubljev daroval, ter sam se svojo soprogo zapustil Moskvo, podal se na bojišče, da bi stregel ranjencem. In lehko bi vam še tisoč in zopet tisoč jednacih izgledov naveli, da inozemstvo izve kako globoko in vseobčno so navdahnem ruski narodni krogi od navdušenja in milosrčja za borilce proti polumesecu." Nij-li dobro, da nemški svet čita iz lastnih novin, kako se briga Rus za svojega brata trpina na jugu? Hvalo moramo vedeti, da se še takovi nemški publicisti in žurnalisti nahajajo, ki navdahneni človeštvom takova fakta svojim čitalcem objavijo, zraven toliko spačenih nemških koristolovc.ev in brezsrčnežev. Nemški in nemškutarski Turek, tu si jemlji izgled od svojega brata Nemca, morebiti te zmorejo da zapustiš pota svojo spridenosti in popa-čenosti. Rad. Pukl. Domače stvari. — (Janežičeve slavnosti) se bodo od vseh krajev udeležili 13. t. m. Slovenci. Vendar ker svečanost nij politična, odredil je odbor, t. j. ukaz je dobil od politične oblasti, da ne sme nobeno društvo z zastavo priti. je bil uže popred podvržen omedlevcam ali dosle še nij bil noben napad tako dolgotrajen in silen. Doktor je objavil, da zdaj nij nobene nevarnosti več. Deček je bil oblečen, kakor je rekonvalescentom prilično, v prostorno ponočno suknjo ; mati mu je zamotala okoli vratu visokomodro volneno rutico, njegov pogled je bil vesel, skoraj prazničen in tudi vse okoli njega je bilo praznično. Pred divanom na okroglej mizi pokritej čistim miznikom se je vzdigoval z dišečo čokolado napolnjen, s čaškami in karahnaini s sirrupom obstavljen, velik porcelanast kavarnik. Sest tenkih voščenih sveč je gorelo na dveh starih srebrnih svečnikih. Na jednej straui divana je prelepo kreslo (naslonjača) razkrivalo svoje mehko objetje — in v to kreslo so posadili Sa-nina. Vso prebivalstvo konditorije, s katerim se je denes seznanil, je bilo zbrano, ne izvzemši pudeljna Tartaglije in mačka; vse se je videlo neskončno srečno; pudelj je ki-hal same radosti, maček je hodil in zopet žmuril. Sanina so prosili, da jim razjasni, od kod da je, katerega rodu, in kako mu je ime. Ko je on rekel, da je Rus, ste se dami jako začudili in vzdihnili in ob jednem rekli, da govori odlično nemški in da, če hoče raji pogovarjati se francosko, more posluževati se tudi tega jezika, ker ga one dve dobro razumete in ga rabite. Sanin je nemudoma porabil ta predlog. „Sanin! Sanin!" Dame si nijso nikedar mogle misliti, da se rusko ime tako lehko izgovori. Tudi ime: „Dimitrij" se jima je dopalo. Starša dama pristavi še, da je slišala v svojej mladosti prekrasno opero: „Demetrio e Polihio" in da je „Dimi-trij" mnogo boljše kakor „Demetrio " Na tak način je Sanin besedoval celo uro. Od svoje strani so mu razložile damo vse podrobnosti svojega življenja. Največ je govorila mati, dama sivih las. Od nje je Sanin zvedel, da jej je ime Leonora Roselli, da je ostala vdova po smrti svojega moža, Ivana Batista Roselli, ki se je pred 25 leti naselil kot konditor v Frankobrodu, da je bil prav dober človek, če tudi hude jeze in ošaben in pri tem še republikanec. Pri teh besedah pokaže gospa Roselli na njegov portret, ki je bil slikan z oljnatimi barvami in ki je nad divanom visel. Reči pa moram, da slikar — „tudi republikanec" kar je nekako z vzdihom pristavila gospa Roselli, — nij popolnem vlo-vil njegove podobe — ker na portretu je pokojni podoben mračnemu in surovemu bri-gantu iz rodu Rinaldo Rinaldini! Gospa Roselli sama je bila rojena v starinskem in krasnem mestu Padovi. Ali od dolzega bivanja v Nemčiji se je uže popolnem ponemčila. Totem še pristavi, žalostno z glavo pomajaje, da je tale njena hči in ta sin, (ona pokaže na vsacega posebej s prstom); hčer imenujemo Emo, sina pa Emila; da sta oba prav dobra in poslušna otroka, posebno Emil ... („Ali jas nijsem poslušna?" se oglasi hči — „0h ti si republikanka," odvrne mati), da opravila sicer ne grejo tako dobro, kakor tačas, ko je še mož živel, ki je bil, kar se konditorije zadene velik, mojster . . . (Fn grand' usno!) pristavi s temnim obrazom Pautaleone), ali ipak stoji vse tako, da lehko živimo. (Unijo prlh.) Torej pojte brez zastav, — a prinesite soboj dobro slovensko srce! — (Ujeli so) pri Savi, kakor se nam poroča, oni dan z ljubljanskega grada pobeglega kaznenca Mačka, ter pripeljali ga včeraj zopet v zapor, od koder mu menda sedaj ne bo več tako lehko popihati jo. Ka-znenec je bil jeden najnevarnejših in drznih tatov iz Mengiške okolice. — (Iz Bleda) se poroča : denes zapusti nadvojvoda Ludevik Viktor, najmlajši brat cesarjev, ta kraj, v katerom je več tednov bival. V četrtek zvečer, pred odhodom njegovim, so mu napravili osvečavo na jezeru z godbo, katero je vršila navlašč iz Ljubljane poklicana vojaška godba. — (Meteor.) Tri Ptnji so 5. t. m. ob pol devetih zvečer videli lepo svekč meteor. izpred porotnega sodišča. V Ljubljani S. avgusta. Anton Dermota, 20 let star, irharski pomočnik iz Kamne gorice, jo zatožen, da je 17. aprila 187G zvečer v Kamnej gorici Janezu Mraku oko izbil. — Na velikonočni ponedeljek letošnjega leta zvečer je bilo namreč več fantov, mej njimi Janez Mrak, Anton Ov-senek, Anton Slavec in France Svetina pod lipo pri Tomanovej hiši v Kamnej gorici. Anton Dermota in Anton Slavec sta bila nekoliko vinjena, začela sta onim družim zabavljati in vsled tega so se potem fantje zgrabili in je jeden Janeza Mraka z nekim ostrim orodjem, najbrže z nožem, na levo oko tako sunil, da jo prej zdravo oko precej izteklo in, da je poškodovani na tem očesu vid za vselej izgubil. Tega dejanja zatožen je bil Anton Dermota, in sicer se je zatožba opirala na sledeče sumljive okoliščine. — Zatoženi Anton Dermota sam priznaje, da jo bil na mestu dejanja, da je tija naročje polen prinesel in da se je s poškodovanim Janez Mrakom prepiral. Priča Anton Ovsenek je videl, ko je zatoženec v Janeza Mraka skočil, proti njemu namahnil, in da je Mrak precej potem zastokal in z roko oko zatisnil. — Triča Dorko Toman je slišal poškodovanega Mraka z besedo „Funcu, t. j. tak, ki zarad telesnih slabosti nij sposoben za vojaško službo, jednega fantov, katera sta pri njem stala, to je France Svetina in Anton Dermota zmerjati in da je tisti, kateremu je to veljalo, v Mraka skočil. Priča France Svetina je slišal obtoženca bahati se, da je pri omenjenem tepetu cel čas odprt nož v roki imel in priložnosti iskal Janeza Mraka napasti. Glavna priča Anton Ovsenek je bil pri denašnjej obravnavi omahljiv, on je svojo iz-povedbo v preiskavi skrčil in rekel, da nij videl zatoženca namahniti. Ta slučaj je gosp. zagovornik dr. Ahačič dobro porabil, dokazal negotovost stvarij, in gg. porotniki so glavno jim stavljeno vprašanje z 11 proti jednemu glasu zanikali in zatoženec Anton Dermota je bil hudodelstva nedolžonega izpoznan in precej na proste nogo izpuščen. rajava in meso nema več duha. Zmije se še dobro s čisto vodo in se dene kuhati. Meso je okusno in popolnem kot juha zdravo. Naj poskusijo po deželi naši ljudje, kakor sem jaz. Br. Razne vesti. * (Cesar, rešitelj iz smrtne nevarnosti.) Iz Ischla se „Lincer Tagesp." poroča: 2!». julija je šel cesar, v družbi svojega adjutanta mimo tako imenovanega „Retten-baškega" prepada. Štiriletno otroče, katero jo nekje po skalovji plezalo, je pri tej priči padlo v globočino. Na kričanje otrokovo preskoči visoki gospod, ki je izurjen pogorski lovec, pet metrov široko razpoko, ter zgrabi nad globočino v koreninah visečega otroka, ter ga prinese na varnost in potem po svojem adjutantu v bližnji mlin k neskrbni materi. Zena je skesano padla na kolena pred blagim rešiteljem, kateri jo je pa vendar prav živo zbog njene malomarnosti pokaral. * (Škof samom ore c.) Pred nekaj dnevi je umrl dr. Lutscher, katoliški škof v Meathu v Irlandu. Duševno nekoliko bolan, prerezal si je bil sam vrat. * (Pomoč zoper smrdljivo meso) v poletnem času je hipermangan = kisel-kali (Uebermangansaures Kali), ki se dobiva lehko iz vsake apoteke, dekagram za 15 kr Jeden dekagram pa bi bil skoro za stokrat po jeden klgr, smrdljivega mesa očistiti, ker zrnico, kot jedna pšenica veliko, te mangansko-kalijeve soli, vrže se v četrt litra čiste vode; koja rudeča postane, ko se zmeša. Smrdljivo meso se s to vodo polije in prepere v snažnej skledi. Najedenkrat rudeča voda postane gosto Dunajska borza 10. avgusta. Enotni •..Mi# Izdateli in urednik Josip Ju rt»t !!! Živela konkurenca !!! Affllirožić-eve jezerske kupelji T7" Bledii- (231—4) Novo izdelane, nnjelegantnejše, najpraktie-nejše in najcenejšo vseh bledskih kopelj so p. n. gostom vodno na razpolaganje, ('ena za goste 15 kr., za dijake 10 kr. Tudi ste dve lepi la
  • oa 1**14» dola. !!! Živela konkurenca !!! V' \>tMf* V^^f ^r*V^ V^NVr'N^" Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".