Številka 09 • Glasilo Občine Ig • Leto XXI • December 2015
Pogovor z Ljerko Belak, dobitnico Borštnikovega prstana
Teden slovenske hrane na OŠ Ig
i i
Ii i
J1


Drage bralke, dragi bralci!
ш
'V
Prišli smo do zadnjega meseca v letu, zato je čas za številne lepe želje, ki nam jih pošiljajo predstavniki vaških svetov, društev in drugi. Pa Mostiščar ni tako debel zaradi želja, ampak zaradi obsežnih Uradnih objav - v njih ne spreglejte javnega razpisa o predlaganju dobitnikov občinskih priznanj. Ob koncu leta običajno delamo preglede leta, tokrat nam piše župan, ki pa že gleda naprej, skrbi ga predvsem financiranje občin. Kaj je novega v Strahomerju, nam sporoča njihov vaški svet, SVS Iška pa poziva domačine, da sodelujejo s predlogi.
V Iški vasi so domačini predstavili tradicionalno domačo obrt - pletenje kit iz koruznega ličkanja. Rubriko Kultura začenjamo z intervju-
jem, pogovarjali smo se z našo občanko Ljerko Belak, dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana, najvišje nagrade za življenjsko delo v gledališču. V isti rubriki mdr. še o novi zborovodji Ženskega pevskega zbora Ig in Govekarjevem večeru, posvečenem Rudolfu Maistru, čigar državni praznik smo obeležili 23. novembra.
Na osnovni šoli so cel teden posvetili slovenski hrani, kaj vse se je dogajalo, preberite v rubriki Kotiček za mlade. Pisali (in risali) so nam tudi učenci podružnične šole v Tomišlju, ki so se v začetku novembra preselili v prenovljene šolske prostore.
Da je naš prostor zelo bogat z naravno in kulturno dediščino, lahko spoznavate tudi bralci Mostiščarja. Tokrat vas

vabimo na odprtje razstave Velikanska najdba (posvečena odkritju kolišč pri Igu), ki bo 15. januarja na Igu, izveste lahko nekaj o barjanskih oknih, ki jih je (žal) vedno manj, kako uspešna je bila predstavitev nove knjige, posvečene jami Velika Pasica na Gornjem Igu (napisal jo je biolog Anton Brancelj, doma iz Iške), ter spoznate začetnike opekar-stva v Dragi.
Javili so se tudi športniki: šahisti pišejo o svojih tekmovalnih dosežkih, karateisti povzemajo svoje jesenske aktivnosti, uspešna sezona pa je tudi za mladim dirkačem Markom Škuljem.
Izbira dogodkov v našem koledarju prireditev je tokrat še posebej pestra - vse od veselega decembra do pustnega
Popravek in dopolnilo
V novembrski številki je prišlo do zamenjave skupinskih fotografij na str. 10 in 29. Avtorju prispevkov in bralcem se opravičujemo za nastalo pomoto.
Avtor fotografij GZ Ig, uporabljenih na naslovnici in v članku Jesenske aktivnosti Gasilske zveze Ig je Jožef Mrkun.
f Uredništvo Mostiščarja
Začetek pohoda
Ižanski gasilski veterani na ekskurziji
Popravek SMC|S-
V prejšnji številki Mostiščarja nam jo je zagodel tipkarski škrat, saj se je v tekstu znašla napačna besedna zveza 'škofjeloške obvoznice'. Pravilno se tako naše sporočilo glasi: »Med drugim sodelujemo pri projektu škofljiške obvoznice, pri projektu vzpostavitve gozdno-lesne industrije ter pri projektu, povezanem s težavami z divjimi zvermi in divjadjo.«
f Martina Kovačič, Lokalni odbor SMC — Ig

karnevala, bi bo prihodnje leto že 6. februarja. Med vsemi vabili boste zagotovo našli vsaj enega po svojem okusu in z udeležbo podprli delovanje društev, ki večinoma temeljijo na prostovoljnem delu.
Letošnje leto je bilo v znamenju praznovanja 20-letnice delovanja naše občine. Novo, barvno podobo je dočakal Mostiščar, ki z vami ostaja tudi v prihodnje. Vsem bralcem želimo vesele praznične dni in srečno 2016!
f Uredništvo Mostiščarja
mm

Obvestilo
Janurja Mostiščar ne izhaja. Rok za oddajo prispevkov v februarski številki Mostiščarja je četrtek, 21. januar 2016. Prva številka Mostiščarja v letu 2016 bo predvidoma izšla 4. februarja 2016. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig.
V
Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave.
Koledar izdaj Mostiščarja v letu 2016 je objavljen na spletni strani www.obcina-ig.si (zavihek Mostiščar).
Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig.
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 18. december 2015
Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
Telefon: 01 280 23 10
E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si
Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan,
Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni
Naklada: 2.500 izvodov
Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig
Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja.
Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354.
^ Zupanov kotiček iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Drage občanke, spoštovani občani!
Leto 2015 se končuje in ni bilo tako viharno ter razburkano, kot sem pričakoval glede na gospodarsko krizo, ki je dodobra zarezala v slovensko gospodarstvo, ki pa v zadnjem času - taki so podatki, če jim je verjeti - počasi okreva. Žal pa se to ne vidi na prihodkovni strani proračuna občin, ki se srečujemo s težavami na področju investicij. Vse kaže, da bo leto 2016 še veliko slabše, saj vlada nima prav nobenega posluha za opozorila županj in županov vseh slovenskih občin. Županje in župani z zahtevo za višjo pov-prečnino, kot jo je ponudilo Ministrstvo za finance, ne zagovarjamo lastnih interesov, temveč interese in potrebe občank in občanov, državljank in državljanov. Višina povpreč-nine 522 EUR, kot je opredeljena v Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leto 2016, ni rezultat z zakonom določene formule za izračun povprečni-ne. Če bi bila, bi bila 652 EUR. Niti ne ustreza realnim tekočim stroškom občin pri izvajanju zakonskih nalog. Če bi, bi morala biti povprečnina vsaj 630,40 EUR.
Občine in prek njih njihove občanke in občani so v preteklih letih že prispevale skoraj 300 mio evrov k varčevanju države z varčevalnimi ukrepi, vendar trenutno financiranje občin pomeni, da občine ne bodo zmogle financirati vseh zakonsko predpisanih nalog, kaj šele zagotoviti sredstva za investicije.
Že zdaj občine za financiranje zakonskih nalog, za katere bi morale prejemati finančna sredstva s strani države, porabljamo lastna sredstva, pred-
vsem pa porabljamo zadnje rezerve. Že zdaj krčimo izdatke pri javnih razpisih, vzdrževalnih delih pa tudi naložb je bistveno manj.
Pomanjkljivo financiranje občin s strani države se zlasti pozna na tistih področjih, ki so vezana na kulturo in društveno dejavnost, kulturno dediščino, pomoč na domu itd. Ob upoštevanju socialne stiske, v katero so potisnjeni prebivalci, bodo zaradi nesprejemljivega nižanja povprečnine še dodatno oškodovani prebivalke in prebivalci občin, saj se znižujejo sredstva za storitve, ki so ključnega pomena za kakovostno bivanje ljudi. Občine pa so tudi tiste, ki prevzemajo največje breme ob izrednih dogodkih, kot so naravne nesreče.
Nerazumljivo mi je, da so poslanke in poslanci kljub nasprotovanju vseh županj in županov ter Državnega sveta, ki je izglasoval veto na ta zakon, glasovali za Zakon o izvrševanju proračuna RS, ki bo prikrajšal vsako občanko in občana med 108 in 130 EUR. Toliko manj sredstev bomo občine prejele za financiranje storitev pomembnih za ljudi (vrtci, šole, sociala, kultura, šport, ceste, obnova vodovodov, itd.). Občina Ig bo prikrajšana za nekaj manj kot 1 mio. evrov.
Sprašujem se, kaj pravzaprav je namen te vlade? Prejšnja oblast je iz parlamenta izrinila županje in župane, ta pa ima očitno namen ukinjati občine in še bolj centralizirati oblast, da se zamegli poraba davkoplačevalskega denarja.
Upam, da se motim, zmanjševanje povprečnine pa na-

kazuje prav to. Se še spomnite, drage občanke in občani, kako je bilo pod Občino Vič-Rudnik? Za vse, kar smo potrebovali, je bilo treba v Ljubljano, in če bo vlada nadaljevala s takim načinom razporejanja dav-koplačevalskega denarja in ne bo spoštovala zakonov, se nam obetajo hudi časi.
V zadnjem Mostiščarju sem prebral članek predstavnice lokalnega odbora SMC in svetnice v občinskem svetu občine Ig gospe Martine Kovačič, ki v svojem članku med drugim navaja, citiram: »Med drugim sodelujemo pri projektu škofjeloške obvoznice, pri projektu vzpostavitve gozdno-lesne industrije ter pri projektu, povezanem s težavami z divjimi zvermi in divjadjo.« Vse lepo in prav. Lahko rečem zelo pohvalno, da se lokalni odbor zavzema za razvoj tudi drugih okolij.
Razočarano pa se sprašujem, zakaj lokalni odbor SMC Ig sodeluje pri projektu škofjeloške obvoznice, ne sodeluje pa pri projektu obvoznice Škofljica-Lavrica, ki je nujno potrebna, da se razbremeni tisočih avtomobilov, ki dnevno potujejo skozi omenjena naselja in tudi prek Občine Ig. Pomembna pa bi bila tudi za razvoj prostora od Ljubljane do Kostela, kamor spada tudi Občina Ig.
Ali pa da bi povprašali svojega predsednika dr. Mira Cerarja, ki je tudi predsednik vlade, kaj je z obljubami, ki jih je dal ob zadnjih poplavah poplavljenim ljudem v Iški vasi. Povzdigovanje vladajoče politike, ki ni izpolnila svojih obljub, je nerazumljivo ali pa preračunljivo zavajanje občanov, kar je nesprejemljivo.
Če je gospodarska rast res 2,6-odstotna, kot piše v omenjenem članku, zakaj pri pripravi državnega proračuna te pogače nismo deležni vsi? Tudi občine, policija, vojska. S sprostitvijo plačnih napredovanj (te so izsilili nekateri sindikati) bodo v občinskih proračunih nastale velike težave, saj bo treba zagotoviti sredstva za izplačilo višjih plač in regresov v javnem zavodu vrtec. Kje bomo dobili denar, mi ni povsem jasno. Po žepu pa bodo udarjeni tudi starši predšolskih otrok, kajti nujno bo treba zvišati ekonomsko ceno. Nič nimam proti višjim plačam, žal pa se ne morem strinjati, da se večji kos pogače odreže samo nekaterim.
Moj namen ni kritizirati, ampak opozoriti na nepravilnosti. Če je država v finančnih težavah, naj se breme porazdeli enakomerno, kar pa je vladajoči politiki očitno tuje.
Za leto, ki mineva, ne morem reči, da je bilo uspešno. Smo pa načrtovane investicije skoraj v večini izpeljali. Da pa nekatere investicije niso bile izpeljane, smo krivi tudi občani. Ne vsi, ampak nekate-
Vesele božične praznike. V prihajajočem letu vam želim trdnega zdravja, razumevanja ter jasnega pogleda v skupno prihodnost. Tako pripravljeni bomo skupaj lažje pričakali izzive, ki jih v letu 2016 gotovo ne bo manjkalo. Srečno!
Župan Janez Cimperman s sodelavci
Čestitam vam ob našem državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga moramo praznovati s ponosom in veseljem!
Župan Janez Cimperman s sodelavci



ri, ki ne plačujejo vodarine in odvajanja odpadnih voda. Neplačanih računov občanov in pravnih oseb na komunalnih storitvah je ok. 100.000 EUR, neplačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) nekaj prek 40.000 EUR.
Tudi na področju otroškega varstva pri plačevanju ekonomske cene vrtca je veliko nepravilnosti, tu predvsem opozarjam na prirejene podatke o premoženju in tudi trenutnem statusu nekaterih. Ta početja bi lahko opredelil za goljufije. Žal pa vemo, kdo je v tej državi najbolj zaščiten.
Vse to pa vpliva na obremenitev proračuna in posledično na zniževanje sredstev za investicije. Da bom razumljivejši, navajam podatek, da imamo v proračunu občine za leto 2016 namenjenih sredstev za doplačilo ekonomske cene staršem v višine 1.300.000 EUR. Kar pomeni, da starši plačujejo povprečno 35 % ekonomske cene vrtca, preostalo pa pokriva občinski proračun. Ne vem pa, koliko je ta trenutek nep-lačnikov.
V zadnjem času sem dobil kar nekaj vprašanj glede prevoza šolskih otrok. Občani sprašujete, zakaj je potreben
še en prevoznik za prevoz otrok oziroma zakaj se otroci ne vozijo z avtobusi LPP, kjer imajo več ugodnosti. Tudi sam se strinjam z takim razmišljanjem, žal pa je treba vsako leto prek javnega razpisa izbrati prevoznika šolskih otrok za tekoče leto, kar od nas zahteva zakonodaja. Izbrati pa moramo najugodnejšega oziroma najcenejšega.
Kar nekaj vprašanj in trditev še čaka na moj odgovor, na njih pa bom odgovoril v naslednji številki Mostiščarja, tudi gospe Mlakarjevi, ki v eni od preteklih številk Mostiščarja nakazuje, da mi za rokomet ni
kaj dosti mar, kar pa ne drži.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj pišem o teh stvareh. Odgovor je zelo preprost. Zato, ker nekateri poznajo samo svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. To velja tudi za politiko.
V tem Mostiščarju pišem bolj o problemih, kar pa ne pomeni, da je vse tako črno. Lahko smo ponosni na doseženo. Pa tudi prihodnost upam, da ne bo tako črna, kot se napoveduje, če bodo politika le spoznala, da je treba delati za dobro ljudi.
fi Janez Cimperman, župan Občine Ig
^ novice iz občinske hiše ///////////////////////////////////////////////////////////////////////
7. redna seja občinskega sveta
Po več kot petih mesecih je bila 2. decembra 2015 ponovno sklicana redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 15 točk, med njimi kar šest povezanih z različnimi javnimi gospodarskimi službami ter dve s proračunom.
k
Po potrditvi dnevnega reda in zapisnikov prejšnjih sej sta točke 3.-8. svetnikom obrazložila predstavnika JP Snaga d. d. Na koncu so svetniki potrdili dva odloka (skupna štirim občinam - Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice -, kjer za zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov skrbi Snaga), akt o ustanovitvi Sveta RCERO Ljubljana ter gradivo za cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v sklopu tega so svetniki soglasno potrdili sklep o tarifnem sistemu za obračun teh storitev ter elebo-rata o oblikovanju cen za leti 2016 in 2017). Sprejeta odloka in sklep o tarifnem sistemu v celoti objavljamo v Uradnih objavah. Svetnike je zanimalo, ali je 30-letna koncesija običajna in ali ima občina možnost odstopa od koncesije. Župan je pojasnil, da so se župani o tem dogovorili že ob podpisu pogodbe za Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (ta je s poskusnim delovanjem
začel novembra letos); predstavnik Snage pa, da so pogoji odstopa od koncesijske pogodbe opredeljeni v odloku.
Sledili sta točki, posvečeni proračunu - rebalansu ter prvi obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto. Bojana Birsa (Finančno-računovodska služba Občine Ig) je pri obravnavi drugega rebalansa proračuna 2015 (svetniki so uvodoma potrdili skrajšan postopek sprejemanja) pojasnila, da je nov rebalans potreben, ker je pri izvrševanju proračuna prišlo do sprememb. Prihodkov je bilo manj od načrtovanih (sredstva za sofinanciranje izgradnje igrišča Brest bodo nakazana v 2016, prav tako ni bila realizirana načrtovana prodaja občinskih zemljišč). Svetniki so rebalans brez razprave soglasno potrdili. Takoj nato so se lotili obravnave predloga proračuna za leto 2016. Občine z Ministrstva za finance niso prejele nobenih potrebnih finančnih izračunov, saj višina povpreč-nine še ni bila znana. Izkazalo se je, da sredstev za nove investicije v 2016 ne bo, razen
če občina uspe odprodati del svojega premoženja. Načrtovanih je za malo več kot 6 mio. prihodkov in za 6,39 mio. evrov odhodkov. Župan je povedal, da je razočaran nad odnosom države do občin. Napovedal je, da bo občina prisiljena v dvig cen in zmanjšanje sredstev namenjena sociali, izobraževanju, hkrati je izpostavil problem neplačnikov vodarine in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (dolg znaša ok. 140 tisoč evrov). V razpravi, ki je sledila, je Bojana Kraševca (NL za napredek Tomišlja in Podkraja) zanimalo, kako je z načrtovano gradnjo vodovoda v Tomišlju, saj je pitna voda ena od osnovnih dobrin. Župan je odgovoril, da gradnja v 2016 ni načrtovana, saj denarja ni. Martina Kovačič (SMC) je predlagala, da bi se lahko bolj intenzivno usmerili v pridobivanje sredstev iz EU, župan je nato opisal slabo izkušnjo z že odobrenimi kohezijskimi sredstvi, ki jih potem niso prejeli. Zuhro Jovanovič (SMC) je zanimalo, kako je z morebitnimi subvencijami, namenjenimi
gradnji malih čistilnih naprav. Župan je napovedal, da bodo to vključili v proračun, takoj ko bo možno. Proračun je bil v javni obravnavi do 17. 12., občinski svet bo o njegovem sprejetju glasoval na zadnji letošnji seji.
V nadaljevanju sta sledili točki o ukinitvi statusov javnega dobra zemljišč v k. o. Golo in Dobravica ter grajenega javnega dobra lokalnega pomena v k. o. Iška Loka (gre za gasilski dom v Mateni). Svetniki so oba sklepa soglasno potrdili.
Sledila je obravnava pritožbe glede dodelitve sredstev za športno dejavnost. Obravnaval jo je Odbor za družbene dejavnosti ter ji ugodil; s tem se je strinjal tudi občinski svet. Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja je obravnavala prispele predloge političnih strank za člane Nadzornega odbora (prejšnji je poleti odstopil) - dobili so le štiri predloge, ki so jih svetniki potrdili. Še vedno pa so politične stranke pozvane k predlaganju še enega člana, saj NO sestavlja pet članov. Potrdili so tudi sodnike porotnike - ti so ostali
isti kot v preteklem mandatu.
Svetniki so obravnavali tudi pobudo Skupnosti občin Slovenije glede višine povprečnine in tako izrazili nestrinjanje z načinom financiranja občin ter podprli predlog 536 € povpreč-nine/prebivalca.
Pod zadnjo točko dnevnega reda Vprašanja in pobude je Zlatka Usenika (SMC) zanimalo, koliko gospodinjstev na območju vodovoda Golo-Za-
potok čaka na priklop vode. Župan točne številke ni vedel, bilo naj bi jih okoli 15. Ob tem je opozoril še na neupoštevanje prepovedi uporabe vode za zalivanje v sušnih poletnih mesecih. Rado Simić (SD) je vprašal, kako je z vrnitvijo proge 19I na staro traso, Zlatko Usenik pa glede šolskih prevozov, saj po novem teh ne izvaja več LPP. Kot je povedal župan, so na javnem razpisu izbrali ponu-
dnika prevozov, ki je ponudil za 14.000 evrov nižjo ceno od LPP-ja. Marija Župec (SLS) je zastavila vprašanje o možnosti uporabe šolskega igrišča na Igu za parkiranje v jutranjih urah, ko starši pripeljejo otroke v vrtec. Župan v tem ne vidi rešitve, saj je igrišče zjutraj že v uporabi, poleg tega je parkirnih mest v bližini dovolj. Klemen Glavan (SLS) je pohvalil stanje v Zbirnem centru Mate-
na, zanimalo ga je, kako je z odpiralnim časom - predlaga, da je center odprt vsaj eno soboto v mesecu. Župan je pojasnil, da ob sobotah Snaga odpadkov ne odvaža, zato so imeli v preteklosti težave z vdori v center. Načrtuje, da bo zbirni center v poletnih mesecih obratoval dlje, do 18. ure.
0 Maja Zupančič
Nova centralna čistilna naprava na Igu
V okviru leta 2012 podeljene Koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ig podjetju Petrol d. d., Ljubljana, se je le-to obvezalo zgraditi novo Centralno čistilno na-
pravo Ig (CČN Ig), saj sta bili obstoječi čistilni napravi na Igu in v Mateni že nekaj let premajhni za priključeno kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi koncesijske pogodbe je tako Petrol izgradil novo CČN Ig in nov povezovalni tlačni vod Matena-Ig, ki
je pričel obratovati v novembru 2015. S tem je bilo ukinjeno obratovanje čistilne naprave v Mateni, objekte pa je Petrol predal nazaj v uporabo Občini Ig. Novozgrajena CČN Ig je pričela poskusno obratovati v oktobru 2015, v teku pa so še zaključni postopki za izdajo uporabnega dovoljenja. S tem bo Petrol v občini Ig zagotavljal čiščenje odpadne vode vseh priključenih uporabnikov v skladu z veljavno zakonodajo, kar prej z obstoječim sistemom ni bilo možno zagotavljati.
Za izgradnjo CČN Ig, projektirane velikosti 5.000 populacijskih ekvivalentov (PE), je bila izbrana napredna tehnologija s pritrjeno biomaso na mobilnih plastičnih nosilcih, ki se prosto gibljejo v biološkem reaktorju (t.i. MBBR oz. angl. Moving Bed Biofilm Reactor), ki omogoča visok učinek čiščenja. Tako očiščena odpadna voda se izteka v vodotok Ižica v neposredni bližini.
Hkrati Petrol obvešča, da se je s pričetkom obratovanje nove CČN Ig spremenila cena za čiščenje odpadne vode. Od 1. 12. 2015 dalje znaša 0,68 EUR na kubični meter porabljene pitne vode. Poleg cene za čiščenje odpadne vode bo na računu tudi fiksni del - cena za omrežnino, ki se obračuna glede na velikost vodovodnega priključka, kot je razvidno iz preglednice.
Velikost vodovodnega priključka DN	EUR/ mesec
20	6,48
25	9,71
40	31,06
50	38,83
80	129,42
V cenah ni upoštevan DDV.
Za kakršnakoli pojasnila glede obračuna je na razpolago Petrolov klicni center 080 22 66.
f Damjan Gruden
ČN MATENA
^ novo ČRPALIŠČE
53
Ж
• novi TLAČNI VOD . MATENA - IG
' /
i \ ^ 1
i KI 11 >1
priklop na obstoječi
H *
kanalizacijski sistem
i lil
F ji'- . v
Shematski prikaz tlačnega voda in lokacije obstoječih čistilnih naprav
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Morebitne spremembe podatkov, ki bi vplivali na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016, lahko pisno sporočite na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do 31. 12. 2015 ali pok-
ličete na telefonsko številko 01/280-23-18.
Pridobljene podatke potrebujemo za ažuriranje baze Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016. Če podatkov po preteku roka iz tega poziva ne bomo prejeli,
boste nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 prejeli obračunano na osnovi podatkov, s katerimi občina trenutno razpolaga oziroma so v uradnih evidencah (GURS).
Obrazca Vloga za spre-
membo podatkov in Vloga za petletno oprostitev NUSZ lahko dobite v sprejemni pisarni Občine Ig in na spletni strani www.obcina-ig.si.
f Marica Zupan, občinska uprava


Lokalna akcijska skupina
Sožitje med mestom in podeželjem
Podpis partnerske pogodbe
V torek, 24. novembra, so občine Grosuplje, Ig, Ljubljana in Škofljica v ljubljanski mestni hiši podpisale Partnersko pogodbo o ustanovitvi lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem. Župani štirih občin in preostale pogodbene stranke so se zavezali k projektnemu sodelovanju v novem programskem obdobju.
Ustanovitelji, katerih sestava je tripartitna in vključuje predstavnike javnega sektorja, predstavnike zasebnega sektorja s civilno družbo (socialni sektor) in ekonomskega sektorja z območja LAS, so bili podpisniki ustanovne pogodbe. Namen LAS je spodbujati trajnostni in uravnotežen razvoj podeželja in urbanih območij na območju treh zasavskih občin, ob združevanju
Župani podpisali pogodbo o ustanovitvi LAS-a
človeških, prostorskih in finančnih virov po pristopu od spodaj navzgor, kar se bo zagotavljalo z aktivnim vključevanjem prebivalstva območja LAS v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju. V nadaljevanju je bila izvedena ustanovna skupščina LAS, kjer so bili izvoljeni člani za Upravni in Nadzorni odbor LAS-a. Iz občine Ig sva bili v upravni odbor imenovani Nevenka Marija Kovač in Andreja Zdravje, v nadzorni odbor pa Simon Starček.
Na podlagi pogodbe se pripravlja nova Strategija lokalnega razvoja.
Izvedena delavnica za projektne ideje
Na delavnici CLLD, ki je potekala v četrtek, 3. 12. 2015, ob 18.00 uri v sejni sobi Centra Ig, so se zbrali predstavniki javnega in zasebnega
sektorja. Predstavljene so bile projektne ideje, ki so bile predvsem s področja turizma. Iskali smo partnerski projekt, ki bi lahko povezoval več idej hkrati ter združil turistično, športno in socialno področje naše občine. Opazen je potencial na področju sobodajalstva v naši občini.
Udeleženci so imeli že podrobno izdelane ideje, nekateri so jih tudi že finančno ovrednotili.
Predlogi se zbirajo do 20. 12. 2015. Več informacij na spletni strani Sožitja med mestom in podeželjem -www.las-smp.si.
LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA
- МЖ
S OZ I TJ E<^i>
med mestom in podeželjem
f Andreja Zdravje občinska uprava © Nik Ravan
Povabilo na Pustni karneval 2016
Občina Ig vabi skupine vseh vrst in oblik, da se prijavijo za sodelovanje na Podkrimskem pustnem karnevalu, ki bo na Igu na pustno soboto, 6. februarja 2016.
Ižanci poskušamo s karnevalom med drugim poudariti tudi kulturno identiteto kraja, oživiti stare običaje, predvsem pa obogatiti celovito turistično ponudbo kraja.
Želimo si, da bi na karnevalu sodelovalo čim več domačih društev, šola, vrtec, posamezniki in podjetniki, ki bi s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponudbe, spon-zorskimi sredstvi ali kako drugače pripomogli k uspešni realizaciji za naš kraj tako pomembnega dogodka. Seveda z velikim veseljem sprejmemo
vsakega, ki je pripravljen s prizorom sodelovati na karnevalu.
Če imate kakršnokoli vprašanje, predlog, idejo ali bi samo želeli s sponzorskimi sredstvi pomagati pri organizaciji, pokličite na Občino Ig, tel. 01/280-23-18 ali 051/456-464, ali pišite na
marica.zupan@obcina-ig. si. Prijavnico za prizore in ponudnike storitev lahko dobite na spletni strani Občine Ig in tudi v sprejemni pisarni Občine.
Vabljeni, da se v čim večjem številu udeležite karnevala s svojimi prizori.
f Marica Zupan, občinska uprava
Koledar prireditev 2016
Vsa društva v Občini Ig obveščamo, da je na spletni strani www.ob-cina-ig.si objavljen vprašalnik za koledar prireditev v Občini Ig za leto 2016.
Prosimo vsa društva in vaške svete, ki imajo namen
organizirati prireditev v letu 2016, da izpolnjen vprašalnik vrnejo na Občino Ig do 24. decembra 2015.
Dodatne informacije na telefon 01/280-23-18 in 051/656464.
f Občinska uprava
Urnik Zbirnega centra Matena-Ig
Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo.
Zbirni center Matena je odprt ob sredah od 13. do 17.
ure ter ob četrtkih od 9. do 12. ure (ob praznikih zaprto).
Prosimo za razumevanje.
Dodatne informacije:
Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden)
Pluženje snega - zimska služba
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL RS, št. 62/1998 - v nadaljevanju Pravilnik).
V času zimskega obdobja mora imeti uporabnik (motorna in preklopna vozila) v
Prednostni razred	Vrsta ceste	Prevoznost ceste	Sneženje	Močno sneženje
I	avtoceste, hitre ceste	24 ur	zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov	zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem
II	ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste	od 5. do 22. ure	zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dve uri med 22. in 5. uro	zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do dve uri predvsem med 22. in 5. uro
III	ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste	od 5. do 20. ure	zagotoviti prevoznost: možni zastoji do dve uri predvsem med 20. in 5. uro	zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro
IV	ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste	od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe	zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji	zagotoviti prevoznost; možni zastoji do en dan
V	javne poti, parkirišča, kolesarske povezave	upoštevati krajevne potrebe	zagotoviti prevoznost; možni zastoji do en dan	zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji
VI	ceste, ki se v zimskih razmerah zapro			
Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. Prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.
Zaščita vodomerov pred zmrzaljo
in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali.
Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 041/408-407. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno.
^ Režijski obrat
cestnem prometu predpisano zimsko opremo! V nasprotnem primeru je lahko kaznovan skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa.
Na podlagi 31. člena Pravilnika je vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba, tako da je zagotovljena usklajena prevo-
znost cestne mreže.
Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.
Posebna opozorila:
- Lastniki objektov morajo imeti ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za
pešce, na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene snegolove.
-	S streh je treba pravočasno odstraniti ledene sveče, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu.
-	Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg.
-	Prepovedano je odmetavanje snega z dvorišč na cestišče.
$ Uroš Čuden, občinska uprava
Zaradi nizkih temperatur pod lediščem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju,
če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode.
Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami
Režijski obrat
Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba:
041/408-407 NOVO!
Stanje vodomernega števca lahko sporočite:
-	po telefonu: 01/2802-314
-	po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si
-	prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si
poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov.
Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškom z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškodbam vodomera, priključka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pretok vode.
Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške, vodomere
Občina Ig / številka 6, december 2015
Uradne objave
Na podlagi 18. in 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig dne 7. 12. 2015 sprejel
SKLEP
o začetku priprave Sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskem redu občine Ig - OPN-3
1.	člen
(predmet sklepa)
S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Ig, ki je bil sprejet z Odlokom o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št. 35/ 14. 5. 2012), ki se šteje za Občinski prostorski načrt občine Ig - OPN.
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za postopek priprave OPN-3)
(1)	Od sprejetja OPN so bile prve spremembe in dopolnitve sprejete z Odlokom o Spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št. 77/ 28. 3. 2012) skladno s 53. a členom ZPNačrt-B, tehnični popravek, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/9. 12. 2013, ter druge spremembe in dopolnitve, ki so bile sprejete z Odlokom o spremembah in dopolnitvah o prostorskem redu občine Ig-2 (Uradni list RS, št. 8/6. 2. 2015) skladno s 53. a členom ZPNačrt-B. Navedene spremembe so obsegale izboljšavo uveljavljenega Odloka o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št.: 35/2012), saj so bila pri njegovi uporabi ugotovljena določena neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega akta, ki so posledica očitnih napak. Pri nadaljnjem delu oziroma izdajanju gradbenih dovoljenj so se ugotovila še nadaljnja neskladja, ki jih odpravljamo.
(2)	Od leta 2007 po končani javni razgrnitvi, ko pobud ni bilo več mogoče vključevati v postopek priprave OPN ter po uveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine in Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo stavb je občina do sedaj prejela veliko število pobud za spremembo namenske rabe, ki jih je potrebno skladno z zakonom obravnavati v OPN-3.
(3)	Občina bo po objavi tega Sklepa pozvala preko lokalnega časopisa Mostiščar in svetovnega spleta vse fizične in pravne osebe, da podajo sugestije in pobude za spremembo namenske rabe oziroma razvojne potrebe.
3.	člen
(območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka priprave OPN-3)
(1)	Območje sprememb in dopolnitev OPN-3 se nanaša na celotno območje občine Ig.
(2)	Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN-3 obsega predvsem:
-	spremembo namenske rabe prostora in spremembo prostorsko izvedbenih pogojev za posege v prostor na podlagi sprejetih pobud,
-	uskladitev grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN-3 s polo-žajno in vsebinsko izboljšano katastrsko in topografsko karto,
-	posamične spremembe in dopolnitve vsebin OPN-3, ki se nanašajo na podrobno namensko rabo prostora, meje med enotami urejanja prostora, umeščanje objektov v prostor in njihovo oblikovanje ter s tem povezane spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev,
-	spremembe in dopolnitve nekaterih določil tekstualnega dela z namenom jasnejših opredelitev ter uskladitve ugotovljenih neskladnosti med tekstualnim in kartografskim delom akta oziroma znotraj njihovih vsebin,
-	vključitev novih strokovnih podlag s področja komunalne infrastrukture in prometne ureditve, izdelanih v času po uveljavitvi OPN ali na podlagi zahtev NUP,
-	spremembo posameznih rešitev, na podlagi dosedanje uporabe OPN in preveritve njihove ustreznosti, ter ostale morebitne vsebine, ki se bodo pokazale v postopku sprememb.
(3)	V posameznih delih se spreminjajo in dopolnjujejo vsebine tekstualnega in kartografskega dela akta ter njegovih prilog. Spremembe in dopolnitve se pripravijo v okvirih, kot jih določajo usmeritve Strategije prostorskega razvoja občine Ig. Zaradi dopolnitve strokovnih podlag, sprememb predpisov ter splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) se po potrebi dopolni tudi Strategija prostorskega razvoja občine Ig.
(4)	V postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN-3 bodo vključene le tiste pobude, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 6. točki 47. člena ZPNačrt.
(5)	Spremembe in dopolnitve OPN-3 bodo pripravljene po rednem postopku, saj zaradi vsebine predlaganih sprememb in dopolnitev ter natančnosti prikaza, postopek ne izpolnjuje pogojev za izvedbo po skrajšanem oziroma kratkem postopku.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih podlag)
(1)	Pri strokovnih rešitvah se upošteva prikaz stanja prostora, splošne smernice NUP in njihove razvojne potrebe, lastne razvojne potrebe občine in lokalnih NUP, usmeritve iz državnih in občinskih strateških dokumentov ter izražene razvojne pobude drugih oseb.
(2)	Zbrane razvojne potrebe in pobude občanov za spremembe in dopolnitve OPN-3 se bo strokovno preverilo v skladu z določili 6. točke 47. člena ZPNačrt. V primeru, da se pri analizi razvojnih potreb ugotovi, da je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage, se bodo le-te izdelale v skladu s predpisi.
5.	člen
(okvirni rok za pripravo sprememb)
V letu 2016 se bodo zbirale pobude in izdelovale potrebne strokovne podlage. S pripravo in sprejemom sprememb in dopolnitev OPN-3 bomo nadaljevali v letu 2017.
6.	člen
(nosilci urejanja prostora - NUP)
(1) V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN-3 sodelujejo tisti državni NUP pri katerih se ob pripravi osnutka akta izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajo smernic in mnenj pristojni naslednji državni NUP:
- 1 -
-	Za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
-	Za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
-	Za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana
-	Zavod za gozdove slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
-	Za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana
-	Za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana
-	Za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana
-	Za področje cestnega prometa s pomorskim, železniškim in zračnim prometom ter za področje avtocest: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
-	DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
-	Za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
1.
Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti.
2.
Na podlagi javnega razpisa se podeli:
Naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bistveno vplivali na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv častni občan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi.
Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja.
3.
Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v občini Ig.
Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni
-	Za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
-	Za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
-	Za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana
-	Za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana.
-	Ter lokalni NUP - za področje komunalne, infrastrukture in prometa: Režijski obrat občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig.
7. člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah glasila občine Ig Mostiščar in na spletni strani Občine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Mostiščarju. Sklep se pošlje tudi ministrstvu pristojnemu za prostor ter sosednjim občinam.
Številka: 3500/002/2015	Župan Občine Ig
Datum: 7. 12. 2015	Janez Cimperman l.r.
obliki in mora vsebovati:
-	podatke o predlagatelju
-	podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja
-	utemeljitev oz. obrazložitev predloga (obrazložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja predlog
-	listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi
-	pisno soglasje kandidata za kandidaturo.
Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe.
4.
Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2016, najkasneje do 12. februarja 2016 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali marica.zupan@obcina-ig.si. Obrazec je od dneva objave v glasilu Mostiščar dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280-23-18. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo obrazloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati.
5.
O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku.
Številka: 094/001/2015 Datum: 3. 12. 2015
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Anton Modic - predsednik
Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010)
Občina Ig objavlja
JAVNI RAZPIS
za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2016
Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLP-PO in 127/06 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 - ÜRZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 14/2010, 51/2010, 84/2010, 40/12 - ZUJF), 3., 5. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2008) ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10, 1/15), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS št. 55/96, 69/06 in 32/08) in Statuta Občine Ig (Uradni list RS št. 129/06, 124/07, 18/08 in 90/10), 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče št. 1/14) in 16. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 UPB, 6/13), 13. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 15/04 in 4/15) in 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 07/14), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 7. redni seji dne 27. 11. 2015 sprejel, Občinski svet Občine Ig na 7. redni seji dne 2. 12. 2015 sprejel, je Občinski svet Občine Velike Lašče na 8. redni seji dne 27. 11. 2015 sprejel in je Občinski svet Občine Vodice na 12. redni seji dne 22. 12. 2015 sprejel
ODLOK
o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem,
Ig, Velike Lašče in Vodice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(predmet odloka)
(1)	Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2)	Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v občinah Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice, zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb je Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov št. 1/2015.
(3)	Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podelijo občine Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice, koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena.
(4)	Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(5)	Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno družbi Snaga, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
2.	člen
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
-	»gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
-	»koncedent«: je Občina Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice, posamično oziroma skupno,
-	»občinski svet«: je Občinski svet Občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice, posamično oziroma skupno,
-	»koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive;
-	»koncesionar«: je Snaga, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana;
-	»izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
-	»povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
-	»uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
3.	člen
(vsebina javnih služb)
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena.
4.	člen
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
5.	člen
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb)
(1)	Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice.
(2)	Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.
(3)	Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
6.	člen
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb)
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana (v nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v lasti in/oziroma upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic sporazuma iz drugega odstavka 1. člena.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCE-SIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
7. člen
(obveznosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1.	v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2.	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3.	izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto;
4.	zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
5.	uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
6.	sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
7.	pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih služb;
8.	svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
9.	voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
8.	člen
(viri financiranja)
(1)	Javni službi se financirata:
-	s ceno storitev javnih služb,
-	iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
-	iz okoljske dajatve,
-	iz proračuna,
-	iz drugih virov.
(2)	Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občinski svet (posamezne občine) v obliki predpisa.
(3)	Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun koncesionarja potrdi cene, določa predpis.
(4)	Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev cene Svet RCERO. V primeru, da predpis določa (drug) organ lokalne skupnosti, ki je pristojen za potrditev cene, ima odločitev Sveta RCERO značaj odklonilnega/pritrdilnega mnenja k odločitvam pristojnega organa, ki je zanj zavezujoč. V kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta RCERO ne soglaša, ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve potrditve cene oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska pogodba.
(5)	Pristojni organ mora odločitev sprejeti najkasneje v 30 dneh od prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja.
(6)	S koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni organ vsake posamezne občine.
9.	člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. KONCESIJA
10.	člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe za vsako izmed občin, konceden-tov po tem odloku.
(2)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan vsake občine.
(3)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
11.	člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionar-ja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb.
12.	člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1)	Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
-	izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka,
-	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
13.	člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let.
(2)	Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s terminskim planom pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi, predvidoma pa s prvim dnem naslednjega leta od dneva pričetka rednega obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pri-četka teka koncesijskega razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita.
(3)	Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
14.	člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok.
15.	člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VI. NADZOR
16.	člen
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1)	Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2)	Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3)	Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
17.	člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
18.	člen
(finančni nadzor)
(1)	Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3)	Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4)	Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5)	O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika kon-cesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
19.	člen
(izvajanje javnih služb)
(1)	Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja, podzakonskih predpisih in odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(2)	Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo, v kolikor ni tudi sam izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračuna upravičene stroške.
Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov.
Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpisov terjatev in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov.
20.	člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
(1)	Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
(2)	Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava.
21.	člen
(obveščanje koncedenta)
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
-	postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
-	stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
-	poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesioni-rane dejavnosti;
-	v vseh primerih višje sile.
22.	člen
(odgovornost koncesionarja)
(1)	Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2)	Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod) izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3)	Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s konce-
sijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod) izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam).
23.	člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1)	Dolžnosti koncedenta so zlasti:
-	da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
-	da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb;
-	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarskih javnih služb na območju Občine;
-	pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
(2)	Pravice koncedenta so zlasti:
-	nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
-	druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
24.	člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1)	Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije, ...), je »pristojni organ« po tem odloku organ krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka.
(2)	O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do kon-cesionarja in uporabnikov odloča krajevno pristojni župan.
25.	člen
(pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
-	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
-	pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
-	uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2)	Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
26.	člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
-	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
-	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2)	Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.
VIII. PRENOS KONCESIJE
27. člen (oblika)
(1)	Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2)	Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 28. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
-	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-	s prenehanjem koncesionarja,
-	z odvzemom koncesije,
-	z odkupom koncesije.
(2) Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse občine.
29.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
-	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
-	z enostranskim razdrtjem,
-	z odstopom od koncesijske pogodbe,
-	s sporazumno razvezo.
(2)	Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora kon-cesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
30.	člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
31.	člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
-	postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju;
-	če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
-	če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je kon-cesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
-	če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
-	če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2)	Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3)	Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
32.	člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1)	Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
-	če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
-	če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2)	Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje konce-denta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
33.	člen
(sporazumna razveza)
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
34.	člen
(prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
35.	člen
(odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
-	če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
-	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2)	Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
36.	člen
(odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
37.	člen (višja sila)
(1)	Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati konce-sionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4)	V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
38.	člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bi-
stveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na konce-sionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
39.	člen (uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesio-narjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
40.	člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
(odločba o izbiri koncesionarja)
Ta odlok je, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40). Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 13. člena tega odloka.
42.	člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošljejo kon-cedenti koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov št. 1/2015 in tem odlokom. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO.
(2)	Do sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov štejejo obstoječe Pogodbe o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21. 6. 2006, Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana z dne 15. 12. 2009 in Pogodba o pristopu občine Cerklje na Gorenjskem k skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana z dne 23. 6. 2010, ki veljajo skupaj s tem odlokom in sporazumom.
(3)	V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi.
(4)	S koncesijsko pogodbo sklenjeno na podlagi tega odloka se v občini Vodice nadomesti Koncesijska pogodba o izvajanju gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Vodice z dne 27. 2. 2010.
(5)	Do sklenitve posamezne koncesijske pogodbe iz 1. odstavka tega člena ostajajo koncesijske pogodbe iz 4. odstavka tega člena v veljavi.
43. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1)	Z dnem uveljavitve tega odloka v Občini Vodice preneha veljati Odlok o gospodarski javni službi odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 2/10).
(2)	Z uveljavitvijo tega odloka in sklenjeno koncesijsko pogodbo na podlagi tega odloka v Občini Cerklje na Gorenjskem preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 4/2008, 2/2009 in Uradni list RS št. 78/2009) v delu, ki določa izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter izvajalca te gospodarske javne službe. Do pričetka, izvajanja gospodarske javne službe, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, s strani novega izvajalca gospodarske javne službe, je dosedanji izvajalec dolžan izvajati to gospodarsko javno službo.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1)	Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obvezne gospodarske javne službe določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2)	Izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se v Občinah Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki v javnem interesu z enotnim izvajanjem javne službe na enotnem in zaokroženem območju zaradi optimalne izkoriščenosti kapacitet javnega podjetja za znižanje stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem Občine Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice in drugih 7. občin, ki tvorijo enotno in prostorsko zaokroženo območje ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javne službe. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju
44. člen
(začetek veljavnosti odloka)
(1)	Občine objavijo ta odlok v uradnem glasilu svoje občine v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku zadnji odločal. Odlok začne veljati osmi dan po objavi.
(2)	Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh vključenih občinah in se začne uporabljati osmi dan po zadnji objavi.
Številka: 3544/013/2015	Občina Cerklje na Gorenjskem
Datum: 3. 12. 2015	Župan Franc Čebulj
Občina Ig Župan Janez Cimperman
Občina Velike Lašče Župan Anton Zakrajšek
Občina Vodice Župan Aco Franc Šuštar
nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb je Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov z dne 28.10.2014 in Aneks št. 1 k Sporazumu o skupnem zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov št. 1/2014 z dne 15. 4. 2015.
(3)	Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podelijo Občina Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice koncesionar-ju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena.
(4)	Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(5)	Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno družbi Snaga, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(6)	Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 - ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 14/2010, 51/2010, 84/2010,40/12 - ZUJF), 3., 5. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2008) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10, 1/15), 4. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS, št. 55/96, 69/06 in 32/08) in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št 129/06, 124/07, 18/08 in 90/10), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 1/14) in 16. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče št. 2/06 UPB, 6/13, 13. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 15/04) in 15. člena Statuta občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 07/14), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 7. seji dne 27. 11. 2015 sprejel, Občinski svet Občine Ig na 7. seji dne 2. 12. 2015, Občinski svet Občine Velike Lašče na 8. seji dne 27. 11. 2015 in Občinski svet Občine Vodice na 12. seji dne 22. 12. 2015, sprejel
ODLOK
o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice
spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
(1)	V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
-	»gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je obvezna gospodarska javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;
-	»koncedent«: so Občine Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice posamično oziroma skupno,
-	»občinski svet«: so Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice posamično oziroma skupno,
-	»koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje osebne/stvarne veljavnosti direktive;
-	»koncesionar«: je Snaga d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana;
-	»izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
-	»povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
-	»uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov.
(2)	Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3.	člen
(vsebina javnih služb)
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok Občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice o dejavnosti gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
4.	člen
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost javne službe iz 1. člena in druge dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti), v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
5.	člen
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)
(1)	Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka oziroma zagotavljanja storitev te javne službe obsega celotno območje Občine Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice.
(2)	Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3)	Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe, za uporabnike obvezna.
6.	člen
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe določa odlok Občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice o dejavnosti gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCE-SIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(obveznosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1.	v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2.	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3.	izvajati javne službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, katerega sestavni del je tudi program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in program oskrbe kuhinjskih odpadkov, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto;
4.	zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);
5.	uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
6.	sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
7.	pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
8.	na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javne službe;
9.	svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
10.voditi	vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
8. člen
(viri financiranja)
(1)	Javna služba se financira:
-	s ceno storitev javne službe,
-	iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
-	iz okoljske dajatve,
-	iz proračuna,
-	iz drugih virov.
(2)	Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3)	Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun koncesionarja potrjuje cene, določa predpis.
(4)	Cena storitev javne službe je v vseh občina enotna, z izjemo stroškovno upravičenih posebnih dogovorov s posameznimi občinami.; medtem, ko bo zaračunana cena različna-odvisna od višine subvencije posamezne občine.
(5)	S koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni organ vsake posamezne občine.
9. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. KONCESIJA
10.	člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe za vsako izmed občin, konce-dentov po tem odloku.
(2)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan vsake občine.
(3)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
11.	člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionar-ja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
12.	člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1)	Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
-	izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
-	izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
-	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
13.	člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let od dneva sklenitve (rok koncesije).
(2)	Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3)	V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi katere je bila sklenjena koncesijska pogodba.
(4)	Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom. Ne glede na določbe prvega odstavka se lahko trajanje koncesijskega razmerja uskladi s trajanjem koncesijskega razmerja za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
14.	člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok.
15.	člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VI. NADZOR
16.	člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1)	Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave posamezne občine. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2)	Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3)	Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
17.	člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
18.	člen
(finančni nadzor)
(1)	Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oz. ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3)	Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4)	Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5)	O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika kon-cesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
19.	člen
(izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja, drugih zakonih, predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov, v odloku o dejavnosti gospodarske javne službe iz 1. člena, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
20.	člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
21.	člen
(obveščanje koncedenta)
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
- postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
-	stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;
-	poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesioni-rane dejavnosti;
-	v vseh primerih višje sile.
22.	člen
(odgovornost koncesionarja)
(1)	Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2)	Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod) izvajalci občini uporabnikom ali tretjim osebam.
23.	člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1)	Dolžnosti koncedenta so zlasti:
-	da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
-	da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
-	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju Občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice;
-	pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
-	da zagotovi, da so upravičenja na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki jih koncedent zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi koncesionar pravico postavitve infrastrukture in izvajanje javne službe, v skladu z zakonom neodplačna.
(2)	Pravice koncedenta so zlasti:
-	nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
-	druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
24.	člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1)	Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije, ...), je »pristojni organ« po tem odloku krajevno pristojni organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(2)	O pritožbah zoper ravnanje pristojnega organa v razmerjih do kon-cesionarja in uporabnikov odloča krajevno pristojni župan.
25.	člen
(pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
-	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
-	pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
-	uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2)	Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
26.	člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
-	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
-	omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javne službe,
-	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2)	Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3)	Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja
odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
VIII. PRENOS KONCESIJE
27. člen (oblika)
(1)	Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2)	Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
28.	člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1)	Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
-	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-	s prenehanjem koncesionarja,
-	z odvzemom koncesije,
-	z odkupom koncesije.
(2)	Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse občine.
29.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
-	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
-	z enostranskim razdrtjem,
-	z odstopom od koncesijske pogodbe,
-	s sporazumno razvezo.
(2)	Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora kon-cesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
30.	člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
31.	člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
-	postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju.
-	če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
-	če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je kon-cesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
-	če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
-	če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2)	Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3)	Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani konce-sionarja je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti
škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
32.	člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1)	Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
-	če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
-	če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2)	Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje konce-denta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
33.	člen
(sporazumna razveza)
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
34.	člen
(prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionar-ja.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
35.	člen
(odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
-	če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
-	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2)	Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
36.	člen
(odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
37. člen (višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati kon-cesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4)	V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
38. člen
(spremenjene okoliščine)
(1)	Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na konce-sionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2)	Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.
XI.UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
39.	člen (uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesio-narjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
40.	člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali tuje arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali tuje arbitraže.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
(odločba o izbiri koncesionarja)
Ta odlok je v delu, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40). Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, rok iz 13. člena pa začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
42.	člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Najkasneje 5 mesecev po uveljavitvi tega odloka pošljejo konce-denti koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in aneksom št. 1 z dne 15. 4. 2015 in tem odlokom.
(2)	S koncesijsko pogodbo sklenjeno na podlagi tega odloka se v občini Velike Lašče nadomesti Pogodba o neposrednem prenosu obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v občini Velike Lašče v izvajanje družbi Snaga javno podjetje d.o.o. z dne 4.8.2008 in Aneks št. 1 k tej pogodbi, v občini Ig Pogodba o neposrednem prenosu obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v občini Ig v izvajanje družbi Snaga javno podjetje d.o.o. z dne 21.5.2008 in Aneks št. 1 k tej pogodbi in v občini Vodice Koncesijska pogodba za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov v občini Vodice z dne 22.4.2011.
(3)	Do sklenitve posamezne koncesijske pogodbe iz 1. odstavka tega člena ostajajo posamezne koncesijske pogodbe iz 2. odstavka tega člena v veljavi.
43. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka v Občini Vodice preneha veljati del Odloka o gospodarskih javnih službah zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/11, 3/12 in 6/14) in sicer naslednja določila:
-	7. alineja 1. člena,
-	2., 5., 29., 34., in 35. člen,
-	37. do 53. člen,
-	60., 61., 62. in 65. člen.
44. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Občine objavijo odlok v uradnem glasilu svoje občine v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku zadnji odločal. Odlok začne veljati osmi dan po objavi. Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh vključenih občinah in se začne uporabljati osmi dan po zadnji objavi.
Številka: 3544/006/2015	Občina Cerklje na Gorenjskem
Datum: 3. 12. 2015	Župan Franc Čebulj
Občina Ig Župan Janez Cimperman
Občina Velike Lašče Župan Anton Zakrajšek
Občina Vodice Župan Aco Franc Šuštar
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08 in 90/10) ter na podlagi 30. člena v povezavi s 5. in 23. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) je Občinski svet Občine
Ig na svoji 7. redni seji dne 2. 12. 2015 sprejel naslednji
SKLEP
o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb ravnanja s komunalnimi odpadki
1.
S tem sklepom se za Občino Ig določi tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki), in sicer za:
-	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje ločenih frakcij določenih vrst komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov ter mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje komunalnih odpadkov) in posebej zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (v nadaljevanju: zbiranje bioloških odpadkov),
-	obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje obdelavo komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: obdelava komunalnih odpadkov) in posebej obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (v nadaljevanju: obdelavo bioloških odpadkov) in
-	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odlaganje ostankov komunalnih odpadkov).
Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Obračunsko obdobje znaša dve leti.
2.
S tem sklepom so določeni elementi tarifnega sistema in način obračuna za storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki:
-	zbiranja komunalnih odpadkov,
-	zbiranja bioloških odpadkov,
-	obdelave komunalnih odpadkov,
-	obdelave bioloških odpadkov,
-	odlaganja ostankov komunalnih odpadkov in
-	nadstandardne in druge storitve.
3.
Elementi tarifnega sistema, izračunani na 4 decimalna mesta so:
-	cene za posamezno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa izražene v evrih na kilogram (EUR/kg), ki so sestavljene v skladu s podzakonskim predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in so potrjene s strani pristojnih občinskih organov. Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitve, ki se na računu prikazujeta ločeno,
-	sodila za preračun cen iz masnih v prostorninske enote, izražena v kilogramih na prostorninski meter (kg/m3), izračunana kot količnik med maso odpadkov posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa in obračunsko prostornino zabojnikov za komunalne oz. biološke odpadke upoštevaje količine celotnega območja občin iz 1. točke tega sklepa,
-	obračunska količina za posameznega uporabnika storitve ravnanja s komunalnimi odpadki izražena na prostorninski meter (m3), ki je zmnožek števila in prostornine zabojnikov in/ali vrečk za komunalne in biološke odpadke s katerimi uporabnik razpolaga, povprečnega mesečnega števila praznjenj zabojnika za komunalne in biološke odpadke in deležev, ki jih ima uporabnik na morebitnem skupnem zbirnem mestu.
4.
Obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa se za redno zbiranje komunalnih odpadkov za uporabnike v gospodinjstvih, počitniških hišah in poslovnih prostorih, kjer se komunalni odpadki zbirajo v zbirnih stiskalnicah ter v zabojnikih prostornine od 80 do 1.100 l, praviloma izvaja mesečno. Vsem uporabnikom se obračunajo storitve iz prve, druge, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa razen uporabnikom, ki biološke odpadke hišno kompostirajo in nimajo zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov.
Tem uporabnikom se ne zaračuna storitev iz druge alineje 2. točke tega sklepa. Za obračun storitve odlaganja ostankov komunalnih odpadkov se upošteva delež izločenih odpadkov, ki se ob vsaki spremembi objavi v ceniku izvajalca javne službe. Zaradi centinske izravnave so pri zneskih obračuna storitve možna minimalna odstopanja.
Obračun javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za storitve iz 2. točke tega sklepa za uporabnika, ki biološke odpadke hišno kompostira in nima zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov: Zu = Cko x Sko x Oko kjer je:
Zu - znesek, ki ga uporabnik plača za posamezno storitev iz prve, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražen v evrih (EUR),
Cko - cene za storitve iz prve, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražene v evrih na kilogram (EUR/kg),
Sko - sodila za preračun cen za storitve iz prve, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražena v kilogramih na prostorninski meter (kg/m3), Oko - obračunska količina komunalnih odpadkov za posameznega uporabnika izražena na prostorninski meter (m3).
Obračun javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za storitve iz 2. točke tega sklepa za uporabnika, ki ima zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov:
Zu = (Cko x Sko x Oko) + (Cbio x Sbio x Obio) kjer je:
Zu - znesek, ki ga uporabnik plača za posamezno storitev iz prve, druge, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražen v evrih (EUR), Cko - cene za storitve iz prve, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražene v evrih na kilogram (EUR/kg),
Sko - sodila za preračun cen za storitve iz prve, tretje, četrte in pete alineje 2. točke tega sklepa izražena v kilogramih na prostorninski meter (kg/m3), Oko - obračunska količina komunalnih odpadkov za posameznega uporabnika izražena na prostorninski meter (m3).
Cbio - cena za storitev iz druge alineje 2. točke tega sklepa izražena v evrih na kilogram (EUR/kg),
Sbio - sodilo za preračun cene za storitev iz druge alineje 2. točke tega sklepa izraženo v kilogramih na prostorninski meter (kg/m3),
Obio - obračunska količina bioloških odpadkov za posameznega uporabnika izražena na prostorninski meter (m3).
5.
Obračun obdelave komunalnih odpadkov za storitve iz tretje alineje 2. točke tega sklepa, ki se v obdelavo pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov je: Zo = Cobko x Kobko kjer je:
Zo - znesek, ki ga uporabnik plača izražen v evrih (EUR),
Cobko - cena obdelave komunalnih odpadkov izražena v evrih na kilogram (EUR/ kg),
Kobko - masa v obdelavo sprejetih komunalnih odpadkov izražena v kilogramih (kg).
6.
Obračun obdelave bioloških odpadkov za storitve iz četrte alineje 2. točke tega sklepa, ki se v obdelavo pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov je: Zo = Cobbio x Kobbio kjer je:
Zo - znesek, ki ga uporabnik plača izražen v evrih (EUR),
Cobbio - cena obdelave bioloških odpadkov izražena v evrih na kilogram (EUR/kg), Kobbio - masa v obdelavo sprejetih bioloških odpadkov izražena v kilogramih (kg).
7.
Obračun obdelave in odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov za storitve iz tretje in pete alineje 2. točke tega sklepa, ki se v obdelavo pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov: pri obračunu obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, se za obračun storitve odlaganja komunalnih odpadkov upošteva delež izločenih odpadkov, ki se ob vsaki spremembi objavi v ceniku izvajalca javne službe.
Zo = (Cobko x Kobko ) + (Codko x Kodko) kjer je:
Zo - znesek, ki ga uporabnik plača izražen v evrih (EUR),
Cobko - cena obdelave komunalnih odpadkov izražena v evrih na kilogram (EUR/ kg),
Kobko - masa v obdelavo sprejetih komunalnih odpadkov izražena v kilogramih (kg),
Codko - cena odlaganja ostankov komunalnih odpadkov izražena v evrih na kilogram (EUR/kg),
Kodko - masa v obdelavo sprejetih komunalnih odpadkov zmanjšana za delež z
obdelavo izločenih odpadkov izražena v kilogramih (kg). 8.
Obračun odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za storitve iz pete alineje 2. točke tega sklepa, ki se na odlaganje pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov: Zo = Codko x Kodko kjer je:
Zo - znesek, ki ga uporabnik plača izražen v evrih (EUR),
Codko - cena odlaganja ostankov komunalnih odpadkov izražena v evrih na kilogram (EUR/kg),
Kodko - masa odloženih ostankov komunalnih odpadkov izražena v kilogramih (kg).
9.
Obračun nadstandardnih in drugih storitev iz šeste alineje 2. točke tega sklepa se opravi po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
10.
Kot merilo za razdeljevanje stroškov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa med posameznimi stanovanji v stavbi ali več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov se uporablja število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju, za pravne osebe pa število zaposlenih. Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa niso posredovali pisnih podatkov in dokazil o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih ali število zaposlenih pri pravnih osebah, se uporabi kot merilo, za razdelitev stroškov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa po posameznih stanovanjih in poslovnih prostorih, podatke o tlorisnih površinah stanovanj in poslovnih prostorov.
11.
Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza, obračun storitev pa se izvede 2-krat letno. Točen način obračuna določa občinski odlok posamezne občine.
12.
V primeru občasnega nastanka večjih količin mešanih komunalnih odpadkov ali bioloških odpadkov, lahko uporabniki posamezno vrsto odpadka prepuščajo v ustrezni tipizirani vrečki za mešane komunalne odpadke ali za biološke odpadke, ki jih nabavijo na prodajnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Z nakupom tipizirane vrečke so plačane tudi storitve posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa.
13.
Obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa se izvaja na osnovi podatkov za posameznega uporabnika, za posamezno stavbo in podatkov registra zbirnih mest. Spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun storitev, so možne na osnovi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, ki jih izvajalcu javne službe sporočajo uporabniki.
14.
Izvajalec javne službe, lahko na pisno vlogo uporabnika, brez dodatnih stroškov, zamenja zabojnike za vse vrste odpadkov za manjše ali večje, razen v primeru zmanjšanja volumna za zabojnike za mešane komunalne odpadke ali biološke odpadke, ki se uporabniku zaračuna po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
15.
Izvajalec javne službe je dolžan zaračunati vse zakonsko predpisane dajatve.
16.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o tarifnem sis-
temu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 3544/007/2015 z dne 23. aprila 2015, objavljen v Uradnem glasilu Občine Ig, št. 4/2015.
17.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ig, uporabljati pa se začne na podlagi potrjenih cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki iz 2. točke tega sklepa, z dnem objave cenikov.
18.
Cenik storitev obveznih občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki s potrjeno ceno in cenik nadstandardnih storitev oblikuje in objavi izvajalec javne službe na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
Številka: 3544/013/2015	Župan Občine Ig
Datum: 2. 12. 2015	Janez Cimperman l.r.
Občinski svet Občine Ig potrjuje
1.1.	Ceno storitev zbiranja komunalnih odpadkov
v višini 0,1331 EUR/kg, od tega je:
-	cena javne infrastrukture 0,0043 EUR/kg,
-	cena storitve javne službe 0,1288 EUR/kg.
1.2.	Ceno storitev zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
v višini 0,0508 EUR/kg, od tega je:
-	cena javne infrastrukture 0,0023 EUR/kg,
-	cena storitve javne službe 0,0485 EUR/kg.
1.3.	Ceno storitev obdelave komunalnih odpadkov
v višini 0,1059 EUR/kg, od tega je:
-	cena javne infrastrukture 0,0385 EUR/kg,
-	cena storitve javne službe 0,0674 EUR/kg.
1.4.	Ceno storitev obdelave bioloških odpadkov
v višini 0,0635 EUR/kg, od tega je:
-	cena javne infrastrukture 0,0179 EUR/kg
-	cena storitve javne službe 0,0456EUR/kg
1.5.	Ceno storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
v višini 0,2492 EUR/kg, od tega je:
-	cena javne infrastrukture 0,0609 EUR/kg,
-	cena storitve javne službe 0,1883 EUR/kg.
Vse cene so brez DDV-ja.
Številka: 3544/013/2015	Župan Občine Ig
Datum: 3. 12. 2015	Janez Cimperman l.r.
^ iz življenja strank ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
v
4
ШШ
rt*- Spoštovane občanke in občani,
december je čas prazničnih dni in veselja, zato vam v prihajajočih dneh želimo veliko miru, sreče in zdravja ter vse dobro v letu 2016. Dan samostojnosti in enotnosti naj bo radosten in prežet s ponosom. Srečno!
Vaš Lokalni odbor SMC - Ig
SMC
stranka
modernega
centra

Ob iztekajočem letu se zahvaljujemo vsem članom in simpatizerjem Slovenske ljudske stranke, ki nas podpirate in ste z nami v skupnih načrtih. Za dobro vseh nas vztrajajmo skupaj še naprej.
Vsem občanom in vsakemu posebej želimo z mirom v srcu prežete božične praznike. V novem letu 2016 pa vam želimo, da bi bilo do vas prijazno, zdravo, uspešno in v čim večji meri izpolnjeno s skupnimi in osebnimi pričakovanji.
Vsem občanom čestitamo o ■
samostojnosti in enotnosti,
Občinski odbor SLS Ig
Slovenska ljudska stranka
Občankam in občanom voščimo blagoslovljen božič in želimo ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto pa naj bo zdravo,
^ zadovoljno in polno izpolnjenih želja
* *
SDS
OO SDS Ig
Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu želimo dobro leto. Vsem vam pa želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto
Občinska organizacija DeSUS - Ig
iT i*1
V
i,
oi,,
U
Kaj je novega v Strahomerju?
V Strahomerju se je v zadnjem letu dni veliko spremenilo. Po prenovi vodovoda je dobila cesta skozi vas novo asfaltno prevleko, pod katero se skrivajo cevi za meteorno odvodnjavanje. Nad cesto pa ponoči svetijo nove luči javne razsvetljave. Avtobusno postajališče je zdaj na varnejšem mestu. Pri mostu smo razširili parkirišče za obiskovalce Krima in druge potrebe. Tudi posledice lanskoletnih poplav smo odpravljali še v tem letu, kolikor smo pač lahko sami. Država je preko Hidrotehnika delno sanirala strugo proti Iški vasi, a na
tem področju bi sami, če bi le smeli in imeli možnost, precej drugače in širše posegli v vodotok Iške. Tako smo še vedno poplavno ogroženi.
Nad vasjo se je razbohotilo žarišče lubadarja. In prav to je bil povod za obnovitev gozdne vlake čez Kozino do prve kamionske ceste. Tako bodo lastniki gozdov zdaj lažje pospravili poleg smrek tudi poškodovano drevje od žledo-loma. V zvezi s spravilom lesa pa pričakujemo več discipline in gospodarnosti. Prostor pri križu je javno dobro in je namenjen prehodnemu odlaganju lesa, ne pa skladiščenju.
Ker prostor ni velik, potrebe po spravilu lesa pa so ogromne, bi moral lastnik na tem mestu odložen les v enem dnevu odpeljati, za sabo pa pospraviti prostor. Zdaj se namreč pogosto dogaja, da nekdo privleče les, potem pa 'pozabi' nanj, ko pa ga že odpelje, pusti za sabo odrezane kose lesa, lubje, veje in kamenje.
V vasi imamo veliko javnih površin in v zadnjih letih smo velik del teh uredili tako, da je videz lepši, zdaj pa moramo to vzdrževati. Tako spomladi posadimo rože. Nekaj posameznikom se je treba zahvaliti, da cvetijo in dajejo vasi lepšo po-
dobo skozi vse leto. Tudi travnate površine je treba redno kositi, a žal kosijo vedno eni in isti. Želimo, da se bi vsak po svoji moči in zmožnostih vključil pri ohranjanju in urejanju okolice. S tem pridobimo vsi. Hvaležni smo Občini Ig in vsem, ki ste pripomogli k podobi vasi.
Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto želimo!
Janko Purkat, SVS Strahomer
l'.* * v*.
V teh dneh, ko vsem se kam mudi, ko nas že prazniki podijo, izberite takšne si poti, ki prave se smeri držijo! Naj vodijo vas med ljudi, ki vas z dobroto bogatijo,
prijazne njihove oči pa od igrivosti se iskrijo!
*> * *>■ ■ * - • - *
Veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2016 vam želi SVS Golo-Selnik
Vera je tista, zaradi katere imamo možnost. Upanje je tisto, zaradi česar imamo moč. Ljubezen je tista, zaradi nje je svet lep!
Spoštovani vaščani, člani Društva Zapotok, prijatelji, znanci, somišljeniki!
Dovolite, da se vam ob koncu leta zahvalimo za vašo nesebično pomoč in podporo pri uresničevanju naših nalog in ciljev, ki smo si jih zadali v začetku leta. Brez vaše pomoči in podpore nam to prav gotovo ne bi uspelo. V prihajajočem letu vam želimo obilo zdravja, medsebojnega spoštovanja, osebnega zadovoljstva, miru in ljubezni.
Društvo Zapotok in SVS Zapotok
Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja.
* * Za prihajajoče božične praznike vam želimo, da bi jih praznovali lepo.
Zdravo, zadovoljno in srečno vam želimo leto 2016. SVS Škrilje
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam leto!
SVS Ig


SVS Iška
Kako naj vemo za pametne ideje, če nam jih ne zaupate?
Lokacija nabiralnika SVS Iška na avtobusni postaji v Iški
Vse sosede iz Iške obveščamo, da predloge za še lepše življenje v naši vasi zbiramo in obravnavamo na sestankih sveta vaške skupnosti. Opišite ali narišite težavo (in rešitev) na list ter ga vložite v pisemski nabiralnik Vaške skupnosti Iška, ki visi na avtobusni postaji v križišču, ker ste nas izvolili, da bi
izboljšali sodelovanje z občinsko upravo.
Sporočite nam svoje kontaktne podatke, če želite osebno priti na sestanek SVS.
Roman Grm, predsednik, Nataša Bučar Draksler, podpredsednica, Mojca Kučič, članica
Vaški svet vas in vaški svet Iška
želita vsem vaščanom in Občanom
srečno-, zdravo in uspešno novo leto!
Naj bodo izzivi v prihajajočem letu Za vas dosegljivi.
J
Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan, novo leto pa naj zaživi, radosti polno brez solza in skrbi.
Vesele božične in novoletne praznike vam želi SVS Staje.
Ker v vsakem letu se nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni.
-Ji*
Naj leto se staro tedaj poslovi, s SEbOJ pa odnese vse skrbi.
Vesel božič in srečno v letu 2016!
pgd brest in svs Brest*4
■
^ društva //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Da ne gre v pozabo - izdelovanje predpražnikov iz ličkanja
V Društvu za turizem kulturo in šport Iška vas smo želeli obuditi star običaj, našo kulturno dediščino, preden gre v pozabo - pletenje predpražnikov iz ličkanja. S tem smo se želeli povrniti v stare čase, ko je bilo na vasi bolj prijetno, saj smo vse delali ročno. Da pa je delo lažje steklo, smo drug drugemu pomagali, se več družili in tako je bilo prisotne več žida-ne volje in iskrivih misli.
Ko se je koruza oličkala, so ženske pobrale ličkanje in ga shranile za pletenje v dolgih zimskih večerih. Danes, ko
koruzo poberejo stroji, tudi ličkanje ostane na njivi in se je treba že precej potruditi, da lahko nabereš nekaj lepega za par predpražnikov.
Vsak izdelek se loči po tem, katera roka ga je spletla, saj ima vsak izdelovalec neko svojo posebnost. Z ohranjanjem tradicije pa je vedno zanimivo ustvarjati nekaj novega, tudi podstavek za na mizo, za vročo posodo. Nekatere gospe v Iški vasi so naredile že več deset predpražnikov, ki so tako dovršeni, da jih je že škoda postaviti na tla pred vrata. Predpražniki so lahko različnih oblik:
okrogli, ovalni, štirioglati ... Za en predpražnik je treba splesti 9 m dolgo kito. Težje delo ga je sešiti, za kar potrebuješ posebno iglo, za šivanje drete ali vrvi. Posebne igle nam je za to priložnost izdelal Jože Krašo-vec iz Podkraja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Otroci so med seboj kar tekmovali, komu je uspelo splesti daljšo kito, pa tudi odrasli so bil zelo spretni pri pletenju. Ob tem smo se zavedali, da je treba tudi stare običaje oz. obrti prilagoditi modernejšemu času. Je predpražnik dobil status darila, ki veliko
pomeni?
Naslednji korak bi bil razvoj daril za turiste, ki vedno iščejo lokalne posebnosti. Morda naslednje leto poskusimo z novimi izdelki, ki bodo pritegnili vašo pozornost.
f Marija Zdravje
Društvo TKS Iška vas se zahvaljuje Mariji Rupert, Mariji Zdravje in Mariji Kozin za pomoč pri izvedbi delavnice.
^ društva //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Ustvarjali smo iz ličkanja
Društvo za turizem, kulturo in šport Iška vas je za otroke pripravilo ustvarjalno delavnico, kjer so spretni prstki izdelovali okraske. Ob budnem očesu men-
torice so nastajali okraski za božično drevo, rožice in obeski za ključe. Ni treba veliko, da lahko napolnimo hišo z domačnostjo in naravnimi izdelki.
Poleg ličkanja pa smo ustvarjali tudi makrame, vezanje različnih vozlov debelejše vrvi v zanimive vzorce. Otroci so se lotili najprej z enostavnimi vozli, ki so sprva videti enostavni, vendar potrebuješ kar nekaj ročnih spretnosti. Izdelki pa so lahko uporabni tudi za dom.
Ker je bilo idej še veliko, smo si obljubili, da naslednje leto delavnico ponovimo.
t © Meta Jelen
Igra prepletanja prstov z vrvico
Izdelki iz ličkanja
Prijeten čas dogodkov in družinske harmonije prihaja. Želimo vam, da bi ga preživeli in doživeli v osrečujočem okolju.
«■Г
Vaš korak v novo leto 2016 naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv z upanjem na lepo prihodnost.
J
Društvo Odmev Mokrca
Društvo upokojencev Ig vabi vse po srcu mlade upokojence, da se včlanite v naše vrste. > V društvu izvajamo veliko zanimivih aktivnosti.
I 'жиШ* J* Vsem želimo vesele božične praznike ter srečno
zdravja polno in varno leto 2016.	,
Upravni odbor
Društva upokojencev Ig ?
DU IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
> t.} »^V

Društvo za * turizem, kulturo
in šport Iška vas **
* *
želi vsem občanom
ter članom društva, „	■ ^ *
da vam leto 2016prinese	** џ
nove priložnosti za nove korake, ter veliko prijetnih trenutkov, ki jih delite s prijatelji in svojimi najdražjimi!
Veselo v novo leto!
Vesel bo^JC in
S ~	/J л "
Et.v * s ■. v1; - ■ * V
Srecno novo leto
.	^ z-ff	■ V" *',- -T.
vam žejo Caus

LM
'• Vsem članom in občanom . „i, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2016!

Gobarsko mikološko društvo Ig


Spoštovani občani! л
Poslušajte, kako prijetno polnočni zvoi
zveni, ko vam srečno novo leto zaželi.
* ** ■ * ^
Naj bo težkih bitk le malo, a izpolnitev vaših sanj obilo.
Vse, kar upate, se naj izpolni, vse, kar iščete, naj se vam odkrije, -vse, kar si želite, naj se uresniči, in vse, kar v srcu čutite, se naj v osebno srečo zlije! * .
Vse lepo v letu 2016 vam želi
Turistično društvo Krim
1 Jf

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, Tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami.
(Tone Pavček)
*
Vit1*;

i MtfW ш
o *
Vesele božične praznike in SREČNO 2016 vam želi Kulturno društvo Mokrc
Vsem prebivalcem in obiskovalcem občine želimo prijetno božično praznovanje ter sladko, zdravo in marljivo leto 2016-
j
Naj medi! O : i ®
■ , -	1 ■.: IUS VfJ I u •
Čebelarji Čebelarskega društva Ig
'risrcno vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike.
Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in uspehi, naj bo preživeto v miru, zaupanju in sodelovanju.
KD Krim
^ ižanska pažarna //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
4 Na pragu novega leta naj
fam 'čas vladar' nakloni -
spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi.
Srečno 2016 in vesele praznike vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Ig.
Srečno 2016
Vsem vaščankam in vaščanom ter ljudem dobre volje v naših krajih želimo srečno in uspešno novo leto 2016.
Gasilci PGD Matena
Novo leto je topel stisk
tvoje in moje dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrte poti.
Srečno in uspešno 2016 vam želi PGD Iška vas
Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinesejo srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2016.
---.
Da bi se vam in vašim najdražjim uresničila mnoga pričakovanja,
vam želi v letu 2016
PGD Škrilje.
Staro leto že od nas odhaja, ^Mbv «a
roko novo leto nam podaja.
Energije nove nam bo vlilo,-čar življenja znova nam odkrilo. Naj pBdarffdravje va^fveseTje, osrečuje naj vas na povelje!
*"» * 1
Vesele božične praznike in
srečno novo leto vam želi PGD Kot-Staje.
^ kultura //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Pogovor z Ljerko Belak, dobitnico Borštnikovega prstana za leto 2015
Ljerka Belak je letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, prestižne slovenske nagrade za igralske dosežke, ki jo podeljujejo za življenjsko delo. Ljerka Belak je naša občanka, zato smo se odpravili k njej v vas Suša na pogovor o njeni karieri, njenem življenju pa tudi njenih vtisih o naši občini.
V
OLjerki Belak je bilo v zadnjem času, potem, ko je dobila nagrado, zelo veliko napisanega, zato samo povzemimo nekaj osnovnih podatkov o njenem življenju in delu. Rojena je bila nekaj let po 2. svetovni vojni in mladostna leta je preživela sama z mamo v skromnih raz-
Igralka Ljerka Belak
merah. Mama je umrla za rakom, ko je bilo mladi Ljerki 17 let. Vpisala se je na Akademijo za gledališče, radio, televizijo in film (AGRTF) in leta 1971 dobila prvo zaposlitev v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Leta 1993 je odšla v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je delala do svoje upokojitve. Sodelovala je tudi z mnogo drugimi slovenskimi in tujimi gledališči. Na gledaliških odrih je odigrala več kot sto vlog, poleg tega je bila aktivna na radiu (več kot 200 radijskih iger), na filmu in televiziji. Ima hčer, ki je umetnica in živi v ZDA. Danes je v pokoju, a je še vedno aktivna na mnogo področjih. Na Suši živi s svojim življenjskim sopotnikom, igralskim kolegom, dramatikom in režiserjem Bogomirjem Verasom. Poleg Borštnikovega prstana je prejela še vrsto nagrad, kot so Severjeva nagrada, nagrada Žlahtna komedijantka, Borštnikova nagrada za igro, Prešernova nagrada
mesta Celje, študentska Prešernova nagrada in še bi lahko naštevali. Pred vami je nekaj utrinkov iz najinega pogovora.
I Eno najbolj pogostih je najbrž vprašanje - zakaj igralski poklic?
Že od malega sem rada nastopala, bila v glasbeni šoli in bilo mi je samo po sebi umevno, da sem šla na akademijo in začela igralsko kariero, drugega zame ni bilo.
I Katera je vaša najljubša vloga?
Vse! Vsaka je najljubša, pa čeprav z naslednjo vlogo pride spet nova najljubša. Dober igralec ne more igrati le ene vrste vlog, ampak mora biti enkrat kraljica, drugič pa klošarka ali razbojnica. Vsaki se moraš posvetiti s svojim srcem.
I Kako izbirate vloge?
V gledališču jih določa umetniški vodja glede na po-
znavanje igralk in igralcev, vlog ne izbiramo sami.
Pa se je težko naučiti celo besedilo na pamet? Ali lahko pri besedilih kaj improvizirate?
Teksta si ni težko zapomniti, včasih sem v istem času igrala tudi 5 ali več različnih vlog in besedila znamo igralci na pamet. To zahteva veliko časa in še med počitnicami, ki jih lahko vzamemo le julija in avgusta, že razmišljamo o novi vlogi. Besedila nikakor ne smemo spreminjati, temveč se ga moramo držati. Včasih sicer na vajah predlagamo kakšno slogovno spremembo, posebej še, če gre za starejši tekst, ampak ko je tekst dokončan, ga ne spreminjamo.
IZdaj ste v pokoju, ampak še vedno aktivni. Kje vas lahko naši bralci spremljajo?
Na radiu Slovenija 1 prvi program vodim vsako nedeljo od 10.00 do 11.00 pogovorno



oddajo Nedeljsko dopoldne z Ljerko, vsak ponedeljek pa me gledalci lahko vidijo na NET TV med 21.00 in 22.00 v oddaji Dost 'mam, ki je ravno tako pogovorna oddaja v živo.
Poleg tega smo pripravili na NET TV božično oddajo z eminentnimi slovenskimi kulturnimi umetniki.
Sicer pa z mojim življenjskim sopotnikom veliko sodelujeva tudi s šolami, različnimi ljubiteljskimi skupinami in podobno. Dolgčas nama ni.
Nekaj sva povedala o vašem delu, zdaj pa me zanima, kako ste prišli na Sušo?
Naveličala sva se mesta in začela iskati hišo v mirni naravi, a vseeno dovolj blizu Ljubljane, kjer bi bivala zadnji del svojega življenja. Na koncu sva našla tole brunarico na Suši in jo najprej temeljito preuredila, tako notranjost kakor tudi okolico. Zasadila sva vrt s sadnim in okrasnim drevjem, jagodičevjem, imam pa tudi zelenjavni vrt, kjer pridelam vse razen krompirja. Za krompir je premajhen in ne bi ostalo prostora za nič drugega.
Tu uživam v naravi, to je moja druga ljubezen. Na vrtu imam svoje kotičke, zelo bogato obrodijo borovnice, pa ribez, tudi kaki lepo dela in še marsikaj dobrega zraste. Obožujem buče, ampak pri meni ne obrodijo dobro, najbrž je premalo sonca. Najino hišico je nekdo poimenoval Vila Čira Čara po Piki Nogavički in včasih se tudi sama počutim kot Pika, veliko sem bila sama za vse v svojem življenju, in če ne bi bila močna kot Pika, ne bi zdržala.
I In kako je na Suši, se razumete s sovaščani?
Z večino zelo dobro, z nekaterimi pa tudi ne, ampak saj to je tipično slovensko, ljudje smo si pač različni. Marsikdo z veseljem priskoči na pomoč, nekateri pa naju še vedno, po 12 letih kar sva začela, gledajo kot prišleke, tujce ... Tu bi uporabila pregovor Vsaka šola nekaj stane.
I Kaj pa Občina Ig?
Z županom Janezom Cim-permanom se zelo dobro razumemo, rekla bi, da smo iz iste jate, imamo skupno ljubezen do gledališča. Župan me je tudi počastil z obiskom na po-
delitvi Borštnikovega prstana, na kar sem zelo ponosna. Bila sva na premieri igre, ki jo je re-žiral na Golem, sama sva sodelovala pri proslavi na Golem, na osnovni šoli Ig bomo pripravili predstavo, pogosto sem v Centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Dolf-ke Boštjančič v Dragi in tako dalje, poskušava se vključiti v življenje občine, kjer živiva in so naju prijazno sprejeli.
I So vas iz naših ljubiteljskih gledaliških skupin že povabili k sodelovanju?
Zaenkrat še ne, če pa bo kdo prišel, se bova z veseljem odzvala vabilu, saj oba zelo pogosto sodelujeva s takimi skupinami. Opažam, da je ljubiteljsko gledališče v okolici Ljubljane manj razširjeno, kot pa na primer na Štajerskem, kjer se mi zdi, da ima skoraj vsaka vas svojo skupino. Kultura bogati narod in prav škoda je, da namenimo v naši državi za kulturo tako malo denarja.
IV življenju vam ni bilo vedno lahko, se to pozna tudi pri vaši dobrodelnosti?
Seveda, trudim se poma-
gati, največ sodelujem z Ani-to Ogulin iz Zveze prijateljev mladine in podpiram predvsem družine z otroki, ki so v finančni stiski. Praktično ves denar, ki ga zaslužim poleg pokojnine, gre v te namene.
I In če bomo imeli kakšno dobrodelno prireditev v naši občini?
Kar pokličite me!
I Kaj bi svetovali mladim, ki bi radi šli po vaši poti?
Seveda, kar pogumno, če jih to veseli. V življenju moraš delati to, kar te veseli in imaš rad, temu se moraš posvetiti z vsem svojim srcem, seveda pa te čaka veliko dela in odpovedovanja, vsaka pot je naporna. Vendar velja, da če se odločiš, da boš nekaj dosegel in za to trdo delaš, boš prišel na svoj cilj!
O tem in onem sva klepetala še kar nekaj časa, sogovornica je polna energije in iskrivosti, iz nje žari ljubezen do življenja, narave, kulture in nasploh lepega.
^ Matjaž Zupan ßS Arhiv Ljerke Belak
Uspešna udeležba na Ex tempore Podoba Ljubljane
Na 35. Ex tempore Podoba Ljubljane, ki ga vsako leto organizira Društvo likovnikov Ljubljana pod pokroviteljstvom Z KD L, JSKD OI Ljubljana in občine Ljubljana, sta se prijavila in z likovnimi deli uvrstila na razstavo dva člana Likovne skupine Društva Fran Govekar Milan Šubic in Zdenka Vinšek. Milan Šubic je prejel drugo nagrado strokovne žirije. Ob tem dosežku mu izrekamo čestitke!
Odprtje razstave izbranih del je bilo 25. 11. 2015 v svečanem vzdušju ob boga-
tem kulturnem programu, razstavo je odprl župan Zoran Jankovič. Razstava je na ogled v zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana (Mestni trg 1) do 7. januarja 2016. Hkrati poteka tudi razstava likovnih del članov Društva likovnikov Ljubljana ob njihovem 45. jubileju. Vabljeni na ogled.
to)
4 ' DRUSTVO
FRAN GOVEKAR IG
f Zdenka Vinšek
Vabimo vas na
65.	Govekarjev večer
v ponedeljek, 21. decembra 2015, ob 19.00 v Knjižnico Ig.
V kulturnem programu bomo prisluhnili poeziji in prozi o barju. Razstavljali bodo slikarji likovne skupine DFG s skupno razstavo z naslovom Letni časi na barju. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2016.
66.	Govekarjev večer
v ponedeljek, 18. januarja 2016, ob 19.00 v Knjižnico Ig.
Marjeta Žebovec bo predstavila pisatelja in duhovnika Janeza Jalna ter še posebej njegovo povest Bobri. Prebrali bomo nekaj odlomkov. Razstavljali bodo slikarji naše likovne skupine na temo koliščarji.
Razstava bo na ogled do 12. februarja 2016. Vljudno vabljeni!
m
''—'DRUfTVO
^ kultura iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
64. Govekarjev večer
Ob državnemu prazniku, posvečenemu Rudolfu Maistru
»Slovenec sem ...« je uvodoma zadonela pesem iz grl Moškega pevskega zbora Ig v ponedeljek, 23. 11. 2015 v knjižnici na Igu. Kulturni večer je bil skrbno spleten venček proze, pesmi, poezije in likovne govorice.
V srcih občinstva je dogodek obudil čustva domovinskega in zgodovinskega ponosa ter spoštovanja slovenske besede v literaturi in zborovski pesmi. Moderatorka večera je bila Alenka Jeraj, ki je tenkočutno prebirala pesmi Rudolfa Maistra.
Gostja večera Marjeta Žebovec, profesorica slovenščine in dipl. etnologinja, ki raziskuje in piše zlasti o spregledanih literatih v času med obema svetovnima vojnama, je obširneje predstavila zanimivosti iz življenja Rudolfa Maistra. Predstavila je tudi knjigo Bojevnik, spomini vojnih veteranov 1. sv. vojne, kjer je ponatisnjeno poročilo generala Maistra o dogodkih novembra 1918. Moški pevski zbor je zapel več narodnih domovinskih pesmi, za konec ponarodelo Oj Triglav, moj dom.
Na kratko o Rudolfu Maistru
Rudolf Maister je bil eden redkih Slovencev, ki je znal ukrepati kot general državotvorno in uspel priboriti velik del slovenske zemlje na severu vključno z Mariborom z znamenito ofenzivo 23. 11. 1918. Rojen je bil 29. marca 1874 v Kamniku. V osnovno šolo je hodil v Mengšu in v Kranju, nižjo gimnazijo je končal v Kranju, 5. in 6. razred gimnazije pa je obiskoval v Ljubljani. Že v četrtem razredu nižje gimnazije je začel pisati leposlovne sestavke in izdajati dijaški list Inter nos. Pisal je predvsem pesmi, jih objavljal v celjski Vesni, Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Slovenskem narodu in drugje. Kot dijak v Ljubljani je bil član
skrivnega dijaškega literarnega društva Zadruga, se družil z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Otonom Župančičem, kasneje s Simonom Gregorčičem, Jankom Glazerjem in drugimi. Kot kadet je uporabljal psevdonim Vuk Slavič, kot častnik največkrat Vojanov. Pesmi so večinoma ljubezenske, nekatere vasovalske, hudomušne in domovinske. Leta 1904 je izdal pesniško zbirko Poezije.
1894 je na Dunaju končal domobransko kadetsko šolo. Služboval je v Ljubljani, Celovcu, Brucku, Przemyslu, Celju, Gradcu in v Mariboru. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergerjevo iz Logatca. Po daljši bolezni ni bil sposoben za vojaško delo na fronti, kot major je med 1. svetovno vojno služboval v Maribor in se družil v Narodnem domu z zavednimi Slovenci.
Prva svetovna vojna je zapustila močno sled v njegovih pesmih. Bil je rahločuten člo-
Vprašanje
Letos pa zgodaj sveti Bog Oče v goste šent Jurja nam je poslal!
Iskro zakadil mladi se Jurij v hrib in travnik je z lipicancem, gori na Kumu šele obstal.
Kamor udarila zlata je podkev, viknil iz zemlje sladek je smeh, s smehom pa cvetje, s cvetjem veselje, da se je samega gorkega upa srce topilo v trpečih ljudeh.
In so zapeli zvončki srebrni, kakor nikoli nikjer ne pojo, in zatrobile trobentice zlate. Kaj pač ve trobite, kaj vi zvonite letu šestnajstemu? -Mir al' vojsko?
vekoljub, dober vojaški taktik in želel je doseči pravice slovenstva s čim manj prelite krvi.
Najpomembnejša dejanja je Maister opravil v prevratnem času, v letih 1918 in 1919, v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Njegovo poročilo o dogodkih v Mariboru 1. novembra 1918 je bilo objavljeno v glasilu Bojevnik. V času priprav na plebiscit je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. Leta 1921 je bil predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev
z Italijo. Leta 1923 je bil upokojen. Po upokojitvi je general Maister v Mariboru sodeloval pri organizaciji slovenskega kulturnega življenja. V zrelem obdobju je napisal več domovinskih in vojnih pesmi, ki so izšle leta 1929 v zbirki Kitica mojih. V tej zbirki sta objavljena tudi cikla Maistrove pesmi, ki sta jih navdihnila prva svetovna vojna. General Maister je umrl 26. julija 1934 na Uncu, pokopan je v Mariboru.
V Društvu Fran Govekar Ig smo zbrani
FRAN GOVBCAK IG ustvarjalni, veseli in nasmejani ljudje. Ker uživamo v igri in pesmi, želimo to dati tudi vam. Veseli smo, če vas s svojimi predstavami nasmejimo, razveselimo, vas spodbudimo k razmišljanju. Hvala vam, da ste naši zvesti bralci, poslušalci in gledalci. Hvala, ker smo zaradi vas vedno boljši.
Želimo vam mirne decembrske dni z vonjem cimeta in pobeljenimi travniki, mirne in	^
blagoslovljene božične praznike, ponosno г ^ praznovanje dneva samostojnosti in	r p "
enotnosti, v novem letu pa iskrivih idej, Г г r zdravja, vedoželjnosti in mnogo lepih,	r c
nepozabnih trenutkov. Tudi z nami. Srečno!	,
Društvo Fran Govekar Ig '> <л


Razstava Julijane Peršič
Zadnji del večera je potekal med Alenko Jeraj in slikarko Julijano Peršič predstavitveni pogovor. Slikarka izhaja iz Šempasa, po študiju ekonomije se je zaposlila v Ljubljani, družino si je ustvarila na Igu, kjer živi. Njen talent je odkril že v otroštvu profesor Rafael Nemec. Vedno je rada risala, in občudovala slikanje profesorja, pa ji je podaril rabljene oljne barve, da je še sama uživala v slikanju z njimi. Življenjske okoliščine ji niso dopuščale
študij na likovni akademiji, tako je ta dejavnost ostala nekaj let le latentna želja. Po upokojitvi je ostalo več prostega časa in Julijana ga je usmerila v slikanje.
Najljubša likovna tehnika je še vedno olje na platno, zadnja štiri leta pa se ukvarja tudi z akvarelom, za katerega se je navdušila ob obiskovanju delavnic v Likovni skupini DFG. Slikarka slika v realistični podobi. Doslej je imela že več samostojnih razstav, redno sodeluje na vseh društvenih raz-
stavah in na razpisih Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prejela je že več priznanj. Do zdaj je sodelovala na vseh ko-liščarskih dneh in ima v ateljeju serijo slik o koliščarjih.
Tokratna razstava obsega štiri sklope: portret, arhitektura, tihožitje, narava. V bogatih barvnih kombinacijah nas slikarka popelje v mestne, kraške vedute, obmorske in gorske vedute. V šopku cvetja se razbohoteno poigrava svetloba, z ene od gorskih slik nas hudomušno gleda krava. Kako
lep je naš podzemni svet, nas prepriča slika Škocjanskih jam. Da slikarka obvladuje vodo in akvarelne barve, nas prepriča akvarelna slika Pogled na Ig. Na začetku galerijskega prostora pa obiskovalca pozdravi čudovit tonski akvarel portret Rudolfa Maistra.
Razstava bo na ogled v knjižnici do 18. 12. 2015.
to)
^DRUŠTVO
Zdenka Vinšek
ŽPZ Ig z novo zborovodkinjo
Ženski pevski zbor je 10 let vodil zborovodja Iztok Petrič. Spomladi nas je presenetil z novico, da zapušča zbor in naš zadnji skupni nastop je bil letni koncert meseca maja na Golem. Spraševale smo se, ali bo zbor obstal in nadaljeval z delom pod vodstvom novega zborovodje, če nam ga bo uspelo dobiti.
V akcijo je stopila Mateja, svoje sodelovanje je ponudila mlada glasbenica in zboro-vodkinja Kristina Cotič in septembra smo že začeli vaditi za novo sezono. Zdi se mi prav, da jo v nekaj stavkih predstavim tudi bralcem. Svojo glas-
beno pot je začela v Glasbeni šoli v Sežani, udeleževala se je mednarodnih klavirskih tekmovanj, leta 2007 je bila soustanoviteljica godalnega kvarteta s klavirjem. Leta 2012 je z odliko končala študij klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Udeležuje se klavirskih semenarjev, seminarjev vokalne tehnike, sodeluje z zbori Jacobus Galus iz Trsta, MePZ Cominum in Komornim zborom Ipavska. Je zborovodkinja pevskega zbora Repentabor, v rojstni Škrbini vodi cerkveni pevski zbor in je tudi organistka, od letošnje jeseni pa je njen tudi ŽPZ Ig. Zdaj je vpisna v 2. letnik štu-
ZPZ Ig
© Alenka Jeraj
dija glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2012 pa obiskuje tudi Orgelsko šolo.
Po dveh mesecih vaj smo 7. novembra v Iški vasi preredile prvi koncert zborovske glasbe pod vodstvom nove zboro-vodkinje. Zapele smo pesmi z našega starega koncertnega repertoarja: Zapojmo pesem, Čej so tiste stezice, Tam na vrtni gredi, Sonce ljubo, Po jezeru bliz' Triglava, Šmentana muha, Ne čakaj na maj in Moje orglice, v katere je zborovod-kinja vnesla novo svežino.
Kot gostje prireditve so se predstavile pevke ŽPZ Petrol z zborovodjem Lovrom Fre-lihom. Zbor obstaja že 37 let, njihov program je raznovrsten: narodne pesmi, skladbe renesanse, živalske pesmi, božič-no-novoletne kolednice, priredbe skupine Abba in druge. Predstavljajo se na festivalih, revijah in tekmovanjih, kjer je bil zbor že večkrat nagrajen.
Poslušali smo skladbe: Pueri hebraeorum, Salve regina, La-udate dominum, Ave Maria, Cantate domino, Kraljička, Mrtvaška kost in Dajte novici na kolač, s katerimi se tudi predstavljajo na tekmovanjih. Z navdušenjem smo prisluhnili njihovi izvedbi. Želimo si, da bi nekoč tudi ŽPZ Ig dosegel tako kakovost. Zbora sta se od poslušalcev poslovila s skupnima skladbama Čuk se je oženil in Zdaj smo delo dokončali.
Lahko rečem, da smo pevke dobile nov zagon in z velikim veseljem se udeležujemo vaj. Želimo si, da bi zborovska glasba pritegnila in navdušila še več ljudi. Prijazno vabljeni na naše prireditve, v katere je vloženo res veliko truda pevk in znanja ter zagnanosti zborovodje.
'—'DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
Emilijana Meglič
Teden slovenske hrane na OŠ Ig
V tednu slovenske hrane se je bilo na naši šoli veliko dogodkov, projekt smo končali v petek, 20. 11. 2015, s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
k
V ta namen so učenci četrtih in petih razredov pod mentorstvom razredničark izdelovali plakate, slike, stripe, pogrinjke ter pisali zgodbice in pesmi. Svoje likovne, literarne in pesniške izdelke so predstavili na razstavi v pritličju matične osnovne šole. Učenci šestih razredov so pri pouku gospodinjstva in krožka prehrana kuhali mlečne jedi, primerne
za zajtrk.
V petek, 20. 11. 2015, so prvo šolsko uro učenci prisluhnili zanimivi in poučni radijski uri, ki jih je seznanila s pomenom zdravega in kulturnega prehranjevanja. Nekateri učenci so prebrali svoje pesmi, trije učenci pa so zaigrali na violino in kitaro ter zapeli. Prisrčen je bil nastop prvošolčkov. Radijsko oddajo je pripravila Barbara Simčič z učenci.
Kuhali smo mlečne jedi
Sadje	Zajtrk
Pomaranče, jagode in slive,	Zjutraj, ko se zbudim,
se mi zdijo prav res fine.	si zajtrk hitro naredim in
Ko razrežeš jih na kose,	v šolo spet hitim.
hitro daš jih vase.	Pri pouku rada v mislih se
	utopim,
Sočni, sladki, slastni so okusi,	a kljub temu se veliko
res so všeč mi ti občutki.	naučim.
Jabolko, rozine in maline,	Lara Schwarz, 5.
vse se zdijo mi prav fine.	
Ko razrežeš jih na kose,	
hitro daš jih vase.	
Zarja Dostal, 5. b	
Sledil je zajtrk. Zajtrkova-li smo črni kruh, maslo, med, mleko in jabolka, vse slovenskega izvora. Sredstva za nakup živil je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Vse te dobrote so pridelali kmetovalci v našem domačem okolju.
Učence prve triade na centralni šoli, na podružnični šoli Golo in v Tomišlju so po zajtrku obiskali čebelarji. Učenci podružnične šole Golo so dan obeležili kulturno, naravoslovno in kulinarično.
Zelo zanimiv zajtrk so imeli učenci na podružnični šoli Tomišelj, saj jih je obiskal župan Janez Cimperman. Najprej se je malce pogovoril z otroki, potem pa so mu učenci pripravili krajši nastop, nad katerim je pokazal navdušenje. Sledilo je zajtrkovanje v prijetnem vzdušju.
Tako kot že vrsto let je tudi letos kmetija Strle iz Iške naši šoli podarila okusno domače mleko. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo družini Strle za podarjeno mleko.
Ш Vilma Trošt Stenovec
Obisk čebelarjev
Osnovna šola Ig
Tradicionalni slovenski zajtrk
Ze ob osmih in še nekaj minut so nas kuharice v šoli pogostile s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Med, mleko, maslo, jabolko in kruh. Kaj je boljše od tega?! Učence prvih razredov so kot vsako leto obiskali čebelarji. Nekateri otroci so imeli srečo in so od čebelarjev dobili kozarec medu. No, pred vsem tem smo imeli radijsko uro. Naši sošolci in učenci višjih razredov so si izmislili pesmice in povedali nekaj dialogov. Ker je zajtrk tradicionalni, ga ponovimo vsako leto in upamo, da bodo občutek domačnosti tako kot mi, doživele tudi prihodnje generacije.
Tijana Nešović, 6. b
Dežurni učenci smo prinesli zajtrk, ki je pomemben obrok, saj poveča koncentracijo in nam pomaga, da lažje dočakamo malico. Po zajtrku, ki je za vse učence zastonj, smo imeli pouk. V spodnji avli pa smo si lahko ogledali razstavo izdelkov učencev razredne stopnje posvečenih hrani.
Maria Praznik, 6. b


Tradicionalni slovenski zajtrk na podružnični šoli Golo
Kot vsako leto smo na novembrski petek, na podružnični šoli Golo, izvedli kulturni dan, Tradicionalni slovenski zajtrk. Že na začetku dneva sta nas obiskala člana Čebelarskega društva Ig in nas, podkrepljena s pripomočki, popeljala skozi življenje in delo čebel. In kot vsako leto do sedaj, sta nam pripravila tudi sladko preiskušanje različnih vrst medu, katere so otroci z veseljem okušali in pri tem vidno uživali. Kaj bi tudi ne.
Prav med je bila rdeča nit v nadaljevanju našega dneva, ki smo ga nadaljevali s pripravo medenega peciva, ki so ga po odličnih receptih od začetka do konca, izpeljali učenci in učenke drugega in tretjega razreda. Da pa ne bo zvenelo vse preveč sladko, so nam učenci prvega razreda pripravili sadna nabodalca in naraven sok, kar pa ni bilo tako enostavno. Sadja je bilo ogromno in vse je bilo potrebno očistiti, olupiti, stisniti, ... za številčno skupino učencev podružnične šole je bil to pravi izziv. In kje je
Aktivnosti na POS Golo		
		
sedaj tukaj kultura - če smo ga poimenovali kulturni dan. Pri nas je bila prav pri vsaki temi, vsakem delu, ki smo ga skupaj opravili. Med delom se je pelo, ko smo čakali, da se speče, smo celo pesnili, reševali uganke, se pogovarjali o pomenu hrane, ki je pridelana v Sloveniji, o prednostih, ki jih
zagotovo imaš, če hrano, ki jo uživaš, lahko pridelaš sam. In za konec. Ja, sledila je sladko -sadna nagrada - rezultat našega truda, naših pridelovalcev z domačega vrta. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali pri obogatitvi kulturnega dne.
P etra Berlisk
Od čebelarjev smo izvedeli veliko novega.
Kruhova pripoved (domišljijski spis)
Nekega dne, v majhni, majceni hiški, je živela babica Tilda, ki je imela štiri vnučke. K njej so vnuki radi prihajali med počitnicami. Najmlajši vnukinji je bilo ime Tonka, potem Anica, Toni in Kian.
Učiteljica je za domačo nalogo naročila, da morajo speči kruh. Ker so otroci živeli v mestu, niso vedeli, kako se speče kruh.
Drin, drin, zvonec je zazvonil! Tonka, Anica, Toni in Kian so stekli na avtobus, ki je odpeljel k babici v Sončnično dolino. Babica jih je že nestrpno čakala, potem pa je nekdo potrkal po vratih.
»Vnuki so,« je babica vriskala od veselja! Vnuki so vstopili. Babica je v krušni peči že imela kruh. Ko se je spekel, so otroci samo gledali in vohali, kako diši. V hipu so ga pojedli. Naslednji dan pa so se potrudili in ga sami, z babičino pomočjo, spekli.
Domača naloga je bila opravljena in počitnice so se končale. Otroci so se poslovili od babice Tilde in avtobus jih je odpeljal domov. Babica pa je ostala sama in še naprej pekla kruh.
Ajda Palir, 5. b
Sem pirin kruh. Na polici v pekarni sedim že nekaj ur. Da
sem pristal na polici za kruh, so me naprej zmleli v pirino moko. Potem so iz mene zamesili testo. S pomočjo prijatelja kvasa sem hitro vzhajal. Nato so me dali v krušno peč, kjer so me spekli. Pečen sem pristal na polici, kjer čakam, da me kdo odnese domov. Poleg mene so sedele žemljice, ajdov, koruzni in rženi kruh. Nedaleč stran so sedele debele kajzerice.
Kmalu zaslišim glas, ki je spraševal prodajalca o pirinem kruhu. Prodajalec je stopil k moji polici, me dal v vrečko in me predal stranki, ki me je kupila. Doma me je gospod, ki me je kupil, dal iz vrečke, narezal salamo in sir ter naredil sendvič. Moj ostanek je pospravil v vrečko in me shranil za naslednji dan za zajtrk. Sedaj me je namazal z maslom in medom. Po končanem zajtrku je zmanjkalo tudi mene.
Bine Pirc, 5. b
Slovenski tradicionalni zajtrk
V tednu od 16. do 20. novembra smo v Vrtcu Ig izpeljali vseslovenski projekt Slovenski tradicionalni zajtrk. V okviru projekta smo se pogovarjali o medu, čebelicah, zdravi prehrani in pomenu gibanja.
Obiskala nas je živilska
tehnologinja Anja Lepen. Z njo smo se naučili pravilnega umivanja rok in sestavili najnovejšo prehransko piramido. To za nas ni bila težka naloga, saj o tem že veliko vemo. Kljub temu se včasih težko upremo bombonom in sladki pijači. Vemo, da to ni zdravo! Temelj
prehranske piramide, ki je gibanje, pa nam gre zelo dobro od rok in nog. Težko smo namreč pri miru in ves čas tekamo, skačemo, plezamo .
Teden smo končali s tradicionalnim slovenskim zajtrkom in obiskom čebelarjev. Ti so nas prijetno presenetili
in nam zelo prikupno predstavili življenje čebel, čebelje izdelke in čebelarjevo delo. Prinesli so nam različne vrste medu, da smo se za konec malce posladkali.
t Vrtec Ig
Učenci PŠ Tomišelj o prenovljeni šoli
Komaj smo čakali, da pridemo v prenovljeno šolo, in novembra se je to res zgodilo. Navdušeni smo bili nad novima učilnicama, kabinetom, ki ga do zdaj sploh nismo imeli, in tudi straniščem. Imamo tudi nove mize, stole in omare. Zelo radi delamo različne izdelke, da bo šola še bolj popolna. Vau, res je super! Meni je res čisto vse všeč, tudi naša učiteljica Slavi, ki nas veliko nauči.
Lina Novak Franetič, 3. razred
Ra
s
soboto in nedeljo bi rada preživela v njej. Vesela sem, ker imamo zdaj tudi nove prostore. Rada imam novo šolo. Želim, da bi se imeli fajn. Hura! Nikoli več nočem stran od šole.
Brina Petelin, 2. razred
V
si smo bili veseli, ker smo končno spet prišli v našo prenovljeno šolo. Zelo je lepa. Všeč mi je. Rada hodim v šolo, ker se zelo zabavam in imam veliko prijateljev in prijateljic
ter zelo dobro učiteljico. Tudi
najboljši prijateljici imam v šoli. Laura Mavec, 2. razred
N
estrpno sem pričakoval, da se vrnemo v našo šolo. Že lani sem vedel, da bo šola lepša. Zdaj pa je prenovljena. V naši učilnici imamo lepo rdečo steno. Tudi naši izdelki jo že krasijo. Hura, zdaj smo spet v naši šoli.
Aljaž Krašovec, 3. razred
V naši šoli je krasno,
ker se igramo glasno.
Zdaj že računati in pisati znam,
in s tem večje znanje imam.
Brina Petelin, 2. razred
V šolo s torbo grem
in igračo včasih s seboj vzeti smem.
Zjutraj se učim
in potem nalogo naredim,
nato se gremo ven igrati,
potem pa me pridejo starši iskati.
Brina Petelin, 2. razred
Lepa šola je naša tomišeljska šola.
Vsa prenovljena in obnovljena
in čisto za nas narejena.
Res lepo v tako šolo je hoditi
in se tam učiti.
Dolgo smo čakali nanjo
in prav zares zdaj z veseljem hodimo vanjo.
Maj Kušar, 2. razred
Naša šola je kot nova,
učenci v njo radi hodimo vsi,
učiteljica Slavi pa pred tablo blesti.
Znanje nam daje,
znanje zahteva,
šola pa posluša
in v njej odmeva.
Šolski zvonec že zvoni,
zdaj pa se mi domov mudi.
Martin Scheicher, 2. razred
Naša draga stara šola je prenovo dočakala. Vrtali so vanjo, tolkli in zidali, kable nove napeljali, mi pa se vse počitnice igrali, da polepšano bi šolo dočakali. Stena rdeča je kot jabolko, tla pa siva kot nebo. Res je lepa šola naša, povejte vsakomur, ki vpraša.
Leja Gorenčič, 2. razred
V prenovljeno šolo smo prišli, zgodbice smo pisali. Učili se, računali n si med seboj pomagali. Pesmice smo peli in ustvarjali, pa tudi veselo žurali, ker so šolo polepšali.
Lina Novak Franetič, 3. razred
to)
v 'dauStvo v
FRAN GOVEKAR IG
Veselje v prenovljeni šoli
Če rad/-a nastopaš, imaš bujno domišljijo, rad/-a poješ, plešeš in se zabavaš, povabljen/-a, da se pridružiš
DRAMSKO-LUTKOVNI SKUPINI Društva Fran Govekar Ig
(prva triada OŠ). Vaje bodo vsak petek od 14.30 do 15.30 v Medgeneracijskem centru (Troštova ulica 5) na Igu. Prijave na e-pošto: info@dfg.si ali GSM: 051/211-906. Skupino bosta vodili Mateja Jere Grmek in Božena Števančec.
Vabljeni!


Naravoslovni dan v 7. razredu
V ponedeljek, 23. 11. 2015, smo imeli učenci 7. razredov naravoslovni dan na temo varna raba interneta in pozitivna samopodoba ter stres.
Gospod Marko nam je začel predavati o varni rabi interneta. Izvedeli smo veliko novih stvari. Nekatere aplikacije, ki si jih naložimo na svoje tehnične naprave, so zelo ško-
Delavnica o varni rabi interneta
ßl Barbara Flajnik
dljive, saj si hkrati naložimo tudi številne viruse. Vse slike, ki jih objavimo na spletu, se shranijo in jih je nemogoče izbrisati iz Googla, saj se shranijo in naredijo več kopij. S tem imamo lahko v prihodnosti probleme, ko na primer iščemo službo, pa nas dohitijo neumnosti iz mladosti. Poleg predavanja nam je pokazal nekaj videoposnetkov, ki so bili zelo zanimivi.
Po malici smo se preselili v drugo učilnico in z diplomirano medicinsko sestro Tejo začeli novo delavnico. Posedli smo se v krog, se predstavili, tako da smo povedali svoje ime in žival na črko našega imena. Potem smo dobili list, na katerem so bile napisane povedi, in izbrati smo morali tri, ki so nas opisovale. Iz teh treh smo potem izbrali eno, ki nas je najbolj opisala. Nato
smo dobili list, na katerega smo se podpisali, in ga podali sosedu na našo desno stran. V nadaljevanju smo za vsakega sošolca napisali eno dobro lastnost. Sledil je list s situacijami in za vsako smo morali napisati čustvo in dogajanje v telesu ob tej situaciji. Na koncu nam je predavateljica pokazala dihalno vajo, ki pomaga pri sproščanju, kadar smo pod stresom.
Na koncu naravoslovnega dne smo napisali še poročilo. Na naravoslovnem dnevu smo zvedeli veliko novega o rabi interneta, pri socialnih delavnicah pa smo se kar zabavali in se naučili, kako se spopasti s stresom.
f Teja Sokalič, 7. b
Tehniški dan v 9. razredu
Tehniški dan je bil razdeljen na dva dela: prvi dve uri smo imeli predavanje na temo prometna varnost, ki ga je izvajal inštruktor iz AMZS. V njem smo izvedeli, kaj je varnost. Predstavil nam je nevarnosti na cesti, kako se
jim čim lažje izognemo: tako, da ne uporabljamo telefona med vožnjo, vozimo počasneje, upoštevamo prometne znake, se osredotočimo na vožnjo, če smo pešci, pa previdno hodimo čez cesto, smo pozorni na avto oziroma voznika.
Predavanje o prometni varnosti
Barbara Flajnik
Predstavil nam je tudi njihov poligon, kjer lahko opravimo varnostni izpit. Povedal nam je nekaj stvari o gumah, ogledali smo si nekaj posnetkov avtomobilskih nesreč.
V drugem delu nam je predavatelj iz Safe.si predaval o varni uporabi mobilnega telefona. Povedal nam je, kakšnih fotografij ne smemo objavljati na internetu, kaj lahko naredimo, če nas nekdo izsiljuje za fotografije, razlagal nam je o dobrih in slabih straneh pametnega telefona, kako se rešiti iz zapletenih situacij, če nekdo objavi tvoje fotografije na spletu (neprimerne). Na koncu nam je razdelil listke s slabimi situacijami, ki se ti lahko zgodijo na internetu, in potem smo morali vprašati sošolce/sošolke, kaj bi oni naredili, če bi se znašli v podobnih situacijah. Po tem smo listke prebrali in se pogovorili, kaj bi naredili ostali.
f Iza Ule, 9. a
Jesen
Jeseni listje odpada, kostanj pa zori, učenci v šolo gredo in se nasmejejo.
Potoček
Potoček čez goro teče, mama potico peče, ko pa potica spečena je, mama v službo gre.
Očka pride domov, v juho strese sol, ko pa jo poje, dobre volje je.
Ko pa šole je konec, mama juho zlije v lonec, očka pride domov, juho poje napol.
Darja Mikić Cerovac, 5. c
^ kotiček za mlade iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Športni dan, z jesenskim soncem obsijan
V cerkvi sv. Mihaela
Spoznavali smo okolico naše šole.
V petek, 6. novembra, smo se učenci PŠ Iška vas z učiteljicami odpravili v sprva megleno jutro proti središču vasi. Pri cerkvici svetega Mihaela nas je pričakala Hanina babica. Hana nam je z velikim ključem odklenila cerkev, gospa pa nam je predstavila zaklade naše kulturne dediščine. Nismo vedeli, da smo tako arheološko bogati!
Nadaljevali smo proti Iški, kjer se nam je pridružila Borova babica s piškoti. Malo naprej smo pri Nežini babici dobili čaj in pojedli piškote, da smo
se okrepčali pred vzponom, Neža pa nam je pokazala njihove domače živali. Medtem je megla dvignila svojo zaveso in prikazala se je čudovita pokrajina, obsijana s soncem!
Vzpon je bil za večino ravno prav strm in dolg, le posamezne učenke s pretežkimi nahrbtniki ali s šibkejšo vzdržljivostjo so imele nekaj težav. Hanina babica nam je pokazala luknjo, v katero se meče kamenčke za srečno pot. Do Benkotove luknje pa se zaradi obilice odpadlega listja, ki je šumeče prekrivalo gozdna tla, nismo podali. Pri
križu smo med malicanjem prisluhnili poročilu o skrivnostnih dogodkih, ki so se v preteklosti zgodili v bližini. Po malici smo se v nekaj minutah povzpeli do ceste, s katere smo že lahko videli Gornji Ig, tam smo se fotografirali.
V dolino smo odkorakali sprva strumno, šušteče listje ob robu ceste se je glasno drobilo pod veselimi koraki. Ko smo se odcepili na gozdno pot, nekdanjo cesto, smo se s previdnim stopanjem urili v spretnostnem premagovanju naravnih ovir, ki jih je priskrbel žledolom. V dolini sta nas
s čajem in pecivom pričakali še Nejčeva babica ter gospa Katarina in domače živali nam je predstavil še Nejc. Ko smo se vrnili v šolo, nas je že čakalo šolsko kosilo, ki smo ga z užitkom pojedli. To je bil res čudovit športni dan! Ponovno se zahvaljujemo Hanini babici, da je bila naša turistična vodnica. Tudi preostalim babicam in gospe Katarini najlepša hvala za družbo in pogostitev!
0 Učenci in učiteljice PS Iška vas Dominika Jereb Skrt
Poraba denarja, ki ste ga prispevali staiši
Na OŠ Ig in na podružnicah v To-mišlju, Iški vasi in na Golem smo imeli običaj, da smo okrog novega leta organizirali prodajo voščilnic in drugih drobnih izdelkov, ki so jih otroci izdelali v podaljšanem bivanju.
Vsako leto ste starši z nakupi prispevali k večanju kupčka denarja in letos smo se odločili, da zbrani denar porabimo za igrače, ki jih otroci potrebujejo v podaljšanem bivanju v razredu ali na igrišču.
Naj omenimo, da je vseh skupin podaljšanega bivanja kar devet na Igu in tri na podružnicah.
Tako smo letos denar, ki se je nabiral zadnjih nekaj let v vsoti 856,09 evrov, porabili tako:
Lego kocke	315,77 EUR
Igra Perplexus	119,40 EUR
Šah	38,80 EUR
Hodulje	82,52 EUR
Gumitvist	16,63 EUR
Lesene miselne igre	63,14 EUR
Mehke žoge in hama perlice	144,82 EUR
Rubikova kocka	15,95 EUR
Baloni na elastiki	46,08 EUR
Frizbi iz pene	12,98 EUR
Otroci so nad igračami navdušeni, tako da se Aktiv podaljšanega bivanja zahvaljuje vsem staršem, ki ste kdaj finančno podprli izdelke, ki so jih otroci naredili po pouku.
P Aktiv podaljšanega bivanja


Kulturni dan
Rastem s knjigo in ples
Rastem s knjigo
© Nataša Skočir Renesančni plesi
© Brigita Stropnik
Peš smo se odpravili v krajevno knjižnico, kjer smo se usedli in poslušali predstavitev, ki jo je izvedla knjižničarka, in sicer o različnih knjigah. Razlagala nam je o modernih knjigah, ki se najdejo tudi na internetu. Zaradi interneta namreč knjig ne uporabljajo več toliko kot nekoč, kar ni dobro, je še dejala. Pokazala nam je tudi spletno stran, kjer lahko z interneta kupimo knjige. Pozneje smo vsi dobili nalogo. Vsi smo dobili naključni listek, na katerem je pisalo ali ime knjige ali ime avtorja ali pa leto izdane knjige. To smo morali poiskati na internetu. S sošolcem Nej-cem sva dobila knjigo Origami, tako sva odšla v knjižnico
in jo poiskala tako, da sva našla številko police, na kateri je knjiga, in jo poiskala. Vzela sva jo in pokazala učiteljici ter ji obenem razložila, kako sva jo našla. Podobne naloge so dobili tudi moji sošolci. Na koncu smo vsi dobili knjigo Iskanje Eve pisatelja Damijana Šinigoja iz programa Rastem s knjigo.
Ko smo krajevno knjižnico zapustili, smo se odpravili nazaj v šolo. Odšli smo v glasbeno učilnico, kjer je bil na sporedu ples. Vsi smo dobili plesne partnerice, za kar nam je bilo malo nerodno. Plesali smo veliko časa in naredili kar precej napak, toda ko je zvonec zazvonil, smo ples že obvladali.
Za tem smo odšli v športno dvorano, kjer nas je že čakal učitelj Primož, ki nam je povedal, da se bomo igrali srednjeveške športne igre. Prva je bila pobeg pred jeznim zmajem, kar so otroci v srednjem veku res počeli zato, da so pridobili pogum, da so odšli z vitezi na potovanja. Igra je bila takale: dva učitelja sta držala vrvico in jo premikala gor in dol. Mi smo pa morali iti skozi, ko je bila vrvica gor, da bi pobegnili zmaju. Najprej smo šli samo posamezniki, nato dva skupaj, nato štirje, nato vsi fantje in vse punce in na koncu cel razred. Naslednja srednjeveška igra pa mi je bila najbolj zabavna: tu smo izbrali svojo barvo (naša je bila zelena). Ze-
lene vrvice smo dali na svojo glavo, nato je vsaka ekipa na tla postavila vrv, ki je označevala svojo bazo. Cilj igre je bil, da ujameš nasprotnike in jih pripelješ v svojo bazo. Če si imel samo eno nogo v svoji bazi, pa te ne bi mogel nihče premagati. Zeleni so lahko ujeli rdeče, rdeči modre, modri pa nas. Začeli smo se igrati in naša ekipa je dvakrat zmagala. Za tem smo bili zelo utrujeni. Učitelj nam je pokazal le še en trik, in sicer z vrvico, ki ga z besedami težko pojasnim, ker je bil preveč zapleten.
To je bil zelo zabaven kulturni dan in z veseljem bi ga ponovil.
Primož Turk, 7. b
Prazniki tu so spet, Božiček naj obdari cel svet. Naj veselje se v vsa srca zaseje, praznični duh naj vsakega ogreje. Naj radost prevladuje na celem tem svetu, naj sreča spremlja vsakega na tem planetu. Naj vsak se za praznike veseli, naj vsak pod svojo
streho spi, vsak milijon let naj še živi, naj nekaj se zgodi, da bomo srečni spet vsi. Zojašuc, 6
zaposleni in ravnateljica O
[Osnovna šola L
Malo je praznikov, ki ti sežejo do srca in duše, ki jih zaznamuje nek notranji nemir, pričakovanje nečesa lepega, pravljičnega.
Praznikov, ko postanemo spet ljudje, ko si podamo roke, voščimo vse p najlepše, želimo sreče,
zdravja in družinske topline.	^
v .	.	.	I ,
Želimo vam prijetne praznike
in srečno novo leto 2016. Otroci in zaposleni Vrtca Ig
^ kotiček za mlade /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Iskrice iz Muckine igralnice
Ne bo pešačil
Ob prihodu v igralnico fantič pove, da bo odšel domov po kosilu, ker gre s starši v Bosno. Za kosilo je bil ričet in notri fižol, ki ga nima preveč rad. Z žlico meša po krožniku, ne tekne mu. Vzgojiteljica ga spodbuja: »Pa daj fižol na stran, drugo pa le pojej. Pred
tabo je dolga pot, lačen boš!« »Saj ne grem peš!«
Ne paše mu
V garderobi se otroci obuvajo in oblačijo, da bodo odšli na igrišče. Večina hiti in si pomaga po svojih najboljših močeh. Nekateri pa čakajo na pomoč. »Potrudi se malo sam. Saj
se znaš obuti!« ga spodbuja vzgojiteljica.
Otroci že stojijo v koloni, dečko pa se vrti z bundo in kapo v roki. Vzgojiteljica mu pomaga, da se obleče.
»Zakaj pa se sam ne potrudiš, da bi se oblekel?« »Ne paše mi ...«
Brez objemanja
Ob prihodu gre fantič mimo vzgojiteljice k svojim prijateljem. Čez čas pride k njej in ji zaupa: »A veš, danes se ne smem nič objemat.« »A res? Zakaj pa ne?« se čudi vzgojiteljica.
»Mami je rekla, da sem bolan!«
Miklavževanje v Iški vasi
K
do ne pozna dobrotnika Miklavža, ki se ga danes veselijo predvsem
otroci? Sv. Nikolaj je bil svoj čas škof in vsi so ga poznali kot dobrega človeka. Njegova dobrota je prepoznana po tem, ko je trem dekletom, ki niso imela dote, pomagal in v njihove
cekarje prinesel tri kepe zlata. S tem jim je zagotovil poroko.
V Iški vasi pa smo na Miklavžev dan otrokom podarili simbolično darilo, s katerim smo jim želeli polepšati začetek prazničnega decembra. Podmladek društva pod
vodstvom Fani Intihar je zaigral igrico Debela repa.
Prihod Miklavža
V Iški vasi smo si ogledali predstavo o Debeli repi, bila je super. Nato smo priklicali sv. Miklavža, ki je prišel v družbi hudobnih parkljev in dobrih angelov. Dobili smo čudovita darila in hvala ti, Miklavž, ter upava, da se vidimo naslednje leto.
Maruša in Anuša Kavčič
Meta Jelen
Predstava o Debeli repi
Priprave na Božička v vrtcu Ig v polnem teku
Strokovne delavke vrtca Ig smo aktivne tudi v popoldanskem času, ko se vrata vrtca zaklenejo in v večnamenskem prostoru nastaja čarovnija. V vrtcu Ig je del delavk že leta vključen v interno skupino Lutke, v kateri se intenzivno pripravljamo na predstave, ki jih v dopoldanskem času zaigramo našim otrokom. Poskrbimo tudi za glasbo ter sceno, da pričaramo pravljično vzdušje. Prva
predstava bo že v decembru z naslovom Padamo, padamo snežinke male, ki bo sovpadala z obiskom Božička in obdaritvijo otrok. Ker želimo pri tem sodelovati, letos ne bomo najemali zunanjih izvajalcev in bomo za vse poskrbele delavke same, česar se zelo veselimo. Druga predstava pa nas čaka v marcu.
Germana Mehlin
Vzgojiteljice med vajo za predstavo


mestna knjižnica ljubljena
Dragi otroci - vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig:
Ura pravljic
Rokavička	Pustna ustvarjalnica za otroke
sreda, 6. januar, ob 17-uri 27. januar 2016 ob 17. uri
Pravljice pripoveduje Nataša.	Na ustvarjalni delavnici bomo pod men-
torstvom Mateje in Simona (KUD Galeri-i je C.C.U.) izdelovali maske izbranih živali.' Prijave osebno v knjižnici, na 01/286-3388 ali ig@mklj.si.
Yl
Ф
Poljudno znanstvena delavnica v angleščini English Mind Lab
Toxic
sreda, 6. januar, ob 18. uri
Na delavnici Toxic bomo ugotavljali, katere zelo strupene kemikalije se znajdejo na policah našega doma in kako jih uspešno nadomestiti z okolju prijaznejšimi sredstvi ter sestavinami. Naš mali laboratorij bo spet oživel. Delavnica je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel.
ML
V
Ura pravljic
Janko Grahek
sreda, 3. februar, ob 17.uri
Pravljice pripoveduje Nataša.
f h
w{
Naravoslovno ustvarjalna delavnica Dream in English
A cup of Cocoa
sreda, 20. januar, ob 17. uri
Na delavnici A Cup of Cocoa bomo odpotovali v deželo kakavovcev in se posladkali s skodelico krepčilne pijače. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel.
Poljudno znanstvena delavnica v angleščini English Mind Lab
Natural Colours and Dyes
sreda, 3. februar, ob 18.00___
Na delavnici Natural Colours and Dyes se bomo seznanili z rastlinskimi barvili in spoznavali, kako lahko naravno obarvamo tkanine ali jedi. Delavnica je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel.
^ dobro je vedeti /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Pogled skozi barjanska okna
Barjanska okna so svojevrsten hidrogeološki pojav na Ljubljanskem barju, ki je bil do nedavnega izredno slabo raziskan in posledično slabo poznan. Po drugi strani so obstoječi podatki o pojavu (stari zemljevidi, pisni viri, pripovedovanja domačinov) nakazovali, da gre za izredno zanimiv in kompleksen pojav, ki si zasluži podrobnejše proučitve.
k
»... Posebno nevarna pa so bila okna ali vretja (See fenster). Tako so nazivljali vodoshrambe, ki so bile včasih odprte, časih pa goljufivo pokrite s tenko skorjo mahu in šašev. Gorje samotnemu človeku, ki je zašel tja! Zginil je bil brez sledu v oknu...« I. Šubic, 1886, Jahresbericht des k.k. Obergymnasiums zu Laibach
Našteti razlogi so bili povod za prijavo projekta z naslovom Ohranitev in promocija vodnih biotopov - kali in barjanska okna za prihodnost (LOKNA), ki je financiran iz Operativnega programa teritorialnega sodelovanja Slovenija in Hrvaška 2007-2013. V prvih osmih mesecih poteka projekta LOKNA so bile izvedene naslednje projektne aktivnosti: izvedba uvodne konference na Igu, popis in raziskave barjanskih oken na
Ljubljanskem barju in kalov na Krku, sanacija izbranih barjanskih oken in kalov, izvedba delavnic na izbranih osnovnih šolah na Barju in Krku ter izdelava projektov ureditve učne poti o barjanskih oknih in krških kalih.
Največji zalogaj v projek-
tnih aktivnosti na Ljubljanskem barju je bil popis obstoječih barjanskih oken in proučitev samega pojava iz geološkega in hidrogeološke-ga vidika. Na terenu smo se srečevali s precej različnimi tipi izvirov in tudi od domačinov smo slišali za različna
poimenovanja obravnavanega pojava (okna, tolmuni, retja). Vodja hidrogeoloških raziskav dr. Mihael Brenčič je v poročilu o izvedenih delih sklenil, da lahko poimenovanje barjansko okno razumemo kot laično ime za vse pojave izvirov in manjših prostih vodnih površin na območju Barja in na njegovem obrobju. Domačini so nekatere izvire poimenovali po lastnikih parcel (od tod Urhovo okno, Strahomersko okno in Enžutovo retje), druge pa po zarasti ob izviru, kot
Območja pravih barjanskih oken (zelena), kraških izvirov (rdeča) in vršajnih izvirov (modra) na Ljubljanskem barju
Delavnica na OŠ Ig	© Anton Žvanut
na primer Jevšnik po jelšah in Vrbca po vrbah.
Tako kot se pojavljajo različna poimenovanja izvirov, obstaja tudi več tipov tega pojava: izviri, vezani na visoko barje (prava barjanska okna), izviri, vezani na vršaj, in izviri, vezani na kraški rob Ljubljanskega barja. Prava barjanska okna (Seefenster) so odprte vodne površine (kot manjša jezera), ki so na visokem barju. Tako kot pravega visokega barja na Ljubljanskem barju ni več, tudi pravih barjanskih oken na Barju ne bomo več našli. Njihove lokacije lahko razberemo z Jožefinskih vojaških topografskih kart prve iz-mere za Srednjo Avstrijo, ki je bila za območje Ljubljanskega barja opravljena v letih 1784 in 1785.
Največja pestrost in številčnost obravnavanih izvirov je danes na meji vršaja reke Iške. V sklopu popisa so jih hidrogeologi iz Naravoslovno tehniške fakultete, Oddelka za geologijo, uspeli našteti kar 49. Pojavljajo se v štirih različnih tipih: plitva vršajna okna, plitvi vršajni izviri, globoki vršajni izviri in izviri vezani na morfološke spremembe. Večina teh izvirov se pojavlja v skupinah ali rojih. Največji roj v izvedenem popisu je bil naštet pri Iški Loki, kjer so hidrogeologi našteli kar 15 izvirov potoka Lošce (plitvi vršaj ni izviri). Nekoliko manj izvirov so našteli med reko Iško in Podkrajom (globoki vršajni izviri): devet izvirov v sistemu Jevšnik in sedem v Strahomerskem roju.
Vse tja od Vrhnike pa do Iga se nahaja še zadnja skupina
izvirov, vezanih na kraški rob Ljubljanskega barja. Največja in najbolj znana skupina klasičnih kraških izvirov pripada reki Ljubljanici (Močilnik, Re-tovje, Ljubija, Bistra), tipičen kraški izvir ima tudi reka Išči-ca v središču Iga. Precej manj znani pa so številni manjši kraški izviri med Pakim in Goričico ter Jezerom in Pod-krajem. Razlog za to je, da so prekriti z barjanskimi nanosi
in da so aktivni le v času večjega deževja.
V mesecu novembru smo ta izredno zanimiv hidrološki pojav predstavili tudi učencem osnovne šole Ig in Borovnica. Ker barjanska okna še niso primerno urejena za obisk širše javnosti, smo predstavitev izvedli preko delavnic, v katerih so učenci izdelovali različne tipe vodonosnikov na Ljubljanskem barju in njego-
vem zaledju. Na ta način smo jim razložili zapleteno strukturo barjanskih tal in delovanje barjanskih oken. Spodaj je nekaj utrinkov z izvedenih delavnic:
Delavnica je bila zanimiva, saj smo se naučili veliko o pojavu barjanskih oken, ki so nam večini tik pred nosom. Najbolj mi je bilo všeč izdelovanje maket različnih naravnih pojavov, značilnih za Ljubljansko barje. (Manca Črnič)
V	ponedeljek, 16. novembra smo imeli delavnice na temo barjanska okna. Izvedeli smo, kaj so barjanska okna in kako nastanejo. Spoznali smo tudi nekaj drugih barjanskih značilnosti in se vrnili 2 milijona let nazaj v zgodovino. Spoznali smo, kako je barje sploh nastajalo. Meni je bilo najbolj všeč na koncu, ko smo z različnimi materiali še sami izdelovali modele. (Zala Kramar)
V	ponedeljek, 16. novembra, smo imeli nadarjeni učenci delavnice. Najprej nam je gospa govorila in predstavila Ljubljansko barje, nato pa smo se razdelili v skupine po 3 oziroma 4. V eni skupini smo morali narediti kraške pojave iz gline. Bili smo čisto umazani, vendar je bilo zabavno. Ko smo končali, smo z gospo v našo kraško jamo vlili vodo in gledali, kje bo pritekla. Dejali so, da smo model naredili z odliko. Po izdelovanju modelov, smo skupaj vse pospravili. Naša delavnica je minila kot bi mignil. Bila mi je zelo všeč. (Nika Janželj)
0 Maša Bratina, Krajinski park
Ljubljansko barje, LOKNA
O rjavem medvedu v Zapotoku
Na torkov večer, 24. novembra 2015, je Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje v RTC Za-potok organizirala predavanje o rjavem medvedu. Tema je nosila naslov: Zakaj medvedi prihajajo tudi v bližino ljudi. Predavanju, ki ga je ob video
projekciji vodil Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije, strokovnjak na področju prostoživečih živali in koordinator projekta Life Dinalp bear, so prisluhnili vaščani in okoliški prebivalci, gobarji, sprehajalci, lovci in drugi ljubitelji narave.
Za uvod je predavatelj podal nekaj splošnih informacij o življenju medveda. V Sloveniji živi okrog 430 medvedov. Medved je plašna žival, človeku se običajno umakne. Je vse-jed, privabljajo ga čebelnjaki in drobnica, v bližino človeka pa pogosto zahaja zaradi do-
stopne hrane v smetnjakih in kompostnikih. Zaradi nepoznavanja življenjskih navad medveda, razdrobljenosti krajine ter poseljenosti ljudi, se življenjski prostor divjim živalim manjša in počutijo se vse bolj ogrožene. To so vzroki, zaradi katerih večkrat pri-


de do konfliktov med ljudmi in medvedi.
Projekt Life Dinalp bear
Predavatelj je v nadaljevanju predstavil projekt Life Dinalp bear za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah. Vključuje štiri države, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Projekt traja od 1. julija 2014 do 30. junija 2019. Glavni cilj projekta je zmanjšanje konfliktov med človekom in medvedom, saj so le ti ena od osnovnih bojazni ohranitve statusa rjavega medveda na tem področju. Nujno so potrebni koraki in ukrepi za izboljšanje sobivanja z rjavim medvedom.
V okviru projekta so zaradi zahajanja medvedov v naselja razvili prototip lesenega 'medovarnega' kompostnika, ki je uspešno prestal test v snežniških gozdovih. Na najbolj izpostavljena območja po Sloveniji bodo postavili prvih sto kompostnikov. Nadalje s komunalno službo iščejo rešitve in razvijajo 'medovarni' smetnjak. Začasno bodo na lokacijah, kjer se medvedi pogosteje pojavljajo, namestili več zabojnikov za smeti. Na hribovskem območju sta ti lokaciji Selnik in avtobusno postajališče pod Kureščkom. Pomoč v obliki donacij bodo z namestitvijo električnih mrež in žičnatih ograj ponudili najbolj ogroženim rejcem drobnice in
čebelarjem v Sloveniji. Poskusno bodo dve leti z mrhovino dodatno krmili medvede na 20 izbranih krmiščih. Raziskava učinkovitosti tega ukrepa bo pokazala, ali ni morda ukinitev krmišč z mrhovino s strani Evropske unije pripomogla, da si medved išče hrano drugje in tako poslabšala situacijo konfliktnosti med človekom in medvedom.
Ozaveščanje javnosti
S kampanjo ozaveščanja javnosti o rjavem medvedu so v okviru projekta izdali prvo letno glasilo - Življenje z medvedi. Izdali so še nekaj drugih pisnih gradiv in zloženk, ki so bila na voljo poslušalcem na predavanju. Gradiva govorijo
o prepoznavanju znakov prisotnosti medveda, kako se naj ljudje vedejo na tem območju, o izkušnjah iz tujine, o ekotu-rizmu in drugem. Publikacije in informacije o projektu so na voljo na spletni strani www. dinalpbear.eu. Priporočeno je bilo, da se ljudje v čim večji meri poslužijo teh informacij.
Morda niste vedeli, da medved, ki stoji na zadnjih nogah, izraža radovednost, vendar se mu velja vseeno umakniti.
Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje,
Predstavitev knjige o jami Velika Pasica na Gornjem Igu
Biolog dr. Anton Bran-celj je 23. 11. 2015 na Igu predstavil svojo knjigo z naslovom Jama Velika Pasica - zgodovina, okolje in življenje v njej, ki je izšla konec oktobra v Ljubljani.
Zbrano množico obiskovalcev, med njimi so bili tudi številni strokovnjaki, od jamarjev, biologov do geografov, je najprej nagovoril župan Janez Cimperman, ki je na kratko povzel sodelovanje Občine Ig pri zaščiti in promociji jame Velika Pasica na Gornjem Igu, ki poteka že od leta 2006, ter avtorju čestital za izdano knjigo.
Strokovno monografijo, posvečeno kraški jami na Gornjem Igu, sta izdala Založba ZRC in Nacionalni institut za biologijo. Poleg slovenskega, besedilo vzporedno teče tudi v angleškem jeziku, kar bo jamo približalo tudi tuji sto-kovni javnosti. Opremljena je z številnimi risbami in fotografijami. S pisanjem je avtor pričel konec minulega leta, zaključil pa torej prej kot v letu dni; raziskave na podlagi katerih je nastala, pa so potekale več let, najbolj intenzivno med letoma 2006-2014. Jama Velika Pasica je t.i. epikraška jama, to pomeni, da je zelo plitvo pod površjem. Povod za pisanje knjige je bilo bogato vodno živalstvo v razpokah jamskega stropa ter tudi izjemno zanimiva zgodovina bioloških raziskav jame - že od sredine 19. stoletja je bila namreč cilj zbiralcev jamskih polžev in hroščev.
S pomočjo opreme nameščene v in nad jamo so spremljali stanje vode, meteološke razmere itd. V tem času je dr. Brancelj v vodi, ki kaplja iz stropa jame, odkril tri do tedaj neznane vrste drobnih cepo-
Veliko zanimanje za novo knjigo
nožnih rakov. S tem pa odkritij novih vrst v jami in njeni bližini še ni konec ... Letos sta bili opisani še dve vrsti praživali, ki živita na drugih živalih. V jami Velika Pasica so do danes odkrili kar 31 pravih podzemnih vrst živali, kar jo po številu vseh vrst postavlja na deveto mesto na svetu. Ob tem velja omeniti, da so rovi Velike Pasice dolgi zgolj 125 metrov, kar kaže na njeno izjemno biološko pestrost.
M
Med številnimi novimi ugotovitvami je tudi ta, da je skozi jamo nekoč (pred 2 do 3 mio. leti) tekel potok, ki je jamo zasul - sedanja je torej nastala na mestu prejšnje zasute jame. Kot zanimivost - pod mentorstvom avtorja knjige je doktorsko disertacijo o jami napisal študent s Kitajske.
0 Maja Zupančič © Albert Kolar
Dolina Drage pri Igu in opekarstvo
Zgodovinski razvoj opekarstva
Žgana opeka je eden najtrdnejših in najbolj uporabljanih gradbenih materialov v Sloveniji. V svetu so jo poznali že okrog 5.000 let pr. n. št, opeko, oblikovano iz gline, zmešano z blatom in posušeno na soncu pa že okrog leta 7.500 pr. n. št. Razširjena je bila po vsej Evropi. Poznali so jo že Grki in Rimljani. V Evropi sta žgana opeka in opekarstvo predvsem zapuščina Rimljanov.
Tovarnar Angelo Aita (1845-1920) s soprogo Katarino, roj. Franc (1852-1938), ustanovitelj opekarn v Dragi pri Igu, na Škofljici in v Mali Bukovicipri Ilirski Bistrici.
Alojzij Comino (1872-1922) z ženo Marijo, roj. Aita (1872-1938) -glavni Aitov sodelavec in zet, po njegovi smrti lastnik opekarn v Dragi in Škofljici
Opekarstvo se je zaradi velikih količin kakovostne gline razvijalo tudi na Ljubljanskem barju. Na barju so največje in najbolj znane viške (Vič) in vrhniške opekarne, ki so razvile industrijsko proizvodnjo, manjši pa sta bili opekarni v Dragi pri Igu ter na Škofljici pri Ljubljani. Severno od Ljubljane so obratovale Črnuške opekarne. V prispevku je predstavljena opekarna in opekarska dejavnost v Dragi pri Igu, ki je nekoč imela poseben gospodarski pomen ne samo za prebivalce ob južnem in jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja, temveč za celoten ljubljanski prostor, potem pa
Prodalo
гаin ovrstne zarecne
in tidne opeke
po nizki ceni pri
Angelu Aita
opekarna DRAG A-IG
Oglasa za opekarno v dnevnem časopisju (1905,1908)
je vse bolj izgubljala bitko z industrijsko proizvodnjo opeke.
Začetki opekarstva na Ižanskem
V dolini Drage se je opekarstvo pojavilo najverjetneje že v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1869 je namreč v prilogi k Laibacher Zeitung omenjen opekar Johann Aita iz Drage št. 17. Poleg tega nenavadni obliki Prvega in Rezanega ribnika (sestavlja ju več plitvih jam, ki jih je pozneje zalila voda) kažeta na površinsko kopanje zemljaste gline in žganje opeke v kopah. Opečne kope so verjetno nekoč žgali tudi na območju Breznice, saj so tudi tam vidne sledi plitvih jam, ki jih je prerastel več deset metrov visok gozd.
Prve draške opekarne so temeljile izključno na ročni izdelavi opeke. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je takoj po ljubljanskem potresu leta 1895, ko so bila močno poškodovana Ljubljana in naselja v njeni širši okolici, nastopil nov razcvet opekarstva, ki ga
je vodil Italijan iz Buj (Buia, Furlanija Julijska krajina) Angelo Aita s člani svoje družine in delavci iz Buj. Takoj po ljubljanskem potresu 1895 je Aita začel zahajati s svojim najzvestejšim sodelavcem Alojzijem Cominom v dolino Drage na jugovzhodnem robu barja in iskati primerno glino za izdelavo opeke. Sprva sta se Aita in njegov sodelavec Co-mino vsakokrat vračala nazaj v Furlanijo, še pred koncem 19. stoletja pa si je Aita sezidal v Dragi manjšo hišico. Leta 1905 je dal Aita zraven že postavljene hiške sezidati še večjo družinsko hišo, ki stoji še danes. Potem ko je v draški kotanji odkril primerno glino za izdelavo opeke, je Aita na območju Breznice (južno od ribnika Rakovnik) postavil prvo poljsko peč (nedaleč od Primčeve domačije) s polnim imenom poljska Opekarna Aita Angelo Draga-Ig. Zaposlil je okrog 10 do 20 delavcev, ki so bili vsi Italijani iz Furlanije, za njihovega vodjo pa je postavil Alojzija Comina, ki mu je naj-
bolj zaupal. Za delavce iz Buj je postavil podolgovato barako, ki je bila pozneje prezidana in stoji zraven družinske hiše še danes. Tako je izdelava opeke v dolini Drage stekla dokaj uspešno in sčasoma je naraščalo tudi povpraševanje po njenih opečnih izdelkih.
Poljska opekarna v Dragi je obratovala vse do leta 1908,


ko se je zaradi povečanega povpraševanja po opečnih izdelkih in ugodnih tržnih razmerah družina Aita odločila, da nabavi krožno peč in zgradi za tisti čas sodobno parno Opekarno Aita Angelo Draga-Ig. Glavne zasluge pri gradnji in ustanavljanju prve parne opekarne na JV robu Ljubljanskega barja je imela torej italijanska družina Aita, ki je s seboj prinesla ne samo kapital, temveč tudi ope-karniško znanje in delavce.
Šlo je za povsem nov trodelen objekt, ki ga je simboliziral okoli 45 m visok in dominanten dimnik (samo 27 m nižji od ljubljanskega nebotičnika, ki je bil takrat najvišja stavba v Kraljevini Jugoslaviji in 11. v Evropi), na katerem so si štorklje spletle svoje gnezdo in gnezdile v njem vse do njegovega rušenja leta 1980. Rušenje opekarniškega dimnika je izvedel Geološki zavod Slovenije.
Obdobje med obema vojnama
Angelo Aita je leta 1920 umrl. V Opekarni ga je nasledil sodelavec Alojzij Comino, ki se je poročil z njegovo edinko Marijo Aita. Alojzij Comino je leta 1922 umrl in tako preživel svojega tasta le za dve leti. Parno Opekarno Draga-Ig je podedovala Alojzijeva žena Marija, vodil pa njegov sin Ivan Comino. Ivan Comino je bil zelo nadarjen, napreden in praktičen človek. Naredil
je vodnjak oz. vodohram in s tem oskrbel Opekarno Draga z vodo. Leta 1938 je Ivan izvedel elektrifikacijo Opekarne in tako predelal parno Opekarno Aita Angelo v strojno Opekarno Comino Ivan Draga-Ig. (se nadaljuje)
t Stevo Dozet, doktor geoloških znanosti Maja Zupančič © Lastnica fotografij: Milena Čampa, roj. Comino, Kremenica
Velikanska najdba
Razstava o prvih odkritjih kolišč na Ljubljanskem barju
Ob 140. jubileju odkritja kolišč na Ljubljanskem barju smo v Krajinskem parku skupaj s partnerji pripravili razstavo o dediščini Ižanskih kolišč. Prvi jih je izkopaval tedanji vodja Deželnega muzeja Kranjske Karl Deschmann (Dragotin Dežman, Karl Dežman) v neposredni bližini Iga. Razstava predstavlja Dežmanov prispevek k razumevanju dediščine kolišč in njihov pomen za današnji čas. Ižansko je po odkritju kolišč zaslovelo po celotni Avstro-Ogrski in tudi širše, po čemer je znano tudi danes. Kolišča na Igu so razglašena za spomenik državnega pomena in vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine. Os-taline prazgodovinskih naselij so najpomembnejši arheološki vir za raziskovanje zgodnjih agrarnih družb v Evropi.
Vabimo vas na razstavo Velikanska najdba, ki bo v knjižnici in dvorani Centra Ig v petek, 15. 1. 2016, ob 18.30 do začetka februarja. Razstava in zlasti njeno odprtje nakazujeta trende sodobne prezentacije kolišč. Vodenje po razstavi bo obogateno z nadgrajeno resničnostjo. Poleg tega se boste lahko na odprtju eksklu-
zivno sprehodili po virtualni rekonstrukciji kolišča z napravo Oculus. Poleg arhivskih in današnjih podob Barja bodo dostopne na ogled in otip tudi replike koliščarskih predmetov ter maketa Ljubljanskega barja.
Slovensko predsedovanje skupini palafittes leta 2016
Ižanska ali Dežmanova kolišča so del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od leta 2011 vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine. Odprtje razstave sovpada s prevzemom prvega predsedovanja Slovenije mednarodni koordinacijski skupini prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Častno vlogo, vodenja preostalih petih držav, bo za leto dni od Italije prevzela Slovenija. Na odprtju razstave bo skupina predstavila svojo vlogo in aktivnosti.
Pri pripravi razstave so sodelovali Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ter Občina Ig.
f Dejan Veranič
velik
n a

•	vodenje po razstavi z nadgrajeno resničnostjo •
•	mednarodni gostje • • kulturni program •
•	replike predmetov s kolišč •
•	ekskluzivno na dan odprtja sprehod po kolišču z Oculusom
v virtualnem svetu •
Slavnostno odprtje razstave 15. januarja 2016 ob 18.30
Dvorani Centra Ig in knjižnjici Ig
Ogled bo možen do februarja v času uradnih ur knjižnjice Ig
A тптг
Ljubljansko barje
■	KRAJINSKI PARK	'
Ü

i«;
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
W	*	i
* T
Praznovanje farnega žegnanja
Začetek praznovanja je bil v četrtek, 12. 11. 2015, ko so se pri maši ob 17. uri zbrali starejši in invalidi. Mašo je daroval nekdanji kaplan Vinko Cingerle. Starejši so imeli ob srečanju možnost svete spovedi, prejeli so zakrament svetega bolniškega maziljenja, po maši pa so se preselili v župnišče na druženje ob sladkem prigrizku.
"K"
Petkovo srečanje za mlade je vodil Ivan Turk. Kljub nizki udeležbi pri maši so srečanje nadaljevali v župnišču ob neformalnem pogovoru.
Sobota, 14. 11. 2015 je bila dan celodnevnega češčenja. Pred Najsvetejšim so zbirale različne skupine: zakonski, molitvena, pevci, šolarji in mladi. Udeležba ni bila posebno velika, zato bi kazalo razmisliti o drugačnem pristopu. Celodnevno češčenje se je zaključilo z litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Ob 17. uri je bila slovesna maša za zakonske jubilante, ki se je začela s poročno koračnico. Zbralo se je kar lepo število parov, ki so v tem letu slavili okroglo obletnico poroke. Župnik Jože Pozderec se jim je zahvalil za dolgoletno pričevanje zakonske zvestobe in skrbi za družine. To je še posebno pomembno zdaj, ko je družina ogrožena od nespametne, protinaravne zakonodaje. Jubilanti so prejeli plakete in simbolično darilo. Posneli so
spominsko fotografijo in se v župnišču ob klepetu in pogostitvi veselili svojega jubileja. Iskrena zahvala Marjani in Tomažu za organizacijo praznovanja jubilejev.
V nedeljo, 15. 11. 2015, je
napočil prelep sončen dan. Slovesno žegnanjsko mašo je daroval letošnji zlatomašnik Peter Bogataj, ki je šest let deloval tudi v naši župniji. V svoji pridigi nam je za zgled predstavil našega zavetnika svetega Martina. Znan je bil po svoji skromnosti, dobroti in zavzetemu oznanjevanju evangelija. Saj se imamo za kristjane, vendar s svojim življenjem tega ne potrjujemo.
Posebno so se na praznovanje pripravljali pevci in in-strumentalisti pod vodstvom zborovodje in organista Igorja Kovačiča. Poleg solistov Pie Brodnik in p. Vida so peli sopran: Ajda Hiti, Urška Jakič, Tončka Jeraj, Valentina Kova-čič, Marinka Platnar, Manca Podržaj, Tončka Strle in Lojzka Švigelj, alt: Milanka Debe-vec, Mira Gantar, Branka Kri-
Uradne ure Karitas Ig
Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.).
Župnijska Karitas Ig se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje za pomoč, ki so je deležni ljudje v stiski iz ižanskih župnij.
Župnijska Karitas Ig se iskreno zahvaljuje za vso pomoč in sodelovanje Uredniškemu odboru glasila Mostiščar, še posebej odgovorni urednici. Vsem želimo lepe božične praznike in srečno novo leto 2016.
Zakonski jubilanti
stan, Lojzka Petek in Andreja Podržaj, tenorji: Franci Kristan, Franci Orhini in Franci Platnar, basi: Janez Debevec, Stane Jeraj, Radko Šteblaj in Urban Udovič.
Na orgle je igral Žiga Gla-van. Flavti sta igrali Maruša Mazej in Jerca Podržaj, rog Lovro Lipovšek, trobento Blaž Pucihar, klarinet Anka Grmek, violine Matija Udovič, Urška Podržaj, Marija Šimec in Nika Florjančič, viola Tilen Udovič in čelo Matej Logar. Inštrumentacije za naše mlade glasbenike je napisal prof. Jože Trošt. Izvedli smo sledeče pesmi: Sveti Martin Ange-
lika Hribarja, Hvalite Gospoda Franca Kimovca, Deveto mašo Jožeta Trošta, Alelujo Avgusta Grella, Tebi ta pozdrav doni p.e. Niedrista, Večerni zvon Alojza Mihelčiča, Božji sen na zemljo pada Vinka Vodopivca in Marija skoz življenje Ignacija Hladnika.
Bogoslužje so polepšali tudi gasilci, narodne noše in skavti.
Po maši smo se slikali in se pred cerkvijo zadržali na pogostitvi, ki so jo z darili prizadevnih gospodinj pripravili člani župnijske Karitas.
Tončka Jeraj © Miran Skulj
Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh prinese srečo drugim ljudem.. Vsem ljudem in dobrotnikom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2016.
Karitas +
Župnijska Karitas Ig


^ življenje župnij iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Kulturno društvo Mokrc in Občina Ig vabita na
BOŽIČNI KONCERT
v nedeljo, 20. 12. 2015, ob 16.00
v cerkvi sv. Marjete na Golem.
Vljudno vabljeni!
»Na snežno noč sem kot otrok čakam kdo ve kaj, vse je kot nekdaj, na snežno noč želim si le, da bi jo delil s teboj.«
Vabimo vas na
Naj božične melodije polepšajo božični čas in prehod v novo leto!
^ zdravo življenje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
5 najhujših 'strupov'
Vemo, da v nas prebiva večstoletna naravna modrost. Za prebuditev te modrosti potrebujemo čas za sebe, malo znanja o uporabi in kombinaciji prehrane, pitja vode in ostalih tekočin in zavedanja vseh oblik pravilnega gibanja in dihanja.
Poglejmo, kako lahko odpravimo zastoje v našem telesu in obrnemo vse sebi v pozitivno noto in samo-zdravljenje. Z naslednjo vajo premišljajmo tako, da vsakič razmislimo o enem od čustev:
-	ŽALOST: smo vedno žalostni? - sproščajmo pljuča in debelo črevo
-	SKRB: smo vedno zaskrbljeni? - sproščajmo prebavni trakt
-	JEZA: smo vedno jezni? -sprostimo vse predele jeter in žolčnika
-	STRAH: smo vedno prestrašeni? - preverimo notranje pretoke odpravimo vnetja in težave z rodili, mehurjem, ledvicami
-	POHLEP: smo vedno razočarani? - sprostimo glavo in obrazne mišice
Vajo izvajamo trikrat na dan po pet minut. Ležimo na podlagi in desetkrat vodimo vdih in izdih po telesu, počasi pozornost usmerjamo v predel nog in jih zavestno sprostimo,
kolena in stegna, sprostimo boke in trebuh, če je potrebno, še nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Posvetimo se sprostitvi prsnega koša in ramenskega obroča, sprostimo napetost vratu in glave. Zaznavamo, kako nas polni univerzalna energija in jo raz-lijemo preko čustva, ki smo ga izbrali. Dihamo in se sproščamo v tem čustvu, dokler niso vse celice sproščene in obnovljene. Zaznamo novo čustvo: srečo in mir v sebi.
Brisačo zvijemo v svitek (ne sme biti previsok): prevežemo ali prelepimo jo s selotejpom, uležemo se prek svitka na trdi podlagi (mora biti udobno), sredina svitka je točno v višini popka, nogi razširimo v širini bokov in se namestimo tako, da se palca na nogi dotikata. Roki imamo ob telesu in dlani obrnemo v strop in jih počasi prenesemo za glavo tako, da prideta skupaj mezinca (dlani so obrnjene na podlago). Najprej bodo komolci visoko pokrčeni, pozneje ob redni vadbi pa se bodo sprostili. Če vam je neudobno, se namestite v udobnejši položaj in z vajo bodo težave minile. Vaje je tudi shujševalna, zato jo naši člani radi izvajajo! Pri težavah z ramenskim obročem pa svi-tek podložimo v predel lopatic.
Iz vaje se dvignemo previdno: najprej na bok in potem šele v sedeč položaj. Vaje redno izvajamo na vadbi ob ponedeljkih, torkih, sredah, zato ste vabljeni na vadbo in dodatno razlago za še več uporabnih vaj, ki jih tukaj nismo našteli.
Preizkusite in delite z nami
občutke. V prihajajočem letu 2016 vam želim obilo pozitivne energije, notranjega miru in zdravja.
Tina Sešek, alternativna terapevtka in vaditeljica
Vabljeni na predavanje
SAMOMASAŽA ZA SAMOZDRAVLJENJE
Knjižnica Ig, sreda, 20. januar, ob 19. uri
^9
Spoznali se bomo s tehnikami samomasaže, ki so se ohranile še iz časov starodavnih mojstrov Daljnega vzhoda in jih lahko uporabljamo vsakodnevno, da bo naše telo ostalo gibljivo ter življenje živo in živahno. Prijave osebno v knjižnici na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si.
^^ j j j	mestrs ^ f
.	. J ^ kri n/ni( л 1
A M f j	I j 11 h I j .1 n .~i	I
.........................................^ШШшГ............................... ..........
ŠK Ig izpadel iz elitne državne lige Slovenije, a ponovno prvak Osrednje slovenske lige 2015
Šahovski klub Ig je v letošnji sezoni nastopil v Državni ligi, kjer se je devet najboljših članskih ekip Slovenije pomerilo za naslov ekipnega prvaka. Na žalost smo bili zadnji in čaka nas pot v prvo ligo, kjer smo lani prepričljivo zmagali. Vzrokov za
zadnje mesto je več. Vse druge ekipe so bile okrepljene vsaj z enim velemojstrom, ki je večinoma tudi član reprezentance v svoji državi. ŠK Ig je popolnoma amaterska ekipa z veliko entuziazma, kar pa v konkurenci na državni ravni ne zadošča za vidnejši rezultat.
Igramo izključno z domačimi igralci, nimamo tujcev, stroškovno pa tudi ne zmoremo plačati dobrega velemojstra. Zaradi siceršnjih delovnih ali šolskih obveznosti naših igralcev smo tri dvoboje igrali v rezervni postavi in po mojem mnenju nas je zapustila tudi
športna sreča. Kljub slabšemu rezultatu kot smo si ga želeli, bomo naslednje leto častno zastopali barve našega kraja v 1. ligi zahod in se poskušali ponovno uvrstiti v državno ligo.
V osrednji ligi Slovenije je ŠK Ig v letu 2015 ponovno zmagal.
Državna članska liga 2015
Maribor, 16. 10.-29. 11. 2015
16. Osrednja slovenska liga 2015 - Super liga
Gostovanja, 10. 9.-26. 11. 2015, stanje po 9. kolu
Mesto	Klub	MT	T	MTB
1.	ŽŠK Maribor	27,5	10 0,0	637,8
2.	ŠD Vrhnika	27	12 3,5	634,3
3.	ŠD Radenska Pomgrad	27	11 3,0	631,5
4.	ŠK Branik Maribor	26	9 3,0	615,3
5.	ŠD Ptuj	23,5	8 3,5	554,3
6.	ŠK Impol Slov. Bistrica	23,5	8 1,5	537,0
7.	Krka Novo mesto	23	6 2,5	552,5
8.	ŠK Triglav Krško	21	6 1,0	497,0
9.	ŠK Ig	17,5	2 2,5	437,5
Vsi rezultati na:
http://www.sah-zveza.si/rezultati/podatki/?rid=14266
Mesto	Ekipa	Točke	Meč točke
1.	ŠK Ig	22	13
2.	ŠD Vrhnika	21,5	12
3.	ŠS Bor Dob	19,5	10
4.	Klinični center	19	10
5.	ŠS Tomo Zupan Kranj	16,5	9
6.	ŠK Komenda Popotnik	15,5	9
7.	ŠK Višnja Gora - Stična	14	6
8.	ŠK Trzin - Buscotrade	9	2
9.	ŠK Komenda Pogi	7	1
Adrijan Rožič, predsednik SK Ig
Alpe Adria 2015
Zmagala je Lara Janželj,
članica ŠK Ig
v
Šahovski klub Ig je na letošnjem tekmovanju Alpe Adria 2015 v pospešenem šahu (7. 9. 2015), kjer je nastopilo 80 šahistov iz različnih držav, nastopil s petimi igralci. Na tekmovanju je presenetljivo zmagala Lara Janželj, članica ŠK Ig. Drugo
Končna razvrstitev po 9 krogih
mesto je zasedel FM mojster Daniel Hartl iz Avstrije, tretje pa FM mojster Roberto Tamai iz Italije.
Rezultati ostalih naših igralcev so vidni v tabeli:
Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig
Mesto	Ime	Rating	Točke	TB2	TB3
1.	Lara Janželj	2066	7.5	53.5	41.0
9.	Samo Rožič	2225	6.0	52.5	40.5
10.	Adrijan Rožič	2045	6.0	51.0	40.0
16.	Jaka Čop	1813	6.0	43.0	34.0
42.	Miha Jelen	1748	4.5	39.5	30.5
75.	Anja Jelen	1048	2.5	29.5	22.5
Vetra ne moremo spreminjati, lahko pa nastavimo svoja jadra. Nastavimo svoja jadra vetru prihajajočega leta, da ulovimo srečo, zadovoljstvo in uspeh, da nas bo v letu 2016 vselej spremljal nasmeh.
ŠAHOVSKI KLUB IG
Klub s posluhom za mlade www.sk-ig.si

^ sport ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Karateisti aktivni v jesenskem delu

V jesenskem delu smo se karateisti Karate-do klub Ig Shotokan udeležili kar nekaj tekmovanj doma in v tujini. V septembru smo odšli v Čoko v Srbiji, kjer je zelo uspešno tekmoval Graal Lucignano, saj je vrnil domov s štirimi medaljami. Posamezno je dosegel drugi mesti v borbah in katah, ekipno pa prvo mesto v katah in drugo v borbah.
Zelo dobre nastope so Ižan-ci opravili v oktobru v Domžalah, na 2. odprtem pokalnem turnirju Domžale Open 2015. Skupno je sodelovalo 365 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih držav: Italije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Ob močni konkurenci in dobrih nasprotnikih smo osvojili skupaj šest medalj, od tega eno zlato, tri srebrne in dve bronasti. Dan pred tekmovanjem smo pa imeli seminar z japonskim mojstrom Shihan Masaru Miuro 9. DAN, glav-
nim inštruktorjem Italije.
V	oktobru smo se udeležili Mednarodnega turnirja v tradicionalnem karateju v Kopru, ki ga je organizirala Slovenska zveza tradicionalnega karate-ja. Na tekmovanju je sodelovalo pet držav: Hrvaška, Srbija, Bosna, Italija in Slovenija. Skupno je bilo prijavljenih 275 tekmovalcev, ki so tekmovali v katah in borbah, posamezno in ekipno. Najbolje se je uvrstil Nik Nedelko, s srebrno medaljo v katah posamezno.
V	začetku novembru smo na Škofljici organizirali S.K.I.F. Ligo Slovenije za leto 2015. Kakor vsako leto je tudi letos na pomoč pri organizaciji priskočilo veliko staršev otrok. Hvala vsem za pomoč in vložen trud pri organizaciji tekmovanja. Klub je zastopalo 24 tekmovalcev, ki so skupaj osvojili 11 odličij, od tega pet zlatih, tri srebrna in tri bronasta. Razvrstitev klubov po osvojenih medaljah nas je postavila na
skupno 1. mesto. Bravo!
Tekmovanja so v tem obdobju v polnem teku, zato so si sledila vsak teden zaporedoma. Udeležili smo se še tekmovanje sorodne karate organizacije JKA zveze Slovenije v Škofji Loki. Tam so ižanski karateisti pokazali veliko boljšo pripravljenost v kategoriji kat od ostalih tekmovalcev. Trije tekmovalci so osvojili dve prvi in drugo mesto. Lovro Kramberger in Nik Nedelko sta zmagala, Lucijan Jamnik je bil drugi, je pa svoje dosežke dopolnil še z drugim mestom v dogovorjenih borbah. Nik Završnik, ki mu izvedba kate ni najbolje uspela, je svoj nastop popravil v borbah, kjer je z odločnimi borbami osvojil srebrno medaljo.
Pod okriljem domače Sho-tokan karate-do internacional zveze Slovenije smo tekmovali na Državnem prvenstvu S.K.I.F. zveze Slovenije v dogovorjenih borbah. Nik Nedel-
ko, Miha Dargojevič, Lucijan Jamnik in Lovro Kramberger so skupaj osvojili tri medalje posamezno in tri ekipno.
Čestitke vsem tekmovalcem, tudi tistim, ki (še) niste dosegli zmagovalnih stopničk. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo! Tekmovanj pa, kljub zadnjemu mesecu v letu, še ni konec, saj naš čaka še zaključek pokalnih turnirjev, ter dva božična turnirja v Trzinu in Ljubljani.
Vsem bralcem revije Mostiščar želim lep in miren december ter uspešen začetek novega leta!
t Matej Kabaj, predsednik in glavni trener, Karate-do klub Ig Shotokan
Borci na Ligi 2015 na Škofljici
Na seminarju s Shihan Masaru Miuro 9. DAN
Karate-do klub Ig Shotokan želi vsem bralcem Mostiščarja
m m g	m	m	m š)
prijetne nt mirne praznike ter na vseh področjih uspešno leto 2016!
Karate pozdrav OSS!
Tekmovalci v Škofji Loki s trenerjem
i
Karting, karting, karting
V Festivalni dvorani v Ljubljani se je v sredo, 25. novembra 2015, s tradicionalno podelitvijo AMZS športnik leta tudi uradno končala letošnja sezona kartinga in moto športa. Na svečani prireditvi so podelili še številna priznanja v različnih tekmovalnih razredih in starostnih kategorijah pod okriljem AMZS. Prejeli so jih najboljši v posamezni panogi. Letošnjo sezono je Mark Škulj končal kot tretji na državnem prvenstvu in prejel kristalni pokal (5 dirk). V Sportstil po-
kalu je osvojil končno drugo mesto (mednarodno prvenstvo 9 dirk), v avstrijsko-slo-venskem prvenstvu pa se je prav tako uvrstil na skupno drugo mesto (4 dirke). Kot najmlajši v njegovi starostni kategoriji ima za sabo uspešno sezono. Čestitke!
V prihajajoči sezoni pa veliko uspehov!
0 AMD Hajdina
Najboljši v kartingu in moto športu
^ vabila /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Vabljeni na potopisno predavanje
ČRNO MORJE -Z ENO NOGO PROTI CILJU
Knjižnica Ig sreda, 13. januar, ob 19. uri.
Predava Simon Eržen

Turistično društvo Krim vabi na
potopisno predavanje
KRIM
PO POTEH NEPALSKE HIMALAJE
v soboto, 26. decembra 2015, ob 17. uri v dvorani PGD Vrbljene - Strahomer.
Ob posnetkih bo predavatelj Janko Purkat predstavil Nepal, deželo, zavito v tančice skrivnosti, skrito pod vršaci mogočne Himalaje. Predavatelj nas bo popeljal po Katmanduju, prestolnici Nepala, Pokari in treking poteh Anapurne med himalajske osemtisoča-ke v čarobno deželo Hindujcev in Tibetancev.
Lepo vabljeni!

Vabimo vas na
6. STOJKOV NOČNI pohod
Želimlje-Zapotok-Želimlje sobota, 9. januar 2016, ob 18. uri
Odhod: Izpred gasilskega doma v Želimljah, za skupino izpred RTC Zapotok ob 16.00. Opis poti: Označena s smerokazi, srednje zahtevna - v trajanju ok. 2 uri v eno smer, v skupini vodena, posamezno brez vodenja, na lastno odgovornost. Potrebna oprema: Planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka.
Startnina: 7 € (voda, enolončnica in čaj v RTC Za-potok, druženje ob živi glasbi). Pohod se izvede v vsakem vremenu!
Društvo Zapotok
o estetsko zobozdravstvo, o protetika, oimplantologija, o otroško zobozdravstvo, obrezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, ozdravljenje parodontalne bolezni
ошожа

Kmetijska zadruga Ig odkupuje in zastopa interese svojih članov ter poslovnih partnerjev. Odkupujemo in prodajamo mleko, živino, vse vrste žit ter drugih kmetijskih viškov. Z dobavitelji poskušamo doseči najboljše pogoje nabave in cene prodanega blaga, dostave in akcije pri prodaji kmetijskega repromateriala.
S člani in poslovnimi partnerji sodelujemo po principu, da je cena prodanega blaga konkurenčna drugim ponudnikom istovrstnega blaga na trgu. Skrbimo, da sta prodaja in plačilo korektna. S prodajo blaga zagotavljamo plačilo v 30 dneh.
Zagotovite si boljše prodajne pogoje kot do zdaj in se nam pridružite. Sodelovanje z nami je enostavno in pošteno; pokličite na tel. št.: 01/286-44-50 ali odkup 051/44 11 48.
<xx>o<x>o<xx>o<>oo<xxxx>o<x>o<xx><x>oo<xxxx>o<x>o<xx>
Ob tej priložnosti zaželimo vsem članom in poslovnim partnerjem: DA V LETU 2016 BO VSE,
KAR JE V MOČI NARAVE IN RAZUMA NA$HVNANO TAKO, DA BO ŽIVLJENJE PRIJETNO, DELO, KI GA OPRAVLJATE, PA USPEŠNO. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! * H
KMETIJSKA ZADRUGA IG z. o.
F
MTK
AVTOSOLA
-50% TEČAJ
Termini opravljanja tečajev CPP 2.11.15, 9.11.15, 16.11.15, 23.11.15 Naša spletna stran www.as-amtk.si
DARILO
Ob nakupu kompleta treh ur vožnje in evidenčnega kartona za samo 656 dobite gratis sončna
očala v optiki Krstič! SONČNA OČALA 1Ш GQ(3 □ EH
Litostrojska 40a, 1000 Ljubljana | pokličite 01 51813 50 ali 040 310140
GRADBENIŠTVO FIKRET TAHIR0VIĆ, s. p.
Rakarjeva ul. 13,1292 Ig
GSM: 041/739 515 T: 01/29 09 kil
Podjetje z 18-letno tradicijo izvaja gradbena dela:
—	adaptacije in zidanje objektov h zunanje ureditve in tlakovanje dvorišč
—	fasade, ometi, tlaki
—	ostala zaključna gradbena dela
CftRCPfrVALNtLA
14.-30.12. Božično-novoletni
#
S6J6ITI Vsak dan od 16.-20, ure med tednom in od 10.-20. ur« med vikendom. Na stojnicah lahko kupite lokalne izdelke, voščilnice, med s Kuieščka, Peiagonia namaze,... Na zunanjem šanku ponujamo kuha nek a, čajčke in druge zimske napitke.
18*12. High school party (9-uiet),
od 18.-22. ure, AKCIJA: sadni frapeji, malinovec, cockta, cedevita
19. 12. MiNi DiScO (o-siet) + ustvar-
j a Ina delavnica ob 16.30 uri
Ob petkih plesni večeri 7о-*( so%
Rock, Country, House, slo, popevke, domače, „■ Program spremljajte na FB-strani: Rane Zapotok, Za zaključene družbe priredimo ponudbo in prostor po vaših željah. Pokličite 040/292-97 5, : veseljem vam ustrežomo, saj to
delamo s srcem!
■
_
_
M
OVIRANJE PARLAMENTARNEGA DELA S STRANI OPOZICIJE
ABSCES
GRŠKA, ČRKA, OZNAKA
ZA GOSTOTO
■ ■
V tej številki za več kot
2.800€
nagrad!
www.salomonov-ugankar.si |
OPOMIN ZARADI KRŠITVE DISCIPLINE
ČRTNA OZNAKA
NA IZDELKIH
MESTO V VŠPANUI
NADŠKOF
(STANISLAV)
>
JUNAK IZ PRODOR- RISANKE, NOST DEČEK MIŠLJENJA IZ MESTA IGRAČ
GLAVNO UKRAJINSKO PRISTANIŠČE
OGRAJEN
PROSTOR BRITANSKI OB HLEVU TV KUHAR ZA IZPUST OLIVER ŽIVINE
VEČNOST (PESNKKO) ANG. FILM. PRODUCENT (ARTHUR)
NOGOMETNI KLUB
FORDOV MALČEK ANGLEŠKI PESNIK (SAMUEL)
ŽARNICA,	VRHUNSKA
'MENO-	MADŽAR.
VANAPO	plavalka
AM. IZU-	НПСС7М
MITELJU	H0SSZU
AVTOR: MARKO BOKAUČ
FRANC. ZGODNJE- ZNAČKA SHOLAST. NA KAPI FILOZOF UNIFORME (PIERRE)
H
NASA UM. ZGODOVINARJA (EMIUJAN IN ANICA) ČRTE ENAKE NADMOR. VIŠINE NA KARTI
FRANC. IME REKE MOZELE
VANJ GRE NOVICA PO RADIU
REKREATIVNA DEJAVNOST
ČRKI, KI OKLEPATA ČRKO P
TROPSKO DREVO Z LUBJEM ZA DIŠAVO
ASPEKT, GLEDIŠČE
STROKOVNJAK ZA OKOUSKO PROBLEMATIKO
VLAČUGA, LAJDRA
NAUK ONAD-ČUTNIH IZKUŠNJAH
MAZAV IZLOČEK ČEBEL
IT. MODNA ZNAMKA GOSPOD VŠPAN.IN IT. OKOUU
STAREJŠA AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA
AKT
NEMŠKI POPULARNI TABLOID
LEV N. TOLSTOJ:
? IN MIR NAVELIČANOST, MELANHOLIJA, DOLGOČASJE (ANG.) TT. PISATELJICA (MATILDE) IVAN LEVAR
SMOLNATO PREMAZNO SREDSTVO
LADIN TERENEC
OTOK OB ZAH. ITAL. OBAU
OKRAS
ZVEZDNO POLJE
REKA V SEVERNI RUSIJI
BRUSILNO SREDSTVO VZPOREDNO VEZAN UPORNIK
NARAVNA, REALNA, KOMPLEKSNA? TOLKAČ
MESTO V DALMACIJI
JANEZ OVSEC
NEPRIVLAČEN
LETALO EDVARDA RUSJANA
O
CUENCA - mesto v Novi Kastilji vzhod no (3d Madrida, MEZEN - plovna reka na severu Rusije, Ikri se izliva v Belo morje, SERAO,Matilde - italijanska pisateljica zgodboživljenju iznapolitanskega vszkdanjika
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
i T
4 ^ i
Cvetličarna Grdadolnik
Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655
Delovni čas:
delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo:
-	ikebane, vence, žarne venčke, sveče ...
-	zemljo in pesek za grobove
-	poročne šopke
gsm vrtnarije:
041/694-244 ............................................1
Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320!
POGREBNE STORITVE VRHOVEC		
		Suzana Vrhovec s. p. © 01 75 51 437
ii		
		© 041 637 617, 031 637 617 suzana.vrhovec@gmail.com -	naročila na domu - izkop jam -	prevozi - pevci, glasba -	prevozi iz tujine v tujino - venci, žalno cvetje, sveče -	prevozi z upepelitev - urejanje grobov -	postavitev mrliškega odra - urejanje dokumentacije -	pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem -	urejanje umrlih spremstvu
Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika, ID za DDV: SI 65880749		
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim.
T. Kuntner
ZAHVALA
V 87. letu je na svojem domu za vedno zaspal
FRANC _ PLATNAR
iz Iške vasi 19
Ob boleči izgubi našega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše, iskren stisk roke in toliko lepih besed v tolažbo.
Iskrena zahvala gasilcem PGD Iška vas za ganljivo in častno slovo. Hvala predsednici Mojci Kučič za lepe besede in misli o njegovem minulem delu v domačem kraju. Hvala gospodu Štefanu Buniču za besede ob slovesu, gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred, gospe Silvi Dolinšek za pripravo vežice in pomoč pri pogrebu, pogrebnemu zavodu Vrhovec in pevcem za lepo in ganljivo petje.
Hvala prav vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Zelo ga bomo pogrešali.
Otroci Vida, Jelka in Franci z družinami
Strokovno predavanje
DRUŽINSKI VRT
petek, 15. januar 2016, ob 18. uri,
v
OŠ Ig (steklena dvorana)
Slovenci se razlikujemo od drugih narodov po urejenosti zelenjavnih in zeliščnih vrtov. Kako to združiti z bivalnim vrtom, da bo lepo in uporabno in značilno naše? In kako naj sledimo spremembam v družini, družbi in okolju, da ne bomo vrta ves čas preurejali in nam v njem ne bo vedno nekaj manjkalo?
Med predavanjem bomo skupaj razmišljali ob fotografijah in risbah in analizirali tudi skice vaših vrtov. Krajinska arhitektka bo razumljivo in strokovno razložila potencial, ki ga ima vaša parcela, da bo za zdravje in veselje cele družine. Prispevek: 5 evrov Informacije: 041/605-974 Predavala bo Nataša Bučar Draksler.
Koledar prireditev
Organizatorje prireditev v občini Ig vabimo, da svoje prireditve oglašujejo tudi v Mostiščarju.
Koledar izdaj Mostiščarja v letu 2016 najdete na spletni strani www.obcina-ig.si (zavihek Mostiščar).
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ALOJZIJA ŠKULJ
iz Iške vasi (1938-2015)
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Iskrena hvala g. župniku Antonu Koširju za lepo opravljen obred s sveto mašo, pogrebni službi Vrhovec in gospe Silvi Dolinšek. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih, pa vas nismo posebej imenovali.
Žaluje
njeni
DECEMBER	
sobota, 19. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo	Koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti Društvo Odmev Mokrca
sobota, 19. december, ob 17. uri, Hipodom Vrbljene	Blagoslov jaslic v naravni velikosti TD Krim
nedelja, 20. december, ob 16. uri, ž. c. sv. Marjete na Golem	Božični koncert KD Mokrc
nedelja, 20. december, ob 18. uri, RTC Zapotok	Gong zvočna kopel Društvo Zapotok
ponedeljek, 21. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig	65. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig
petek, 25. december, ob 17. uri, Podkraj	11. Božični nočni pohod -Planinca 2015 PD Krim
sobota, 26. december, ob 10.30, Hipodrom Vrbljene	Žegnanje konj TD Krim in KD Krim
sobota, 26. december, ob 17. uri, Dvorana PGD Vrbljene-Strahomer	Potopisno predavanje Po poteh nepalske Himalaje TD Krim
nedelja, 27. november, ob 17.30, ž. c. sv. Martina na Igu	Koncert božičnih pesmi Društvo Fran Govekar Ig
Vabljeni na delavnico
EKO SADILNI NAČRT
petek, 22. januar 2016, od 17. do 20. ure dvorana Center Ig - 3. nad., Banija 4
Ob pomoči soavtorice VRTNIH KART® boste naredili načrt vašega zelenjavnega vrta.
Upoštevali bomo načela kolobarjenja, potrebe zelenjadnic, sadilno zaporedje čez leto, vaše prehranske navade, gredice ipd. Dobite tiskano gradivo.
Sporočite mere svojega vrta in zelenjadnice, ki jih želite pridelati.
Obvezne prijave na mule.natasa@gmail.com
info: 041/605-974 in www.pridelaj.si W+1 Prispevek: 10 evrov
JANUAR 2016	
sreda, 6. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig	Ura pravljic Rokavička MKL - Knjižnica Ig
sreda, 6. januar, ob 18. uri, Knjižnica Ig	English Mind Lab Toxic MKL - Knjižnica Ig
sobota, 9. januar, ob 18. uri, Želimlje	6. Stojkov nočni pohod Društvo Zapotok
sreda, 13. januar, ob 19. uri, Knjižnica Ig	Potopisno predavanje Črno morje - z eno nogo proti cilju MKL - Knjižnica Ig
petek, 15. januar, ob 18. uri, OŠ Ig (steklena dvorana)	Strokovno predavanje Družinski vrt Mule
petek, 15. januar, ob 18.30, Center Ig	Odprtje razstave Velikanska najdba KP Ljubljansko barje in Občina Ig
ponedeljek, 18. januar, ob 19. uri, Knjižnica Ig	66. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig
sreda, 20. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig	Dream in English A Cup of Cocoa MKL - Knjižnica Ig
sreda, 20. januar, ob 19. uri, Knjižnica Ig	Predavanje Samomasaža za samozdravljene MKL - Knjižnica Ig
petek, 22. januar, ob 17. uri, Center Ig - 3. nadstropje	Delavnica Eko sadilni načrt Mule
sreda, 27. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig	Pustna ustvarjalnica za otroke MKL - Knjižnica Ig
FEBRUAR 2016	
sreda, 3. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig	Ura pravljic Janko Grahek MKL - Knjižnica Ig
sreda, 3. februar, ob 18. uri, Knjižnica Ig	English Mind Lab Natural Colours and Dyes MKL - Knjižnica Ig
sobota, 6. februar, središče Iga	Podkrimski pustni karneval Občina Ig
19. decembra 2015 ^ ob 17. uri
vas vabimo na koncert
Partizanskega pevskega zbora
z gosti, Mešanim pevskim zborom DU Ig,
v kulturno dvorano na Golem.
Vabljeni!
Planinsko društvo Krim vas vabi na že
11. BOŽIČNI NOČNI POHOD - PLANINCA 2015
Zborno mesto je na avtobusni postaji
v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika), v petek, 25. decembra 2015, ob 17. uri.
\ V	*
Najprej bomo hodili 10 minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Hrano prinesite s seboj.
Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost!
Vse dodatne informacije in prijave sprejema Jože Krašovec (tel.: 01/2862-345 oz. GSM: 041/351-343).
KRIM
TURISTIČNO D R U i T V O
Turistično društvo J&tim in Jlonjerejsko društvo JUim v sodelovanju z Občino 3g organizirata
tradicionalno
žegnanje konj,
ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2015, ob 1030 na Hipodromu Vrbljene.
Po končani prireditvi se boste ob kozarcu kuhančka pogovorili z znanci in prijatelji ter si zaželeli najlepše želje v novem letu 2016.
Vsi lepo vabljeni na Hipodrom Vrbljene!
Z NLB Predplačniško kartico MasterCard lahko plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite.
Posebna NFC nalepka pa vam omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje.
©nlb
www.nlb.si/predplacniska-kartica
Kontaktni center: 01 477 2000