Oldest Slovene Daily in Ohio ^st Advertising Medium pE XXII. — T/F iBORISCE ZAIIzvoliiev novega eksekutivnega odbora NE2AŽELjEHE na konvenciji unije avtnega delavstva INOZEMCE ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni -iETO XXII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) APRIL 6, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 79 !0llCentracijska taborišča Prišli vsi nezaželjeni iri Portaciji podvrženi ino- Blok, ki je deležen podpore komunistov, je dobil v novem eksekutivnem odboru 13 sedežev. — Tesno sodelovanje med CIO organizacijo in novim eksekutivnim odborom unije. CLEVELAND. — Novi' ekse-*- Ifih *tj kutivni odbor United Automobile Workers of America (CIO) Agjtj^T " . !unije bo kontroliran po osebah, Siir T°N' 5' apnla' ~'ki imajo podporo komunistične JPred^P0SlanCeV je Ma da" stranke in ki simpatizirajo s % IT™ Predl°Sa' ki Pri" fakcijo, katero vodijo odstavlje-^tanovitev koncentra- ni podpredsedniki. TaUo vs • je ^bonšč za nezazeljene, izkazal(> poimensko giasovanje ki 3' podvržene inozem- delegatov v Carter hctelu ^ dobili potnih listov | Michiganska delegacija, ki i- %eSmh dGŽe1, d 1 Seima največjo reprezentacijo na ^ '-milo tja. Vjj ki jo je odobril 0(ibor poslanske zborni-» ^naša na sledeče ino-komuniste in anarhi- kon venci ji, je izbrala za ekseku- tivni odbor sledeče: Walter P. Reutherja iz Detroita, Richarda T. Leonarda iz Detroita, Leo. • j La Motte-a iz Detroita, Arthur- Of nezazeljene ljudi, ija Cage.a iz Flinta> Reubena iz rf,°!!CpSke re,k0,rdt: j Petersa iz Bay Cityja in Willi- ama McAuleya iz Pontiaca. Ohijska delegacija pa je izvolila Richarda E. Reisingerja in Paula E. Mileya iz Clevelanda in Elswortha Kramerja iz Tole-da. Nominiran je bil tudi Mortimer, ki je pa odklonil kandidaturo. Z ozirom na kompozicijo novega eksekutivnega odbora, se smatra, da bo tesno sodelovanje med CIO organizacijo in novim vodstvom unije. CIO organizacija je sprejela ponovne izjave lojalnosti, ki jih je podala konvencija, zato ni dvoma, da bo o-pomnila unijo na te izjave, ako se pokažejo pri novem eksekutivnem odboru kakšna znamenja fakcijonalizma. 5tlt ,navade> zvodnike, pro-|,.m razpečevalce omamil. 1 Prišli v taka. taborišče, ( 6 bi v roku devetdesetih .. nevu, ko je bila ukazana j ^portacija, preskrbeli tlst(>v svojih dežel. aljkoncentracijska tabori-^kake delavske farme - e' delavski department. • 'nstitucijah bi se oprav-v 1 lažja dela, dočim se težjih del ne bi od ^htevalo. i}f,Vl10 predlogo je vložil . "s> demokratični kon-12 Alabame. % na hijeni kurji tat n "elania, stanujoč l lGti Ave., ima za svojo Ptaf °dkoder so mu ne" \ že večkrat kradli j, a temu odpomore, je Fliik z alarmnim zvcn- SVqv. c res zazvonil, nakar «11'^ Pograbil revolver ter "kur, skozi zaprta vra- R^Nku. v.katerega je Pevski zbor Slovan Pevski zbor "Slovan" si šteje v dolžnost, da se iskreno zahvali Mr. in Mrs. Josip Plevniku za izvrstno postrežbo, katere smo y hjjj! , . . -------- bi h] ga p°sva"jbili deležni kot običajno vsako za Jožefov dan. k V kurniku sPet P° Ileto za Jožefov dan. Po vrhu Smočl okoh P°lno" vseh dobrot, katerih smo bili deležni, nam je Mr. Plevnik daroval v našo blagajno še $10, za kar mu je najlepša hvala. Naj pripomnim, da to tudi ni bilo prvič. Toraj vam kličemo še na mnoga leta. Vsi pevci, kateri niste bili pri vajah zadnjo nedeljo, ste obveščeni, da se udeležite redne seje, katera se vrši v petek 7. aprila v navadnih prostorih. — Kr je več važnih stvari za rešiti, so pevci prošeni, da so gotovo vsi na mestu točno ob 7:30 zvečer. — J. R. Tajnik. Pri Oblak Furniture Danes, v petek in soboto zvečer, zopet nastopi v izložbenem oknu Oblak Furniture Co., 6612 St. Clair Ave., mehaničen mož, ki bo delal kot bi bil živ. To je zanimivo pogledati. Pri Anžlovarju t^iku sta bila dva tato-!ve Mullen, star 34 let, ranjen> ko Sa J'e 'pa zade,a v drobovje, v nogo. Ranjenca so ^ijj ' v bolnišnico. Njegov Hi! ke Colossar, star 32 H je fanjen in so ga zaprli. W ' sta zavila že dve-* vratove, ko se je \ Hianje, Oba sta bila a Pri WPA> ibolnišnici X Zupančič, 1364 E. odpeljana v Glen-\j.1Stlico v torek. Obiski ^ ?.fni o«; 2 do 3 popoldne 0 ^o 8:30 zvečer. k\°>"i|tev mesnice \t?°Vak Je ctvoril na i^Co . Street prvovrstno se priporoča gospo-^akup izvrstnega me- POLOŽAJ NAGLO DOZOREVA LONDON, (i. aprila. — Angleški premier Chamberlain je dajies naznanil v nižji zbornici, da sta, Velika Britanija in Poljska sklenili in podpisali polnoveljav-no vojaško obrambno pogodbo. Istočasno je premier naznanil, da so dospele v Drač, Albanija, ena italijanska križarka in dve manjši bojni ladji. \ BEOGRAD, (J. aprila. — Jugoslavija gleda s skrbjo na premikanje italijanskih čet. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovie in general Milutin Nedič, minister vojnih zadev, sta^ odšla h knezu Pavlu na posvetovanje glede nadaljnih korakov, ki jih vlada ukrene. Premier Cvetkovič je sklical nujno sejo kabineta. TIRANA, Albanija, 6. a-prila. — Albanski kralj Zog je sklical nujno sejo svojega kabineta v očigled nevarnosti, ki preti deželi od strani Italije. Albansko ljudstvo zahteva odpor proti I-taliji in glavarji posameznih rodov pravijo, da bodo sami začeli izvajati oborožen odpor, ako se kralj u-kloni Mussolinijevim zahtevam. INNSBRUCK, 6. aprila. — Tukaj so se sestali danes načelniki nemškega in italijanskega generalnega štaba, ki se posvetujejo o položaju ter ukrepajo o nadaljnih korakih. Najbrže bo sklenjena med Nemčijo in Italijo formalna vojaška pogodba, ki pa ne bo na stvari mnogo izpremenila, ker sta oba diktatorja že opetovano izjavila, da bodo nemške in italijanske armade v slučaju vojne, skupaj marširale. ADAMIČ V CLEVELANDU Kakor nam sporoča ameriški pisatelj, naš rojak Louis Adamič, bo najbrže prišel za veliko noč v Cleveland, kjer bo prisostvoval "Cankarjevi" igri "A-merikanec na Trški gori", igrani v korist nabave nagrobnega spomenika pokojnemu pisatelju dr. Ivanu Lahu, s katerim sta bila ožja rojaka. — Igra "Ame-rikanec na Trški gori" bo po- ^ — Tukajšnji slo-iJVa*1^ Jugoslovenski Ob->A jn da preneha biti \e?dslej >0 izhajal dva-Za vzrok nazado- ki organizacijo JSPZ zvišati prispev- g L" H^V^v za glasilo dana na velikonočno nedeljo po-rri /\nziovarju poldne ob treh v slovenskem na- Pri Anton Anžlovarju kupite ^^ domu vfetopni lahko obleko ali opremo za veii-j^ 2g centoy konočne praznike. Pridite si jih amna je sa- ogledat. Bolan na domu TRAGEDIJA V GORI OBVESTITEV JUGOSLAVIJE 0 KORAKIH ITALIJE V ALBANIJI Jugoslovanska vlada je bila uradno obveščena, da se bodo italijanske čete izkrcale danes v treh albanskih pristaniščih. ALBANIJA HITI S PRIPRAVAMI ZA VOJNO Krog na sliki •označuje mesto, kjer je našel smrt 20-letjii Irving Feigin. Ta kraj se nahaja v Breakneck gorovju nad Hudson reko, v bližini Cold Springsa, N. Y. Mladenič je plezal po skalni gori, olkoder je zdrsnil ter obviscl na svoji rešilni vrvi. Ker pa je bil silen veter, je njegovo telo butalo ob skale) pri čemer se mu je zaplela okoli vratu tudi vrv, ki ga je zadušila. PRODIRANJE RESNICE V NEMČIJO Prenočišča Ko se vrši v Clevelandu keg-Bolan se nahaja ^ na svojem j ^^ tekma ggpz y ^^ ^ aprila, dospe sem mnogo gostov iz drugih mest. Za te se išče pri Prijatelji go lahko merna prenočišča za soboto zvečer. Kdor ima kake primerne sobe, se naj oglasi v uradu Enakopravnosti ali pa pokliče HEn-derson. 5311. Pit! l0vaSheb°yganu se Je pri t m j;1,11! mrtev zgrudil na i Ve?^ Gruden> Star 57 ti\ Že 1 -le živel 26 let in J* t)a in brata. V bolniš- Ve'chUmrl 70-letni r°Jak ^ h;t,' ^ruge podrobnosti So znane. domu Jack Jakše, bivši godbe^ nik pri godbi "Bled", 21550 I-van Ave. obiščejo. V bolnišnici Ciril Yanchar, uposlenec v St. Clairskem kopališču se nahaja težko bolan v mestni bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko j obiščejo. Pozdravi iz Floride Pozdrave vsem prijateljem in naročnikom pošilja iz St. Pe-tersburga, Florida, Mrs. Helen Perlin, hčerka Rose in sin Jimmy. WASHINGTON,, a. Jprila. — Zid, katerega je zgradil kance-lar Hitler okoli nemškega ljudstva, da ne bi izvedelo, kaj se godi v zunanjem svetu, se je pričel krušiti in v njem so se pokazale velike razpoke. Novice iz zunanjega sveta prodirajo vedno globlje v Nemčijo, kar je pripisati dvojnemu razlogu: trdovratnemu hotenju demokratičnih držav, da dobe Nemci radijska poročila o dogodkih, ki so največje važnosti za njih same, in prav tako trdovraten odlok nemškega ljudstva, da dobi za vsako ceno ta poročila, ne glede na kazni, ki so odločene za poslušanje radijskih poročil iz inozemstva. Temu dejstvu je pripisati, da so se nacisti v soboto v zadnjem trenutku premislili ter odpovedali oddajanje Hitlerjevega govora potom kratkovalnih postaj v Ameriko in druge države inozemstva. Nemške domače postaje itak ne bi sprejemale in oddajale Hitlerjevega govora, tudi če bi bil oddajan po radiju, slišale-bi se ga pa v Ameriki in drugod. Toda, ker so se Nemci bali, da bi Amerika in ostalo inozemstvo sporočilo govor nazaj v Nemčijo, kjer bi govor slišali Nemci, so nacisti odpovedali radijsko oddajanje govora. Toda kljub vsemu prizadevanju in kljub kaznim, ki so jih določili nacisti za poslušanje teh govorov, se ta poročila v Nemčiji z napetostjo poslušajo in z mešanimi občutki jemljejo na znanje. Francoske postaje v Strasbourgu oddajajo stalno novice o mednarodnih dogodkih, ki jih predvsem slišijo delavci, zaposleni pri gradnji nemške obrambne Siegfriedove črte, poleg tega pa se slišijo ti govori tudi globoko v Nemčiji. 'Prav tako oddaja Anglija govore v nemščini, in večkrat na teden Sovjetska Rusija. Zaradi špijoniranja in hudih kazni, ki so določene v zvezi s tem, poslušajo Nemci vsa važna poročila iz inozemstva pri zapa-ženih vratih in ključavničnih luknjah. Anglija je pripravljena na vse eventualnosti Njeno brodovje in letalska sila patrulj ira Severno morje in Rokavski preliv. — Oborožitev trgovskih ladij. BEOGRAD, 6. aprila. — Ita-* lijanska vlada je sinoči oficielno obvestila vlado v Jugoslavije, da je preglasila nad Albanijo pre-tektorat ter da se bodo danes izkrcale italijanske čete v treh albanskih pristaniščih. Danes zjutraj se pomika že tisoče italijanskih vojakov proti obalam Albanije. Italija je obvestila jugoslovanska- vlado, da se bodo italijanske čete /izkrcale v Valoni, Draču in Skadru. Jugoslovanska vlada se je odločila, da ne bo protestirala. To- LONDON, 5. aprila. — An-zadevni odlok temelji na dveh gleške bojne ladje in letala pa razlogih: truljirajo danes Severno morje Verjetnost, da je angleška jn Rokavski preliv, ko je malo vlada taktično, dasi ne javno, jprej angleški premier Chamber-pristala na italijansko potezo,'iajn izjavil, da je Anglija popol-in zaradi pogodbe prijateljstva, j noma oborožena ter pripravlje-ki je bila sklenjena med obema1 na na vsak morebitni bliskoviti deželama. | j napad, pa naj pride odkoder ko- TIRANA, Albanija, 6. aprila, li. — Albanija je pričela pošiljati z| Angleška vlada je dalje nana jvečjo naglico svoja vejaška znanila, da je zdaj 1,000 an-ojačenja v pristanišče Valono,! gleških trgovskih ladij oborože-da se upro italijanski zasedbi o- j nih s topovi proti letalskim na-zemlja te male državice. j padom, kakor tudi s topovi pro- Na ukaz italijanske vlade ti napadom podmornic. To la-morajo vsi italijanski državlja- djevje bo tvorilo "drugo linijo" ni nemudoma oditi iz dežele. Za- pomorske obrambe, nje so pripravljeni trije posebni LONDON, 5. aprila. — V tu-parniki, ki jih bodo vzeli na kajšnjih uradnih krogih se so- krov> Idi, da je angleško - poljska ob- Na ulicah glavnega mesta Ti-;rambna zveza postala polnomoč-rane se zbirajo velike ljudske na danes> dasi ni vlada izdala ge množice, ki so pravkar prazno- (nobehe tozadevne izjave. Toza-vale rojstvo albanskega presto- devno izjavo bo najbrže podal premier Chamberlain jutri v niž- lonaslednika. Te množice zahte vaj O' obrambo dežele in ohranitev njene neodvisnosti. Glavni hotel v Tirani je včeraj zaprl svoja vrata, ker sta zapustila deželo njegov italijanski lastnik in njegova žena, ki sta odpotovala v Italijo. Delavsko edinstvo je najbrže pokopano DOGODIVŠČINE MODERNEGA ROBINZONA RIO DE JANEIRO, 5. aprila, ko so mu viharji odtrgali kabi- Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj dnevi je tu umrla -Mary Flore, roj. Sopčič, stara 69 let in doma iz Gradca v Beli kra jini. V Ameriko je prišla še pred svetovno vojno in tu zapušča moža in dva sinova, od katerih eden je v ameriški armadi. — Mihael Formosa, malteško-angleški športnik, je povedal danes svojo zgodbo, kako se je preživljal sedem dni i\a malem otočišču sredi Atlantika z jajci galebov,, ko je doživel brodolom s svojo malo jadrnico, s katero je hotel prijadrati iz Malte v Zanzibar na vzhodnoafriški o-bali. Formoso je rešil italijanski parnik Conte Grande, ki ga je vzel, nagega in nezavestnega s Sv. Pavla pečin na svoj krov. Pečine sv. Paivla so neznaten o-točič, ki je oddaljen 500 milj od obali Brazilije. Parnik Conte Grande je obvestil potom brezžičnega brzojava drugi parnik, Augustus, o brodolomcu na samotnem otočišču. Formosa je povedal, da je odjadral z Malte s svojo mai0 16 čevljev dolgo ladjico dne 30. novembra 1938 z namenom, da da prijadra v Zanzibar. preko no in jambor, nakar ga je vrglo na omenjeni skalnati otočišč, ter se je znašel brez vode in živil Tam je bil sedem dni ter je postajal od dne do dne slabši. Hranil se je z jajci galebov, ki jih je sirova užival. V sedmih dneh je dvakrat deževalo in takrat se je napil. Dejal je, da mu je bilo zblazneti, ko je opazil parnik Augustus, kateremu je mahal, toda ker je parnik plul naprej, je mislil,'da ga na parniku niso opazili. Dospela iis Evrope Iz stare domovine je prišla Darinka Maksimovich k svojemu soprogu, Iliji. Potovala je s posredovanjem tvrdke Mihalje-vic Bros. ji zbornici. Napad na stališče nevtralnosti Ze-dinjenih držav NEW YORK, 5. aprila. — tipanja za skorajšnji mir in sporazum med Ameriško delavsko federacijo in CIO organizacijo so danes splavala po vodi, ko so bila pogajanja med obema skupinama za nedoločeno dobo od-godena. Osebe, ki so blizu obeh mirovnih odborov, dvomijo, da se bosta odbora sploh še sestala k posvetovanju. Da se je zasedanje konference za nedolžen čas odgodilo, je bil vzrok trpek in dolgotrajni boj med obema organizacijama zaradi predlaganih amendmen-tcv k Wagnerjevi delavski postavi. Odgodenje posvetovanja jej naznanil John L. Lewis, predsed-' nik CIO organizacije. Izjavil je,1 da je tozadevno telefoniral M. Wollu,' podpredsedniku Ameriške delavske federacije, ki je drage volje pristal na to, da se pogajanja odgode do časa, ki bo priličen za obe organizaciji." WASHINGTON, 5. aprila. — Senatorja William E. Borah, republikanec iz Idaho, in Hiram Johnson, republikanec iz Kalifornije, sta se postavila na čelo napada na H. L. Stimsona, bivšega republikanskega državnega tajnika, ki je zahteval, da bi si Zedinjene države pridržale pravico imenovanja in bojkoti-ranja napadalca v slučaju vojne. Senatorja pravita, da bi tako postopanje zapletlo Zedinjene države v vojno, dočim StimSon trdi, da bi moral imeti predsednik pravico, da v slučaju vojne v inozemstvu, v kateri bi bili o-groženi ameriški interesi, ume-nuje napadalca z imenom ter u-kine ž nj^m vse trgovinske zveze. V staro domovino Danes je odšel v staro domovino na parniku "Queen Mary" , „ . ______ ________Frank Torkar. Vse potrebno je oceana- je jadral do 20. marca, uredila tvrdka Mihaljevic Bros. Progresivne Slovenke krožek št. 3 V petek, 7. aprila se vrši redna mesečna seja Progresivnih I Slovenk, krožek št. 3. Pričetek seje točno ob 7:30 zvečer. Prosi se, da se vse članice udeležijo j seje v največjem številu. — F. Julylia, tajnica. V zahvali John Rossa K zahvali o pokojnem Johnu Rossa, se dalje poroča, da je njegova mati, ki je preminila sedem ur po sinovi smrti, bila stara 91 let, in da pokojni zapušča v stari domovini tudi brata Josipa. Seja direktorija Nocoj se vrši seja direktorija tiskovne družbe Enakopravnost, Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči. Chicago. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Jakob Žalec, doma iz Prekmurja. — V Waukeganu je pa umrla Mary Petrič, stara 24 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše, bivata in dve sestri. STRAW 2 ENAKOPRAVNOST 6. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICA?/ JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece.................!....J1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 ta 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 e& 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, xdl8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA Spomin na tirolsko fronto 1 Amerikanec na Trški gori ALI BO HITLER UDARIL? Na evropski celini so se pričele vedno bolj širiti govorice o bližajoči se vojni. Zadnja teh govoric je, da je Italija vrgla svoje oči na Albanijo. Rečeno je, da se vrši veliko premikanje čet, in sicer ne samo v smeri proti Bariju in Brindisiju, onkraj Ontrantske ožine, nasproti male albanske kraljevine, temveč tudi v severni Italiji, kjer bi se te čete vporabile proti Franciji. Zdi se, da je še preuranjen strah pred neposredno vojno. Seve, če so se Hitler in njegova partnerja v Rimu in Tokiju odločili, da enkrat za vselej obračunajo z Veliko Britanijo in Francijo et Co., tedaj nam zdrava logika narekuje, da bodo storili to, preden postane koalicija demokracij premočna zanje. Zasedba Albanije, ki je že danes italijanski protek-torat, bi silno ogrozila pozicijo Grške na severu in položaj Jugoslavije na jugu; obe državi sta potencijalni članici protinacističnega bloka, ki ga pravkar ustvarja premier Chamberlain. Taka poteza bi postavila Italijo na Otrant-sko ožino, kjer bi zamašila Jadransko morje. S tem, da obljubita Hrvatom njihovo "neodvisnost," bi zadala Mussolini in Hitler Jugoslaviji nadaljni težak udarec, če je ne bi celo popolnoma izbrisala iz seznama aktivnih zaveznikov angleško-francoske koalicije. Francija bi morala potem razdeliti svojo armado: del iste bi bil odločen za operacije proti Italiji na jugu, drugi del pa proti Nemcem, solidno zakopanim v svoji Siegfriedovi Črti, ki je — vsaj Hitler trdi tako — neza-vzetna in nezlomljiva. Ko bi bila Francija enkrat tako "zazidana," bi vrgli NSmci svojo glavno silo proti Poljski ali Romuniji ali pa proti obema, s čemer bi bili ti dve državi postavljeni "on the spot." Britanska mornarica bi namreč ne mogla ničesar ukreniti v taki situaciji, pomoč Rusije pa je problematična. V zvezi s tem je namreč skrajno značilno, da je Ru~ sija ofieijelno zanikala poročila pariških listov, češ, da je ponudila Poljski svojo pomoč v slučaju, če bi bila Poljska napadena. To je storila Rusija ofieijelno, kar redko" kdaj stori v takih in podobnih zadevah, še več: Rusija je nenadoma končala svoj dolgotrajni in trpek spor z Japonsko v zadevah ribolova v sovjetskih vodah ter dovolila Japonski vse, kar je slednja zahtevala. V tiradah proti Nemčiji, ki jih Rusija od časa do časa spušča v svet, ni nobenega žela. Najznačilnejše je pa to: Zedinjene države, Velika Britanija in Francija so odpoklicale svoje poslanike iz Berlina kot v protest, ker je Nemčija zasedla Češkoslovaško, ni pa tega storila Rusija, katere poslanik se nahaja še vedno v Berlinu. Sicer je res, da je Rusija upravičena do takega postopanja, kajti rop Češkoslovaške je le posledica infamne monakovske kupčije, ki sta jo sklenili Anglija in Francija brez Rusije in celo proti njeni volji, toda kljub temu, — tako je danes stanje stvari. Na drugi strani pa je zopet znano dejstvo, da cvet japonske armade ni v borbi proti Kitajcem, temveč da je to japonsko vojaštvo koncentrirano v Mandžuriji, Koreji in v drugih krajih, odkoder ga je mogoče naglo premestiti na sibirsko mejo. Na ta način utegne Japonska, daljno-vzhodna zaveznica Italije in Nemčije, nevtralizirati sovjetsko armado, ne da bi ji bilo treba izstreliti en sam strel. " Ako hočeta Hitler in Mussolini na vsak način vojno ali nadaljnje zavojevanje, katerega moreta poslej uresničiti samo s silo orožja, tedaj morata udariti zdaj in ne smeta zamuditi niii trenutka več, ker v tem slučaju bi morala spoznati, da je jekleni obroč, ki ga bodo zvarile demokracije okoli njiju, premočan, da bi ga mogla razbiti. Collinwood, O. — Globok spomin na zadnjo svetovno vojno je film "The Doomed Battalion" vsem onim ameriškim Slovencem, kateri so bili vojaki v avstrijski armadi v zadnji svetovni vojni. Ta film se bo kazalo v nedeljo 9. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Tisoče in tisoče današnjih ameriških Slovencev je bilo med vojno na tirolski fronti. Tem fantom in možem je gorata Tirolska poznana od Franze.ns fe-sle preko Dolomitskega pogorja, pogorje Sedmih občin tja do- To je ime krasni igri s petjem, katero vprizorijo igralci dramskega zbora "Ivan Cankar" v nedeljo 9. aprila ob 3 uri popoldne v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Je to originalno slovensko delo, ki bo vprizorjeno v korist nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu, pokojnemu slovenskemu pisatelju. Ker so posli dobro šli, je bila žena Katarina v kuhinji zelo o-bremenjena in zakonca Xanttio-pulos sta najela kuharja, po i-menu Deresteplan, doma tam nekje iz Armenije. Tu pa se začne nesreča in sramota. Žena Katarina je kmalu s tem svojim pomočnikom navezala pretesne stike, začenjala zanemarjati svojega moža — in zakonski mir se je od dneva do do dneva bolj podiral. Xanthopulos je opazil, kaj se v njegovi hiši godi, videl je, da i je Deresteplan postal njegovi c . , zeni vec kot samo pomočnik v Spisala je to zanimivo igro . , . .. , , 1 ,, ,, vj v , kuhinji. Med zakoncema je kma- Metka Bučar, a pesmi je uglas- , , ,„ ... bil Danilo Bučar. ilu ,pml° d° prefr°V m Xanth°" Kraj dejanja je na Trški go-!pulcS ~ da bl temu naPravil ri, sredi lepih gričev in delin, konec — zahteval, da Dereste- Oblast je gostilno takoj zaprla, vdovo Katarino in njenega ljubimca pa aretirala in ju izročila sodišču. In sedaj je ves Solun pod vtisom tega edinstvenega procesa. li do Asiago in preko Shio do' tam, kjer se vije Krka sredi pre- j P.lan gre' kakor jAe ,prišeL Toda Gardskega jezera. j lepe Dolenjske. i Zdi se nam, da smo imeli iz- zivi in pretkani Armenec je o-• stal. Pač pa je Xanthopulos le- Žena Katarina .je po nekaj dneh vsa zbegana prišla na poli- Dogodki v filmu "The True Stcry" med avstrijsko in itali- Tretji armadni zbor avstrij-l ~~ " '."" ,......ipega dne izginil s površja zem- ske armade je bil preko leta dni i redn° srec+° 2 lzbiro jokala z orientalsko živ0 in skalovje pogorja, je bilo po- vami tt: bo povedlo tisoče fantazijc, prosilaj naj p poiščejo škrcpljeno s slovensko krvjo, milJ dalec tja čez širno morje jn prepeljejo nazaj moža> ki jo vse od Adrijanskega morja do lla Dolenjsko, del naše lepe do- je tako na tihoma zapustil Po_ gorate Švice. | sovine Slovenije. Prizor za pri- vedala je ^ da gfca bUa y za& zorom se bo vrstil pred vami, njem čagu reg . yen. dejanje za dejanjem. In slika ;dar pa 2aradi ge ne w fallo • vaših mladostnih dni bo priča- j n • i i janskoarmado.se odigravajo na! rana pred vaše oči, slika naj-'f da 1 ^ t bojni fronti gore 'Mt. Coll Deljlepše ^e vašega življenja -I!'uLT^Z "!V ' Lano, katero so Italijani spustili ol ka mladosti i3 ^ ' prepi" v zrak s tonami dinamita. f VI • ! t . j rala in Xanthopulos besedni boj j V Lojzetu boste videli ,sami zaključil z grožnjo, da mu je tfe- Kakšno življenje in dogodke,sebe v najlepših fantovskih le- ga vsega dovolj in da bo meje imel na tej gori "Tiroler Kai- i tih, v Micki svoja nekdanja eve- j njg od hiše ser Shuetzen Regiment" "The toča dekliška leta. Fantje bodo j Toda ona te grožnje pač ni Doomed Battalion" v času, ko'zapeli podoknico, dekleta jo bo-vzeia resno _ naslednje jutro je šel hrib v zrak, to boste vi-!do vrezale, vsi pa peli in plesa-jpa moža ni bilo več ves dan ne deli v tem filmu, ki je neizbri- j li kot je mogoče le o žegnanju. i vse nasiednje dni nobenega glasen spomin grozot zadnje vojne, j Bogat Amerikanec, Polajnar, su c njem s seboji kamor je pač Vem, da vam je pripovedoval ta J brhka vdova Katrica, modri To-ali oni, kaj je doživel na tirolski i ne, čvekasti Žamrov Janez, se- že šel, ni vzel nobene pdtljage, ne obleke. Policijski uradniki so fronti; morda se vam je dozde-jgavi Boštjan Miha, navihani go-fjokajočo ženo pomirili, da bo • dec Šimen, pijana Franca zjmorda že še prišel nazaj) ozin> Gorenjskega, vsi ti bodo pritis-|ma da ga bo policija z mreŽQ kali na vse knofe, da se boste svojih organov našla. Toda ni prišel nazaj, tudi po- valo, da vse pretirava, no, ak sodb, leta 1934 843, let M 938, ieta 1936 1056 in let" t^ i |i detomorov Je , / neprevidnosti ali po nesreči ka- ■ 1937 prednjačila Bosna- ^ % kor tudi ne tisti, ki so si sami ■ cegovina, kje^r je bilo vzeli življenje. zaradi detomorov, slc^1 Jpf* Na področju belgijskega a-1 Srbija s 13, Srbija z I2' V. pelacijskega sodišča je bilo leta |ska z Dalmacija z jI 1937 obsojenih 334 oseb zaradi I v°dina s 7. Slovenija M ( umorov, leta 1936 379, leta 1935? Črna gora z 2 obsodba^ m 290, leta 1934 269 in leta 19331 detomora. V letu 1936 s ^ L 256. Na drugem mestu je Južna | Ja Bosna imeli enal<° j ^ Srbija, kjer je bilo leta 1936^ obsodb: 26, Hrvatska 244., leta 1935 293, leta 1934!na SrbiJa 9, Slovenija >■ 181 in leta 1933 202. i macija po 6, Vojvoi •S Na tretjem mestu je Hrvat- Crna Sora 1- V letu t ^ ska in Slavonija s Sremom, kjer: prednjačila Južna je bilo leta 1937 166 obsodb za- bil° 27 obsodb zs*rad» radi umorov, teta 1936 197, le- rov- Bosna in Srbija ta 1935 133, leta 1934 144, leta P° 18 obsodb, Hrvatska^ 1933 125. venija 8, Dalmacija 7- "e na 3, Črna gora pa nO0 . Bosna in Hercegovina sta na sodbe Leti i834 in tftt ^ četrtem mestu. Leta 1937 108. glede detomorov po ]J leta 1936 80, leta 1935 105, leta ; imah ugodnejši, ker vS* ^ zgornjih klubovih prostorih, j m, gostilno, ki je bila dobre obi- skpga moža ubik Jn\Qt Ker je za ta film veliko zani- i skana in zlasti znana po izbor manje se pričakuje velika ude-;ni kuhinji. Zlasti opoldne in zve-lcžba. Film se bo kazalo dvakrat,čer je bila polna gostov, "abo-prvič ob 4 in drugič ob 6 v ne-|nentov", ki so sem redno hodili i hladilnik deljo 9. aprila. Film bo popoln u-;na hrano. Poročila ne povedo,! Počasi'in v majhnih delih sta in začela brskati po kotlih, pa je Katarino čimdalje bolj zapuščala zavest gotovosti in varnosti. Njeno obnašanje je bilo policiji sumljivo, bila je neizprosno radovedna in v hladilniku je našla — ostanke človeškega mesa. Ob tej grozni najdbi je Katarina jokaje priznala, da stifc z Dcresteplanom njenega zakon- nista be v enem in drugem teli so prekoračile števila JO- Vojvodina, kjer je bilo leta 1937 79 obsodb zaradi umorov, letai ___,1 rf6 6fvle^f^leta 1934! DEMOKRAT ZMA^ 62 in leta 1933 73. Crna gora, j CHICAG1* vedela, kam s truplom, da bi zločin ne prišel na dan, sta ga raV sekala na kosce in spravila v ki je glede drugega kriminala' Ha zadnjem mestu, kaže glede! CHICAGO, 4. apri'1" umorov slabo sliko, ker je vjkaški župan Edward J- .,]/ ' primeru s številom njenega pre-j vodja močne mestne; ^''Lj! ju bivalstva 36 obsodb zaradi u-J ske organizacije, je bil ll1' p'; novno izvoljen za župal^.'./J ^ morov v letu 1937 velika števil- porazil svojega repub'1",.? ga nasprotnika D. H. je kandidiral na platf0 ^ bo odpravil "mašinsk0 ter da bo izvajal strog0 žitek ker sc je dobilo izredno močan projector kako jim je danes pri srcu, ko tisoč W. V. Coff per svojo voljo ga mešala med hrano gostom, slišijo in berejo, da so bili zo- da bj se tako neopazno porazgu.l _! bilo. Tako so gostje proti svoji ■ volji pomagali zakriti zločin, ki Ameriko. Dya dneva po tera govoru je madžarska vlada jp tudi v vsega vajenem orien-"čoi nosororuikc" razpustila, « f|i vzbudil vejiku (^orčcnjc. mijo. Kelly je dobil 820,51? procenta glasov, Green P ^ ka. Leta 1936 je bilo 38 obsodb, leta 1935 12, leta 1934 33 in leta 1933 26. ' V Sloveniji je razmaroma malo umorov in se število umorov iz leta v leto manjša. V letu 1938 je bilo zaradi umorov obsojenih 33 oseb, leta 1934 28, t _______ _______ ieta 1935 25, leta 1936 in 1937 j 107 ali 43?56 odšt. glaS^jl pa je bilo obsojenih zarg^i u 1 je torej zmagal z večin0 ^ morov 19 oseb. Celo Dalmacija, glasovi. Arthur P. ReiHy' ,/ ki polog Črne gore nima dosti1 da t tretje stranke, .K 1 drugega kriminalu, stoji slabše 9U1 glasov. e 6- aprila, 1939. ENAKOPRAVNOST Ali bodo Poljaki kos Hitlerjevi igri4 STRAH 1 i ^daj ko je nacijska Nemčija Pobasala vso bivšo češkoslovaško v svojo malho, Madžarska in °m«nija pa sta postali njeni ekonomski, ako ne politični va-Jki. se skoro vsa srednja in |2"odna Evropa nahaja pod ber-škornjem. Edina izjema . Oljska. Zato so oči svetovne vnosti sedaj uprte predvsem ^ ^uršavo, kajti po okupaciji j emela, ki .je bila mimograde | t8ena sredi minulega tedna, t Povsem jasno, d§ prihodnja cka germanske ekspanzije se ^a izvršiti na račun Poljakov. fvi znaki za pripravljajoči se p napad je rvi znak, kaj se pripravlja, sj bllo poročilo iz Berlina, po-Ho V Svet pred par dnevi, da ^ "emški časopisi polni alar-„a«tnih vesti o "zatiranju," in C?njanju" ki ffa trpij0 ■"»ki prebivalci, ki živijo v su 2emlje, ki loči ostalo Nem- Blok, ki naj ustavi nemški valjar / i Beckov načrt gre oči vid 110 za jaškega stališča mogočno zava-jtem, da bi se organiziral blok rovano. Poljska na drugi atra-jdržav, takozvana "Tretja Evropa," ki bo sposobten ustaviti 10,000 slovenskih delavcev bo šlo ni, so vztrajali številni kritiki, bo drago plačala za svojo politiko "samcatega volka." Ampak Beck in njegovi tovariši so cinično trdili, da kadar se bo Nemčija odločila nastopiti proti Češkoslovaški, ne bo nikogar, ki bi z orožjem priskočil na pomoč Pragi.. Monakovo je pokazalo, da je bil Beck v pravem. To, kar se je zgodilo v Mona-kovem, je prepričalo svetovno javnost, da bo imel Hitler prosto roko v centralni Evropi. Ampak komaj par dni po monakov-ski konferenci se je Poljska zo-perstavila rajhu s tem, da je okupirala mesto Oderberg, važ- nemško prodiranje 11a vzhod. Danes je še prezgodaj, da bi bi-j lo mogoče reči, ako se po poskus obnesel ali ne, ampak precej gotovo je, da Poljske nemški valjar ne bo stri, kakor je stri češkoslovaško, to se. pravi, brez boja. Varšava noče nič slišati o pogajanjih Iz dobrega vira se je zvedelo, da je general Goering tekom enega svojih mnogoštevilnih lovskih izletov na Poljskem rekel polk. Becku: "Mi bi vam lahko iztrgali Koridor", ampak vemo, no železniško križišče na bivšem ^ nus to stajo pol milijona češkem teritoriju. Nemčija je i življenj Toliko ni vreden za nas. Oderberga zase, ampak hotela poljske čete se niso hotele umakniti, in Berlin je bil prisiljen izbirati med bojem in spre- jo0 Vzhodne Prusije, v tako- jetjem dovršenega dejstva. Hit-L .em Poljskem koridorju, ki ler se je potuhnil in Oderberg je J.e dala versajska konferenca;ostal v poljskih rokah. Svetovni !totJo na zahtevo» da (tisk je ta značini dogodek skoro tejo "-milijonski narod ne mo- popolnoma prezrl. Zu'eti, ako se jim ne dovoli .Odgovor na kampanjo za "Veliko Ukrajino it« JJstega dostopa do morja, ^odovina nacijskega osvaja-cjasno kaže, da kadar se na-1 tisk ta tak način razpiše, ° nič drugega kot prva etapa pa'ije, da se neki narod naj-^ demoralizira, potem pa i 'n°'' podjarmi. Vprašanje Hne, ali bodo Poljaki podle- Nj S ^hi0t ' e ''e godilo 2 Avstrijo, , ln Slovaki, ali utečejo uso-' atero je očividno določil za-^dolf Hitler. V, je prvi videl nacijsko nevarnost Po Monakovem, ko so naciji začeli svojo gonjo za "Veliko Ukrajino," so Poljaki takoj reagirali z obnovitvijo nenapadal-nega pakta s Sovjetsko unijo, obenem pa so se pričela trgovinska pogajanja med Varšavo in Moskvo. Naciji so razumeli, da Poljska odgovarja na nemški pritisk proti poljskim interesom s proti-akcijo, naperjeno proti rajhu. To je jezik, ki ga Hitler razume. Poljska ne blufa in naciji to vedo. Obdržite torej Koridor in dajte nam odškodnino kje druge." Ampak Poljska ni od-tedaj storila še ničesar, kar bi dalo misliti, da se je pripravljena podati na spolzko pot pogajanj in kompromisov ,ki se vselej končajo tako tragično za vsakega, ki se je še kdaj spustil v tako igro z naciji. Izključeno ni, da bo Poljska podlegla kot je podlegla češkoslovaška, ampak če se to zgodi, si Poljaki vsaj ne bodo mogli očitati, da jih je katastrofa doletela, ker so več zaupali drugim kot pa samim sebi. Brezobzirno zatiranje nacijske propagande Čehi so z nemško manjšino , y „ , ^ ---------- % . 'ni opazovalcev se zdi, da to ka zunanja politika ne! «1, 0 Neodgovorna, temveč tudi ° nevarna za Poljake sa-'postopali, skrajno obzirno in hu-^®lpak ako situacijo malo i manitarnc. V zahvalo so dobili g °triBio, bomo videli, da j Henleina in nacizem v lastni dr-%),ettl ko utegne biti res ne-jžavi, ki je skopal grob republi-.' Pa se nikakor ne more re-'ki. V ostrem kontrasti s tem je a —J..........- Poljskem ko- .Ozirajo na "realpolitiki" " ■ 0J Heir s! ^ b; —---------*---------j-. k , anskega revolucijonarja, ki .je neodgovorna. Kajti akcija Varšave v ................ J^'i med Poljsko in Nem-jridorju. Nemce se nasiloma seli iz tega strategic no važnega pasu in se jih nadomešča s Poljaki, med katerimi je veliko bivših ya maršala Pilsudskija, i* ;%0/'naI vsetrike diktatorskih [podčastnikov, o katerih lojalno-f5?J?j 0v- Pilsudski je že leta isti ne more biti nobenega dvoma. - ^Sumel, da je prišel čas, | Nacijska propaganda in politic-It p Ustavi Hitlerja. Predlagal; no prodiranje se v Koridorju 'o|js5:irici.ji, da francoska in j brezobzirno zatira, in ljudje, ki V j, a armada skupno nastopi- so bili tam, vedo povedati, da sq 1 Hj^H Porajajoči se nacijskijtam nastanjeni najboljši regi-IA^ 1 mašini. j menti poljske vojske. Ako bo ho- zapadni ^edaj niso jemali resno k.'-'a ni hotela nastopiti pro-"J bij. političarji tela Nemčija dobiti Koridor, se bo morala boriti zanj. In isto utegne veljati tudi glede Gdan-skega. u^dulni pakt s Tretjim ra jhom ,U(3ski, videč, da je zapad 1(1 slep, je potem brez ovin-I Hitlerja, da mora P izbirati med vojno in ' J ' Ako hoče Hitler vojno, n b.° postreglo. Takrat bi 1. * Sdi!Jl j!jka armada z lahkoto >, ^dansko, Vzhodna Pru-„ 1? '-Ijijj ^arširala v Berlin. Zato ))lljj(;!r. vedoč, da stari maršal Ht a> podpisal nenapadtilni Berlinom in Varšavo 0 deset let. Proda se Late 1936 Chevrolet Master De-Luxe coupe. One private owner. A—1 condition. Will take trade-in. $335. — Frank Karr, 1139 East 63rd St., off Glass Ave. WisloT CLOTHES Obleke narejene po meri iz j najnovejšega spomladanske-j ga blaga 22'50 OBLEKE, POVRŠNIKI GABARDINES, WORSTEDS', TWEEDS v barvah kot: Hedge Green, Blue Horizon, itd. NAREJENE OBLEKE, POVRŠNIKI 1 J.75 3 TRGOVINE: 6905 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR 404 EAST 156 STREET Odprto vsaki večer tovo ne bi bilo taKo težko u-(Stvariti možnosti, da bi se vsi ti na sezonsko delo v Nemčijo tisoči- ki leto za letom tujcem , prodajajo svoje telesne ,delov- TVTorih™. 10 ~ ^ I 3 , , ne moči, zaposliti doma. Maribor, 18. marca. — Pred naša oblastva glede nabiranja dnevi so bila v Belgradu poga- delavcev v stalnem stiku, janja med nemško delegacijo in' zastopstvom našega ministrstva za socialno politiko pogajanja o zaposlitvi naših delavcev pri sezonskem delu v Nemčiji. Našo delegacijo so tvcrili dr. Aranicki, Švajger in dr. Krmpo-tič, ki so v imenu ministrstva z nemško delegacijo sklenili sporazum, po katerem bo letos na sezonsko delo odšlo 10,000 delavcev, po želji nemške delegacije vsi iz Slovenije, ker se po izjavi delegacije delavci iz drugih banovin lansko leto v Nemčiji niso obnesli. "V Sklenjeni sporazum bo morala potrditi in odobriti še naša narodna skupščina, preden bo stopil v veljavo, čim bo sporazum odobren od narodne skupščine, se bo takoj pričelo z zbiranjem delavstva, ki ga bo vodil izseljenski odsek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje preko centrale in podružnic Borze dela. V ta namen se bo v Mariboru začasno naselil tudi poseben delegat Nemčije, s katerim bodo _______ . __________P" vsem tem pa je letos vsaj V glavnem bodo prišli v po- to hvalevredno, da mladina pod štev delavci iz Prekmurja, ki bc 20- leti no bo smela na tuje in samo moglo dati kakih 6000 de- j tudi tisti, ki jih nujna sila ne lavcev. žene v inozemstvo, ne bodo svo- jih delovnih moči' nosili drugam, Ubcine že vodijo evidenco pro- marveč ^ bodo uslužbill našim silcev. Letos so se naša oblastva domačim potrebam, ki so na postavila na pravilno stališče, kmetih v poietnem Sasu tako ve. da ne bo v inozemstvo puščen no ijke ben delavec, ki še ni dosegel 20.1 _ leta starosti in če ne bo mogel J dokazati nujno potrebo po za- Odkriti DOHareieVal poslitvi v inozemstvu. Občine ^ morajo izvršiti popis vseh prosilcev, potrditi potrebo po zaposlitvi v inozemstvu in šele nato bo pričela izbira delavcev. ci denarja JAMČENE DOMA SUŠENE ŠUNKE 24M>c lb MALE ŠUNKE 19e 11». Emil Krizman's Meat Market 6422 ST- CLAIR AVE. nasproti S. N. Doma ^ 1 y t A cf>v 'j # 0= O V ''^'a Beckove politike je lb, enostavna '-d V* smrti Pilsudskija leta "'li(j,r; vodja poljske zunanje Polk. Jos. Beck, trd in diplomat, ki se je učil ^ politike v šoli sta- j!'litjj.'lr^Ua. Beckova zunanja l'1 temel ji na enostavni • (U ,se Poljska ne more H,, ,'lu nikogar razen na sc-\,i" ( ni nikdar zaupal Ligi O o D o m ^li,.,)v in nobene vere ni imel v! lify 2aPadnih demokracij ali '«?lektivnih varnostnih t^db Kt verjarae cijem absolutno ni-I11 kot so ka- M V' in ^dnji dnevi, ko so An-" rancozi pričeli dvoriti V' ^ od'Tne Pričakuje nobene po-'1 \in Londona in Pariza. ft °cena obljub zapadnih demokracij v(, ,°dinonakovskih dneh je h, 'la opazovalcev mnenja, >1)' l^.^Uilišče čehov nasproti diplomatskega kot vo- Q o Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: k SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 J August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobfatoc listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno ln po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. V neki dolenjski vasi se je c, ___. ... . neki mešani družbi zahotelo po S temi prvimi pripravami za udobnem . P odhod naših delavcev na sezon- .J J , , , . „ , . drugače, se je spravila na pona- sko delo v inozemstvo se zopet . . . A ■ v . . . v rejanje denarja, m sicer stodi- odpira nasa stara socialna, go- nQW3l,;t, Z . J snodarska narodna in moralna narsklh bankcvcev in menda spoaarska, narodna m moralna tudi kovanega drobJEa rana na našem narodnem telesu. Še vedno je pri nas toliko na- Ljudje so že dalj časa epazo- šega delavstva, ki doma ne more vali. da ta družba prav dobro dobiti zaslužka, čeprav so na živi — brez dela. Sedaj je pa vseh koncih in krajih naše banovine in države tako velike potrebe po javnih delih. Še vedno se ni posrečilo mobilizirati toliko sredstev, da bi prišlo na dan, od česa je ta druž-bica živela. Te dni se je odpravila gospa K., ki je bila tudi članica te ti ponarejen stotak. Pa ji to pot sreča ni bila mila. Trgovski u-službenec je takoj spoznal, da je bankovec ponarejen in je zadevo ovadil orožnikom, ki so gospo takoj aretirali in ji izprašali vest. Gospa se je nekaj časa izgovarjala, potem pa je le priznala, kje je bankovec dobila. Orožniki so takoj začeli preiskovati in so našli pri nekem slikarju več na pol izgotovlje-nih stodinarskih bankovcev, pa tudi še več drugega obremenilnega materiala. Omenjena gospa je že prej enkrat poskusila srečo v trgovini Lovša v ško-cijanu s ponarejenim, pa ni šlo. Gospod Lovše je takoj spoznal, da je bankovec ponarejen, nakar je gospa dejala, da gre k orožnikom vprašat, če je bankovec res ponarejen. Kmalu se je vrnila v trgovino, to pot s pravim stotakom, in rekla trgovcu, da je bila pri orožnikih, ki so ji dejali, da je stotak pravi. G. Lovše ji je to rad pritrdil z besedami: "Ja, gospa, ta bankovec je res pravi, tisti, ki ste ga prej hotela zrTienjati, pa ni bil." V to ponarejevalsko zade- ___________ _______^ družbe, v Novo mesto in tam vo je zapletenih več eseb. Orcž- mogli začeti z velikimi javnimi skušala v neki trgovini zmenja- niki s preiskavo nadaljujejo. deli, ki bi ha eni strani zadosti- ~~~~~—------------- la našim velikim gospodarskim o j-lozzatos potrebam, na drugi strani pa na domači zemlji in med domačimi ljudmi zaposlila naše delavstvo, da mu ne bi bilo treba hoditi na delo na tuje, s katerim je zvezano toliko nevarnosti. Prav go- NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo ravnokar iobili nove vzorce za obleke in površnike. Naročite vaše obleke sedaj. — Se priporočamo. Chas. Rogel 6526 St. Clair Ave. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izhorne žetozniike zveze otl Choruourga, Hamburga bremena all POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cone za voinjo iz Evropo med 3. aprilom in 2?.. aprilom ter 2fi. junijem in 23. julijem zr štiritedensko bivanje v Ameriki. Zii »o'nsnlla vnraSiijto loiialitejsa acoiitn. nil ___ 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO [ HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN I.I.OYD \isaammsSSai Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue Get acquainted 'with this new wonder metal that cooks better, permanently wrtains its gleaming luatre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and ▼alne of this beautify cooking ware. D w D I Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po |QC vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se - te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio D o SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. _ __mm a , w Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK i mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 -- za pol leta $1.50 4 mesece $1 za Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio •mi i • m • Vi h m i frm ti ui nmumiTi JBTRAH1 FrNAKftPRAVTŠfOST Težko si moremo popolnoma de s krova, predočiti, kolika duševna muka Ko je dospel v kajuto, se je je težila in trla Milanovičevo sr- ves izmučen zgrudil na posteče. že v navadnem življenju se ljo in se bridko razjokal nad človek vznemiri, če se n. pr. ne more hitro spomniti kake letnice ali kakega imena; toda kaj je to v primeri z duševnim stanjem človeka, ki je nagloma izgubil spomin za vse, kar je za njim, ki čuti in ve, da žive ljudje, ki so z njim v sorodstvu ali v prijateljski zvezi, a se ne more spomniti, kdo in kje so. Let, ki jih je živel, ni več; izgubljeno je, kar ga je kedaj razveseljevalo in česar se je kedaj učil; mrtvi so zanj oni, ki so ga nekdaj srčno ljubili, kakor je tudi on mrtev zanje, za katere je prej bilo njegovo srce. Sam je, čisto sam! Gospod šerman je bil ves obupan, ko je videl, da so se izjalovili vsi poizkusi, kako bi vrnil Milanoviču njegov izgubljeni spomin. Globoko zamišljen je korakal po krovu goriindoli. Polagoma je prišel do prepričanja, da je na ladji popolno ozdravljenje skoraj izključeno; upal je, da se mu je posreči z zdravniško pomočjo v Sidneju v Avstraliji, kamor je bila namenjena ladja in tudi on sam. Gospod šerman je bil namreč trgovec, ki je imel v Sidneju veliko trgovino, ki je izvažala avstralske pridelke. Imel je trgovske zveze z Evropo in sedaj se je vračal z nekega trgovskega potovanja po Angleškem. Staro prijateljstvo š kapitanom "Delfina" mu je dalo povod, da se je vkrcal na "Delfinu," ki pravzaprav ni bila potna, ampak le trgovska ladja. Gospod šerman je bil mož, ki seJje za svoje blagostanje moral zahvaliti edino svoji pridnosti in božjemu blagoslovu. Njegova častitljiva postava in njegove duhovite oči, iz katerih mu je sevala olemenitost in ljudomi-lost, to mu je pridobilo srca vseh poštenih ljudi. Tudi Milanovič je kmalu začutil v svojem srcu neko posebno nagnenje do njega, ne glede na hvaležnost, ki mu jo je bil dolžan za njegovo ne-utrudljivo skrb in pozornost. čas je mineval. Vreme se je predrugačilo. Ker ni bilo nika-kega vetra, je morala ladja mirno stati cela dva dneva; tretji dan jo je pa nagloma pograbila močna burja in to je dalo povod, da sta kapitan in gospod Šerman prišla do prepričanja, da njih bolni varovanec ni in nikdar ni bil pomorščak. Milanovič je bil ravno na krovu, ko je vstala burja in se je ladja vsled njenega silnega pritiska močno nagnila na stran. Kakor trepetlika je drgetal po celem životu, ko so drogovi na jamborih udarjali drug ob drugega, šumela in gromela velika jadra in so mornarji kakor veverice plezali po vrveh, da zvijejo in povežejo jadra. Ves preplašen je planil na levo stran ladje, kjer je stal njegov prijatelj, pograbil ga za roko in boječe kazal na nasprotno stran. Ko ga je Šerman hotel odvesti v kajuto, se je krčevito oprijemal bližnjih vrvi. "Dragi," ga je skušal ta pomiriti, "premagajte se vendar in ne bojte se; saj ni nikake nevarnosti." "Da, sramujem se svoje slabosti, a moji živci so preveč razburjeni," je odvrnil nesrečni Milanovič in oči z roko zakrivši je nadaljeval: "Nikakor ne morem gledati teh ljudi tam gori; vsak trenutek se bojim, da ta ali oni strmoglavi na tla." Ladja se je kmalu zopet zravnala pokonci, a morje je še vedno ostalo nemirno in valovi so še semintja pljusknili na krov. To je Milanoviča tako vznemirjalo, da je komaj čakal, ,da pri- svojo boječnostjo in maloduš-nostjo. Kapitan je stopil h gospodu Šermanu in mu rekel: "Tudi sedaj še verjamete, da je bil naš nesrečni prijatelj kdaj mornar? "Ne, gospod kapitan, sedaj nič več. Če bi ta bil kdaj pomorščak, bi brezdvomno kljub izgubi spomina že iz stare navade moral ohraniti prejšnji pogum. A vendar, ne pozabimo, da sta njegova, razburjenost in raa-lodušnost posledica strašnega trpljenja, katerega je moral prestati. Pomislite., že'navadna bolezen nam lahko razburi in raz-draži živce, kaj šele, če, mora človek cele dneve ali tedne trpeti lakoto in žejo, če je vsak trenutek v nevarnosti, da ga s čolnom vred pogoltnejo požrešni morski valovi; saj je čudno, da ne zblazni!" "Da, da. Prav imate. Toda nikar me ne umejte napačno, zakaj ne govorim tega, kakor bi ne spoštoval nesrečneža, ne, tega nikakor ne; jaz le menim, ,da je njegova boječnost najgo-tovejši dokaz, da nikdar ni nosil mornarskega jopiča. Nedvomno bi se mu ob kričanju moštva in divjanju viharja moral vzbuditi njegov nekdanji duh, duh neustrašenega pomorščaka, čeprav ima bolno živčevje. Tako vsaj je moje mnenje v tem oziru." Kakor se vendar včasih dobri in razumni ljudje motijo in krivično sodijo. Milanovič — in ne mornar! Kako bi bil kapitan debelo gledal, ako bi bil tega revnega, Slabotnega človeka, ki se je sedaj pred najmanjšim ropotom boječe skrival, videl pred enim mesecem: lep, krepak mož, oci polne Ognja, živce in kite kakor jeklo, pomorščak, drzen in neustrašen v vsakem viharju, v vsaki nevarnosti, kakor malokate-ri; bil je cel mož v pravem pomenu besede in istočasno tudi o-trok z ozirom na svoje dobro, mehko srce. Da, kako lahko se človek vara! In vendar v tem slučaju skoraj ni bilo mogoče misliti drugače, kakor sta mislila kapitan in njegov prijatelj Šerman. Vsakdanja občevanje z Mila-novičem ju je še bolj potrjevalo v njunem mnenju. Ta je namreč prav pametno in razumno govoril o raznih predmetih, a nikdar ni izustil kake- ga izraza, iz katerega bi bilo mogoče sklepati na njegov poklic. Z isto pravico bi bil kdo sodil, da je duhovnik kakor inženir, ali profesor kakor odvetnik — le mornar ne. Milanovič je bil večinoma molčeč; cele ure je sameval in tuhtal, ne da bi se mu le enkrat razjasnila žalostno obličje. Kadar je bil glavni krov prazen, se je večkrat utihotapil k čolnu, pri katerem je postajal dolgo časa in z neko nemirnostjo ogledoval vsak najmanjši predmet v njem; sedaj je vzel v roko to, sedaj ono, vrtil in obračal na vse strani, vedno iznovega upajoč, da razvozlja skrivnostno u-ganko. Ko je bil nekega dne zopet popolnoma zatopljen v to raziskovanje, stopi k njemu krmar, postaren, a dobrosrčen angleški pomorščak. Prijazno in zaupljivo se je začel z njim pogovarjati in ga izpraševati to in ono o čolnu, misleč, da mu bo s tem pomagal, da se spomni kakega dogodka iz preteklosti. Ko je pa spoznal, da ničesar ne doseže, ga povabi, naj gre z njim v prostore, ki so odločeni za moštvo. "Morda," pripomni krmar, "najdete tam kak migljaj, ki bo pomagal vašemu spominu. Le pojdite, sicer ne bova videla nič lepega in samemu bi vam tega obiska ne svetoval, a z menoj pa greste brez skrbi." Milanovič se je sicer nekaj časa ustavljal, nato se je pa u-dal in po ozkih stopnicah sta dospela v mračen, neprijazen prostor, ki je imel obliko polkroga, katerega sta za silo razsvetljevali dve majhni oljnati svetiljki. "Torej, gospod, oglejte si nekoliko ta prostor; morda vendar najdete kaj, kar vas bo spominjalo na minule čase." Milanovič je pazljivo motril nekaj časa vsak najmanjši predmet, a poleg stoječi krmar je kmalu opazil, da njegov poizkus ne bo imel niti najmanjšega u- speha; zato vpraša čez nekaj trenutkov: "Res ničesar ne najdete?" "Ničesar", je odgovoril Milanovič in počasi ter zamišljeno zmajal z glavo. "Ako vsako reč, ki jo tukaj vidite, znate imenovati s pravim imenom, bi se morali vendar tudi spominjati, da ste kaj takega tudi že prej kedaj videli. Kaj ?" "Moj Bog, to je ravno ona uganka! Vsako stvar, ki mi pride pred oči, poznam takoj, a vendar mi vse to nič ne pomaga." "Čudno, čudno," je mrmral sam pri sebi mornar, "kaj takega še nisem videl v svojem življenju! — Pojdite, gospod, kajti pri Vas ni nikakega upanja več. žal mi je, da sem vas morda s tem nadlegoval." Tako sta zapustila dolgočasne prostore in odšla zopet na krov. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Prihod v Sidnej. Ker sta bila kapitan in gospod Šerman v zadregi, kako naj bi Milanoviča nazivala, zato so mu pa črki "M", katero so našli všito na njegovem perilu, dali novo ime, namreč "gospod Matko". Kapitan kakor tudi ostali častniki so bili-do njega zelo prijazni. Jedel je z njimi pri eni in isti mizi; preskrbeli so mu celo nekaj obleke in novega perila, ker je bila njegova oprava že v skrajno slabem stanju. Vsi so ga cenili in spoštovali, kajti bili so prepričani, da ne more biti prav nizkega stanu in da ima gotovo v svojem domačerti kraju prijateljev in znancev in najbrž tudi premoženje. Zato so pa željno pričakovali trenutka, kedaj se mu povrne spomin, da se jim razjasni njegova skrivnostna preteklost. "Delfin" se je bližal koncu svoje vožnje. Bilo je v začetku novembra dvainsedemdeseti dan odkar j bil odplul iz Angleškega. Jutro je bilo prav prijetno in na MALLORY HATS Showei'proofed by " Cravenette " / 'iAdvtnat ZA SPOMLAD Priporočamo se ženam in dekletom, da si pridete ogledat našo veliko zalogo lepih spomladanskih oblek. Imamo fine svilene obleke, vse mere, za velike in male žene in dekleta, najnovejše mode in vse barve po nizkih cenah. — Ravnotako imamo lepe svilene obleke za otroke, vse barve in mere, in posebno lepe bele obleke in šlajerje za obhajilo ali birmo. Sedaj imamo tudi veliko izbero ženskih in o-tročjih snkenj in slamnikov. — Imamo tudi veliko zalogo finih novih zagrinjal, vse barve in cene. — Za praznike kupite vaše potrebščine pri slovenskem trgovcu, ki je domač in pomaga pri kulturnih in društvenih zadevah. Prepričali se boste, da pri domačinu kupite trpežno in dobro blago in to po nižji ceni kot pri tujci. — Se priporočamo javnosti ter želimo vsem vesele velikonočne praznike! ANZLOVAR'S vogal E. 62 St. in St. Člair Ave. ff[ Samo še par dni do velike noči • Pri nas dobite Arrow in Lion srajce, Silko-line kravate, Mallory klobuke, razno spodnje perilo za možke, ženske in otroke. Blago trpežno, cene zmerne, postrežba točna in poštena. John Pollock Slovenski trgovec v Slov. Nar. Domu na 6407 St. Clair Avenue krovu je v naslanjaču sedel Milanovič, oči uprte v knjigo, ki mu je ležala na kolenih; a ni či-tal, ampak bil, kakor skoraj vedno, zopet zatopljen v svoje navadne misli. Ko je tako sedel — sedaj ravno tako osamljen na ladji polni ljudi, kakor je bil sam v čolnu z mrtvim Zamjanom — pride k njemu šerman in sede poleg njega. Milanovič je bil tako zamišljen, da»ga ni opazil; ta je pa ostal popolnoma, tih in miren, ker ga ni hotel motiti v njegovem premišljevanju. Nagloma, kakor bi trenil, krene Milanovič glavo in zagleda poleg sebe svojega skrbnega prijatelja, nakar mu lahen na-smeh razjasni nemo obličje. "Prijatelj, vas še vedno muči izgubljeni spomin?" vpraša sočutno gospod šerman. "Da, še vedno," pokima žalostno Milanovič. "Enkrat, samo enkrat se mi je zdelo — bilo je 'prav ta trenutek, — da se mi je nekaj v glavi posvetilo — slika — misel — skoraj ne vem povedati, kaj je bilo, kajti izginilo je v hipu, ko sem hotel obdržati." "Ni zapustilo nikakega sledu v vašem spominu?" "Ne. Bilo je kakor zvezdni litri nek na jasnem nočnem nebu, ki se pokaže, pa v istem hipu izgine v brezmejni daljavi." Gospod Šerman je nekaj časa molčal, nato pa nadaljeval: "Ste že kaj premišljevali, kaj OKREPČILO ZA PRAZNIKE Hranite Cotlon pokrove Cotton Club mehka pijača v vseh okusih Poln kvart Zamenjate jih za Eagle znamke Cotton Club Beverage Co. HEnderson 8030 nameravate storiti, ko pridemo v Sidnej?" / "Da, že večkrat sem misli na to. Poiščem si kako delo, dokler se —" "Dokler se vam ne vrne spomin, kajne?" ga prekine šerman. "Seveda; kaj drugega naj pa začnem? "Dobro. Poslušajte, kako si jaz mislim vso stvar," nadaljuje Šerman in položi svojo roko prijazno na Milanovičevo ramo. "Meni se je posrečilo, da sem vas ohranil pri življenju, zato tudi sedaj smatram kot svojo dolžnost skrbeti za vaš; vendar ne mislite, da vam hočem s tem morda ponujati kako miloščino. V moji pisarni v Sidneju vam preskrbim eno mesto, na katerem si bodete lahko toliko prislužili, da boste mogli pošteno izhajati. Sčasom pa — če Bog da — se vam vrne spomin in potem se povrnete zopet v svojo domovino, kjer boste zopet našli srčni mir in blagostanje, kar vkm prav iz dna svojega srca privoščim." Pri teh besedah ]e ! segel v roko Milanoviču in 'njen nadaljeval: "Da, moj drS' ■ gi, nesrečni prijatelj to vam & deli ljubi Bog! Ste zadovolji'2 mojim predlogom?" "Kako bi naj vendar ne k'1;/ odvrne solznih oči Milail0Vlf' "Vi ste moj največji dobrotni zato naj vam Vsemogočni P^ vrne tisoetrno vse, kar ste dobrega storili, kajti jaz sam vam nikdar ne bom mogel dostno zahvaliti." Gospod šerman ga je pflPf &v( no potrkal* po rami. "Stvar J' s tem gotova. Pri meni osta® te, dokler vam bo ugajalo. k" kor hitro se vam pa vrne sp^ min, vas bom' opomnil, da "i iščete svojo domovino, ^ prepričan sem, da imate tam s°" vo rodnike in prijatelje, ki vaS daj kot mrtvega, objokujej0 se brez potrebe zaradi vas ^ stijo." t Bal je prihodnjič) ; OGLAŠAJTE V -— J "ENAKOPRAVNOSTI GENERAL ELECTRIC VERJAME, DA JE TO najfinejša ledenica in G-E je postavil*; najnižje cene v zgodovini še izdelana ★General Electric je vedno vodila z boljšimi ledenicami pri vedno nižajočih cenah... General Electric je razvila zaprt mehanizem, ves jeklen kabinet, jeklen super-freezer in dolgo vrsto drugih odličnih prednosti. Zdaj vam G-E daje Izjemne zračne izboljšave izpopolnjene pri svetovno največjih kemičnih laboratorijih 1. Velika prostornina 2-. Nizka temperatura v notranjosti v 3. 1'rostomina z zmerno temperaturo 4. Prostornina varnostne zone OGLEJTE si nove 1939 General Electric. Narejena je za "dolgo, nič samo za poskušnjo. Vaša živila in investicija sta varni v General Elec? trie. Nobena druga ledenica na svetu ne obdrži živila boljša in okusnejša in da 1 bi obdržala več vitaminov kot to napravi 1939 General Electric z izjemno zračno izboljšavo. Zaprt v jeklu General Electric Thrift Unit s oljnim hladile in 5 let varstvo obrata Oglejte si razstavo teh najboljših električnih ledenic v s prodajalni. Nocoj, v petek in soboto zvečer bOste videli ^. vse zanimivo demonstracijo MEHANIČNEGA ČLOVEKA- 10 bo nastopil v izložbenem 1 oknu. OBLAK FURNITURE CO. 6612 St. Clair Ave. HEnderson TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do sklede za zelenjavo in dveh skledic za sadje. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. IME_____________________________________ Naslov_________________________,__________ Mesto ___________________________________ I M (# 1 i S m i i 2 Ž 1 i s 3 i I m h« Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enajke slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 m *t* 1 I A # • m I I i! ® M i! ® if! s! ® ^ 9! I ® m s i