Poštnina plačana v gotovini. Štev. 39.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo; Maribor, KoroSka cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Dtn 36.—, mesečno Din S.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja VBako soboto zjutraj
Starostno zavarovani« delavstva na|nn|ne|$e vprašanje.
Še predno se je v Sloveniji začel veliki mezdni boj v tekstilni industriji, je mestna občina mariborska že poudarila, da vidi v rešitvi starostnega in invalidnega zavarovanja delavstva rešeno glavno skrb vsakega delavca za bodočnost. Sama je zato pri letošnjem obračunu, ki je sedaj končan, določila, da se uvede starotsno zavarovanje delavstva, ki je v mestni službi ter da se to zavarovanje že sedaj začne. Tozadevni pravilnik je izgotovljen, ravnateljstvo mestnih podjetij v Mariboru je določilo že tudi veliko vsoto denarja v ta namen.
Ob začetku mezdnega boja pa je mestna občina mariborska poslala banski upravi v Ljubljani posebno spomenico, kjer je zahtevala, da se naj uvede za vse delavstvo starostno zavarovanje. To svojo spomenico je utemeljila tako, da niti industrija niti delavci ne morejo več imeti pomisleka zoper tako zavarovanje, zato je ta predlog našel razumevanje pri vseh, ki hočejo delavstvu dobro.
Med tem časom so začele tudi druge občine premišljevati to zadevo in so ugotovile, da je tudi za njihovo občinsko gospodarstvo nujno, da se to vprašanje čim-preje ugodno reši. Saj pridejo v občinsko oskrbo na stara leta večinoma le delavci, ki so svoje moči izčrpali bogve kje, nato pa pridejo domov kot občinski reveži. Slovenija se sedaj vedno bolj industrializira. Občine, posebno mestne, imajo vedno večje število takih občanov, ki imajo življenjske potrebščine od rok do ust, ki si ne morejo za starost ničesar prihraniti. Vsi ti bodo prišli na to na občino s prošnjo: Oskrbi nas! Predlogu mariborske občine se sedaj pridružujejo tudi druge občine tako Kranj, Celje'itd.
Tudi vlada sama je izprevidela, da bi bilo ne le v socijalnem, ampak tudi v narodno gospodarskem oziru nujno, izvesti starostno zavarovanje. Jugoslavija je namreč revna na kapitalu, zato so velike industrije v rokah inozemcev, ki so prišli k nam posebno zaradi tega, ker je pri nas delovna sila človeka tako poceni. Statistika kaže, da je nad 70% vsega delavstva zaposlenega v industriji, ki je last inozemcev. Ta industrija izčrpa našega človeka, katerega mizerno plača, nato pa izčrpanega vrne domači občini, da naj skrbi za njega in njegovo familijo! Statistika kaže, ako se uvede zavarovanje in se plačuje za to le 3% od dnevne zasigurane plače, bi to bilo le od 16 do 21 Din na mesec, toda na leto bi to zneslo 125 milijonov Din, od katerih bi delavstvo prispevalo 39 milijonov, industrije pa 86 milijonov. Tako bi 600.000 delavcev in njih familij bilo brez skrbi za stara leta.
Da bomo pa uspeli s to zahtevo, je treba, da delavstvo neprestano propagira starostno zavarovanje, da ga neprestano zahteva, da kaže svojo pripravljenost za svoj delež. Borba za starostno zavarovanje se mora začeti takoj in se mora stopnjevati tako dolgo, da to izpeljemo!
Delavci, vam je dana možnost, da take predloge socijalno čutečih občinsk. uprav podprete, vi imate sami dolžnost, da to storite! Zbirajte podpise, na zborovanjih zahtevajte, organizacije naj se predvsem za take zadeve zavzamejo, da bomo delavci videli, da so to res naše strokovne organizacije in da jim je blagor delavstva prva stvar!
Španski levicam pred predalo.
Predsednik španske republike Azana je prišel do prepričanja, da je popolna zmaga upornikom zasigurana in radi tega je izrekel pripravljenost za pogajanja z uporniško vlado v Burgosu. Predsednik madridske vlade Caballero je Azani zagrozil z aretacijo, če bo vztrajal na kapitulaciji. Vladne čete so sicer zavzele poslednji stolp že itak razstreljene trdnjave Alcazar v Toledu, a se umikajo v divjem neredu iz Asturije. Celotna javnost je Pod vtisom splošnega napada upornikov na Madrid.
Podtalno delo Slovenske ljudshe fronte.
Ko je naš slovenski katoliški tisk do golega slekel in razkrinkal namene in ozadje Slovenske ljudske fronte, je nastalo v tem pogledu neko zatišje. Nekateri izmed glavnih pobornikov te fronte so celo dali javne izjave, da nimajo s Slovensko ljudsko fronto ničesar opraviti. Seveda pa ni slovenska ljudska fronta zaspala, samo potuhnila se je in se je vrgla na podtalno delo. Vodstvo je izdalo navodilo, da naj se povsod pri občinskih volitvah postavljajo samostojne liste Slov. ljudske fronte, pa seveda ne pod tem naslovom, marveč pod naslovom lista združene opozicije ali gospodarska lista ali kmečko-delavska lista. Naj prirejajo shode in sestanke pod tem nazivom. Kjer pa to he bi bilo mogoče, naj izrabijo kake druge sestanke,
tudi veselice. Paktirajo naj z vsakomur, JNS-arjev naj se po možnosti ogibljejo.
Dne 6. sept. popoldne je n. pr. Slovenska ljudska fronta izrabila gasilsko veselico v Sp. Slivnici in tam v bližini imela svoj sestanek. Sestanka so se udeležili in imeli glavno besedo sami izraziti komunisti, ki so izražali simpatije za španske vladne komuniste in divje napadali JRZ. Bahato so izjavili, da so v njihovo fronto vstopili socialisti ,mačkovci, bojevniki in krščanski Socialisti. Celo JNS-arji se jim ponujajo, pa jih zaenkrat še ne marajo. Trdili so, da imajo zaupnike po vsej deželi. Zaupniki imajo nalogo, da razdeljujejo in lepijo podolgaste rdeče lepake s silno prazno in bedasto vsebino.
Kapitalizem in Komunizem v oblemu.
Občinske volitve, ki se že nekaj mesecev vrše po naši Sloveniji, so za nas silno poučne. Poučne so zlasti za tiste, ki so mislili, da narodnost in svetovni nazor ne bosta igrala na svetu in pri nas nobene vloge več. Ravno občinske volitve pa nam dokazujejo, da se naše ljudstvo deli v dva tabora ravno pod vidikom narodnosti in svetovnega nazora. Na eni strani imamo slovenski in katoliški tabor, na drugi strani protislovenski in protikatoliški tabor. V tem drugem taboru so se zbrali vsi, ki slovenstvo in katolištvo iz dna duše sovražijo, zbrali so se komunisti in socialdemokrati, en del mačkovcev, pristaši jugoslovanske nacionalne stranke, Židje, kolikor jih še Slovenija premore in vsi naši liberalni magnat je in oderuhi. Tako pisane dražbe še ni nihče zbral pod en klobuk. Zbral pa jih je sedaj strah pred vstajajočim slovenstvom in pred katoliškim socialnim delom, ki grozi pognati internacionalni, materialistični nesložni
kapitalizem in komunizem iz naše dežele.
—	V Logatcu so se zbirali n. pr. na isto listo največji lesni in drugi magnatje in njihovi teptani in lačni delavci, ki so sicer za te magnate samo predmet zaničevanja in izžemanja. Toda skupno sovraštvo do slovenstva in katolištva je preslepilo to ubogo izgarano lesno delavstvo, da je prodalo svoj glas za kupico vina.
Nedavno je izjavil neki logaški magnat: Toliko še vedno premoremo, ida bomo delavstvo s pijačo pridobili za nas in premagali klerikalce.
Komunizem se danes veže s kapitalizmom, ker ve, da bo po zmagi nad katoliško skupnostjo hitro obračunal z njim. Kapitalizem pa v slepem sovraštvu do vsega, kar je našega, ne vidi, da si redi gada na prsih, ki ga bo upropastil.
Nas ta komunistično-kapitalistična bratovščina samo veseli. Bo vsaj delavstvo preje izpregledalo in svojega komunističnega zapeljivca prej spoznalo.
Za polno samoupravo.
Ko je bila z zakonom odvzeta možnost snovanja strank na plemenski, verski in pokrajinski podlagi, so prenehale vse politične stranke one burne dobe, ker so temeljile bolj ali manj na eni teh osnov. Usodo ostalih političnih grup je delila tudi tedanja SLS, v katere programu sta bili posebno vidni dve točki: slovenstvo in katolištvo. Ta stranka je združila v svojih vrstah dobre tri četrtine vseh katoliških Slovencev in se je na političnem polju skoz in skoz borila za avtonomnost Slovencev, ker je natanko vedela, da je edino v tem okviru možen neoviran politični, gospodarski in kulturni razvoj našega naroda, dočim so drugi, kratkovidni slovenski politiki izstočasno v Belgradu glasovali za centralistično ustavo in nam z njo nakopali vse gorje, ki je vsled tega prišlo na nas vse do danes.
Ko je stranka prenehala, smo Slovenci izgubili svojega edino upravičenega predstavnika v »posvetu mož«. Pa so vstajali v tej dobi posamezni »voditelji«, ki bi hoteli predstavljati v Belgradu slovensko skupnost, pri čemer pa so zatajili naše narodne interese, ker jim je bilo več za uveljavljenje svojih lastnih.
Ljudstvo jim seveda politične legitimacije zaupanja ni dalo. Naši resnični in pravi voditelji pa so s strahom opazovali, kako z blazno naglico hitimo navzdol na vseh poljih v temno bodočnost. In so se odločili, ta razvoj za vsako ceno zavreti. Bivša SLS, ta edina predstavnica slovenskega naroda, je bila odločena, da zopet politično organizira slovenski narod v borbi za njegove pravice v mejah, ki jih dopušča zakon. Otrok tega prizadevanja je naša nova politična organizacija JRZ.
Ne bomo govorili in kazali, kaj je za Slovence že doseženega po naših voditeljih, sotvorcih JRZ, dovolj je, če pribijemo: vsaj pot navzdol se je ustavila.
Isti ljudje pa, ki so prej glasovali za centralizem in nosijo s tem vso odgovornost za današnje nevzdržne razmere, so
kar preko noči postali centralizmu najhujši sovražniki. Nekateri kar odkrito priznavajo, da so z onim glasovanjem »storili največji greh, ki si ga nikdar ne odpuste«, drugi pa se opravičujejo bolj zvito, da se ta način vladanja pač ni »obnesel«. Očetje so postali pravi morilci svojih otrok; seveda samo v — besedah. Slovenskemu delu JRZ očitajo, da je zatajil svoj nekdanji program: avtonomijo, ker ne morejo v enem dnevu popraviti tega, kar so oni zagrešili v več letih, kar se prav danes v vseh svojih katastrofalnih posledicah najbolj očitno kaže.
Zato smo zelo hvaležni našim voditeljem, ki povsod javno in jasno poudarjajo, da mi svojega programa nismo zatajili in svojih interesov nikomur nismo prodali. Veseli smo onih besed g. dr. Kulovca na taboru v Novem mestu, s katerimi je dovolj trdno izjavil, da bivša SLS od programa, ki ga je javno izpovedovala in se zanj borila, ne bo nikdar odstopila. Hočemo dela, ki bo zajelo ves narod, hočemo sproščenja vseh narodnih sil in hočemo, da se odstranijo tudi vse ovire, ki so nam na poti! Danes zopet kličemo: Hočemo polno samoupravo! V smislu tega zahtevamo, da se nam prepusti sorazmeren del naših dohodkov in naših davkov, da moremo razviti vse naše delovne sile!
Bolj odločno in vsem v obraz naše zahteve ni bilo mogoče povedati. Verujemo, da te besede niso bile izgovorjene samo v tolažbo in za volilno agitacijo, ampak da bodo sledila tudi dejanja.
Delavstvo se dobro zaveda, kaj pomeni »polna samouprava« in kakšne koristi bo
v	gospodarskem oziru imelo od nje, zato se bo v svojem glasilu za njo vedno borilo, podpiralo one, ki jo bodo hoteli izvesti, pa se enako zoperstavilo vsem, ki bi skušali uvajati kakršenkoli nov centralizem. In onim besedam, da imajo centralisti »edino pravico, da se poberejo iz slovenskih vrst«, dodajamo mi še to, da se prav posebno poberejo še iz — delavskih vrst!
Predzgodovina španskih dogodkov.
Habsburžani so pustili španskim provincam, od katerih je Katalonija danes najbolj znana, zgodovinske privilegije, francoska dinastija Burbonov, ki je zavladala okrog leta 1700, pa je pričela uvajati centralizem in ukinjati deželne stanovske zbornice, ki so še obstojale v habsburških deželah. To je bilo leglo pozneje nastalim in še danes trajajočim bojem za avtonomijo posameznih španskih provinc, v katerih govore deloma prebivalci svoj jezik ali narečje.
Tekom 19. stoletja sta nastali stranki liberalcev in konservativcev, ki sta se po angleškem zgledu menjavali na vladi. Pr-
vi	so bili centralisti, drugi pa naklonjeni avtonomizmu. Avtonomizem je podpiral tudi katoliški episkopat, ki je ves sedel v teenatu, ter krščanska strokovna in kmečka zveza.
Obe politični stranki sta privedli parlamentarizem v slepo ulico. Politično življenje se je odigravalo izven ljudstva — predstavljalo je samo borbo za oblast ene ali druge stranke. Dejanskih razlik v kulturnem naziranju med obema strankama ni bilo. Več načelnosti pa je bilo pri konservativcih. Vlade niso izhajale iz parlamenta, temveč so nastajale po neparlamentarnih potih in so si ustvarjale večino v parlamentu šele naknadno in s podkupovanjem. Dejansko je vladal vsakokratni ministrski predsednik. Uprava je bila korumpirana. Vsi pošteni elementi so se pričeli uveljavljati izven strank — ljudstvo je obrnilo strankam hrbet. Istočasno pa je cvetela umetnost in literatura.
Korist od takega položaja so imeli vojaški krogi in socijalisti. Slednji so se počasi popolnoma zradikalizirali, ker je nastalo preočito nasprotje med čez mero obogatelimi veleindustrijskimi bančnimi koncerni ter revščino delavstva, posebno še kmečkega delavstva. Toda tudi socijalisti so bili med seboj razcepljeni. Njihove strokovne organizacije so bile levičarsko usmerjene in so težile za novo organizacijo proizvodnje po sovjetskem vzoru. Med seboj so se ljuto bojevali (sindikalisti, anarhisti, trockijevci itd.).
Ta revolucijonarni radikalizem je bil vedno voda na mlin vojaškim krogom. Tako je general Primo hotel že leta 1868 —1870 premagati politično anarhijo z močno roko in poštenimi nameni, španski vojaški puči niso imeli in nimajo notranje zveze z italijanskim fašizmom, ampak so star domovinski proizvod. To so pošteni vojščaki, ki jih boli kaotično stanje v državi, razen težnje po poštenju v javnem življenju nimajo svojih namenov, med seboj nimajo tudi izrazitih osebnosti. Tako so vojaški krogi leta 1923 vrgli vlado liberalcev in izvedli vojaško diktaturo pod Primo de Rivero, ki se je uveljavila ob soglasju kralja brez revo-lucijonarnih krutih metod.
Katoliki so dobili svojo stranko šele po vojni s Partido Social Popular, ki je imela v programu avtonomizem ter izvedbo socialne reforme. Diktatura Primo de Ri-vera se ni obnesla. Leta 1932 je zapustil Alfonz XIII. na podlagi napačnih informacij o izidu volitev prestol popolnoma prostovoljno. Uvedena je bila republika, v kateri so igrale republikanske stranke ter socijalisti glavno vlogo. Katolike je organiziral v novo stranko vseučiliščni profesor iz Salamanke Gil Robles, ki pa stranki ni dal programa, ki bi ustrezal potrebam delovnih množic in je zaviral agrarno reformo, ki so jo hoteli izvesti republikanci. Svobodomiselni boj proti veri in ljudsko nezadovoljstvo nad prepočasnim izvajanjem agrarne reforme sta dvignila pri drugih volitvah število desničarskih in še prav posebno Gil Roble-sovih poslancev. V drugi parlamentarni dobi je bil Gil Robles v vladi le nekaj časa. Ravno za tretje volitve je bil izrinjen iz vlade, ker je hotel predsednik republike Zamora okrepiti z vodstvom volitev svojo radikalno stranko, stranko sredine. Zgodilo se pa je nekaj nepričakovanega. Vsled nizke udeležbe volilcev pri volitvah in posebnega volilnega reda so desničarske in radikalna stranka skoro zginile.
Gil Roblesova je utrpela neznatne izgube, republikanci, socijalisti in komunisti so dobili v parlamentu večino, baje tudi s potvoritvijo volilnih rezultatov. Levica je šla na delo po svojih načrtih. Komunisti in anarhisti so pričeli izvajati svoje me-
tode nad nasprotniki. Desnica se je zavedala, da je dobila pri zadnjih volitvah večino glasov. V tej zavesti in nezadovoljstvu vojske se je pričel boj narodno zavednih in vojske za slavno in nemarksi-stično Španijo.
Politične vesti.
Odpis kmečkih dolgov. Kmečki dolgovi so kakor zavora držali vse naše gospodarsko življenje v krizi. Kadar kmet nima denarja, ga nima nihče. Isto pa je, če kmet nima kredita. Ni ga pa dosedaj imel zaradi prezadolženosti in zaradi zaščite, s katero so se na mah izpraznile blagajne stoterih naših hranilnic in posojilnic. Vlada se je energično lotila tega vprašanja in je izdelala načrt o razdolžitvi kmetov, ki bo najbrže še tekom prihodnjega meseca uzakonjen. Ta načrt predvideva sledeče ugodnosti: Kmečki dolgovi do 25.000 Din pri denarnih zavodih in zadrugah se bodo odpisali do polovice za dolgove preko te vsote pa bo merodajna posamična ocena. Polovica odpisane vsote, ki jo bodo utrpeli denarni zavodi in zadruge, bo povrnila država z državnimi obveznicami, preostalo polovico odpisanega dolga pa bo prevzela Privilegirana agrarna banka in bo izdala za to bone, za katere bo jamčila država. Denarni zavodi bodo na ta način izgubili 25%, interesi vlagateljev pa s tem ne bodo niti najmanj prizadeti. Denarni zavodi ne smejo več izgubiti, kakor znaša njihov rezervni sklad in polovica delniškega kapitala. Denarni zavodi pa bodo sedaj lahko svoje zamrzle terjatve pri kmetih mobilizirali in tako bo oživljen naš denarni trg, kar se bo poznalo v vsem našem gospodarstvu.
Novo predsedstvo senata in skupščine.
Ker so se razmerja med posameznimi skupinami v senatu izpremenila, bo prišlo pri začetku zasedanja najbrže do volitev novega predsedstva v skupščini in v senatu.
Francozi in Angleži nam ponujajo posojilo. Dobavo petroleja iz Rumunije Jugoslaviji bo financirala Francija. Anglija nam pa ponuja kredit 3 milijard za izgraditev jadranskih pristanišč.
Izid nedeljskih občinskih volitev. Preteklo nedeljo so se vršile v 12 občinah občinske volitve, kojih izid nam kaže naslednjo sliko: Dev. M. v Polju: JRZ 25 odbornikov, združeni nasprotniki 5. Dobrunje: JRZ 27, opozicija 3. Blagovica: JRZ vseh 18 odbornikov. Tuhinj: JRZ 17, opozicija 1. Mavčiče (nova občina): JRZ vseh 18 odbornikov. Sromlje pri Brežicah: JRZ vseh 18 odbornikov. Šmarje pri Jelšah: JRZ 29, združeni nasprotniki 1. Št. Vid pri Grobelnem (nova občina): JRZ 17, nasprotniki 1. Ponikva ob j. ž.: JRZ 2, združena opozicija 16. Planina pri Rakeku: JRZ 12, opozicijska lista J. Kiota 5, Bla-žonova 1 mandat. Dolenji Logatec: JRZ 3, združeni nasprotniki z uradništvom 15. Gorenji Logatec: JRZ 3, opozicija 15.
Za Avstrijo se trgata Nemčija in Italija-Ko je bila Italija zaposlena v Abesiniji, je
Nemčija spretno uveljavila svoj vpliv v Avstriji. Sedaj se je začela za Avstrijo zopet boriti Italija ter bi si jo rada podvrgla. Zaradi tega je začela zopet Nemčija postajati pozorna ter razvija veliko politično aktivnost, da bi čimbolj izrinila Italijo iz Srednje Evrope.
Rumunski kralj Karol namerava potovati v Rim. Zaradi tega se mudi sedaj v Rimu zunanji minister Antonescu, ki bo pripravil vse za obisk svojega kralja.
Anglija ustvarja Sredozemsko zvezo. Pot predsednika turške vlade v London ustvarja prepričanje, da se gradi sedaj v Sredozemskem morju nova politična zveza, katero bodo tvorile Anglija, Turčija, Grčija in Egipt. Zveza ima namen, zastaviti italijanski pritisk v Sredozemskem morju, ki postaja neprijeten za Anglijo, Turčijo in Grčijo.
Španija — sovjetska republika. Vlada Larga Caballera v Španiji je sedaj pokazala svoje pravo lice. Dosedaj je zatrjevala, da je socijalistična in da nimajo komunisti na njo nobenega vpliva, sedaj pa je proglasila Španijo kar naenkrat v federativno sovjetsko republiko. Ta korak vlade so izsilili komunisti in anarhisti, ki so potisnili vse zmerne elemente ob stran in popolnoma gospodujejo tam, kejr jih na-cijonalisti še niso pregnali. Nov preobrat na Španskem je zlasti vznemiril Anglijo, ki se zelo boji, da se razširijo nemiri tudi v španske kolonije, od koder bi potem prešli na angleški teritorij.
Madrid je obkoljen. Uporniške čete v Španiji so skrbno pripravile veliko ofenzivo proti Madridu, katerega so obkolile že od treh strani. Posrečilo se jim je zasesti tudi glavne vrelce madridskega vodovoda, tako da lahko vsak hip zaprejo dovajanje vode v mesto. Od Toleda so uporniške čete oddaljene samo še 15 km. Zelo ugoden odmev je imel sklep uporniške vlade, da se dovoli Baskom samouprava v severnem področju Španije. Pričakovati je, da bodo Baski sedaj sami izgnali boljševiške in anarhistične miličnike ter se bodo potem brez boja podali uporniški vojski.
Abesinija še vedno na dnevnem redu.
Na sedanjem zasedanju Sveta zveze narodov je priredila veliko senzacijo Abesinija, ki je stvarno še vedno članica Zveze. Abesinska delegacija je prispela na zasedanje, kar je povzročilo, da so Italijani ostali doma. Velesile bi bile rade Abesi-nijo izključile iz Zveze narodov, preprečile pa so to male države, ki so dosegle, da bo Abesinsko-italijanski spor obravnavalo še mednarodno haaško razsodišče.
Domače vesti.
Za častnega kanonika ljubljanskega kapitlja
je bil imenovan ob priliki 701etnice g. Matej Rihar, mestni župnik v Kamniku in dekan. K zasluženemu imenovanju naše častitke!
Duhovniška imenovanja. Za ravnatelja mariborskega bogoslovja je imenovan g. dr. Alojzij Ostre, stolni kanonik in ravnatelj dijaškega semenišča. Podravnatelj v bogoslovnici je postal g. dr. Janez Janžekovič, bogoslovni docent. V dijaškem semenišču je postavljen za ravnatelja g. Jakob Rihter, prefekt v istem zavodu in veroučl-telj na klasični gimnaziji v Mariboru.
Sadni sejem z vinsko poskušnjo, perutninarsko in sirarsko razstavo se bo vršil v Unionu v Mariboru 3., 4. in 5. oktobra.
Služkinja skočila v Dravo. Zadnjo nedeljo v noči je skočila v Mariboru z brvi v Dravo Ema Ul, služkinja v gostilni Vicel. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Otrok umrl vsled opeklin. Na Ptujski cesti na Teznem v Mariboru se je 10 mesečni Roman Robin tako opekel z vrelim mlekom, da je podlegel opeklinam v mariborski bolnici.
V	vlaku zasačena tihotapca. V tovornem vlaku, ki prihaja iz Spielfelda ob 11. uri v noči proti St. liju, so 20. sept, dobili finančni organi: 48 kg saharina, 14.500 kamenčkov za vžigalnike, 110 najfinejših vžigalnikov, 6 zavojev igralnih kart, 100 komandov garnitur za vžigalnike in
3	kg šnofanca. Franca Napasta, ki je star 24 let ter doma iz Pobrežja pri Mariboru, so finan-carji ujeli, ko se je vlak ustavil. Poklicni tihotapec Ivan Zorčič iz Maribora se je skrival pol ure pod in nad vagoni.
Lokomotiva mu je odrezala nogo. V Počehovi pri Mariboru blizu gostilne Kolarič je zaspal ob železniškem tiru 15 letni Ignac Eiletz. V spanju se je fant zvalil na progo v trenutku, ko je privozil mimo vlak in mu je lokomotiva odrezala
Krajevne šolske odbore prosimo, da svoja naročila za šolske potrebščine pošljejo na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Maribor ali v Ptuj.
levo nogo v stopalu in ga je tudi sicer hudo poškodovala na glavi.
Nočni vlomilci so bili na delu pri št. Petru pri Mariboru, kjer so odnesli precej blaga iz trgovine Lorber.
Študentje! Tudi vašim domačim bo prav, ako boste povedali, da kupujete tam, kjer je za vas najugodneje, to je v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
Napaden je bil in hudo poškodovan na glavi
od dveh fantov, Alojzij šoštertč, posestnik na Stari gori. Spravili so ga v ptujsko bolnico.
Hitro prijeta tatica. Iz hotela Osterberger v Ptuju je bilo pokradene posteljnine za 800 Din. Tatico Ano Klep iz Maribora je koj po izvršeni tatvini prijel na ptujskem kolodvoru pred odhodom vlaka proti Mariboru službo vršeči orožnik. Klepova je že bila večkrat kaznovana zaradi tatvine.
Rešil Iz valov Mure dvoje mladih življenj. Pod grajskim gričem na desnem bregu Mure v Gornji Radgoni so brskali med odpadki revni otroci. Med temi sta bila: bratca 10 letni Tonček in 12-letni Stanko Kovačič iz Gor. Radgone. Tonček je zdrčal po bregu v Muro in za njim se je pognal v vodo Stanko ,da bi rešil bratca. Nesrečo je opazil na gomjeradgonskem gradu zaposleni poslovodja Ferdo Durič. Skočil je oblečen v Muro in je otel življenje v zadnjem trenutku obema bratcema.
UtonU v vodnjaku. V vodnjaku posestnika Štefana Koziča v Murskih Petrovcih v Prekmurju so našli utopljenega Janeza Gabor, občinskega tajnika iz Petanjcev. V noči je zašel v nezavarovan vodnjak in utonil.
Tihotapska smola. Pri pregledovanju osebnega vlaka Maribor—Celje je videl orožnik dva sumljiva moška. Pri pregledu njune prtljage je zadel žandar na tihotapsko blago in sicer na 360 finejših vžigalnikov in 170 paketov igralnih kart. Zaplenjeno blago je vredno 20.000 Din. Pri zasliševanju so ugotovili, da sta švercarja tesarski pomočnik Martin Fridl iz Zg. Dupleka in kleparski pomočnik Ivan Obrežnik iz Bezene pri Limbušu. Oba sta imela že večkrat posla s finančnimi oblastmi zaradi tihotapstva.
Stariši, ki dajete denar za šolske potrebščine, opozorite svoje otroke, da kupujejo v Tiskarni sv. Cirila!
Vlomljeno je bilo na Teznu pri Mariboru v
Marinovo gostilno. Uzmoviči so napravili škode za 2000 Din.
Podirajoče se drevo je zlomilo nogo 41 letnemu posestniku Jožefu Robič lz Lobnice nad Rušami. Poškodovani se je zatekel v mariborsko bolnico.
Prijet tat, ki je kradel konjske repe. Po Mariboru in okolici se je po noči klatil dalje časa neznanec ,ki je rezal konjem repe In je prodajal konjsko žimo za precej drag denar. Pred kratkem so prijeli tega uzmoviča domači v hlevu posestnice Elizabete žagar v Laznici pri Limbušu v mariborski okolici. Hlapec ga je v noči presenetil, ko je ravno hotel konju odrezati rep. Prijeti prizna izredno tatvino. Našli so pri njemu razne ključe, s katerimi je v noči odpiral hleve.
železničar okraden, železničarju Metodu Božeglavu v železničarski koloniji v Mariboru je odnesel vlomilec obleke za nad 3000 Din.
Izstrel Iz puške je močno poškodoval desno roko 66 letnemu viničarju Alojziju škofu pri Sv. Petru pri Mariboru. Omenjeni je s streli odganjal iz vinograda škorce.
Ker je zaspal na prostem, je bil okraden. V Mariboru se je mudil pri nakupovanju Matija Lovrenčič, posestnik pri Sv. Rupertu v Sl. goricah. Na povratku je vsled utrujenosti zaspal pred neko hišo v št. Petru pri Mariboru. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je med spanjem nekdo sunil 3 pare čevljev in razne druge robe za 1000 Din.
Radi uboja mačehe obsojen na 2 leti. Pred mariborskim sodiščem je dajal 23. sept. odgovor 48 letni bivši delavec Ludvik Matuš iz Andrijan-cev v Prekmurju. Imenovani je ubil v prepiru 30. maja svojo mačeho, Ano Matuš, 691etno posestnico. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
Štiriletna deklica podlegla opeklinam. V Pamečah pri Slovenjgradcu so otroci kurili na paši in rajali krog ognja, štiriletna Pavla Hovnik je padla v ogenj in takoj ji je začela goreti obleka. Deklica je začela kričati, otroci so se razbežali in ubogi otrok je bežal kot živa bakla proti domu. Doma sta strgala z onemogle goreče krpe oblekce oče Franc in en delavec. Oba sta se hudo opekla. Opečeno so koj spravili v slovenjgraško bolnico, kjer je umrla.
Berač povožen od avtomobila. Na cesti med Slov. Bistrico in kolodvorom je podrl trgovski potnik iz Ptuja z avtomobilom gluhega 79 letnega prosjaka Petra Pavliča iz Poljčan. Starček je bil prepeljan s hudimi poškodbami na glavi in nogah v bolnico Rdečega križa v Konjicah.
Nevaren padec vsled splašenja konja. V Braslovčah v Savinjski dolini je padel z voza vsled splašenja konja 37 letni posestnik Franc Stakne. Pri padcu si je prebil lobanjo in so ga prepeljali v celjsko bolnico.
Dva hudo poškodovana so prepeljali v celjsko bolnico. Jakob Žerak, 571etni posestnik iz Strmca pri Rogatcu, je vozil iz gozda drva. Po nesreči je padel pod voz. Kolesa so mu strla prsni koš in so ga še poškodovala po celem telesu.
—	V Gaberju pri Celju je pri g. Gobcu pleskal stroje 471etni slikar Bogomir Pasero iz Spodnje Hudinje. Pri delu je na lestvi omahnil in je padel 12 m globoko. Pri padcu si je prebil lobanjo, izbil si je devet zob, zlomil tri rebra in si je natri desno nogo. Oba težko poškodovana so oddali v celjsko bolnico.
Na postelji napaden od dveh ponočnih tolovajev. V Hladni Ravni pri Laškem ima posestnik Ivan Trbovc p. d. Ladenšek dom bolj na samoti. V noči sta se splazila v sobo, v kateri je spal gospodar, dva neznanca in sta ga pričela daviti. Možu je priskočila na pomoč v drugi sobi z deco speča žena, ki je pričela klicati na pomoč in je s krikom prepodila roparja.
Progovni delavec smrtno ponesrečil. Pri popravljanju proge med postajama Hrastnik in Trbovlje je doletela smrtna nesreča 28 letnega progovnega delavca Karla Majcen. Na ozkem prostoru pri križanju osebnega in 'tovornega vlaka ga je udarila lokomotiva v glavo in ga je vrgla s tako silo ob oporni zid, da je obležal revež pri priči mrtev z razbito lobanjo.
Srčna kap ga je zadela pri delu. V Zagorju ob Savi so pokopali 50 letnega ključavničarja Avguština Polc, ki je bil zaposlen 34 let pri zagorskem rudniku. Zadnja leta je vršil službo pri dvigalu v obratu Kotredeš. Pri delu ga je zadela srčna kap. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok.
Cisto po špansko! Kako daleč je posurovela tudi slovenska marksistično navdahnjena fantovska mladina, nam dokazuje naslednji slučaj najostrejše kazni vrednega bogoskrunstva:	V
občini D. M. v Polju pri Ljubljani so našli oskrunjena dva križa z razpeli. En križ stoji v Zadobrovi blizu krčme Gregorc, drugi na križišču ceste v D. M. v Polju. Osumljeni so zločina trije divjaki. O enem trdi priča, da je teptal razpelo z nogami in kričal: »Zdaj me bo pa hudič vzel!«
Najden po več nego 14 dnevih. Več nego 14 dni so pogrešali gosp. Antona Juga, ravnatelja ženske gimnazije v Ljubljani. Te dni so nesrečneža našli obešenega v Goričanah pri Medvodah pod starim gradom.
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Dne 22. sept. ob 7. uri zjutraj se je zgodila na odcepu banovinske ceste od državne proti Motniku in Kamniku avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Od Sv. Petra pod Sv. gorami se je pripeljalo na avtomobilu 23 romarjev na Brezje. Temu vozilu nasproti je privozil drug tovorni avto, last avtopodjetja Rode iz Kamnika. Ta avto je bil namenjen na Bizeljsko po vino za krčmarja Ferdinanda Vode. Na avtomobilu so bili razni sodi in na vrhu je sedel Franc Sadnik iz Most, poleg njega pa še Franc Verdnik, ki je uslužben pri Rodetu kot šofer. Zraven šoferja so sedele 3 osebe. Radi ovinka sta zapazila avtomobila eden drugega v zadnjem trenutku. Povrh je še zakrivila ožina ceste, da je zadel Rodetov avto ob leseno ograjo, ki se je polomila. Avto se je preobrnil v 3 m globoko in na srečo prazno potočno strugo. Verdnik Fr., ki je sedel na sodih, je skočil v očigled nevarnosti hitro dol. Sadnik je ostal na sodih, se prekucnil v potok in je dobil tako hude poškodbe na glavi, da je bil koj mrtev. Ostali potniki so ostali skoraj nepoškodovani.
Trgovci, kupujte šolske potrebščine za domače šole pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju!
Večji in manjši požari. Kar trikrat je gorelo eno noč v okolici Radgone na avstrijski in naši strani. Naši gasilci so hiteli iz Gornje Radgone in iz raznih krajev Prekmurja na pomoč v avstrijsko vas Dedenitz, kjer je bilo v objemu plamenov pet poslopij posestnika Franc Jauka, ki ima škode nad 200.000 Din. Ko so bili naši gasilci s polno paro na delu v omenjenem naselju, so prejeli iz Radgone obvestilo, da morajo domov, ker se je tamkaj oglasil rdeči petelin na dveh krajih. Gomjeradgonski gasilci so se vrnili preko Mure v Hercegovčak, kjer je gorelo gospodarsko poslopje in viničarija posestniku Janezu Boroviču. Gasilci iz Murske Sobote so tudi morali domov, ker je tudi tamkaj gorelo v isti noči. — V zidanici posestnika Antona Kuharja iz Dobriča je izbruhnil požar, ki je vpepelil zidanico, stiskalnico ter razno orodje. Skoda je cenjena na 15.000 Din. Novo pastirsko kočo je uničil ogenj na Gojski planini pri Kamniku posestniku Janezu Sušniku iz Krivčevega. Dejstva govorijo za to, da požigajo vlomilci pastirske koče, ker domnevajo v njih kak boljši plen. Ko pri vlomu ostanejo praznih rok, se maščujejo nad lastnikom s požigom. V zadnjem času je že upepelil ogenj toliko pastirskih koč, da je omenjeni sum povsem opravičen. — V Cerkvenjaku pri Sv. Tomažu je uničil ogenj viničarijo posestnice Marije Podgoršek, ki ima 20.000 Din škode.
—	V Vanetincih v Slov. gor. sta zgoreli z gospodarskim poslopjem ter z raznimi stroji dve svinji posestnici Geri Zorčevi. škoda znaša 30.000 Din. — V noči sta zgoreli v Hlaponcih pri Sv. Lovrencu v Sl. goricah veleposestniku Ivanu Šeguli 15.000 Din vredni kolamica in parma. —
V Lokrovcu pri Celju je nočna strela užgala kozolec cinkamiškemu delavcu in posestniku Pliberšeku. 15.000 Din vreden kozolec je pogorel, gasilci so pa rešili stanovanjsko hišo.
V Spod. Jablanah pri Cirkovcah na Dravskem polju je upepelil nočni ogenj šestim posestnikom 50 poslopij. Zgorela so vsa spravljena živila in krma. škodo cenijo nad 500.000 Din. — V Teša-novcih pri M. Soboti je pogorelo 10.000 Din vredno gospodarsko poslopje mlinarju Kolomanu Emiš.	________________
Proč s centralizmom.
Veliko politično zborovanje Dolenjcev v Novem mestu je znova jasno pokazalo, da se Slovenci še vedno zavedamo, kaj pomeni za nas »polna samouprava«. Vsa najnovejša leta je bil položaj tak, da je pomenilo protidržavno rovarjenje, če bi kdo načel to vprašanje, ki je bilo premočno nasprotno ciljem vse izenačujočih Ju-goslovenov. Toda zato ni ta misel nič manj živela, samo da skrito, v srcu in glavah onih, ki so hoteli vsestransko neoviran napredek slovenskega ljudstva. Kakor hitro pa je zavel drug veter in se je dovolilo želje in zahteve tudi glasno izražati, smo Slovenci najprej izpovedali zahtevo po polni samoupravi. To je namreč naše življenjsko vprašanje. In prav po zaslugi zadnjih let smo se v tem prepričanju še bolj utrdili.
Vse naše vode teko proti Belgradu. V skladu s tem naravnim pojavom so hoteli naši centralisti tudi vse naše ostale poti navoditi k jugu. Iz Belgrada so vodile niti, ki so urejale, oziroma neurejale vse naše politično, gospodarsko in kulturno življenje. Tam so se izdajali zakoni, veljavni za vse pokrajine države. Otrok pa bi lahko razumel in spoznal, da je tak način vodstva poguben za mnogotere predele države. Kraji, ki so po svojem zemljepisnem položaju, splošni gospodarski strukturi, po kulturnih in gospodarskih potrebah tako različni, kakor sta v naši državi na priliko Slovenija in najjužnejša Srbija, se pač ne morejo upravljati z istimi, v vseh podrobnostih se ujemajočimi pravili. Vse preveč si medsebojni interesi nasprotujejo. Kar je morda dobro za jug, je lahko za sever najbolj hud udarec in narobe. Gotovo je, da ima vsak kraj svoje različne potrebe, ki jih je treba enako upoštevati, kar je pa že tehnično nemogoče pri takih občeveljav-nih odredbah, ki se na krajevne potrebe nikakor ne morejo ozirati in je vsled tega nujno, da bodo določeni kraji in ljudje vedno udarjeni in zato seveda tudi nezadovoljni ter se vsled tega tudi za politično obliko države nikdar ogrevali ne bodo. To razume vsak, kdor hoče količkaj misliti, samo naši centralisti tega videli niso, ker niso hoteli. Politični centralizem jim je bil nad vse, iz tega pa sta sama po sebi sledila tudi gospodarski in kulturni. Uspeh te politike je bil prav nasproten, kakor se je z njo doseči hotelo. Vzraslo je vsesplošno nezadovoljstvo, ki je postalo nevarno že celo za obstoj države.
Največje žrtve na oltar centralizma smo pač prinesli Slovenci. Na našem jugu je vzrasla vera v »bogato Slovenijo«, ker smo bili, naučeni že tako od prej, najtočnejši davkoplačevalci, kar popolnoma jasno kažejo milijoni neizterjanih davkov pri nas in na jugu. Leto za letom je hodil naš denar v Belgrad vsled centralističnih uredb, odkoder ni našel več poti nazaj. Koliko milijard našega denarja je bilo že popolnoma izgubljenih za nas zato, ker lastnega denarja ne upravljamo sami, ampak drugi. Morda se v najnovejšem času obrača nekoliko na bolje,
Delavci dobro vedo, da je
Spod riješ t a J erska ljudska posojilnica =r v Mariboru  ras
v Gosposki ulici
njihov denarni zavod, kateremu lahko brez skrbi zaupajo svoje prihranke, če tudi so skromni.
i
toda še vedno beremo o kričečih primerih pri javnih delih.
Trgovci, nameščenci in delavci se bore danes za decentralizirano svoje zavarovanje, ker je spet statistično dokazano, da slovenski zavodi pomagajo vzdrževati druge pasivne, ko je vendar slovensko naše delavstvo po centralizmu sorazmerno najhuje udarjeno i vsled zapostavljanja pri javnih delih i raznih državnih nabavah. Saj je samo pri TPD padla produkcija premoga za več kot tretjino, do-čim se je na jugu relativno celo dvignila.
Nič manjše ko na gospodarskem polju, so posledice na političnem in kulturnem, ker brez dobre gospodarske podlage tudi kulturni razvoj peša. Pravijo, da je zgodovina učiteljica. Toda naši centralisti se tudi v pogledu političnega centralizma od zgodovine niso ničesar naučili. Države so izgubile pokrajine, ki so jih s pretiranim centralizmom hotele prikleniti nase. Tudi španska državljanska vojna bi se vršila precej drugače, če bi centralistični generali imeli več smisla za avtonomne zahteve Kataloncev in Baskov, ki so po lastnih izjavah pripravljeni danes raje priti prvi pod Francijo drugi pod Anglijo, kakor pod centralistični generalski režim.
Samo v tem je rešitev: popolna decentralizacija na vseh onih poljih, kjer je to mogoče brez škode za državo. Država naj izdaja okvirne gospodarske in druge zakone, pokrajinske oz. kakršnekoli že samoupravne oblasti pa naj vanje vnašajo določbe, ki odgovarjajo interesom tiste pokrajine. Le tako bomo mogli razviti vse svoje sile na vseh poljih in se kot močan, zdrav člen včleniti v državno našo skupnost.
To je naša zahteva od katere ne bomo-odstopili: čim popolnejša politična, gospodarska in kulturna samouprava. Prepričani smo, da bomo to po naših ministrih tudi dosegli.
Vse za vse šole bomo kupovali v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
Zelezjridapsba poročila
V	Sloveniji rabimo 2000 železniških uslužbencev več.
Naši železničarji so zadnje dni dostavili vsem merodajnim oblastvom v Sloveniji posebno spomenico, v kateri poudarjajo potrebo, da se takoj priskoči k rešitvi vprašanja časovne zaposlitve osebja ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani.
V	prvi vrsti je potrebno povečati število prometnega osobja. železničarji opozarjajo posebno, da se danes zaradi premalega števila uslužbencev ne more držati 8 umi delavnik za železničarje, dasi ga imajo uslužbenci in delavci v vseh drugih poklicih. V normalnih razmerah naj bi bil vsak uslužbenec zaposlen po 8 ur, kar bi na leto znašalo 2240 ur v 280 delovnih dneh. Za to zaposlitev pa naj bi prejemal toliko zaslužka, da zamo-re stanu primemo živeti. Glede vsega tega in glede neplačanih dopustov pa je vsak dan vedno več pritožb. Te neurejene razmere so veliko so-cijalno zlo, ker je očividna zapostavljenost in neenakost železničarjev. Statistični podatki so pokazali, da je kilometerski promet najmočnejši v Sloveniji, na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Ta promet pa železničarsko osobje tako obremenjuje, da ima mnogo več dela, kakor osobje na področjih drugih ravnateljstev. Zato je nujno potrebno, da se v Sloveniji poveča število železniških uslužbencev, da bo vsak lahko delal 8 ur na dan in da promet ne bo preveč trpel. Treba bi bilo tedaj zaposliti pri nas 2000 novih železniških uslužbencev, tako da bi imeli v Sloveniji namesto 9300 železničarjev potem 11.300. Izdatki za te nove uslužbence bi znašali 40 milijonov Din na leto, kar bi se lahko z lahkoto krilo, ker je železniški promet v Sloveniji visoko akti-, ven. Kljub temu povišku osobja pa bi bila še nadalje zaposlitev uslužbenstva v Sloveniji v primeri z drugimi ravnateljstvi daleko najvišja. Z zaposlitvijo novih uslužbencev bi se znatno omilila kriza v brezposelnosti. — Zahteve slovenskih železničarjev vsekakor zaslužijo, da najdejo po-voljen odmev v naši javnosti in tudi na pristojnih mestih.
Podpis sporazuma za novo hoiehttvno pogodbo v tekstilni industriji.
Po dober mesec trajajoči stavki je bil 23. t. m. v Ljubljani v prostorih Zveze industrijcev podpisan sporazum za novo kolektivno in tarifno pogodbo. Delavske strokovne organizacije smatrajo s tem stavko za končano. Z rednim delom se bo začelo postopoma, kakor pač dopuščajo posamezni obrati. Podjetja v sporazumu obljubljajo, da ne bodo nikogar odpustila radi stavke. Glede sporov se bode vsako podjetje oziralo na posredovanje strokovnih organizacij.
Pogodba obsega 12 točk, v katerih so vse podrobnosti med delodajalci in delavstvom. Mezde se bodo plačevale na uro, po akordu, s tedenskm pavšalom ali pa po načinu premij. Način plačevanja bo odredilo podjetje. Akordni zaslužek mora znašati 15 odstotkov več kakor urna mezda.
Če je tvornica prisiljena, da skrči promet, mora 14 dni poprej o tem koraku obvestiti zaposleno osobje.
Pri sprejemanju novih delavcev se bodo tvornice predvsem ozirale na one osebe, ki so že bile pri njih zaposlene, a so bile odpuščene radi vojaške službe, daljše bolezni, skrčenja dela itd.
Delavci, ki imajo lastno gospodinjstvo, dobijo enkrat na leto 10 m, drugi pa 6 m
blaga, ki ga izdeluje podjetje, po najnižji prodajni ceni.
Pogodba, katero so podpisali za Zvezo industrijcev predsednik Kavčič in tajnik dr. Golia, za delavce pa tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jakomin, za JSZ Lombardo in za NSJ Bučar, je veljavna do 31. XII. 1937.
Tarifa v predilnicah.
Nova tarifa v predilnicah bo zgledala po novi pogodbi takole: Predilci an selfaktorjih 5.78 D, prisukovalci 4.27 Din, natikovalci in natikoval-ke (v starosti 16—18, 18—20 in nad 20 let)
2.50, 2.85 in 3.30 Din. Na trostlih podvijalci 4.14, predilci 2.61, 2.82, 3.50 Din, vdevači vrvi 4.20, vlagalke preje v zaboje 3.50. Na flajerjih 3.40, 3.50 in 3.60 Din. Služitelji raztezalk 3.20 ln 3.30 Din, služitelji kard 3.60 in 3.80 Din, čistilci kard 4.25, brusilci 4.50. V čistilnicah in predalih mešanic moški 4, ženske 3.75 Din, moški pri odpadkih 4.25, ženske 3.50 Din. Po raznih oddelkih prejmejo ravnalci cevk 2.75, mo-tovilke 3.25, stiskalci 3.90, pometalke in pobiralke odpadkov 2.75, mazači transmisij 5, delavci pri dvigalih 4 Din. V predilnicah odpadkov prejme preddelavec pri stroju za trganje 5 Din, česalec, brusač in čistilec po 4 Din. Predilci prejmejo (pod 20, nad 20 let s 5 ali 10 leti prakse) po 3, 3.50 in 4 Din; predilke po
2.50, 3 in 3.50 Din, vezači vrvi 2.50 in 3 Din, ravnalci cevk in preje in delavke pri sortiranju 2.50 in 3 Din, moški pri stroju za odpadke 3 in
4	Din, ženske 3, krempljerji 4 in krempljerice 3.25 Din.
Tarifa v tkalnicah.
V	tkalnicah veljajo za tkalce in tkalke pri običajnem bombažnem in polsvilenem blagu osnovne ume mezde 3.25 in 3.50 Din, pri finejših in težjih opravkih še dodatki po 5 in 8%. Na avtomatskih statvah 3.75. Pri izdelavi hlačevine in modnega blaga vsake vrste 3, 3.50 in 4 Din.
V	tkalnicah za svilo so uvedene tri kategorije po 3.25, 3.50 in 4 Din. V tkalnicah za laneno blago prejemajo nekvalificirani delavci 2.50, pometale!, sukalcl ln vdevalci 2.80, čistilci 2.85, Bnovalcl 3.25, tkalci pa 3 Din. Samostojni tkalci vzorcev 4.60, tkalke vdevalke 3.60. Za pripravljalna dela so določene mezde za navijalce ln sukalce 3, za snovalce na angleških strojih, navlačevalce in prisukovalce 3.50, snovalce na Bekcionalnih in podobnih strojih 3.75, za stalne samostojne snovalce vzorcev pa 4 Din. Pomožnim delavcem je odmerjena mezda za ženske po
2.50, 2.75 in 3 do 3.50 Din, za moške pa 2.50, 3 do 3.50 in 3.50 do 4 Din (po sposobnosti). Delavci po barvarnah in kuhinjah na mokrem ter palilci blaga dobivajo po 20 par na uro več. Kvalificirani pomožni delavci 4 do 4.50 Din, stalni mazači strojev 4 Din, delavci pri škrobil-nih strojih ln specljalnl kuharji škroba po 3.50 do 4 Din, profeslonisti po sposobnosti 4 do 6 D, s posebno sposobnostjo pa 7 Din. S profesio-nisti so izenačeni tudi električarji, kurjači in pazniki parnih turbin.
Jesenice. Stavblnci na Jesenicah zopet delajo.
Po dolgotrajni stavki so na Jesenicah in Javorniku pretekli teden stavbinci zopet pričeli z delom. Stavka, ki je bila v začetku resna in upravičena, je pozneje po zaslugi gotovih ljudi, ki so to imeli v načrtu, prešla na politično polje in se tako brez uspeha končala. Gotovim ljudem je šlo samo za to, da se je stavkalo — delavstvo mora stavkati — na poganja niti niso mogli, niti niso hoteli misliti. Samo tole z Javornika: Ko so bili stavbinci zbrani v skupini pred tovarno, vsi delaželjnl, vprašani, če gredo na delo, so se čull iz mase klici: »Ne gremo!« In kdo je to kričal? Stavbinci? Ne! Taki tovarniški delavci, ki so Sli ob 2.' uri popoldne v službo In ki zaslužijo nad 70— Din na 8 ur. Tega gotovo niso počenjali v interesu stavbincev, pač pa v Interesu ruskih diktatorjev. Stavbinci sedaj zapuščajo take »vzorne« komunistične voditelje in se organizirajo drugje, želimo jim, da bi v pošteni organizaciji s pošteno borbo dosegli čimveč, za zboljšanje svojega položaja.
Svoji k svojim ne sme biti samo prazna beseda! Zato kupujte v Tiskarni sv. Cirila.
Obvezna razsodišča zahtevamo.
Smo v dobi številnih stavk. Vsak resničen prijatelj delavstva in našega naroda se mora ob tem pojavu zamisliti.
Pri prejšnjih režimih tega ni bilo. Stavke so bile prepovedane; če pa je bila katera izjemoma dovoljena, je bila že v naprej obsojena na neuspeh. Da, danes je bistveno drugače. Prišla je svoboda, ki nam jo je dala naša ljudska vlada. Sedaj se smemo svobodno spuščati v borbo z nenasitnim kapitalom.
Seveda pa ima delavstvo pri taki borbi ogromno škodo in mislimo, da bi bilo prav, da se taka škoda prepreči in da se da mezdnim bojem tako obliko, da delavec ne bo imel škode. Tovarnar ob štraj-ku ni lačen, štrajkajoči delavec pa nima prav nič za pod zob. Borba med kapitalistom in delavcem je silno neenaka in če ne bi javnost in oblast s simpatijami spremljala in podpirala štrajkajočih delavcev, bi večina stavk propadla.
Zato pa zahtevamo, da se naša zakonodaja v tem pogledu po vzrocu raznih naprednih inozemskih zakonodaj moderni« žira, da se prepreči škoda, ki jo ima sedaj delavstvo ob stavkah.
Uvedejo naj se obvezna razsodišča, kjer bodo delavci in delodajalci paritetno zastopani, predsedoval pa bo nepristranski državni organ (inšpektor dela ali sodnik). Mezdni boj bi se prenesel za zeleno mizo, pred razsodišče. To razsodišče pa bi moralo imeti oblast, da delodajalca prisili, da sprejme vse delavske pravične zahteve in da se ukloni sklepu razsodišča. Država bi morala delodajalca, ki bi se sklepa ne držal, razlastiti oz. dati njegovo podjetje pod državno ali drugo prisilno upravo. To bi pač učinkovalo.
Zato pa zahtevamo, da se čimpreje napravi osnutek zakona o obveznih razsodiščih, ki bo vseboval krepke sankcije zoper delodajalce. — S tem bi tudi preprečili, da bi razni temni, komunistični elementi delavstvo hujskali v nepotrebne stavke.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Iz centrale:
Dne 8. oktobra t. 1. ob 19 letnici smrti našega velikega delavskega borca Jan. Ev. Kreka. Na
ta dan ali naslednjo nedeljo naj naše organizacije, posebno tam, kjer takih proslav še ni bilo, priredijo proslave v spomin na našega voditelja in učenika.
Skioptična predavanja posebno taka, ki kažejo in slikajo socijalno življenje delovnega ljudstva našim podružnicam, posebno sedaj, ko se v jeseni in v zimi začenja pravo organizacijsko-pro-svetno delo, zelo priporočamo. Aparat in slike dobite za malenkostno odškodnino pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Predavatelja Vam na željo pošlje Centrala.
V	kočevskem in v novomeškem srezu je mnogo naših članov brezposelnih. Vse podružnične odbore prosimo, da nam pošljejo natančne sezname vseh onih delavcev, ki bi bili pripravljeni iti v službo drugam, n. pr. v Celje, Ljubljano ali v druge kraje. V seznamu navedite vse podatke glede soc. položaja, če je poročen, koliko ima otrok, in slično. Predvsem pa navedite vrstni red, kdo naj bo kot prvi sprejet v službo, kdo drugi, itd. Posebno važnost polagajte odbori pri tem seznamu tudi na to, da v prvi vrsti navedete korajžne, zveste in značajne naše člane. To pa zaradi tega, da bomo v posameznih podjetjih, kamor bomo naše člane spravili v službo, ustanovili našo organizacijo.
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	38
Ivan jo je na videz mirno poslušal. Ko je utihnila, se je prisiljeno nasmehnil in dejal:
— Teta, ti tako govoriš, ko da bi bil položaj obupen! Temu ni tako. Naši obrati so v polnem teku. Ta nezgoda, ki se je primerila, nima na razvoj nika-kega vpliva. Bodi popolnoma mirna! Sicer ne vem, kaj se plete okrog banke Fidelije, a zagotavljam te, da bo tovarna ostala nedotaknjena.
— Pusti svoja zagotavljanja! — je odvrnila teta.
—	Tvoje besede so prazne. Vem, kar vem. — To je prvi slučaj, da sem postala žrtev prevare. Premotil me je neki gospod Leherpeux, ki se je skliceval nate. Takrat ga nisem poznala, a sedaj ga poznam in ti povem, da je ta tvoj dobri prijatelj čisto navaden lopov.
— Tetka, on ni moj prijatelj — je ugovarjal Ivan — bil je moj gospodar.
Baronica se ni zmenila za njegov ugovor. Jezno je nadaljevala:
— Da, izredno drzen lopov! Ko pomislim, da je to Sudansko plovstvo izmišljotina, izmišljena pravljica ...
— Teta, ni izmišljotina — jo je prekinil Ivan. — Ta družba obstoja.
Baronica ga je sočutno pogledala in je nato vzdihnila:
— Ubogi naivnež, tega sem se bala! Torej si tudi ti prevaran ko drugi!
Ta hip se je oglasil zvonec in pri vratih se je zaslišal neznan moški glas. Ivan se je hotel posloviti, a teta ga je zadržala, ker tujcev nikdar ni sama
sprejemala. Strežnici je naročila, naj pripelje tujca v sobo.
V	naslednjem hipu je obiskovalec vstopil in zelo vljudno pozdravil.
Ivan je ostrmel. V obiskovalcu je spoznal Ago-stinija, ki ga je bil videl na slavnostni večerji pri Locheju.
Agostini se je približal baronici. Pred njo se je ustavil in globoko priklonil. Vse njegove kretnje so izdajale dostojanstvenost.
— Jaz sem Julij Agostini—je začel s sladkim glasom. — Prišel sem v zadevi Sudanskega plovstva. Prihajam iz borze, kjer sem doznal za nesrečo in verujte mi, da sem silno jezen na gospoda Locheja, največjega lopova na svetu, ker je imel v rokah toliko denarja, ki ga ni vložil v tako plodonosno podjetje kakor je Sudansko plovstvo, marveč ga je razmetal za pretiran luksus. Pomislite, da je dnevno porabil za življenje desettisoč frankov! Kaka škoda! Sudansko plovstvo je orjaško podjetje, ki ne sme propasti.
Baronica je začudeno gledala tujca. Ko je za hip utihnil, ga je hlastno vprašala:
— Gospod, čemu me razburjate z vašim pripovedovanjem? Ali morda je kaka pomoč?
— Gospa baronica, — je mirno nadaljeval Agostini — vi ste vtaknili v delnice mnogo denarja. Ta denar bo izgubljen, ako delnic takoj ne prodate. Jaz kupujem delnice Sudanskega plovstva. Ce jih prodate, vam jih plačam po 400 frankov.
Baronica ni mogla premagati veselja, ki jo je prevzelo in je živo vzkliknila:
— Kaj? Vi bi kupili moje delnice?
— Da! — je odvrnil Agostini. — Lochejeva prevara me ne vznemirja. Jaz imam svoje ideje in v doglednem času me bo svet občudoval.
— Če vi kupujete delnice, — je rekla baronica — je to znak, da ste uverjeni o njihovem poskoku. Ali
pa je to nesramna prevara... Gospod Agostini, ne mislite, da vam bom nasedla! Če je to res, da bodo delnice poskočile, jih ne dam iz rok.
— Gospa baronica, — je Agostini položil roko na prsi — jaz ne lažem. Glejte!
Mož je pri tem odprl svojo torbo in je potegnil iz nje šop papirjev. To so bila sama potrdila o sklenjenih dogovorih med Agostinijem in najbolj uglednimi delničarji Sudanskega plovstva. Baronica je med drugimi opazila ime Alberta Blonda in nekega neznanega poslanca.
Agostini je bil gotov svoje zmage. Odložil je papirje in samozavestno rekel:
— Kakor vidite, ne lažem. A dajem vam na izbiro, ali obdržite svojih štirideset delnic ali ne?
Baronica ga je nekaj časa vprašaje gledala, nato pa je rekla:
— Pojasnite mi vaše načrte!
Agostini se je sladko nasmehnil.
— Oprostite, gospa baronica, se je priklonil spoštljivo — da ne morem ugoditi vaši želji! Moji načrti morajo ostati nekaj časa tajni.
Soleme ni vedel, pri čem je. Zdelo se mu je, da sanja. Kaj hoče ta Agostini? Ko je baronica pristala na to, da proda svoje delnice in ji je Agostini podpisal ček za osemnajst tisoč frankov, ni mogel verjeti, da bi prav videl.
Agostini je strpal delnice v torbo. Nato se je poslovil in šel. Med vrati se je obrnil in posmehljivo dejal:
— Z užitkom se bom smejžJ, ko bo tk lopovski Loche trohnel v ječi...
— Če rečem, da bodo tudi tebe zaprli, se najbrž ne motim — je zamomljala za njim starka.
Teta in nečak sta ostala sama.
— Teta, — se je obrnil k baronici Ivan — bi se hotela ponižati in se odzvati mojemu vabilu na obed.
Ona se je nasmehnila in je odvrnila:
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin)
Dne 19. t. m. sta bila sprejeta pri g. banu dr. M. Natlačenu toy. Jonke Jože in Preželj France.
G. banu sta poročala o organizacijskih zadevah ZZD, o težavah in borbi organizacije, predvsem pa radi tobačne tovarne, pragmatike in starostnega zavarovanja elektrarniških delavcev KDE, glede javnih del v kočevskem srezu, kjer imamo največ brezposelnih članov ter glede ureditve agrarne reforme Auerspergovih posestev, itd. — G. ban se je z našima zastopnikoma nad pol ure nadvse prijazno razgovarjal in je obljubil, da bo z vsemi možnostmi podprl stremljenja in delo Zveze združenih delavcev.
Naša Zveza spada v isti sklop z Društvom združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, ki ima že okrog 900 članov, ter s Strokovno zvezo poljedelskega delavstva. Naši nameščenci imajo svoj list, ki stane 24.— Din na leto in izhaja mesečno. Imenuje se »Bodočnost«! Da se naše podružnice in funkcljonarji spoznajo tudi v delu in borbi nameščencev, priporočamo, da se na ta list naroče. Tam kjer so skupine naših nameščencev in poljedelskih delavcev, delajte roko v roki in si vzajemno pomagajte.
Pri Centrali lahko naročite knjigo »Imenik članov« kamor boste vpisovali svoje članstvo. Imenik stane 10.— Din. Cene za druge poslovne knjige smo navedli v I. okrožnici.
Dopisovanje. Pri odgovorih na naša pisma se vedno sklicujte na opravilno številko dopisa, na katerega odgovarjate. Odgovarjajte na vsa vprašanja in na vse točke v dopisih, četudi bodo morda Vaši odgovori negativni. Za vsako prejeto stvar (okrožnice, tiskovine, dopise) omenite ko nam pišete, da ste jo prejeil.
Glažuta pri Ribnici. Naša vas Glažuta je oddaljena do najbližje vasi in prometa dve uri. Naš edini vir je bil vsakdanji zaslužek na parni žagi pri knezu K. Auerspergu. Ta je pa na žalost sedaj popolnoma ustavil svojo tovarno za nedoločen čas. Razumljivo je ,da sedaj preživljamo najtežje čase, ker delavstvo je brez vsake imovine. Navezan je bil delavec edino na svoj skromni vsakdajni zaslužek, ki pa sedaj manjka ter smo sredi gozda in popolnoma obupani gledamo v bodočnost. V tem kritičnem času, ki ga sedaj preživljamo, nam je priskočila na pomoč naša organizacija Zveza združenih delavcev. Torej lahko trdimo, da omenjena organizacija ni prišla v stike z nami radi članstva, ker nas je komaj nekaj čez 10 članov, in še ti nismo plačali članarine radi brezposelnosti. ZZD ni prišla med nas, da nam pomaga samo z lepimi besedami, ona nam je priskočila na pomoč z dejanjem ,ker vidi, da smo nujno potrebni pomoči. Omeniti imam še to. Po ukinitvi dela nam pripada podpora od Javne borze dela. Ne vemo razloga, zakaj nismo bili takoj odjavljeni pri OUZD.
—	Borza dela je nas obvestila, da nam ne pripada podpora, ker smo še vedno prijavljeni pri OUZD. — Takoj je delavstvo sklenilo, da pošlje osebno deputacijo ter na licu mesta intervenira. Izvolili so dopisnika, ki se je odpeljal v Ljubljano. Naši zastopniki ZZD v centrali so bili tako prijazni, da je dopisnik na Okrožnem uradu takoj vse v najlepšem redu opravil. Tudi so me obsuli z vprašanji, kako se delavstvo sedaj preživlja. Sedaj se trudijo, da bi nam pomagali s pridobivanjem zaposlitve drugje.
Viničarski vestnik.
Viničarji ne dobijo strehe. Bliža se čas selitve viničarjev, katerim so vinogradniki v Slov. goricah 15. oktobra t. 1. odpovedali službe iz različnih vzrokov, ki so po večini malenkostni. Ker je že v Slov. goricah viničarjev preveč, se dogaja, da ta ali oni ne dobi službe pri drugem vinogradniku. Vinogradnik, ki je službo viničarju pravočasno odpovedal in najel drugega viničarja za jesenski nastop, pa neprestano ubogega viničarja, ki je pri njem služboval, izganja iz stanovanja. Zgodili so se že primeri, da je vinogradnik viničarju izmetal iz stanovanja s silo pohištvo in odvzel ključe. Kam naj sedaj gre revež, ki je z družino brez strehe, ker mu noče ali ne more drugi vinogradnik dati stanovanja posebno, če je že starejši in je porabil svoje moči pri prejšnjem gospodarju. Za takega viničarja ni drugega pripomočka kot beraška palica, ki je že mnogo takih revežev zadela. Za viničarje ni drugega pripomočka k temu kot dobra organizacija, ki bi naj ščitila njih pravice in to, kar jim gre.
Ljubljanski magistrat in minim. mezde.
Naši bralci se gotovo še spominjajo na interpelacijo, ki jo je na I. seji ljubljanskega občinskega sveta vložil zastopnik naših delavcev in nameščencev g. Smersu Rudolf. Na to interpelacijo je dobil od mestnega magistrata odgovor, ki med drugim navaja tudi tole:
Iz poročila gradbenega urada je razvidno, da je prejemalo delavstvo, ki ga ima v evidenci mestno cestno nadzorstvo minimalno 4.— Din, maksimalno 7.50 Din mezde na uro, razen tega rodbinske doklade dnevno & 3.— Din za člane rodbine.
Na seji dne 17. julija 1936 je tehnični odbor mestnega sveta sprejel sledeči sklep:
1. tehnični odbor vzame poročilo o mezdnem stanju mest. delavstva na znanje ter konstatira, da je mestno delavstvo plačano nad sedaj doseženimi cenami.
2. Tehnični odbor soglasno sklene in naroča mestnemu gradbenemu uradu, da naj v bodoče vsak oferent pri razpisu dobav predloži s ponudbo seznam zaposlenega delavstva s podatki mezd, na podlagi katerih je sestavljena ponudba.
3. Glede zahteve, da občina pri izdaji stavbnih dovoljenj predpiše minimalne mezde, je tehnični odbor mnenja, da zato ni pravnega naslova.
Lageri (taborišča) smrti v sovletskl Rušili.
Solovecki otoki ali Solovki.
Ti otoki so v Belem morju ob zalivu reke Onega. Pred boljševiki je bil tu velik samostan z nad 200 menihi in lepimi cerkvami. Tu sem so romali pobožni Rusi iz vseh krajev. Zdaj pa je tu taborišče trpljenja in smrti.
Kakor sem že omenil, se ujetniki vojaško urijo in so vojaško organizirani. Tu na Solovkih sta 13. in 14. četa (kompa-nija). V 13. četi je številno zastopana inteligenca: profesorji, inženirji, igralci, pisatelji, oficirji in duhovniki. Vsi ti ujetniki stanujejo v nekdanji cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Ta cerkev je zelo velika, mrzla in vlažna, v njej je prostora za 5000 oseb in je vedno prenapolnjena. Deske (priče), na katerih spe ujetniki, so trinadstropne. Na prostoru, kjer je bil veliki oltar, spe zlasti duhovniki. »Tukaj morejo tiho k Bogu moliti«, se norčujejo čekisti. V bližini duhovnikov ima prostor dva ducata največjih lumpov, ki jih morejo dobiti. Ti imajo nalogo, da duhovnikom ponoči kradejo, jih zasmehujejo, jih preklinjajo in jim na vse mogoče načine nagajajo. Pred vhodom v cerkev sta dva velika soda, poldrugi meter široka. Čez odprtino so položene deske. Tu opravljajo ujetniki svojo telesno potrebo. In spodaj jim kličejo čekisti: »No ti lenuharski profesor, častilec carjev, naglo doli! Dosti dolgo si sedel.« Večkrat na dan morajo ujetniki to posodo proč nositi. In čekist Črnjavskij, ki tu poveljuje, določa za to najraje izobražene ujetnike.
Kakih 100 m od 13. čete je 14. četa. Tudi ta je nastanjena v cerkvi. V tej četi so izobraženci in duhovniki, a tudi drugi, n. pr. Turkmeni in Kirgizi. Tej četi se izročajo najtežja in najbolj neprijetna dela pod strogim nadzorstvom.
Kjer so ujetniki, so tudi ječe in predstojnik tukajšnje ječe je čekist Vojnov. To je živinski človek, ki neusmiljeno tepe in suje jetnike. Za posebno kazen jih pošilja še v neko ilovnato jamo ali na stranišče. Na stranišču se mora ujetnik skloniti, glavo utakniti v luknjo in cele ure tako stati. Večkrat se je že zgodilo, da je zaradi tega kak jetnik prišel ob pamet.
Kisselev-Gromov piše, da se je sam hotel prepričati, kaj se godi v ječi in je enkrat sam skrivaj opazoval jetnike. V ječi, kjer bi bilo prostora za kakih trideset mož, je bilo osemdeset jetnikov. V samih srajcah so ležali na cementnem podu. Obleka se namreč jetnikom vzame, predno gredo v ječo; ko jo zapustijo, se onim, ki
imajo svojo, obleka vrne, drugi morajo zapustiti ječo v sami srajci.
Dvajset kilometrov od Kremla na Solovkih je kazensko taborišče »Ovsjanka«. Tu so postavljene tri barake za jetnike in poslopje za paznike-čekiste, v katerem so nekdaj stanovali menihi. Dolgo časa je tukaj zapovedoval čekist Vanjka Pota-pov, živinski človek, ki je skrbel, da nobena njegova žrtev ni živa zapustila taborišča. Mnogi so zmrznili v gozdovih, drugi so se sami končali, dosti jih je Po-tapov sam ustrelil ali jih je z bajonetom prebodel. Kisselev-Gromov piše, da je enkrat sam prišel v »Ovsjanko«. Ko je vse potrebno pogledal in poprašal, mu je rekel Potapov: »Tovariš pooblaščenec, ali hočeš malo natančneje pogledati moje šakale?« Čekisti v obče tako nazivljajo jetnike. In ponosen me je peljal k veliki jami, ki je bila pokrita z zasneženimi deskami, in je rekel: »Tu leži okrog 400 šakalov.« In ko je dal odstraniti tanke deske, sem videl pred seboj veliko množino nagih teles. Bilo jih je res okrog 400.
Poleg drugih čet je na Solovkih tudi »četa upornikov«. V tej četi so sami izobraženci, ki čekistov vojaško ne pozdravljajo, se jim ne laskajo in jim ne skazujejo spoštovanja. Ti kaznjenci bivajo v ječi »Otri-
Slika kolektivnega gospodarstva v sovjetski Rusiji po letošnji žetvi.
— Hvala lepa za pozornost! To znači, da rabiš denar. Se ti zdi, da je ta čas primeren?
  Teta, — je užaljeno odvrnil Ivan — ali sem
kaj rekel glede denarja?
— Oh, oh! — se je zasmejala starka — jaz dobro vidim. Jaz sem bogata, vidva nista in moj denar
vama ne da miru.
  Dobro, — je odvrnil Ivan dostojanstveno m
užaljeno — ko ti tako razlagaš mojo ljubeznivost, je bolje, da se za vedno posloviva ... Z Bogom!
Starka se je nasmehnila. Prepričana je bila, da
bo Ivan še prišel.
Ivan se je čutil premaganega. Ko je stopil na ulico, ni vedel, kam bi šel. Za hip se je ustavil, potem pa je zavil v prvo ulico. Domov si ni upal, ker
se je bal ženine jeze.	.
Blodil je po ulicah in sanjaril. Pot ga je nesla
proti tovarni.	.	,	.	,
— Oh, tovarna! — je vzdihnil ko v sanjah.
Tovarna je bila njegovo edino in zadnje upanje. Ni mogoče, da bi se moglo tako ogromno podjetje uničiti. Lochejeve poneverbe se morajo ustaviti na pragu te mogočne zgradbe.
Prišel je do vrat. Pred njimi je stal redar. Ivan je stopil k njemu in mu je pokazal svojo vizitko. Redar je pokazal na tablo, ki je visela na vratih:
— Prepovedan vhod!
Ivan se je obrnil in šel. Kam? Ni vedel. Domov ga ni vleklo. Uteho je iskal, a pri Ivanki je ne bi našel. Spomnil se je na Muzarda. Ustavil je prvi avto, ki ga je dohitel. Vsedel se je vanj in se peljal v upravo »Pošte«.
Muzard je sočutno pogledal prijatelja.
 Ubogi Ivan!— je dejal in mu dal roko.
Ivan se je vsedel. Nekaj časa je gledal prijatelja, potem pa je z ubitim glasom začel:
— Avguštin, ti si moder in stojiš nad temi našimi nadlogami. A jaz sem nesrečen... Ti trdiš, da se mora denar prezirati; a jaz te zagotavljam, da je bil za nas potreben ... A sedaj se vse ruši! ...
—Govori bolj jasno! — je odvrnil blagajnik. —
V	kakem položaju si?
Ivan je z obupnim glasom odvrnil, da je zapravil vso ženino doto, izgubil službo in ima dolgove, ki jih mora koncem meseca plačati.
— Oh, vse je izgubljeno! — je žalostno vzdihnil na koncu!
Muzard je odkimal:
— Ni vse izgubljeno! Loche še ima nekaj nedotaknjenih virov. Sedaj se bo bolj previdno poprijel dela in bo dosegel nove uspehe.
— Njegov propad je gotov. Agostini prevzame delnice njegovih obratov. Iz tega sledi, da je Loche na tleh in se več ne bo dvignil.
Nato je opisal dogodek, ki se je bil odigral med njegovo teto in Agostinijem. Muzard ga je z zanimanjem poslušal. Na koncu je vzkliknil:
— Ivan, ne razumeš Agostinijevega postopanja? Stvar je vendar tako preprosta: Agostini je Loche-jev drug. Kupovanje delnic je prevara! Ne razumeš? Loche je pred dnevi izdal delnice po petsto frankov, in ker je računil na izgubo, si je osigural stalno vsoto iz blagajne ter si je pridobil človeka, ki velja v javnosti za njegovega najhujšega nasprotnika. Sedaj ko se je začelo vse rušiti, je poslal svojega druga k svojim odličnejšim delničarjem. In ti v strahu pred popolno izgubo dajo delnice po štiristo frankov. Loche na ta način zasluži pri vsaki delnici sto frankov in s tem onemogoča morebitne prijave delničarjev. Ali ti nisem povedal, da je ta človek ne-izčrpljiv! Pomisli na možnost, da bi delnice danes — jutri spet poskočile! Torej več srčnosti! Ne obupuj! Mlad si in zdrav! Dela je povsod dovolj!
V tem trenutku je vstopil Blond. Ko je zagledal Solemeja, je dejal:
— Ravno prav, da ste tukaj! Veste, kaj je novega? Ne? Prava senzacija. Ravnokar sem doznal za njo.
— Kaj? Kaj? — sta vprašala oba začudeno.
— Loche je v zaporu. Pred pol ure so ga odpeljali.
Muzard in Soleme sta se spogledala. Agostini je zamudil. Locheju je zmanjkalo časa za njegov največji poskus. Še osem dni in on bi se rešil.
Ivanu se je stemnilo pred očmi. Zdelo se mu je, da so se tla zamajala pod njim. Obrnil se je in brez slovesa odšel. Zavil je v kavarno in je naročil pelinkovec. Potreboval je krepčilo. V kavarni se je zamudil kake pol ure. Ko je stopil na cesto, je slišal kričanje prodajalcev časopisov: »Bankir Ciprijan Loche aretiran! ... Loche zaprt!« Zazeblo ga je pri srcu. Sklonil je glavo in hitel. Pri prvem križišču je zavil v stransko ulico, da bi se izognil ljudem. Bežal je, kakor da bi se bal, da bodo tudi njega zgrabili in zaprli.
V hišo se je priplazil tiho ko tat.
— Ivanka, — je dejal jecljaje, ko je vstopil v sobo — Loche je zaprt.
Žena se je stresla. Roke so ji omahnile in izpustile knjigo, ki jo je čitala.
— In kaj sedaj? — je vprašala z grozo v očeh.
— Popoln propad!
— A midva?
— Midva bova morala pustiti to hišo, prodati avto, odpustiti služabništvo in se boriti za vsakdanji kruh.
Ivanka je naslonila glavo na mizo in je začela obupno jokati.
(Dalje sledi.)
Širite »Delavsko fronto*4!
calovka« — od besede otricat = zanikati
—	v bivši samostanski grobnici. To je temen, vlažen prostor, kjer so v zidu vzidane rakve umrlih menihov. Kaznjenci dobivajo tukaj dnevno 300 gramov kruha in dvakrat na teden kuhano kašo. Kisselev-Gromov piše, da se spominja stalnih prebivalcev »Otricalovke«. Med njimi je bil nek knez Galicin. Bil je v raznih »Kri-kušnikih« in kazenskih taboriščih. Hodil je okrog neobrit in je beračil za koščeke kruha ali je iskal odpadke v bližini raznih kuhinj. Včasih je klečal v kakem kotu in molil. Ker je tako vedno kršil disciplino v taboriščih, ni nikdar prišel iz »Otricalovke«. Na zadnje so ga poslali na otok Kosrd, kjer je najbrž umrl.
Še več bi lahko pisali o Soloveckih otokih, ker Kisselev-Gromov to obširno popisuje in sicer iz lastne skušnje, a naj to zadostuje. Iz popisanega more vsak spoznati, kako se dandanes godi ruskemu narodu na Soloveckih otokih pod bičem judovskih čekistov, kjer so nekdaj donele proti nebu molitve in pesmi pobožnih menihov. Niti najbolj krvoločni svetovni mogotci niso nikdar tako poniževali dostojanstva človeške osebe kot jo ponižujejo judovski marksisti.
Drugo kolo državnega nogometnega prvenstva
se je odigralo preteklo nedeljo. Prineslo je neke izpremembe v dosedanji tabeli ter je prišel na prvo mesto BSK, ki je v Zagrebu porazil Con-cordio 5:0. Zagrebške klube je v nedeljo sploh spremljala smola. Gradjanski je nastopil v Os-jeku pa je izgubil proti Slaviji 4:3. Belgrajska Jugoslavija je igrala v Sarajevu proti Slaviji in zopet izgubila 3:2. Tudi Hajduk ni imel sreče, ko je nastopil v Belgradu proti BASKu. Bil je poražen 2:1. SK Ljubljana bi morala igrati s Haškom, ker pa je ta na inozemski turneji, je bila tekma preložena. Po nedeljskih rezultatih izgleda sedaj prvenstvena tabela: BSK ima 4 točke, Slavija (Sarajevo) 4, BASK 3, Ljubljana
2,	Gradjanski 2, Slavija (Osjek) 2, Hašk 1, brez točk pa sledijo Jugoslavija, Hajduk in Concor-dia. Najbolj udarjen je Gradjanski, ki je zaradi poraza v Osjeku zdrknil s prvega kar na peto mesto. Seveda bodo poznejše tekme ta vrstni red še znatno spremenile, ker se bo položaj zagrebških klubov vsekakor izboljšal.
Podzvezno prvenstvo se je začelo igrati v ne-nedeljo v I. in II. razredu. Najbolje je odrezal mariborski železničar, ki je svojega najnevarnejšega nasprotnika SK Rapida odpravil z izredno visokim rezultatom 6:0. Železničar ima največ upanja, da bo zasedel prvo mesto v pod-zvezi, ker je pokazal, da je v sijajni formi. V Čakovcu je bil ISSK Maribor poražen od <5ako-večkega SK 3:1. V Ljubljani je Reka premagala celjski Olimp 3:0, Hermes je zmagal nad Slovanom 33:1, v Celju pa SK Celje nad Atletiki 2:0 in v Kranju Korotan nad Amaterjem 8:1.
V	II. razredu se je pričelo prvenstvo v ljubljanski in mariborski skupini. V ljubljanski so bili doseženi sledeči rezultati: Jadran-Korotan 4:0, Slavija-Moste 3:2, Laško-Jugoslavija 3:2. V mariborski skupini:	SK Lendava-SK Slavija 4:4,
Mora-Ptuj 6:1, SK Drava-Gradjanski 6:0.
Državno prvenstvo kolesarjev. Na 150 km dolgi progi Ljubljana-Zagreb se je vršila v nedeljo cestna dirka za jugoslovansko državno prvenstvo. Zmagal je Brežičan Prosinek, ki vozi za zagrebški klub, drugi je bil Oblak iz Ljubljane, tretji in četrti Zagrebčana šimunovič in Pokupec.