KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 263' POT NAPREDNE SLOVENSKE MLADINE V MLADINSKO OSVOBODILNO FRONTO ANKA VTDOVIČ-MIKLAVČIČ Pri obravnavi o nastajanju in razvoju Mladinske osvobodilne fronte (M OF) bomo zasledovali predvsem tiste mladinske orga- nizacije in gibanja, ki so oktobra 1941 po- stavile temelje M OF, to so bile Zveza ko- munistične mladine Jugoslavije, krščansko- socialistična in sokolska (nacionalna) mladi- na. Za izhodišče obravnave moramo vseka- kor poudariti, da je kakor Osvobodilna fron- ta tudi Mladinska OF rezultat procesa pre- snove slovenske družbe od druge polovice 30. let dalje, še posebej v okviru programov in gibanj ljudske fronte na Slovenskem. V sklopu tega je nastajalo samostojno mla- dinsko protifašistično gibanje, ki je dobilo svoj vidni izraz v mirovnem gibanju in na- rodnoobrambnem delu in drugih akcijah, pri čemer je imela komunistična mladina po- membno povezovalno vlogo. Spričo tega, da je S. Kremenšek nadrobno obravnaval naka- zana in druga vprašanja v vrstah univerzi- tetne mladine, se bomo v tem prispevku predvsem osredotočili na srednješolsko, de- lavsko in kmečko mladino. Ce govorimo o razmerju mladinskih sil na Slovenskem v obdobju, ki je zanimivo za naše izvajanje, kaže poudariti, da so bile mladinske množice s svojimi organizacijami in društvi še močno vpete v oba meščanska politična tabora, tako v klerikalnem kakor liberalnem. Ker bi spričo omejenega obsega prispevka pa tudi nakazane problematike prešli okvir obravnave, bomo tokrat opu- stili oris vseh mladinskih organizacij, dru- štev in gibanj ter samo našteli najpomemb- nejše.i Omeniti pa je le treba, da je v procesu diferenciacije bolj kot kjerkoli v drugih družbenih okoljih, prav v mladinskih vrstah prihajalo ob obstoječih družbenopo- litičnih, gospodarskih in kulturnih vpraša- njih pri opredelitvah do ostre polarizacije v protikomunistični in protifašistični tabor. Bivša klerikalna stranka je v okrilju JRZ od leta 1935 pospešeno obnavljala in organi- zacijsko širila svoje mladinske organizacije, ki so bile v dobi diktature razpuščene in so poslej delovale le v sklopu več ali manj verskih organizacij oziroma manifestacij. Z nastopom vlade JRZ pa so klerikalci v Slo- veniji mladino kot najbolj vitalni del naro- da začeli organizirati v Mladinsko JRZ, ki je imela svoje oporišče predvsem v prvem mla- dinskem klerofašističnem gibanju okrog gla- sila Straža v viharju na univerzi in tudi v drugih gospodarskih in prosvetnih ustano- vah. Na podeželju je v okviru kmečkega gibanja pospešeno začela delovati klerikalna Kmečka zveza, ob kateri se je razvila še Mladinska Kmečka zveza. Med mladimi delavci in vajenci se je širila v smislu Kato- liške akcije Zveza mladih katoliških delav- cev z glasilom Mi mladi delavci, a za žensko mladino Luč v temi. Med dijaštvom pa di- jaška KA Mladci Kristusa kralja z glasilom Mi mladi borci in obnovljena Slovenska di- jaška zveza z novim glasilom Stražni ognji. Svojo udarno moč pa je imela klerikalna stranka v Prosvetni zvezi, zlasti v reorgani- ziranih fantovskih odsekih in dekliških krož- kih; ti so postali organizacijsko zelo utrjeni, razvejani in so segali od mesta do najmanj- še vasi. Mestna kakor podeželska mladina je bila organizirana tudi v strogo verskih društvih in skupnostih, med njimi je imela častitljivo mesto po času delovanja Mariji- na kongregacija. Na razvoj in dejavnost KA med dijaštvom, delavci in vajenci so imeli pomemben delež zlasti salezijanski zavodi, tako v Ljubljani na Rakovniku, Kodeljevem, na Radni blizu Sevnice, v delavskem pred- mestju Gaber j e pri Celju, v Verze ju, kjer so z oratoriji po don Boskovi metodi delovali med mladino. Omembe vredno je, da so po- leg posebej ustanovljenega Društva za za- ščito delavske mladine od leta 1939 prav sa- lezijanci organizirali in vodili počitniške ko- lonije za zdravstveno in socialno bolj ogro- ženo mladino.2 KA med podeželsko mladino pa je zaostajala in je razumljivo nastajala v glavnem v okviru farne skupnosti v žup- nijah. V okviru katoliškega tabora je delo- vala tudi krščanskosocialistična mladina, o kateri bo še govor. Liberalni, napredni tabor, ki je pokrival idejno območje jugoslovanske nacionalne mi- sli in narodnega edinstva, je združeval mla- dino v mladinski JNS, sokolskih organiza- cijah, v raznih društvih in gibanjih, med katerimi so pomembna za univerzitetno mla- dino okoli glasila Naša misel in srednje- šolsko Naša volja. Na podeželju je v okrilju liberalnega tabora doživelo širši razmah mladinsko kmečko gibanje pod imenom Zve- za kmečkih fantov in deklet. Zvezina dru- štva so bila v Sloveniji zelo številna, pod vplivom članov KP in ZKMJ, tako na pode- želju kot v vrhu Zveze društev so se nekako od 1934 začela vsaj nekatera društva razvi- jati vse bolj v levo smer. To napredno mla- dinsko gibanje je privedlo v letu 1941 do tega, da se je ZKFID kot samostojna mladin- 264 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 ska organizacija vključila v Osvobodilno fronto.^ Idejni razvoj in dejavnost mladinskih or- ganizacij se dostikrat ni skladal in ujemal s programom in cilji strankinega starešin- stva. Del mladine jim je uhajal iz rok, hodil svoja lastna pota in si sam utiral pot k progresivnim silam ob zavračanju uradne in reakcionarne politike in napak svojega sta- rešinstva tako v klerikalnem kakor v libe- ralnem taboru. Vendar je ob tem treba na- glasiti, da je komunistična stranka in komu- nistična mladina hotenja mladega rodu po idejni in družbeni preroditvi znala pravilno usmerjati in je del mladine pripeljala do takšne razvojne poti, da se je zrelo odlo- čala v najusodnejših dneh za program Osvo- bodilne fronte oziroma Mladinske osvobo- dilne fronte. Kot vemo, krščanskosocialistična mladina ni bila homogena skupina, temveč so svoje privržence imeli na univerzi v študentskem klubu Danica in Zarja in kasneje okrog revije Dejanje in zlasti v krščanskosociali- stičnem delavskem mladinskem gibanju pod imenom Krščanska delavska mladina (KDM) pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ). Med dijaštvom je v okviru Slovenske dijaške zveze nekdaj uspevalo križarstvo; njegovi ostanki proti koncu tridesetih let niso imeli na srednjih šolah vidnejše skupi- ne z lastnim glasilom, temveč so se privržen- ci krščanskosocialističnih idej naslanjali zlasti na Zarjane. Morda bolj kot na univerzi in med mladimi delavci so prav na srednjih šolah rodila vidne uspehe prizadevanja kle- rikalcev, da bi čimveč katoliške mladine vključili v totalitaristični tabor. Pri tem so imeli z različnimi metodami delovanja nemalo zaslug mladci in zlasti Erlichovi Stražarji z obnovljenim delovanjem Sloven- ske dijaške zveze z dijaškim glasilom Straž- ni ognji. Klerikalna stranka in cerkveno vodstvo sta skušala zajeti tudi čimveč de- lavske in vajenske mladine, ki je pobliže spoznavala ali pa se vključevala v delavsko gibanje. Mladino so predvsem usmerjali v Zvezo mladih katoliških delavcev (ZMKD. Ta stanovska mladinska organizacija, kot je zagotavljalo njeno glasilo Mi mladi delavci, ni bila sindikalna organizacija, temveč je delovala po načelih, ki so slonela na žosiz- mu. Ta je bil po besedah papeža Pija XI. »dovršen tip katoliške akcije«. Katoliški ide- ologi na Slovenskem pa so razlagali, da je ZMKD zrasla iz naših, slovenskih razmer in da ne posnema v ničemer belgijskega žosiz- ma, pač pa se z njim strinja v načelih, pri- znava brezpogojno avtoriteto cerkvenega vodstva in »ne le zunanje, ampak tudi v vesti odklanja vsako sodelovanje in to kjer- koli z nasprotniki katolicizma, ker tako za- hteva sv. oče, ter ima namen vzgojiti načelno globoke katoliške delavce«.* S takim naukom in stališčem npr. tudi do delavske solidar- nosti in akcijske enotnosti delavstva pa je tr- čila na delovanje Krščanske delavske mladi- ne, ki se je razvila po reorganizaciji Mladin- ske zveze JSZ. Delovala je na temelju svo- jih pravil, ki so jih objavili v knjižici Cilji in pota KDM. Pravila so bila prirejena po vzoru delovanja belgijskih žosistov in nato poslana v pregled in odobritev cerkvenemu vodstvu. To je ugotovilo, da imata z ZMKD povsem podoben program, zato je vodstvo želelo, da bi se obe organizaciji zlili v eno samo gibanje v okviru Katoliške akcije, češ »da ne bi bilo nepotrebnega cepljenja«.^ Vendar je KDM ubrala svojo lastno pot. V idejnih člankih v svojem glasilu Vestnik KDM je sicer izhajala iz idej žosističnega gibanja, vendar je v realnem življenju moč- no pogrešala »dejansko krščanstvo v vseh slojih in razredih ljudstva, ki bo obstajalo iz dejanj in ne samo iz naukov in besed«.^ Na delovanje in širjenje KDM sta gledala klerikalna stranka in cerkveno vodstvo do- kaj neprijazno. Gotovo je, da se je spor vodstva JSZ s klerikalnim vodstvom odražal in vplival na odnos ZMKD do krščansko- socialistične KDM. Ne le, da se je ZMKD do nje in njenega delovanja distancirala, ker je izjavljala zase, da je »daleč od vsakdanje politike«, temveč ji je tudi odrekala mesto v žosističnem gibanju. Trenja so šla tako daleč, da so na moč »dvomili« o katoliškem značaju KDM. Glasilo Mi mladi delavci ji je namreč očitalo, da ne more trditi, da KDM ni strokovna (sindikalna) organizacija, kar je ZMKD zase na raznih mestih glasila več- krat poudarjala. Se več, dolžila je svojo tek- mico, da »vzgaja svoje člane le za JSZ in njeno politiko, o kateri ne vemo, če sloni na katoliških načelih. Saj je znano, da ne prizna brezpogojno cerkvenega vodstva«.'' Nasploh je ZMKD razglašala svoj odnos in stališče do akcijske enotnosti delavstva kot edino sprejemljivo in obvezno za vso katoliško mladino. Takole je med drugim pisala: »Mi smo bili in bomo za pravične mezde, tudi za delavske pravice se bomo vselej in povsod borili, to pa zato, ker nas tako Bog in katoliška cerkev učita in tudi zato, ker smo sami delavci in gre tu prav tako za naše koristi. Ne bomo, pa se ne bomo nikoli borili solidarno, kadar bodo komuni- stični ali določneje povedano moskovski zu- nanji politični interesi to zahtevali, da se požene vse delavstvo v štrajk in manifestira KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 265] zanj pod krinko zboljšanja mezd ali kaj po- dobnega.«^ Takšno stališče v bistvu razkriva odklo- nilen odnos do ljudskofrontnega povezova- nja, do demokratičnih in protifašističnih sil. Znova in znova se v podobnih inačicah po- javlja zlasti v klerofašističnem tisku in posebej mladinskem. KDM je kljub priti- skom klerikalne stranke in cerkvenega vod- stva vztrajala pri svojem in se ni uklonila in vključila v ZMKD, temveč je z začetkom leta 1939 zopet izdajala svoj samostojni list z naslovom Delavska mladina. V uvodniku prve številke je poudarila, da je življenje naše delavske mladine težje kot kdaj koli prej, teža življenja razdvaja in ubija de- lavskega mladostnika že v prvih dneh vstopa v realno življenje. Zato bo izdajala svoj list, ki ga bo tudi sama pisala. Program dela in njena stremljenja bosta izhajala iz gesla: Iz življenja za življenje! »Delavska mladina hoče nekaj svojega, nekaj, kar bo sad nje- nega dela, resnično življenjskega, kar bo njeno življenje, borbe, trpljenje in napore prikazalo take, kakšrni v resnici so.«* Pol leta zatem je list prenehal izhajati, katoliški mladi delavci, ki so sledili krščanskemu so- cializmu, so imeli 17. marca 1940 javni občni zbor KDM v prostorih JSZ v Delavski zbor- nici. Na občnem zboru so sicer še govorili o tem, da se mora KDM približati v svojem delu belgijski in francoski žosistični mladi- ni, vendar so hkrati sprejeli pomemben sklep, »da bo naša KDM krepka kulturna organi- zacija, ki bo mlade delavce izobraževala in jih usposabljala za dobre strokovničarje«. S tem so seveda odkrito povedali, da se s slovensko mladinsko KA razhajajo in da se bodo v bodoče idejno še bolj vezali in vzga- jali ob JSZ in njenem glasilu Delavski pra- vici.io KDM, ki je bila na terenu povezana v ce- licah, je tudi poslej nadaljevala svojo dote- danjo dejavnost. Na terenu je prirejala razne kulturnoprosvetne nastope, povezane s pre- davanji, ki so jih imeli člani JSZ. Se ne po,- vsem organizacijsko trdno in idejno izčišče- na je pred pritiskom klerikalne stranke ra- zumljivo iskala oporo v svojem starešinstvu JSZ, pri katerem jo je v veliki meri dobila. Skupni jezik in vztrajne zagovornike pa je imela tudi med nekaterimi študenti v aka- demskem klubu Zarja.ii Slednji so imeli po- dobno usodo kot KDM, obe sta bili namreč izločeni zaradi svoje dejavnosti in nepokor- nosti klerikalnemu vodstvu iz pomožnih sil KA. Da se krščanskosocialistično delavsko mla- dinsko gibanje tik pred vojno ni tako raz- mahnilo in razvijalo, kot je na začetku morda več obetalo, je več vzrokov. Vitko Musek v članku Naše mladinsko vprašanje v Delavski pravici vidi v primerjavi s pred- hodnim gibanjem Krekove mladine pogla- vitne vzroke predvsem v dejstvu, da je KDM nehoteno posnemala meščanska mladinska gibanja in se je pri tem izneverila psihični strukturi proletarske mladine. »In če so vsi,« je razvijal svojo misel dalje, »naši prole- tarski poizkusi le ostali poizkusi in se niso obdržali in dobili trajne vrednote, je bilo to le zato, ker so premalo ostajali zvesti svo- jemu osnovnemu programu — dvigati v mladem proletarcu zavest, graditi v njem novega, razredno zavednega in borbenega človeka, ki bo zmožen prevzeti vedno dol- žnost ustvarjanja boljšega, pravičnejšega in potrebam ljudskih mas odgovarjajočega re- da.«'^ Musek je zaključil članek s sklepno mislijo, da je treba odločno poskrbeti, da se delo KDM čimprej harmonično uskladi z »nujnimi potrebami in nalogami vsega slo- venskega krščanskosocialističnega gibanja in vsega slovenskega proletariata«.^^ Pravilnost take odločitve in usmeritve delovanja je po- trdil nadaljnji razvoj KDM, katerega po- sledica je bila, da se je večina vključila v NOB. Ob koncu stare Jugoslavije so v vrstah katoliške mladine obstajali trije med seboj nasprotujoči si tabori, in sicer klerofašistični tabor mladcev, tabor stražarjev ter tako imenovana tretja skupina oziroma tabor. Slednji je združeval demokratično, svobodo- ljubno in protifašistično katoliško mladino s krščanskosocialistično na čelu. Mladina iz tega tabora je sodelovala pri postavljanju temeljev Mladinske OF in je dala množično osnovo kasnejši Zvezi slovenske mladine. Mnogo mladine je delovalo v sokolskih or- ganizacijah. Po nastopu vlade JRZ se je v okrilju svojega starešinstva del mladine upi- ral pritiskom in zahtevam društva Krščan- ske šole, za katero je stala klerikalna stran- ka. Branili so moralna in etična načela svobodne osebnosti, Tyrsevo sokolsko misel, samostojnost in neodvisnost Sokola v smislu resolucije ljubljanske sokolske župe leta 1936. Zlasti po ustanovitvi novega Orla, se pravi Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov, se je vzgajala mladina v tem duhu tudi ob glasilu Sokol, katerega članki so postali vodilo v boju proti vpletanju sokol- stva v strankarske namene in politične mre- že bodisi JNS ali JRZ." Levičarski duh, ki je zajel tudi mladino v sokolskih vrstah v marsikateri telovadnici, je podprl zdrav, na- rodno močno osveščeni in demokratično na- ravnan vaditelj ski kader, ki se je kot levo krilo Sokola vztrajno izvijal iz klešč reakcio- 2661 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 name JNS in režimske JRZ. Spor in razha- janje samostojnega Sokola z vodstvom JNS (taborski proces) je namreč v posameznih župah spremljala tudi mladina, ki je posta- jala vse bolj dovzetna za narodnoobrambno delo in akcije v posameznih krajih. Skupaj z Jadransko stražo. Mladinskim odsekom strelske družine in naprednimi študentov- skimi klubi v Ljubljani in drugih mestih so se Sokoli kot telesno vzgojna in narodna or- ganizacija posvetili zlasti po priključitvi Av- strije k tretjemu rajhu pospešeni narodno- obrambni vzgoji s ciljem braniti svobodo in nedeljivost Jugoslavije. Ob sokolski mladini pa ne moremo mimo tega, da ne bi na kratko orisali gibanja sred- nješolske nacionalne mladine okoli glasila Naša volja 1935—1941; del sokolske mladine je bil namreč vključen tudi v to gibanje, ki se je postopoma znotraj diferenciralo. Glasi- lo Naša volja si je prizadevalo ustvariti »enotno glasilo strnjene jugoslovanske mla- dinske fronte, ki bo nekoč delala po vzoru in šla po stopinjah Avgusta Jenka«.Gi- banje je vztrajno in nepopustljivo zagovar- jalo jugoslovansko nacionalno misel in uni- tarizem in je za privržence tudi pomenilo vedno in povsod suprema lex. Vse svoje sile naj bi usmerili v delo za »obnovo narodnega življenja, ki je mogoče le iz ideje, iz pokreta, ki bo izšel iz naroda samega, se v njem razvil in se zanj prikrojil«.^^ Zatorej so svojo dejavnost podrejali načelom, da je pravi razvoj mogoč le v pravičnem sožitju vseh stanov, zato zavračajo marksistično ide- ologijo razrednega boja in razrednega raz- voja družbe v zgodovini. Izpostavili so geslo: »Kdor ni za narod, je proti njemu. In kdor je proti njemu, temu napovedujemo neizpro- sen boj.«" Gibanje jugoslovanske nacionalne mladine okoli Naše volje pa so na začetku ugodno sprejeli nacionalistični krogi, tako starešin- stvo JNS kot študentovska mladina z glasi- lom Naša misel. Med pomembne naloge svojega pro- grama so voljaši šteli predvsem narodno- obrambno delo, kar so po »anšlusu« znova naglašali in delo širše zastavili. Tako je Naša volja pisala, kako potrebno je, da se narodnoosvobodilnemu delu pridružijo vsi »brez razlike stanu in politične pripadnosti«, svoje sile pa bodo usmerili še zlasti proti potujčevanju slovenskega naroda.^^ Pri tem, ko je v svojih člankih poudarjala, da je mladini narodna koncentracija še kako potrebna, je z velikim zadovoljstvom sprem- ljala pobude kakor tudi samo ustanovitev in dejavnost Narodnega akademskega bloka, za katerim je stala komunistična mladina na univerzi. Voljaši so to združitev študentovske mladine pozdravili in jo postavili za zgled drugi mladini pri neodložljivem narodno- obrambnem delu.^^ Nasploh je del voljašev v svojem razvoju v zadnjem obdobju stare Jugoslavije postajal levičarskim idejam sprejemljivejši, s čimer so naleteli na ostre obsodbe skrajno desničarskih mladinskih gla- sil tako v nacionalističnih vrstah kakor v nasprotnem klerikalnem taboru. Povod za vse konkretnejše napade na Našo voljo je bila povezanost s skupino študentov disi- dentov iz akademskega društva Jugoslavija. Ti so zavračali uradno politiko JNS, obsojali korupcijo v narodnem in državnem življenju ter zahtevali socializacijo gospodarstva in gospodarski kolektivizem. Po poskusu pre- usmeritve in obvlade kluba Jugoslavije, kar pa jim je spodletelOj^" so dobili za razlago svojih idej gostoljubje v listu Naša volja, obenem pa so si prizadevali za ustanovitev in odobritev novega študentskega kluba Na- rodno radikalno akademsko društvo Svobo- da.21 Pravkar omenjeno sodelovanje z voljaši pa, kot smo že omenili, ni ostalo brez odme- va. Tako je klerofašistično glasilo Mi mladi borci razglašalo, da kdor je zadnja leta paz- ljivo sledil dogodkom v nacionalističnih dru- štvih, tega preobrat Naše volje ni presenetil. Ze nekaj let sem je bilo opaziti v društvih »živahno delovanje levičarskih elementov, ki so med breznačelnim in o komunizmu nepoučenim liberalnim dijaštvom krepko mi- nirali. Preobrat Naše volje je le posledica tega dolgoletnega izpodkopavanja«.^^ Mlad- čevska ocena preobrata voljašev je nedvom- no pretirana, vendar hkrati vsebuje tudi zrno resnice o razpoloženju in hotenju določenih skupin voljašev oziroma o razcepljenosti v njenih vrstah. Se hujši napad so voljaši doživeli od skraj- no nacionalističnih vrst kroga študentov iz akademskega kluba Edinost z novim glasi- lom Avgust Jenko. Obsodili so akcijo o združevanju naprednih političnih skupin je- seni 1940, kakor tudi kasnejši rezultat tega sodelovanja: proglas Na skupno delo! z dne 25. januarja 1941. Mimo tega vse tiste, ki so poziv mladinske akcije v smislu skupnih smernic in osnovnih načel političnega, go- spodarskega in socialnega programa objavili v svojih glasilih ter pokazali svojo priprav- ljenost za sodelovanje. Med njimi so bili tudi mladinski list Naša volja, srednješolsko lite- rarno glasilo Naša rast in Gruda, glasilo Zveze kmečkih fantov in deklet. Mladina okoli glasila Avgust Jenko je tako v uvod- niku prve številke oktobra 1940 naglašala, da stopa pred »našo mladinsko javnost v najusodnejšem trenutku jugoslovanske zgo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 267) dovine, ko je naša pomoč za rešitev jugoslo- vanske nacionalne misli najpotrebnejša«.^ Ob zavračanju omenjenega programa je v kasnejših številkah lista zagotavljala, da ne spada k tej napredni mladini in prisegala na Jenkov program, vendar ga je že na za- četku in v svojem nadaljnjem idejnopolitič- nem profilu izkrivljala, kar ji je močno oči- tala Naša volja, saj je bilo vse bolj očitno, da so izpovedovali Ijotičevsko-zboraške ide- je.2* S svojo usmerjenostjo se je tako razum- ljivo zapletla v polemiko z Našo voljo. List Avgust Jenko pa se je zaletaval tudi v članke v kulturno-socialni reviji Misel in delo. Se posebej so pripravljali napad na članke »naj- mlajšega doktorja Aleksandrove univerze«, na Ivana Hribarja, ki je bil prvi podpisnik vloge za odobritev Društva prijateljev SZ in je z dokajšnjo simpatijo pisal v omenjeni reviji o SZ. Svoje privržence je krog lista Avgust Jen- ko imel tudi med srednješolsko mladino tako v Ljubljani, Kočevju, Kranju, Škof j i Loki, na Jesenicah in drugod.^^ y nacionalističnem taboru je podobno, kot nekoliko prej med študentovsko mladino, prišlo do razceplje- nosti tudi med srednješolsko mladino z gla- silom Naša volja. Del mladine, zlasti sokol- ske, je bil naklonjen levičarskim idejam in je stopil v usodnem času z ZKMJ v narodno- osvobodilni boj, del mladine je pristopil k mladi JNS in nekaj k Ijotičevsko-zboraški skupini. Seveda je prihajalo tudi v teh sku- pinah ob kasnejših pomembnih odločitvah do notranjega razhajanja, najbolj desničar- ski elementi so sledili slovenski kontrare- voluciji in narodnim izdajalcem. Novo izvoljeno vodstvo komunistične mla- dine. Pokrajinski komite ZKMJ za Sloveni- jo (Lojze Ocepek kot sekretar, člani Lidija Sent j ure, Bojan Kraigher, Dušan Kveder in Kastelic iz Hrastnika), je v duhu pokrajin- ske konference ZKMJ junija 1935 v Ljub- ljani in IV. državne konference ZKMJ 1935 v Zagrebu in njunih sklepov začelo jeseni istega leta okoli glasila Mlada pota in s »Proglasom slovenski mladini« zbirati mla- dinske sile v enotno, demokratično in proti- fašistično mladinsko gibanje. Program Mla- dih potov pa je našel odmev tudi pri neka- terih mladinskih skupinah in organizacijah drugih idejnih smeri. Svoj vrh je gibanje doseglo sredi leta 1936, ko se je vse bolj po- vezalo z mladinskim mirovnim gibanjem v tem letu in poleti z veliko tekstilno stavko v Sloveniji, dasi je bil list že junija 1936 policijsko prepovedan. Nesporno je, da so Mlada pota opravila pionirsko delo v zbli- ževanju mladinskih sil, pri čemer jih je v zadnjih mesecih delovanja usmerjalo tudi pismo »Mladim ljudem«. V njem so bile smernice s VI. kongresa Komunistične in- ternacionale in nakazana nova vloga jugo- slovanske komunistične mladine v Ijudsko- frontnem gibanju. Tako je uvodnik junija 1936 »Naš obračun« v Mladih potih že v tem smislu poudarjal, da je bil cilj mladopotnega gibanja združiti vse svobodoljubne organi- zacije in skupine slovenske mladine na te- melju dogovorjenega programa, sprejemlji- vega za vse, v obrambo socialnih, kulturnih, narodnih in protivojnih pravic. Ta naš svetli cilj, piše dalje, se uresničuje, zato ni več daleč dan, ko se bodo združili vsi svobodo- ljubni mladi slovenski ljudje. Zato ponujamo bratsko roko vsej krščanskosocialistični, na- cionalni, marksistični, katoliški in demokrat- ski mladini in jo vabimo na iskreno sodelo- vanje.^^ To uspešno mladinsko gibanje, ki se je krepilo v duhu ljudskofrontnih smernic, pa je za nekaj časa zavrla kriza, ki je nastala v vodstvu PK ZKMJ za Slovenijo in CK ZKMJ med drugim tudi zaradi posledic na- pačnega razumevanja in izvajanja direktiv o reorganizaciji ZKMJ v smislu odločitev VL kongresa KMI jeseni 1935." Vendar je razplet kriznega obdobja komunistična mla- dina v Sloveniji z ustanovitvijo KPS aprila 1937 in formiranjem Mladinske komisije pri CK KPS v začetku leta 1938 uspešno izpe- ljala tako v idejnem razvoju kot v praktični dejavnosti. Mimo tega je odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj mladinskega gibanja v Jugoslaviji kot v Sloveniji uresničevanje smernic Titovega članka SKOJ na novom putu, ki je bil objavljen v majski številki Proletera 1937. V njem poudarja predvsem osnovne naloge ZKMJ: delo za razvoj in utrjevanje vseh demokratičnih, naprednih in kulturnih organizacij; dejavnost v korist so- delovanja vseh naprednih mladinskih orga- nizacij; vzgojo mladine v duhu boja proti fašizmu, za demokracijo, napredek in mir; varovanje legalnosti vseh mladinskih orga- nizacij .^^ Tako je v obdobju od 1937 do V. državne konference ZKMJ avgusta 1939 po- leg obnovljenih ali na novo osnovanih akti- vov ZKMJ bila znova postavljena mreža okrožnih komitejev ZKMJ, razen tega je komunistična mladina povečala svoje pozi- cije tudi v legalnih mladinskih organizacijah in društvih.23 V Sloveniji se je mladina zla- sti povezovala na osnovi narodnoobrambnih programov in vzajemnega sodelovanja pri uresničevanju zastavljenih nalog, ki jih je objavljala v svojih glasilih. To narodnoob- rambno gibanje je bilo eden izmed pomemb- nih elementov protifašističnega mladinskega gibanja, ki je s formiranjem PK ZKMJ za 268 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Slovenijo v letu 1939 postajalo vse bolj sa- mostojno, s pritegovanjem mladine vseh idejnih smeri pa pomembna osnova za kas- nejši razvoj Mladinske osvobodilne fronte. Mladinsko vprašanje, ki je postajalo vse bolj žgoče ob posledicah sprememb v gospodar- skem sistemu kot ostalina poprejšnje gospo- darske depresije, kar se je kazalo v veliki brezposelnosti, sezonskem delu v tujini, iz- seljevanju in pospešenem rekrutiranju kme- čke mladine iz srednjih in malih posestev v vaški in industrijski proletariat, so obrav- navale tako meščanske stranke kot KP in ZKMJ. Ce sledimo dejavnosti KP in ZKMJ, moramo poudariti, da je znova in glasneje izpostavljala v svojih legalnih glasilih in občasnih letakih vprašanje skupnega pro- grama slovenske mladine. Tu bi omenili npr. legalno skojevsko glasilo Mladina (1937) in partijski tednik Tabor, ko je z objavo član- ka Iva Ribarja, sekretarja CK ZKMJ 6. av- gusta 1938 pozival, naj mladinske organiza- cije, ki sestavljajo večino mladine: Sokol, Zveza fantovskih odsekov, Zveza društev kmečkih fantov in deklet in delavske mla- dinske kulturne organizacije z dogovarja- njem o reševanju skupnih zahtev sklenejo skupen program.^" Pomembne korake k nastajanju skupnega mladinskega programa, ki je zaobjel tudi protifašistično gibanje, je opravila srednje- šolska literarna revija Slovenska mladina 1938—1940, ko je povezovala organizacije ZKMJ na srednjih šolah. List pa je kmalu prekoračil okvir srednješolske mladine, saj so tesno sodelovali s študentovsko v okviru Slovenskega kluba in z razširjanjem dopis- ništva med delavci in vajenci. Takšno širšo dejavnost je nakazovala že resolucija, spre- jeta na sestanku poverjenikov Slovenske mladine oziroma bolje srednješolske konfe- rence ZKMJ na Osredku pri Krškem avgu- sta 1938.31 Spomladi 1940 je bila prepovedana revija Slovenska mladina, zato je nadaljevalo nje- no delo glasilo Srednješolec. Nastal je na osnovi sklepov tridnevne srednješolske mla- dinske konference ZKMJ jeseni 1940 v Ljub- ljani. Vendar je bil v sklopu protikomuni- stične ofenzive, ki je močno posegla tudi na srednje šole, že po dveh številkah prepove- dan in sledile so represali j e nad sodelavci, razširjevalci in bralci tega lista.'^ Določnejše naloge mladinskega in hkrati protifašističnega gibanja je prineslo tik pred aprilskim zlomom ilegalno glasilo ZKMJ Glas delovne mladine, ki je izšlo marca 1941. Pisalo je v duhu smernic, izraženih v resoluciji VI. državne konference ZKMJ, ob- ravnave mladinskega vprašanja na. V. držav- ni konferenci KPJ jeseni 1940 in še posebej na pokrajinski konferenci ZKMJ za Slove- nijo februarja 1941 v Tacnu pri Ljubljani. Tako kot na prejšnjih, so tudi na tej de- legati kritično ocenili delo ZKMJ med mla- dino v poslednjem času. Med naštevanjem napak so še vedno ugotavljali primere sek- taštva, ponekod slabe odnose med ZKMJ in KP in premajhno učinkovitost. Dasi so na drugi strani morali pritegniti dejstvom, da je mladina vseh idejnih smeri vse bolj de- javna v zadnjem času tako npr. v akcijah za izpustitev internirancev, med katerimi so bili tudi mladinci, v zbiranju materialne pomoči zanje, v protidraginjskih demonstracijah, v pobiranju podpisov in akcijah za ustanovi- tev Društva prijateljev SZ in o pomoči stav- kajočim, v protestih proti nedemokratičnim ukrepom šolskih oblasti in podobno. Med drugim je bilo sklenjeno, da mora komuni- stična mladina politično pospešeno delati med delavsko, vajensko in kmečko mladino in jo na osnovi skupnih zahtev pritegniti v skupne akcije in gibanje. Temu primerna je bila se- stava na novo izvoljenih članov PK ZKMJ za Slovenijo.33. Prvo in edino številko Glasa delovne mla- dine sta s sodelavci urejala sekretar PK ZKMJ Viktor Stopar in član CK KPS Boris Kraigher. Poleg socialnih zahtev in klica delavski mladini, da naj se po razpustu sin- dikatov URSSJ konec decembra 1940 vklju- čuje v ilegalne odbore Delavske enotnosti, je list hkrati ostro obsodil Kulovčev poziv mladini, ki naj bi se strnila v okviru JRZ. Izjavil je, da tako skupnost napredna mla- dina zavrača, ker je protirazredna in proti delavski mladini. Zato je odgovor komuni- stične in hkrati vse napredne mladine v kratkem programu. Ta program zahteva de- mokratične svoboščine in odpravo protiljud- ske zakonodaje, socialnoekonomske zahteve in naslonitev v boju proti imperialistični ne- varnosti na SZ. Na koncu poziva vse mladin- ske organizacije ne glede na idejnopolitično naziranje, naj se bore za združitev vseh na- prednih mladinskih sil na Slovenskem, kakor tudi v drugih jugoslovanskih pokrajinah.^* Krizo ljudskofrontnega povezovanja, ki jo je med drugim povzročila nenapadalna pogod- ba med fašistično Nemčijo in SZ, je komu- nistična mladina, ki je sledila politični pre- orientaci j i KP, uspešno premagovala. Poleg družbenoekonomskih zahtev mladine je hkrati poudarjala tudi nujnost boja proti imperializmu za ohranitev narodne neodvis- nosti in za obstoj pod geslom: »Za kruh, svobodo in mir.« V ozračju druge svetovne vojne, ki je rušila versajski sistem in prina- šala posledice vojnega gospodarstva tudi v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2631 jugoslovanski prostor, se je demokratična, rodoljubna in protifašistična mladina pribli- ževala in opredeljevala za smer, ki jo je na- kazovala komunistična mladina. Svojo zre- lost pa je pokazala že v marčnih demonstra- cijah in aprilskem prostovoljskem gibanju. Po okupaciji se je mladina vključevala v osvobodilno gibanje v okviru ustanovnih in mladinskih skupin, ki so se nekoliko ka- ~ sneje vključile v OF, to sta bili Zveza dru- štev kmečkih fantov in deklet in skupina aprilskih prostovoljcev iz nacionalističnih krogov. ZKMJ in mladinski aktivisti iz so- kolskih in krščanskosocialističnih vrst so v prvih mesecih delovanja Osvobodilne fronte močno razgibali mladino. Tu bi omenili le pomemben delež mladine pri propagandnem delu, sabotažah, zbiranju orožja in drugega materiala za prve partizanske enote, sodelo- vanje v varnostno-obveščevalni službi in Narodni zaščiti in slednjič odhod v prve par- ¦ tizanske čete in bataljone. ZKMJ je kot udarno jedro in povezovalni subjekt v protifaštističnem in demokratič- nem gibanju že pred vojno pričela zdaj spo- razumno z vodstvom NOB snovati v okviru Osvobodilne fronte svojo Mladinsko osvobo- dilno fronto. Do prve organizacijske oblike Mladinske OF je prišlo oktobra 1941, ko jo je ustanovil IO OF in je njegovo utemeljitev prinesel Slovenski poročevalec z naslednjimi beseda- mi: »Mladina je narodova bodočnost. Vse- narodno osvobodilno gibanje, ki ne bi znalo zajeti mladine, bi ostalo na polovici poti; za- radi tega in glede na dejstvo, da slovenska mladina neugnano vre v OF, se je Izvršni odbor OF SN odločil, da organizira Mladin- sko osvobodilno fronto, ki bo kot samostoj- no mladinsko gibanje sestavni del celotne OF.« In na vprašanje, čemu samostojna or- ganizacija, pravi članek, da »zato, ker mladi- ne, njenega mladostnega poleta, njene po- bude ne smemo utesnjevati v organizacijske in politične oblike starejših ljudi, temveč mo- ramo dati mladini možnost razmaha pod so- lidnim vodstvom, ki razume potrebe mlade- ga človeka«.35 V IO Mladinske OF so bili predstavniki ustanovnih skupin, tako je za KP oziroma ZKMJ bila Lidija Šentjurc, za krščanske so- cialiste Jože Zemljak in za Sokole Fran j o Lubej. Mladinska OF je novembra 1941 iz- dala dvojno številko Mlade Slovenije, ki je poslej izhajala več ali manj kot štirinajst- dnevnik od novembra 1941 do konca oktobra 1942 in ga je urejala Lidija Šentjurc s sode- lavci. S svojim jasnim in širokim progra- mom in pestro vsebino je opravila pomemb- no poslanstvo med mladino in temeljno pri-^ spevala k idejnopolitičnemu in organizacij- skemu razvoju ter akcijski enotnosti proti- fašističnega mladinskega gibanja. V progra- mu Mladinske OF je še bolj poudarjena po- treba, »da se mladi še tesneje združijo in ne smejo biti v različnih taborih in ne vsota različnih skupin, marveč enotna fronta mla- de generacije, ki gre smelo v boj za novo živ- ljenje«.35 Program mladinske OF z nadrobno naštetimi nalogami in dolžnostmi vsakega člana poudarja 1. v prvi vrsti združitev vseh mladinskih sil in 2. glede na sprejeto načelo oboroženega boja predvsem stopanje v parti- zanske vrste in borbene grupe in NZ.^' Ce torej primerjamo program že omenjenega skojevskega glasila Glas delovne mladine in M OF, moremo vsakakor glede na preteklo protifašistično mladinsko gibanje označiti nekatere paralele, ki so tako rekoč skupno izhodišče za osvobodilni boj. To so boj proti , fašizmu, v tem boju združiti mladino vseh jugoslovanskih narodov ne glede na versko in politično pripadnost. Morda je prvi pro- gram bolj osredotočen na socialne elemente mladinskega gibanja, značilnega za kapita- listični družbeni red v stari Jugoslaviji in tako del razrednega delavskega gibanja. V drugem programu, ki je razumljivo v nalo- gah in ciljih povsem identičen programu OF, kaže poudariti, da naj bi m.ladina bila pred- vsem udeležena pri akcijski dejavnosti tako v aktivističnih vrstah kot v partizanskih eno- tah, borbenih grupah. Narodni zaščiti za os- voboditev in združitev vseh Slovencev. Tako je akcijska dejavnost, ki se stopnjuje do naj-' ostrejše oblike (oborožen boj), bistven pre- mik v programu in pomembno sredstvo pri uresničevanju mladinskega protifašističnega gibanja, ki v naslednjih fazah narodnoosvo- bodilnega boja vsebuje tudi elemente druž- bene preobrazbe. OPOMBE 1. Članek je le izsek širše raziskave Razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij in gibanj od srede 30. let do 1941. — 2. Salezinjanski vest- nik 1937, št. 2, 3, 4, 5, 6; 1939, št. 3 in 10. Sale- zijanski vestnik, glasilo za salezijansko sotrud- stvo (1916—1944) je pomemben vir za preuče- vanje K A med dijaško in zlasti delavsko mla- dino in veliko več kot Mi mladi borci in Mi mladi delavci prinaša nadrobne podatke o raz- voju in delovaju KA med mladino. — 3. Omeniti velja, da so bili med člani Glavnega odbora Zveze društev KFID in v samih društvih na podeželju tudi člani KP in SKOJ ter ljudje, ki so bili blizu levičarskim idejam. Po poročilu v Grudi ob 15. občnem zboru Zveze društev KFID v decembru 1939 naj bi zajelo kmečko mladinsko gibanje pod njihovim praporom. 270: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 okoli 20.000 pripadnikov. Tako so imeli tedaj 143 kulturno-prosvetnih odsekov, 67 kmečko- športnib, 56 kolesarskih in 12 socialno-gospodar- skih pododsekov, 88 lovskih, 26 godbenih, 8 smučarskih pododsekov ter 6 dramskih, nekaj pa jih je delalo v pripravljalnih odborih Dru- štev kmečkih fantov in deklet (Gruda 1939, no- vember-december, št. 11-12). — 4. Mi mladi de- lavci, 8. decembra 1938, št. 4. — 5. Vestnik Kr- ščanske delavske mladine, I., maj 1937, št. 5. — 6. Vestnik Krščanske delavske mladine, II., ju- nij-julij 1938, št. 6-7. — 7. Mi mladi borci, 8. de- cembra 1938, št. 4. — 8. Mi mladi delavci, 13. oktobra 1938, št. 24. — 9. Delavska mladina, ja- nuar 1939, št. 1. — 10. Delavska pravica, 28. mar- ca 1940, št. 14. — 11. Janko Prunk, SKOJ in Krščansko socialistična delavska mladina med obema vojnama v Sloveniji. (Povzetek referata na posvetovanju o preučevanju zgodovine SKOJ in mladinskega gibanja v Sloveniji, aprila 1981, rokopis). — 12. Delavska pravica, 17. oktober 1940, št. 43. — 13. Ibidem. — 14. Franjo Lubej- Drejče, Odločitve. Boj za demokratizacijo so- kolstva na Slovenskem. Ljubljana 1980, 67—75; 155—157. — 15. Naša volja, 7. novembra 1935, št. 2; 21. januarja 1936, št. 1; Avgust Jenko, ro- jen 1894 v Ljubljani, je bil eden izmed po- membnih voditeljev mlade revolucionarne stru- je »preporodovcev« v letih 1912—1914. Z idejni- mi članki je Jenko sodeloval v glasilu Preporod (1912—1913) in dveh številk mesečnika Glas Ju- ga (1914; širil je in utrjeval jugoslovansko na- rodno misel (Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari) ter hkrati poglabljal protiavstrijsko stališče srednješolske in akademske mladine. Kot 20- letni akademik na Dunaju se je po izbruhu prve svetovne vojne pridružil jugoslovanskim dobro- voljcem in padel v srbski vojski na Ceru 1914. — 16. Naša volja, 24. februarja 1936, št. 2-3. — 17. Ibidem. — 18. Naša volja, 15. marca 1938, št. 12 — 19. Naša volja, 15. maja 1939, št. 15. — 20. Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919—1941, Ljubljana 1972, str. 340—341. — 21. Ibidem. — 22. Mi mladi borci, 25. oktobra 1940, št. 7. — 23. Avgust Jenko, 9. oktober 1940, št. 1 in 9. marca 1941, št. 1. — 24. Avgust Jenko, 9. marca 1941, št. 1. — 25. Ibidem. — 26. Mlada pota, 23. junija 1936, št. 6. — 27. Več o tem glej Miroljub Vasic, Revolucionarni omladinski po- kret u Jugoslaviji 1929—1941, str. 380 in dalje. — 28. Prav tam, str. 463: Proleter za maj 1937, št. 5. — 29. Tako je moralo sredi leta 1938 klero- fašistično vodstvo ugotavljati, da se je komu- nizem razširil v delavnicah, šolah, po igriščih, klubih itd., kjer širi nezadovoljstvo, »celo člani katoliških organizacij so čestokrat okuženi s komunizmom in z njimi sodelujejo«. (Mi mladi delavci 14. julija 1938, št. 18). Zopet na drugem mestu je brez pridržka priznavalo, da ima ko- munizem med delavsko in vajensko mladino dobro razpredene mreže in da je pod velikim vplivom njihovih celic. (Mi mladi delavci, 17. avgusta 1938, št. 22). — 30. Tabor, 6. avgusta 1938, št, 2. — 31. Arhiv IZDG, spominsko gra- divo. — 32. Alenka Nedog, »Srednješolec«, Bo- rec 1963, str. 277—280. — 33. Viktor Stopar, za- pisek pogovora z dne 20. januarja 1981 in Tine Zaletel, zapisek pogovora z dne 2. februarja 1981. — 34. Glas delovne mladine, marec 1941, št. 1. — 35. Slovenski poročevalec, 24. oktobra 1941, št. 22. — 36. Slovenska mladina, november 1941, št. 1-2. — 37. Slovenska mladina, december 1941, št. 3.