J. J. Strosmajer. ii.
Čitamo v izpovestih (confessiones) sv. Avguština, v kterih tako iskreno in skesano opisuje življenje svoje do spreobrnjenja in povr-njenja svojega v Afriko, kako je iskajoč resnice najprej Manihejcem, potem Skeptikom in nazadnje Platonikom dospel v roke, in dolgo časa blodil po prostranem polji človeškega znanja, dokler je ni naposled v vsej svetlosti našel v cerkvi Jezusovi, in potem jo je povsod za resnico oznanoval z vso močjo svojega prepričanja, z vsem ognjem svoje ljubezni.
S tako nenavadno krepkostjo uma, s tako močjo svojega prepričanja razlagal je prevzvi-šeni gospod biskup Josip Juraj Strosmajer katoliški gimnazijalni mladosti Osješke gimnazije veliko resnico cerkve katoliške: o potrebi sv. vere Jezusove, in sicer o priliki, kedar jo je pri izpraševanji iz veronauka konec preteklega meseca januarja osrečil bil s svojo pričnostjo. Oni, ki so srečni bili prevzviše-nega g. biskujja poslušati, ne bodo pozabili onega časa, kedar je z veliko mislijo na visokem čelu, z divnim duhom v plamtečih očeh vstal, da spregovori besede duševnega življenja, in da z ognjem sv. vere Jezusove, v kterem sam gori, vname srca pričujočih. Pri tem ne veš, čemu bi se bolj čudi), ali primernosti izbranega predmeta v tej dobi nabožne vnemar-nosti, kedar se v tisuč pohujšljivih spisih od vsakoršuih zanikarnikov napadajo krščanske in katoliške verske resnice in se širi najgrji materijalizem in indiferentizem; ali temeljitosti
dokazov, ali jedrnatosti govora ali uglajenosti oblike? Vsemogoči Bog daj, da seme besede božje po biskupu Strosmajeru, kteri z redko bistrino svojega uma zre resnici vselej na dno, v mladostna srca katoliške gimnazijalne mladine Osješke vsejano, najde rodovitno zemljišče, in porodi stoterni sad. Mi pasi smatramo za sv. dolžnost, ta krasni govor tega velikana priobčiti v „Kat. Listu Zagr.", po kterem naj brez pristavka z dosedanjo vpeljavo vred prinese ga ,,Slovenec", naj luč biskupa Stros-majera sije tudi po daljnih krogih, in naj se radujejo njegovega govora tudi oni, kteri niso imeli sreče osebno slišati prevzvišenega gospoda.
Kedar je zvršil VIII. razred izpraševanje iz veronauka, pozdravi prevzvišeni gospod biskup Strosmajer zbrane gospode profesorje in katoliško gimnazijalno mladino s sledečim govorom:
Moja gospoda!
Nikdar ni bilo naroda ni društva brez vere in brez postav; in kedar bi človek tudi poskušal odreči se vsake pozitivne od Boga dane vere, tedaj koj bi postal sam sebi vera, to je: on bi na prestol božji povzdignil svojo lastno praznoto, oholost in okrutnost, delo rok svojih, in velikrat tudi delo greha in hudobij svojih. To, kar sem rekel, ni prazna domišljija, nego prava verstvena (religiozna) povest dveh najbolj vzobraženih iu uajvečih narodov starega veka Grkov in Rimljanov.
Vera krščanska, ktero mi spoznavamo, čudna je in vzorna: zares božja. Sveti njen začetnik se je ponižal do slabosti narave naše,
da nam pridobi pravico in moč vzdigniti se do višine njegove izvrstnosti. Po veri naši je pravi iu živi Bog postal človek, da mi v polti človeški postanemo deležniki božjega bitja, pravi sinovi božji, nasledniki one sreče in blaženosti, ktere zastonj iščemo na tem svetu, kajti se najti more edino v krilu ali v naročji božjem.
Evropa in evropejski narodi imajo vso svojo prednost nad Azijo in azijskimi narodi zahvaliti edino krščanstvu. Nam žalibože ni treba daleko potovati, da Azijo prispodobimo z Evropo. Glejte Azije prek Une in SaVe, in naša sorodna kri, to so Indijci pa Jajianezi, kteri so toliko zaostali za nami. Moja gospoda! Danes se v nekaki pisani vstavi išče klica preporoditvi Turške; a ue misli se, da mitva črka na tem svetu še ničesar oživila ni; mrtva črka pa ostane vse to, česar ves narod ne čuti za živo nujo iu pitrebo svojo. Ko bi bilo v vstavi sami življenje, blagost in sreča, koliko bi že narodov bilo srečnih in v napredku 1
Po nekaki pisani črki želi svet priti do enakosti, ali pozabil je, da prave in bratovske enakosti ne more biti razun ondi, kjer se časti on, kteri je iz ljubezni do nas postal suženj na drevesu sv. križa, da nas osvobodi od sužnosti greha in poželjivosti naše, od oholosti in trdosrčnosti naše iu da nas s svojo krvjo posvečene in prerojene pripelje k sveti edinosti svojega lastnega bratinstva. O pravi edinosti pak se ondi govoriti ne more, kjer en del človeštva, to je ženski spol, čemi v hudi sužnosti. Ženski spol od sužnosti rešiti pak more samo on, kteri je v božji svoji materi na tem
Krimska vojska (1853—1850 )
Spisal J. S t e k 1 a s a.
(Dalje.)
Ker tedaj Turška ni hotela pristati z lepa na ruski zahtev , hotel jo je Nikolaj prisiliti; zatoraj se je zbrala pri Sevastopolu velika ruska mornarica, na Prutu pa mnogobrojna vojska. Sultan Abdul Mešid, ki je imel za velikega vezirja po evropejski naobraženega Redšid pašo, preplašil se je vsled tega ter prosil za pomoč pri zapadnih državah. Napoleon III. je bil precej pripravljen, da pomaga Turškej ter Rusko poniža in sam svoj prestol ovenča z zmagovitimi boji. Tudi Englezka se ž njim zedini. Otedve mornarici se oborožite ter 14. junija prijadrate v zaliv Be-sika; tukaj ste stražile Dardanele. V Rusiji se je smatrala vojska proti Turškej za sveto ter je bilo vse za njo vneto, kakor je to tudi dandanes, z druge straui pa se tudi ni mislilo na posebno podporo od zapadnih držav, zatoraj je car zapovedal knezu Gorčakovu, da prestopita dva vojskina oddelka, vsaki 40.000 vojnikov, pod vodstvom generalov Liidersa in Danneberga , reko P r u t ter zasedeta podonavski kneževini, kot „posebni zalog", kakor
se je ruska vlada izrazila, za svoje zahteve od Turške. Vse evropejske vlade so se vznemirile, ko so čule, da so Rusi poseli Moldavijo in Vlaško. Poslanci velevlasti so se brž sešli na Dunaji, kjer so sestavili noto (pismo), po kojej se Turškej svetuje, da dovoli Rusiji vse, samo pokroviteljstva nad krščanskimi narodi ne, kar naj se pa tudi ne zanika izrečno, ampak zamolči (31. julija). Ali car Nikolaj je tolmačil noto po svojem mnenju, kakor da se popolnoma vjema z njegovimi zahtevami, ki jih je stavil v Carigradu; v Londonu in Carigradu pa je bilo javno mnenje odrešito proti popustljivosti njihovih vlad. V englezkem parlamentu (zboru) je najjadel Layard ministerstvo radi nagibanja k Rusiji; v Carigradu pa je staro-turska stranka zahtevala od sultana, da naj odstopi, ali pa rusko noto prekliče. Sultan je se ve da javno mnenje ubogal ter noto zavrgel.
Med tem je pa cesar Nikolaj na shodu s cesarjem Pranjem Josipom I. v Olomucu (sept. 1853) in kmalu potem s Fridrikom Viljelmom IV. v Berolinu zadobil neutralnost obeh držav, sicer pod pogojem, da ruske čete ne smejo čez Donavo v turške pokrajine. Turška pa se je tudi pripravljala z vsemi silami za vojsko. Davki so se pobirali za več let naprej, redna
vojska se je povečala in prostovoljci se zbirali. Česar sami niso imeli, dajali so jim englezki kramarji, kakor še dandanes. Sovraštvo proti Rusom se je vžigalo po inuselmanskih fana-ticih; povsodi se je nagovarjalo za sveti boj proti kristjanom. Nekaj pomoči so dobili Turci tudi od vasalnih državic Egipta in Tunisa. 4. oktobra napovedala je Turška Rusiji vojsko, ako se ne umakne precej iz podonavskih kneževin, in 1. novembra se je razglasil turški bojni oklic. Omer paša je stal z glavno turško vojsko na desnem bregu Donave. Pri Vidiau je prebrodil na levi breg ter je tukaj pri 01-tenici v učvrščenem taboru odbil napad ruske vojske (4. nov.) Na drugem mestu pa so bili Turci popolnoma potolčeni. Ruski admiral Na-himov, ki je zapovedoval ruski mornarici pri Sevastopolji, vpotrebil je neki megleni dan ter napadel turško brodovje pod vodstvom Oman paše v zalivu sinopskem (30. nov,) Turci so se borili zdvojno; dva turška barkadora sta rajše svoji ladiji potopila, nego da sta se podala, V kratkem času je bojna veština ruskih mornarjev popolnoma pokončala turško brodovje. Ta ruska zmaga vznemirila je v En-glezkej jako javno mnenje ; Aberdeen se ni mogel nič več držati, in Palmerston je postal
Po pošti prejeman veha:
Za eeio leto	. . 10	trs. _ hr.
m pol let«	. . 6 .. — .,
r.a četrt let«	. •• .. 5(|
V administraciji velja:
Za eeio ieto . . S gi. 40 kr. r.a pol let*	4 „ 20 „
ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V I.jui iiani na doni pošiljke velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo ;e na Bregu nišu« štev. 190.
Izha|a po trikrat n« teden in «i<;ej v torek . četrtek in aotioto,
mserati »e sprejemajo in veljs triatopna vrsta:
■) kr., ee se tiska lkrat
n n o n " n 16 j, n ii n 3 .j
^ri večkratnem tiskanji se •ena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovain. pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv . administracija) in ekspedicija rs Starem trgu h. št. 16
Politimi list za storasfc! iiarod.
ki je prižgal svetlobo na obloku nebesnem: tako tudi nehvaležni svet velikrat pozabi, kaj je dolžan oni luči, ktera je v Jezusu razsvetlila ves svet; pozabimo, kaj smo dolžni oni sveti ljubezni, ktera se je iz srca božjega in s svetega križa preselila v srce človeško, da v vsakovrstni človeški potrebi skazuje čuda ljubezni in usmiljenja. Gospoda moja! Ostanite torej sveti veri veduo zvesti; ne dajte se z ničimur na svetu odvrniti od nje. Vi pojdete po svetu. Vse kaže, da hote razne ugovore proti sveti veri slišali; jaz ponavljam, ne dajte se z nobenim pregovarjanjem odvrniti od vere svojih očetov.
So ljudje, kteri v prenapetosti in drznosti svojih misli hočejo biti v slovesu učenosti in posebne darovitosti, in pravijo: vera je nepre-menljiva, znanosti pa se ne sme. nič upirati; prostori znanosti so neizmerni; prišel je čas, da vere mesto prevzame znanost. Moja gospoda! Kes je, vera je nepremenjiva, kakor je Bog, njen izvor, večen in nepremenljiv. Sveto pismo lepo veli: en Jezus, en krst, ena vera. Tudi to je res, da so prostori znanosti, kterih se ona širi, nepregledni; ali cilj vsaki znanosti je resnica. Resnica se pa nobena z uinoin človeškim ne stvarja, ampak samo odkriva; in značaj vsake resnice je nepremeulji-vost. Itesuica zgodovinska, resnica matematična tisti značaj nepremenljivosti nosi na sebi, ki ga ima resnica svete vere. Predmeti, s kterimi se peča znanost, so večidel pozitivni in nespremenljivi; na primer filologija in naravoslovje, ktero se dan danes njeguje s posebno marljivostjo. Filologija se peča z najnotra-njim pletivom raznih narodov in odkriva skrivnost njihovih davnih in novejših zadev. Ona je jezike razdelila v razne rodbine in odkrila, kje in kdaj so razni narodi stanovali v jedni pradomovini in govorili jedni jezik; kako so se narodi kasneje razšli in razdelili v razne narode in razna plemena z raznimi jeziki. Pride čas, kedar se bo filologija (jezikoslovje) razvila tako, da bode razne rodbine med seboj primerjala s tistim vspehom, s kterim se dan danes primerjajo jeziki ene in tiste zadruge. Toda jaz kraj vsega tega znanstvenega napredka prašam, ali um naš resnice na tem polji stvari ali samo odkriva? Očitno je, da se filologija peča s popolnoma pozitivno stvarjo, da iziskuje ona dragoceno (ledino, ktero je v
teku dolzih stoletij človeški um zlil v razne jezike. Kar sveto pismo pravi o veri, to se isto tudi o filologiji ponavljati more: niti enega jota,' ne sme um človeški premeniti v jezikih. In prav v tej točnosti in svestnosti stoji značaj in vrednost filologiške znanosti; in že sedaj se po vsej pravici reči more, da konečni rezultat te znanosti bode očitno dokazal, da je ves rod Človeški prišel iz enega samega vira; dokazal bode resnico, ktera v sostavu svete vere ima prvo mesto.
Ravno to velja tudi o prirodoslovnih znanostih. Predmet njihov je po vse pozitiven in nepremenljiv. Niti Ilumboldt starih časov t. j. Plinij, niti Plinij naših časov t. j. Iiumboldt nista ne enega lasu v naravi premenila, ampak sta samo — i prvi i drugi — s čudovitim umom in delom svojim segla globoko v narave skrivnost, sta skrite postave v naravi spoznala s posebnim vspehom ter jih svetu razodela; in to je in ostane vekovita in nevsahljiva naloga teh lepih prirodnih zuanosti. Vidite torej, da je vse to, kar se proti sveti veri zida glede na njeno neprcmenljivost, zidano na pesku. Nepremenljivost je prav za prav večni značaj njene resničnosti; in vera, ktera bi se hotela menjati, bi ravno s tim dokazala, da ni resnica, ktera se spet ne menja, ter od človeka vedno zahteva, da se jej v oziru svojega lastnega dobička, svoje sreče in slave vda in podvrže.
Ostanite tedaj, še enkrat rečem, ostanite zvesti sveti veri in bodite prepričani, da bote po njej dosegli vse to, kar navdušuje tako lahko vaše mlado srce|, to je: slavo in ponos svojega naroda, srečo in zadovoljnost svojo 1
Stara „Presse" in Slovenci.
Da ni drug smisel našega članka, nego zopet pravda z zastarelim židovskim listom „Presse", to si že lehko vsak misliti more, kedor j>ozna naš na pol divji narod in našega barbarskega časnikarstva kulturne nazore, ki se nikakor ne mogo strinjati z naprednjaškimi, vse zveličaluiuii žrtvami za obuditev vseobče svetovne omike velicih in vrlih sinov jake Germani je. Mi ubogi Sloveni smo v njihovih očeh malo ali nič več nego Indijanci severne Amerike — morebiti pač še bolje obznačeno : sami ljudojedi. Princip vsemu njihovemu po-
svetu ženo povzdignil do največe časti in njej v rodovini in družbi odkazal prvo mesto. Krščanstvo je edino sposobno ženski glavi zopet povrniti prirojeno svetlost slike in prilike božje ter jo osvoboditi od ostudne zanikernosti. Po krščanstvu samo more žena postati blagoslov božji v rodbini in družbi človeški; v rodbini domača svečenica in naravna gojiteljica svetosti, dobrotnosti, vernosti, sloge, potrpljivosti in delavnosti, v družbi živa slika in prilika tiste ljubezni, blagosti in daritevnosti, ktera se nam kaže * materi božji pod darilnikom (altarjem) sv. križa, Naj ima kterokoli društvo vse predstva novega in starega življenja, pa je žeua zaostala revna sužnja, slepo orodje strasti in poželjivosti človeške: nikdar in nikdo na svetu ne prerodi in ne vzbudi takega društva; ono ostane na veke grob polu smradu in gnjusobe, bodisi mu vnanjščina kakor že obeljena!
Zdravila iščejo starim ranam človeškega društva v mrtvi črki, dokler povest vseh časov dokazuje, da se to zdravilo edino najti more v srcu, ktero je za nas na lesu sv. križa bilo prebodeno, in v onih ranah, ktere je Bog sam odmenil za ceno človeškega zveli-čanja; vzemi človeku to srce in to ceno, koj se pokažejo na telesu človeškem grde rane društva predkrščanskega, koj se ponovi staro suženjstvo; človek postane plen ljudske po-hotnosti, oholosti in okrutnosti ali neusmiljenosti. — Gospoda moja! Vse kar se je kedaj na svetu storilo za siromaštvo in trpeče krščanstvo, ima se edino zahvaliti onemu božjemu Samarijanu, kteri je ostal na vek med nami v sveti skrivnosti kruha in vina, da nam bode živa zastava večnega življenja; ali ostane med nami vedno tudi pod podobo vsakega siromaka in reveža 1 On hoče, kakor to vsi veste, čas nost sedanjo zaključiti z onimi svetimi odločnimi besedami: nag sem bil in vi ste me oblekli; lačen sem bil pa vi ste me nasitili; v temnici sem bil a vi ste me obiskali. — Ta dva vstava, ki ji vidimo v Osieku, v gornjem mestu sirotišče, v dolnjem bolnišnica, slaba sta samo senca onega, kar v ime Jezusovo biva na tem svetu za siromake in bolnike.
Sveti Pavel apostelj imenuje Jezusa solnce pravice in ljubezni; pa kakor velikrat, vživa-joč vsakdanje dobrote solnca na nebu, poza bimo, kar vživamo, in kaj smo dolžni njemu,
predsednik novega ministerstva. In ker je ruska vlada zavrgla tudi drugi pot stavljene predloge bečkega sestanka, namreč da morajo Rusi podonavske kneževine zapustiti ter se za Prut pomakniti, sklenile so zapadne države 12. marca 1854 i. s Turško odbojno in vdamo zvezo ter 28. marca Rusiji napovedale vojsko: bila je po padcu Napoleonovem prva, koje so se vdeležile tri najsilneje velevlasti.
Rusi so se na Donavi vojskovali bez-vspešno. Oblegali so zastonj Kalafat in pri Cetati so jih Turci napali ter premagali. Ali car Nikolaj ni hotel na noben način popustiti; on je odredil, da se ima po celej Rusiji vojska nabirati ter pošlje svojega prvega vojskovodja, nepobedivega starega kneza Paski-jeviča na bojišče. Rusi vdarijo tudi čez Donavo, čeravno so poprej v ugovoru z Avstrijo iu Prusko obljubili, da ne pojdejo; ali Sili-strijo je branil hrabro Musa paša in neki pruski topničarski častnik Grah; Paskijevič je bil pri obsedanju ranjen, zatoraj je boj obustavil 21. junija ter se čez Donavo v Vlnško umaknil. Cesar Nikolaj se je prevari), da se bodo turški kristjani vsi vzdignili proti svojim krvolokom. Na Srbe je pazila Avstrija; v Bosni in Bol-
garskej pa so turške čete vsako najmanjo buno precej zadušile. Rusija tedaj od tukaj ni imela pričakovati nobene pomoči. Samo v Grškej se je začelo vse gibati; mrzili so Turku vsi prebivalci; mislilo se je sploh v Grškej, da je prišel čas, ko sa ima osnovati novo bizantinsko carstvo. Ali francosko brodovje je hitro priplulo v pirejski zaliv ter Grke sililo, da ostanejo mirni. In tako je ostalo samo pri hajdukovanju na Turke.
Zapadne vlasti so sklenile po naveščenju vojske priti v pomoč Turškej z veliko armado. Lord Raglan, ki je kot pobočnik Wellingtonov v bitci pri Waterloo-u eno roko izgubil, prevzel je zapoveduištvo nad 20.000 vojnici, a kasneje se je njegova vojska še povečala. Maršal St. Arnaud, ki je sodeloval z Napoleonom pri njegovem podvzetju 2. decembra ter od tega časa bil pri njem v velikej milosti, postal jc zapovednik še veče vojske od 40 do 50.000 mož, ki so služili veči del v Algeriji ter bili navajeni na vse težave in trpljenja. Tudi princ Napoleon, bratranec cesarjev in vojvoda Cambridge-ski sta se pridružila vojski. Med tem je pa brodovlje englezko bombardiralo Odeso, ali samo na videz, ker je bilo v tem
mestu mnogo englezke robe ter niso hoteli sami sebi škode delati.
Zdaj se odvaži pa še avstrijska vlada zoper Rusijo se vzdigniti, zoper državo, ki je Avstrijo 1. 1849 iz hudih stisk rešila, iu sicer zato, ker so šli Rusi proti ugovoru čez Donavo. Zatoraj sklene s Prusijo odbojno in vdarno zvezo, da bodete Rusiji boj napovedale, ko bi Rusija nameravala podonavski kneževini spojiti s svojo državo ter od tukaj vda-riti čez Balkan v srce Turške. Vendar pa je Pruska še vedno bolj naginjala k Rusiji nego k Avstriji; to se vidi iz tega, da je bil general Bonin, ki je tolmačil zvezo prusko-rusko samoubojstvom Pruske, iz službe odpuščen in Buusen , pruski poslanec v Londonu , drugač ljubimec kraljev, moral je zapustiti svoje mesto zato, ker je trdil z englezko vlado proti Rusiji. Vendar pa se jc složil Friderik Viljelm IV. s Franjem Josipom ter sta zahtevala oba dva v neki noti, da se ima Rusija precej umakniti iz podonavskih kneževin, 14. junija je sklenila Avstrija s Turško ugovor, pokojem je bilo dovoljeno, da smejo avstrijske čete podonavski kneževini posesti. (Dalje sledi.)
kretu, da dosežejo svojo svrho, je vrlo jasen : kedor se na prvi mah ne ukloni praporom lažiliberalskim , smatrati se mora za človeka, ki se samo po vnanji obliki more priznati za kaj vzvišenejše bitje, a kateri je po razumu svojem jednak živalim. Te si človek sme že po zakonu Božjem, t. j. po zakonu naravnem, na svojo korist ubijati in jih zatirati, ako so mu škodljive. In v tem, ko se še vedno pisari po vseh listih svobodomiselnih proti robstvu, ko hočejo naprednjaki, da svit omike prodre tje v temine Afrikanske, uvajajo moderno rob-stvo v svoje dežele. Taka je torej humanitarnost zadnje četvrti našega stoletja, da se zatirajo narodi neizobraženi, kakoršni smo mi Jugoslovani z bratom si Rusom , kteremu se dajejo jako mikavni in lepi priimki: ,(moskovski kolos", „gospodar tlačanstva" in dr., narodu svobodomiselnemu pa in Tsej naobra-ženosti toliko milemu — turškemu, da se podeli za njega izvrstno zdaj preustrojeno državo sveti mir, da samorejo kali novih semen — reform — pognati, ter da se potler tudi to sicer malo zanemarjeno dete še le po toliko britkih skušnjah vrne na pravo pot (na katerej ni še nikedar bilo!), ter da bode ono z vso dostojnostjo, razširjajoč mejnarodno omiko in naj bi tudi z mečem, ako se drugače ne bi dalo, zavladalo na južno Evropo! —
Ako se torej s tega stališča ozremo na neki — recimo „objektivno" pisani — dopis v „Presse", ki sodi ob prihodnjih volitvah za ljubljanski mestni zbor in o Slovencih v obče, ne moremo nikakor, nad čim bi se mogli tu spodtikati — vse je tako resnično povedano, nikdar ne najdeš kake neresničnosti, kar se tiče razmer naše stranke proti ljubljanskim nemčurjem. Tukaj torej ne ostane nič druzega, nego da živo priporočamo čitanje te prijazne in resnične „Presse", katera res samo kakor dobra mati našteva razloge, zakaj da se kaznuje nje spridena deca. In kedo bi tega ne bil vesel ? Tu je še-le razvidno in jasno, kateri so vzroki, da se nam gode takozvane „kri-vice", tu se očituje, kako otroški sodimo meneč, da nas gospoda tam na Dunaji in nje verni pooblaščenci v Ljubljani hote zatreti —-ne Bog obvaruj! — človek imej vedno svojo slabo uatoro, ki se da večkrat premotiti, da zagazi v nemogoče in za državno korist zelo pogubne ideje, katere se osobito pri nas Slovencih tako rade rode. Gospoda, ki so bolj učeni ka li. že dobro vedo , kaj je za nas in za-nje dobro in nas zmirom rešijo tudi le golih skušnjav. G. dopisnik, ki je najbrž kakov kulturoborec, s prav profesorsko ostrostjo ob sojuje delovanje in ponašanje slovenskih odbornikov v mestnem zboru ljubljanskem. Kakor se samo ob sebi razumeje, ni inteligentnejši del" mestnega zbora, (kteremu pa ne prištevaj slovenskih odbornikov) zadovoljen z „glasovitim mizarskim irtojstrom, Regalijem. Tu seveda je očito, kako presedajo njegove obilne interpelacije in predlogi gospodom, ki se na to „umejo", ker so študirali in imajo učene možgani.
Posebno opozoruje in povdarja omenjeni dopis „Presse", koliko nevarno je bilo dosedaj sršenovo gnjezdo — gimnazija Kranjska, kjer so boie vse profesorske moči zgolj „sinovi matere Slave", da-si bi mi po tem takem mogli konstatirati, da ima dopisnik fanazijo tako živo, da kedar v kazini morebiti naroči kranjske klobase, misli, da jč — slovenske gade. Časnikarji na Dunaju tudi tega ne morejo pre-hvaliti, da so tako dobro zadeli glavate pošasti — zmaja Slovenstva najsrednjo glavo, ter jo z jednim mahom odsekali vtem, da
mora prof. Glaser iti tje gori med nemške Mihce; to je res junaško — Ilerkulovo delo. Profesor Glaser je namreč, kakor je tam brati, znanega Nemcem sovražnega ,,Slov. Naroda" sodelavec — kar toliko pomeni kakor: naj hujši barbar, — hajd v nemško Sibirijo z njim! On je v poldrugem letu svojega bivanja obudil zopet kranjsko čitalnico, ki je že skoro zamrla, zaradi tega se ima pribrojiti političnim zločincem in mati Šlezija naj vzame v varstvo tega nepokornpga sina in naj mu pokaže pravi pot. Tam naj se pokori za svoje krivoverstvo, kajti kdor ni rojen Nemec, mora se, kadar k razumu pride, sjireobrniti, drugače
—	anathema sit!
„Presse" nam tudi po.lasnuje nekoliko Stre-majerjev odgovor na prošnjo, da se vvedo slovenske gimnazije; kaj bi namreč tu še pre-strojili, ker je jezik, v kterem se na kranjskej gimnaziji predava, skoro bez izjemka slovensk
—	torej domač. Škoda je poleg tega za Nemce velika, da tu ne podučujejo tako izdatne nemščini, nego da tudi to uče profesorji po rodu Slovenci, kteri pa, — kar se samo po sebi razume — nečejo svojemu jeziku na kvar in tudi nemajo onih finih sposobnosti, katere toliko zanimivo krase predavanja divnega jezika nemškega po lastnih nemških sinovih na gimnaziji v Ljubljani.
Zelo mikavno je tndi to, da gospod dopisnik toži, da si izostali dijaki ne mogo služiti kot pisarji ljubega vsakdanjega kruhka, ker si niso prisvojili dovolj vsezveličalne nemščine. Vendar tu treba, da ga malo v tej zadevi potolažimo , kajti ako dijak niže gimnazije vidi, da ni sposoben ali v obče, da ni do-rastel zahtevam modernih šol, izpozna valjda sam, ali ga napotijo njega reditelji, da si izbere drug stan , ki mu je bolj po všeči in tu gotovo ne bode tožil po nemščini, ako se vrne v hišo očetovo ter skfene biti raje pošten kmet kakor pa spriden študent. Splob, da nam toliko častiti pisarski rod ne pomre, skrbe v izobilnosti ,,kulturne baklje" gimnazije ljubljanske.
Tudi v tem se ne skladamo z nazori , Presse", ko pravi, da je nekov absolviran četrtošolec gimnazije Kranjske dobil res ,,mastno" službo, za katero se pa malo kdo poganja, namreč da je ulice pometal. To ni uič čudnega, to je vsaj kakov pose), dasi ne Bog zna, koliko ugleden. A tu moremo z njim
—	ki je morda jedini te vrste — mnoge druge primerjati, ki so vešči nemškemu jeziku, absol-viraui osmošolci, iu — niso nič. To je še hujša degradacija!
Naposled, kar se tiče poslovenjevanja priimkov, moral bi bil gosp. dopisnik jasnejše povedati, v koliko se proti temu greši na Kranjskem zavodu, da smo Slovnci tako „neolikani\ da poslovnujemo popolnem njihova imena; kar bi bila že očita norost, če bi n. pr. kakega „Kreuzbergerja" nazivali: ,,Križegorec", ali „"\Volfgang" poslovenili z: „Volkohod" itd.; to pa menda vsaj ni pregrešno, če n. pr.: pišeš mestu Woschnagg — Vošnjak; Leuz — Leveč i. dr., kar se je pa ravno narobe proti volji dijakov in njihovih roditeljev po sili pre-minjalo pred nekaterimi leti na gimnaziji ljub-Ijanskej. —
Tako torej, prijateljska ,,Presse", ostani tudi še zmirom v bodočnosti mila in milostna ubogemu zapeljanemu narodu Slovenskemu in svari ga materinski, da ne zaide v prevelike grehe, da bi se mu naposled ne pripetila nesreča , da ga proglasiš za vse opomine nema-rečega, Nemcev nevrednega naroda, ki se na-
vzlic vem nazorom neče ukloniti in pripo-znati tvoje vrhovne oblasti! — Zdravstvuj! —
Reški.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. marca.
Avstrijske dežele.
]%'» O%'Ci'slični je govor |Sennyeyev napravil veliko hrupa. Vsi listi vradnih ne izvzemši pripoznavajo, da je bil ta govor za ministerstvo Tiszovo huda klofuta, in v tej meri, kakor veljava Tiszova pada, raste veljava Sennyeyeva. Razdraženost proti Tiszi bila je že tako velika, da so mu hoteli gre-dočemu v zbornico privrženci skrajne levice 28. febr. javno pokazati svojo nevoljo. Ker se je pa o tej reči zvedelo, nastavilo se je okoli zbornice vse polno policajev. Poslanec Nemeth je zarad tega interpeliral ministerskega predsednika, ki je 3. t. m. odgovoril, da je mestni kapitan okoli zbornice razstavil policaje, ker je zvedel, o neki ministrom namenjeni demonstraciji. Kapitan zarad tega ne zasluži nobene graje, pač pa mora pred tem svariti, da se takim rogoviležem od neke strani potuha daje. Po parlamentaričnem načinu, je rekel Tisza, nas v eui uri lahko odstranite, dostojnost zbornice pa zahteva, da se poulične demonštracije odvrnejo. Proti temu odgovoru, pristavlja „Vaterlaud", se pač ne da ugovarjati, toda listi levičnikov bodo gotovo Tiszo opomnili, da je pred tremi leti sam osnoval take poulične demonštracije. Srbski poslanec Polit je vlado tudi interpeliral o turkoljubnih demonstracijah, pri kterih je vlada roke križem držala, dasi so v očividnem nasprotju z dosedanjo avstrijsko-ogersko politiko. Odgovora ua to interpelacijo Tisza še ni dal.
Vnanje države.
IIUNija je tudi svojo reservo ob Prutn razpostavila iu se menda ne bo več dolgo obotavljala, ker odločno odbija nasvet nekterih vlad, toliko časa še čakati, da se bo videlo, kakšen vspeh da bodo imele državne premembe ua Turškem. Pri nekem shodu rumunskih in ruskih častnikov povdarjala se je sloga med Rusijo in Rumunijo. Če bode treba masirati skoz dežele rumunske, rekli so častniki ruski, prišli bodo nc kot sovražniki, ampak kot prijatelji in osvobodevalci narodov, ki zdihujejo pod tri-noštvom turškim. Ignatiev je došel v Berolin.
Iz Curi^riMla se naznanja, da je mir s Srbsko sklenjen na podlagi razmer, kakoršne so bile pred vojsko. V 12 dneh po podpisani pogodbi se imajo obojni vojaki umakniti čez mejo nazaj. Tudi se okliče popolno pomiloščenje. S Črnogoro se dotični dogovori še le vrše, ki bodo pa boje kmalo dognani. Turčija pa iz vseh zadreg še ni rešena. Iz Kotora se namreč 2. t. m. naznanja, da so se vzdignili Miriditi, in da oblegajo trdnjavico Puko. Derviš paša je iz Skadra poslal oddelek vojakov, neki drugi oddelek pa se je vzdignil iz Prizrena, da prime Miridite in reši strelnico.
Izvirni dopisi.
1» fi"o*<<»im" 2. marca. (Občinske razmere.) V poslednjih številkah objavlja „Slov. Narod" v več dopisih iz Notranjskega razna mnenja, ali bi bile male ali velike županije koristnejše za občinstvo? Jaz mislim, da velike županije, ako dobro vredjene , mo-|rejo v vsih ozirih več koristiti, nego razdrob-
Ijene, male. Kakor sedanje male občine svoj urad izvršujejo, ni nikakor na korist občiustva. Više oblastnije takih občin v važnih zadevah za njihovo muenje še ne poprašujejo. Ako pa okrajno glavarstvo le malih navadnih poročil zahteva, pride g. župan na stroške svojtf občine sam pred c. kr. okrajno glavarstvo, ter tam ustmeno dotično zadevo po svoje razloži, kar se tam v zapisnik zopet po svoje zapiše. Od avtonomije in svobode se tem navadnim vaškim županom še ne sanja. Pa tudi velike županije, kakor nektere zdaj svoj posel izvršujejo, nam niso na nobeno korist; torej je potreba prenaredb v sostavi politične administracije, in novih volitev po prosti volji občanov brez vsega pritiska in sile neke znane stranke.
Kako se na priliko pri nas izvršuje krajna policija, vsakdo razvidi iz dogodb, ki so tukaj na dnevnem redu, kterih hočem pa le en par omeniti.
Vsako saboto vidiš po Postojni druhal o 40—50 beračev iz celega okraja od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja skupaj hoditi, ter tako milodaršine in corpore nesramno tirjati, akoravno imamo tukaj ubožne zavode za domače reveže. — Po stranskih ulicah, posebno na stari cesti, stoje prav na poti celi kupi gnoja, vsa nesnaga se izteka in zliva na ulice, blata je tam čez kolena tako, da bi se potnik skoraj ugonobil. — Koliko pa ta ognjusa in smrad v zdravstvenem oziru škoduje?! — Na ponočno rjovenje, tuleuje (kar se tukaj petje imenuje) pretepe razbrzdanih domačih rogoviležev smo že navajeni; — kar se je pa na pepelnico po celem trgu godilo, to vendar preseže vse toleranstvo, ki se čestiteljem kurenta navadno dopušča. Zbralo se je namreč 10—ij ošemljenih pobalinov, ki so na pepelnico celi dan po trgu ,,ploh vlačili", bobnali, trobentah, piskali in nespodobno zabavljali;— v hiše pridrli, kjer so dekline odrašene, vma-zani ploh v snažne sobe pritirali, tam surovo razsajali in od vsacega dekliča 50 kr. odkupa trjali, ako ne, da ploh popustijo in ga mu v posteljo položijo. Dosti jih je zahtevanih 50 kr. plačalo, da so se le sitnosti predrznih rogoviležev rešile. Ali ne velja tukaj hišna pravica? Kako to, da so imenovane šeme za svoj obhod rabile občinske reči, kakor boben, trobente in piščali, ki so bile iz dobrovoljnih doneskov nakupljene za tukajšno domačo godbo, ktere so pa nekaj pokvarili? Bi nam slavna županija ne hotela tega pojasniti?
Lahko bi več enacih zanimivih reči povedal, pa za zdaj naj zadostuje to kot ilustracija tukajšnega, potrošnega občinskega nadzorstva.
Ni čuda, da pri takih okolšinah vse povprašuje, ali bodo kmali nove občinske volitve razpisane, da zopet na krmilo pride narodni, za naše dobro skrbeči zastop ? Saj je triletna doba sedanjega občinskega starašinstva že iztekla ; ali bo treba zarad tega deželni odbor na pomoč klicati?
Domače novice.
V Ljubljani, 6. marca.
(Valvazorjeve kronike) nova izdaja vrlo napreduje; 5. snopič je tudi že prišel na svitlo, ki nadaljuje I. knjigo. Opozorujemo zlasti na prekrasno alegorično naslovno sliko v tem snopiču, ki jasno priča, da se je domovina saša že tedajponašala z geslom, katerega se tudi v sedanjih časih tako zvesto in trdno drži. Mogočna Avstrija namreč sedi na prestolu, pred njo pa se priklanja Karniolija, z deželnim gr-
bom na prsih, tej na desni „vera" se svetim križem, ua levi pa ,,junaštvo." Vrh Avstrije je angelj držeč državno krono, zraven njega v prostem zraku angelj sedeč na orlu, ki trobi glasne besede: „Carnia fida Deo, Carnia fida Duci" (Kranjska zvesta Begu, Kranjska zvesta vladarju) in pa „His formis illustrata novis patet orbe videnda" v tej novi podobi pojasuena se svetu kaže na ogled. Vzdolaj angelja držeča napis: „die Ehre des Herzogthums Krain" (slava pa čast vojvodine Kranjske.) Da, slava ti, domovina Kranjska! ki si bila in ki si še vedno zvesta svetej veri in pres'avnej Avstriji! S tem geslom v srcu slavni Valvazor izrečuo povdarja v svojem predgovoru znamenite besede, da ga je j>oleg ljubezni do domo vine vodila pri svojem neumrljivem delu tudi sveta katoliška vera, ter odločno za neveljavno preklicuje, če bi proti njegovi vednosti in volji kaka reč nasprotovala veri katoliški. S tem je ovržeuo tudi natolcevanje tistih, ki so nekdaj trdili, da je bil Valvazor protestant.
(Dr. Val. Zamik) je te dni v Gradcu dovršil odvetniško preskušnjo.
(Mestni odbor) ima danes ob 5. uri javno sejo, pri kteri pridejo v razgovor tudi volilne reklamacije.
(Umrlo) je mcseca februarja 79 ljudi, 41 moškega in 38 ženskega spola.
(Beseda) v čitalnici ljubljanski je v nedeljo privabila obilno občinstva, vesel dokaz, da domača reč v Ljubljani živahno napreduje. Vršila se je po vsem lepo, posebno odlikoval se je mešani zbor, ki se je pokazal v toliki množini, da ga je bil ves oder poln ; glasovi so se mogočno razlegali po dvorani. Gospod dr. J. Bleivveis je s svojimi Črticami po Val-vazorji o starih Kranjcih prav zelo kratkočasil občinstvo in vzbujal dobro voljo. Ob kratkem : poslušalci so bili z vsemi točkami na moč zadovoljni in so burno ploskali. Po besedi se je veči del občinstva podal še. v spodnje prostore, kjer so memo dobre jedi in jii-jače skrbeli pevci in domači orhester še dalje za zabavo in kratek čas.
(,/Turški list") nam pritrjuje v tem, da nemčurska stranka pri nas nima naroda za seboj in je marveč sostavljena samo iz narodu tujih elementov. V sobotni številki 51 namreč navaja glavne stanove, iz kterih se naši nemčurji, ali kakor se sami drzno imenujejo, „verfassuugsfrajndlarji" nabirajo. Prvi zaklad so mu grajščaki in veliki posestniki, in na te je posebno ponosen, rekoč, da so si njih pra-dedi pridobili veliko zaslug za domovino, veliko slave, in da sme dežela po vsi pravici mi-nje ponosna biti. To tudi mi radovoljno pripoznavamo, in naše ljudstvo še zdaj slavi grofe Turjaške, Rauberje, Lamberge itd., ker so deželo branili proti Turku in si največ slave pridobili v bojih z dušmaninom. Taki so bili pradedi naših plemenitašev, kakšni pa so večidel njih nasledniki dandanes! Ali ne drže s tistim sovražnikom krščanstva in vsake, tedaj tudi prave ljudske omike, kterega so pradedi na vso moč preganjali in v boji ž njim tcliko krvi prelili? Ali bi se njih pradedi ne obrnili v grobu, če bi videli, kako se njih vnuki obnašajo, kako simpatizirajo s tistimi krvoloki, s kterimi so se oni na življenje in smrt bojevali, in z drugimi nasprotniki naroda in dežele? Naj bi le prišel kak praded slavnih kranjskih plemenitažev v kak zbor „kon-stitucijskega društva", gotovo bi s svojim mečem vse razpodil, svojim vnukom pa tudi pokazal, kako se hrani spomin na junake, slavne može, in s čim se pridobijo zasluge za narod in deželo. Sedanjih nemčurskih plemenitašev
narod ne bo hranil v spominu, niti jih popc-val v pesmih; jkajti o zaslugah sedanjih nemčurskih plemenitašev se ne da govoriti, ker lih vsaj za narod in deželo nimajo prav nič. Vso čast njihovim pradedom, ker so bili narodnjaki in pravi junaki, a naslednikom njihovim vse — kaj druzega. — Drugi element, iz kterega se sostavlja nemčurska svojat, so trgovci, nekaj meščanov in brezznačajnih ljudi; med temi je največ tujcev in renegatov. O teh smo že mnogo govorili, razložili tudi, zakaj so ti nemčurji; na te naj bodo ponosni naši nasprotniki, mi bi ne bili ter jih jim iz srca prepuščamo in smo ponosni na to, da jih pri nas ni; možgani takih ljudi ne tehtajo mnogo, ali pa so to možje, kterim se ne more dokazati nič slabega, dobrega pa celo ue. — 1'retja vrsta ,,verfassungsfrajndlerjev" so različni uradniki. Zakaj so ti nemčurji, to vsak ve; oni morajo plašč, obračati po vetru. Na te se pa nemčurjem ni treba preveč zanašati, ker bodo brž na naši strani, ko potegne za nas prijazen veter. — Po tem bo vsak spoznal, da stranka, iz takih konglomeratov sostavljena, se ne more dolgo obdržati, ker ji manjka jedra t. j. naroda. Tak obstanek jc od danes do jutri. Sicer pa bo zgodovina kazala, kdo bo poginil, ali narod slovenski, ali pa njegovi zatiralci nemčurji.
Razne reči.
—	f č. g. Janez Maj ni k, fajmošter v Žireh, je 2. t. m. umrl. R. L P.
—	Skrben občan. Piše se nam: Soseska B. ima vsako leto pred pustom svoje račune in proračune. Tudi letos jih je pravično in natančno dovršila, vendar je neki srenjčan godrnjal, da niso prav. V pejielnično sredo župan omenjenega človeka pokliče k sebi, da bi zvedel, zakaj da mu srenjski računi niso po volji? Človek, znan vinski bratec, mu odgovori : „Zato ne, ker bi moral jaz še popiti 48 bokalov vina." Uboga družina, ki ima hišnega gospodarja, kteremu druzega ni mar kakor vedno popivanje.
—	P r a v n o p o ve s t n e (historico-juridica) spomenike Jugoslovanske, v kterih se nahajajo statuti in zakoni, in se dotične razmere nekdanje pojasnjujejo, jela je izdajati jugoslov. akademija v Zagrebu. Vreduje prof. Hamel; nov in hvale vreden napredek.
Eksekutivne dražbe.
7.	m aren. 3. Jan Stigel iz Zaverstnika (6500 gld.) v Litiji. 3. Fr. Marenik iz Krope (50 gld.) v Kadolici. 2. Jan. Keržič iz Pudoba (3515 gld.) v Ložu. 2. St. Baje iz Podkraja (470 gld.) v Vipavi. 2. Mart. Je/, iz Podbrega (U45 gld.) v Vipavi. 2. Občini Famlje pripadajoče (3250 gld.) 2. Občinam Gaberčam pripadajoče (5800 gld.) 2. Občini Šent Mihelu pripadajoča (24,000 gld.) vse v Senožečah.
8.	marca. 3. Andr. Siginund iz Poloma (1000 gld.) v Kočevji. 3. Ant. Zurl iz Morave (1750 gld) v Mokronogu. 2. Jan. Ilafner iz Labor (4879 gld.) v Kranji. 2. Jaka Strah iz Ilove gore (1750 gld.) v vel. Laščah. 2. Jan. Tekavc iz Osredka (C21 gld.) v vel. Laščah. 2. Anton Kastelie z Višnje gore (1430 gld.) v Zatičini.
Loterijske številke 3. marca.
V	Trstu: 34, 50, 2.1, 13, 04.
V	Lincu: 73, 18, (10, 7, 83.
TeU'«rn(ičiie denarne cene 5. marca.
Papirna renta 63.05 — Srebrna renta 67.95 — Zlata rent« 74.90. — 18fl01et.no državno posojilo 109.90 Hankuie akcije 830 — Kreditne akcije 150.50 — London 123.36 — Srebro 113 40.— Ces. kr cekini 5 90-20-frankov 9 87.