NASLOV
V BELTINCIH GRADIJO VRTEC
Po temeljitih pripravah so v Beltincih začeli graditi nov otroški vrtec v novem naselju na Jugovem, ki bo po predračunu stal nekaj nad 20 milijonov dinarjev. Že preteklo soboto so prijeli za krampe in lopate mladi iz Beltinec ter na prostovoljni akciji skupaj z osebjem vrtca in člani gradbenega odbora izkopali temelje. V nedeljo, na zboru občanov, pa so se dogovorili o nadaljnji akciji pri gradnji vrtca. Poleg sredstev WZ, SIS za otroško varstvo, prispevkov združenega dela in samoprispevkov občanov so se dogovorili, da bodo izvedli akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov med krajani in v ta namen aktivirali ulične odbore. Nov otroški vrtec, ki je v Beltincih nujno potreben, bo predvidoma zgrajen do konca tega leta.
F. Maučec
Leto XXXVI Št 30
Murska Soboto 2. avgust 1904
CENA 20 DIN
TURISTIČNA SEŽONA V POMURJU
VREME REŽE KRUH
Res je sicer, da v Pomurju razvijamo več vrst turizma in imamo tako več ali manj gostov celo leto, toda v poletnih mesecih je vendarle največ obiskovalcev, s tem pa je tudi zasedenost hotelov visoka. Najnovejši podatki: v hotelu Ra'din Radenci priporočajo za ta teden rezervacije, prostor pa je še v zasebnih turističnih sobah in depandansi terapije. Prav tako si kaže sobo čimprej rezervirati v hotelih Zvezda in Diana v Murski Soboti ter v zdravilišču Moravske Toplice. Prostor pa je še v hotelih Grozd v Radgoni in Jeruzalem v Ljutomeru. In v zasebnih turističnih sobah seveda! Iz hotela Lipa v Lendavi poročajo, da imajo dovolj prostofa, saj je vsaka tretja postelja prazna. Tam je tako v juliju in avgustu, povsem drugače pa je pred poletjem in v jesensko-zimskih mesecih. Tako bodo že v septembru tudi lendavske prenočitvene zmogljivosti veliko bolje izkoriščene. Na trenutno slabšo zasedenost hotela Lipe pa vpliva tudi izredno velik obisk termalnega kopališča v Petišovcih.
Tam imajo v poletnih mesecih številne prireditve, povsem izkoriščeni pa so tudi tamkajšnji bungalovi.
Preživite sobotno popoldne, 11. avgusta na soboškem bazenu z Nedo Ukraden, Darkom Domjanom, Veselimi planšarji in ansamblom Replay.
Za bogato gostinsko ponudbo bodo poskrbeli delavci iz »Radenske« TOZD Diana, za zabavne igre in nagrade pa Dodo.	Vabljeni!
REKORDEN ODKUP? — Čeprav vreme letos žanjcem v Pomurju ni preveč naklonjeno, saj, denimo, prejšnji teden skorajda ni bilo dneva brez padavin, seje žetev že prevesila v zadnjo tretjino. V Intesovem tozdu Mhnopek, ki prevzema letošnji pridelek krušnih žit v štirih prevzemnih centrih, so v začetku imeli nekoliko m^ten? k° so nadvse zadovoljni s kvaliteto. Zadovoljni pa so tudi z odkupom, saj so v prvih dneh tega tedna že zabeležili številko 17 tisoč ton, to pa je toliko, kot je znašal celotni lanski odkup v Pomunu Kaže, da bodo letos v Pomurju zabeležili rekorden odkup in bodo planiranih 25 tisoč ton krušnih zit tudi odkupih. Poleg cene, ki je v primerjavi z lansko ugodnejša, bo k takšnemu odkupu gotovo prispeval tudi pridelek, ki sicer m rekorden, je pa nad poprečjem zadnjih let. Foto: L. Kovač.
INVESTICIJE V ZDRAVSTVU
ZA KIRURGIJO POTREBNIH SE 268 TISOČ DINARJEV
Kljub omejitvenim predpisom glede investicij v negospodarstvu, gradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice še vedno poteka nemoteno, kar je velika zasluga članov osrednjega pomurskega referendumskega odbora in predstavnikov republiških zdravstvenih inštitucij. Prav tako gradnja še vedno poteka racionalno, kar je velika zasluga investitorja oziroma službe za investicije. Prav gotovo pa je to tudi velika zasluga delovnih ljudi in občanov Pomurja, ki v najrazličnejših oblikah prispevajo sredstva za gradnjo prepotrebnega kirurškega bloka.
Trenutno potekajo manjša gradbena dela, inštalacijska in elektro-inštalacijska dela, dela na medicinskih plinih, vodovodu, radiator-skem ogrevanju, toplotni, parni in hladilni centrali, prezračevanju in klimatizaciji ter izolacijah. Dinamika gradnje kirurškega bloka je bila tudi v zadnjem tromesečju odvisna od sprotnega dotoka sredstev. Poleg sredstev samoprispevka (14 milijonov) in prispevne stopnje iz dohodka OZD (18 milijonov) so bila v drugem tromesečju letošnjega leta vključena tudi sredstva republiške solidarnosti (15 milijonov), kar je
polovica letos načrtovanih sredstev, sredstva od prodaje zgradbe očesnega oddelka (32,5 milijonov), medtem ko bo preostali del (2,5 milijona) nakazan v prvem tromesečju prihodnjega leta V letošnjem drugem tromesečju pa je bilo porabljeno tudi brezobrestno posojilo občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona (5 milijonov), ki ga bo potrebno prvega septembra vrniti. Vrnjeno je bilo tudi brezobrestno posojilo občinski izobraževalni skupnosti Murska Sobota (24 milijonov) in skupnosti otroškega varstva Murska Sobota (16 milijonov) zaradi gradnje šole v Mačkov-cih in vrtca v Beltincih. Pri nakazovanju sredstev iz samoprispevka zaostajajo občine Ljutomer, Murska Sobota in Gornja Radgona, medtem ko je realizacija plana v» občini Lendava, ki direktno nakazuje na žiro račun investitorja, prekoračena. Pri nakazovanju sredstev iz prispevne stopnje zaostajajo občine Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, medtem ko je soboška občina prekoračila realizacijo plana. V drugem tromesečju se je na posebnem računu bolnišnice zbralo prostovoljnih prispevkov 285.000 dinarjev, tako
da se iz tega naslova do konca prvega polletja letos zbralo 9,481.000 dinarjev. Skupna vrednost opravljenih del na kirurškem bloku soboške bolnišnice do konca polletja letos je 385 milijonov di-narjev.
Po sklepu osrednjega referendumskega odbora za gradnjo kirurgije je investicijska služba pri PZC izdelala oceno potrebnih sredstev za dokončanje kirurškega bloka po cenah, ki so veljale do konca poletja letošnjega leta. Po tej oceni bi za dokončanje objekta potrebovali še blizu 268 milijonov dinarjev. Treba paje povedati, da pri tem niso bila upoštevana (ob podražitvah) tudi morebitna nepredvidena in manjkajoča dela ter dela za funkcionalno usposobitev objekta, to je energetika, zunanja ureditev in oprema z montažo. Vrednost skupne investicije iz tega referendumskega programa bi tako bila 698 milijonov dinarjev (upoštevani so tudi kuhinja, plinska postaja in prostor za sežig smeti, ki so bili že predani namenu leta 1982), medtem ko je bilo doslej porabljenih že 431 milijonov dinarjev.
Feri Maučec
PRED SREČANJEM SLOVENSKIH DRUŠTEV ZAHODNE EVROPE
Moravske Toplice pričakujejo naše delavce
V Ljubljani je bila pred dnevi novinarska konferenca, ki jo je sklicala informativna služba republiške konference socialistične zveze. Predsednik republiške konference Franc Šetinc s sodelavci je novinarje seznanil s pomenom devetega srečanja slovenskih društev iz Zahodne Evrope, ki bo 12. avgusta v Moravskih Toplicah, in že drugič v domovini.
Pokroviteljstvo nad devetim srečanjem je sprejelo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. »Sprejeli smo ga,« pravi Franc Šetinc, »ker se zavedamo, da je to velika družbena in politična manifestacija volje in hotenja naših ljudi — tistih, ki so trenutno na začasnem delu v tujini, in nas v domovini«
V okviru priprav na srečanje v Moravskih Toplicah je izšel tudi bilten, v katerem sta uvodnika napisala France Šetinc,predsednik republiške konference in
9.SREČANJE SLOVENSKIH DRUŠTEV ZAHODNE EVROPE Moravske toplice B4
Štefan Čahuk, predsednik občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti. Poleg podrobnega programa srečanja so v biltenu naslovi vseh slovenskih društev v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Danski, Švedski in Švici. Ker je gostitelj srečanja Radenska, jo bilten na kratko predstavlja, poleg tega pa za obiskovalce od daleč objavlja karti Murske Sobote in Moravskih Toplic.
Kakor smo slišali na novinarski konferenci, so priprave na to veliko manifestacijo povezanosti z domovino in slovensko kulturo takorekoč zaključene. Deloma bodo prireditve v Murski Soboti, in sicer športna tekmovanja in radijska oddaja
KLAVRNA PODOBA NEGOVSKEGA JEZERA
SOGLASJA SUSIJO JEZERSKO DNO?
Se sreča, da nam letošnje poletno sonce ni ravno radodarno z vročinskimi vali, ki sicer zahtevajo osvežitev. Zato je tudi razočaranih, ki se v takih primerih zatekajo na kopanje v Negovsko jezero, nekoliko manj, kot bi jih bilo sicer. Ta biser Slovenskih goric z blatnim dnom še vedno kaže klavrno podobo.
Na kratko za osvežitev spomina: stari in dotrajan jez jezera ni vzdržal prvega večjega spomladanskega naliva in odločitev je padla — jezero je potrebno izprazniti! To so radgonski ribiči pred že skoraj tremi meseci zares storili, privlekli ven kar nekaj ton ribjega zaroda in sklenili, da bodo z organizirano akcijo jezeru vrnili nekdaj bogato rastlinje, ki so ga krasili številni lokvanji. Cas pa, kot sramežljiv potoček na dnu mogočne blatne kotanje, teče — storilo pa se ni še ničesar. Po čigavi krivdi? Menda zato, ker Območna skupnost Drava-Mura, ki želi slednjič postati upravnik vseh vodnih površin jezera in objektov ob njem, za to še ni dobila vseh potrebnih soglasij.
Lepo, da bo jezero le dobilo pravega gospodarja, saj izkušnje od prej, ko si je vsak lastil nekaj, niso nič kaj dobre in končno bo konec prelaganja bremen iz enega na drugo rame. Vendarle pa se vsaj zaenkrat ni nič spremenilo. Pol poletja je za nami, pričetka del pa še nismo dočakali. Da je prav sedaj najprimernejši čas za to vedo prav vsi, kajti jeseni bo jezersko dno za vse potrebne posege mnogo neprijaznejše. In nenazadnje, če že niso nameravali za to izkoristiti poletja, bi lahko domačinom in številnim obiskovalcem z iznraznitviio ” ta čas prizanesli. Ko morje postaja za mnoge predrago in preveč oddaljeno, bi bilo Kopanje v Negovskem jezeru kar prijetno nadomestilo.
Veseli tobogan, v Radencih bodo predstavniki društev spoznali dejavnost Radenske, v Gornjih Petrovcih bodo mladinke in mladinci obiskali brigadirje, večina dogodkov pa bo v Moravskih Toplicah. Na kopališču, ali točneje pri okroglem bazenu, bodo postavili velik oder za nastopajoče — to pa bodo člani zdomskih društev, in seveda za ples. Del programa bo potekal v velikih šotorih. Tako bo denimo za otroke zanimiv cicibanov program; ob pomoči soboškega vrtca bodo imeli gospodinjski, frizerski, tehnični, fantazijski, telovadni in prometni kotiček. Pripravili jim bodo lutkovno igrico Zakaj fantki jočejo, risanko, peli bodo, risali, modelirali ... skratka, za osem ur jih bodo tovarišice soboškega vrtca vzele v varstvo, med tem ko se bodo njihovi starši posvečali lesnim in tudi razvedrilnim zadevam. Že ob 10.00 bodo v avli hotela Termal odprli razstavo
likovnih del in umetniških fotografij naših delavcev na tujem, ob 13.00 se bo v belem salonu začel pogovore vprašanjih naših delavcev in njihovih društev na tujem, ob 14.00 bo začetek razstave Knjiga moja prijateljica, razstavljen bo tudi lokalni tisk, ob treh popoldne pa se bo začela osrednja prireditev — zborovanje, na katerem bo govoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL, temu pa bo sledil kulturni program. ki bo manifestiral ljubiteljsko dejavnost zdomcev.
Poleg obilice resnih točk je v programu srečanja tudi pravo veselično razpoloženje, ki naj bi se zavleklo v zgodnje ponedeljkove ure.	J.§•
vp
aktualno doma in po svetu
ZAKAJ SRBIJA NAZADUJE?
Zadnje čase iz skupščine SR Srbije poročajo, da je ožja Srbija začela gospodarsko nazadovati, gledano pač s stališča republike. To seveda ni celovit pogled, ker je ena od pokrajin med najbolj nerazvitimi območji (Kosovo) in ena med najbolj razvitimi (Vojvodina), vendar je to znak, da je treba o tem resno razpravljati. Prav gotovo z vseh vidikov, kajti razprave o tem, kaj je za vso republiko skupnega in kaj je tisto posebno, kar ni treba skupno zakonsko reševati, še niso končane.
Med resnicami, ki jih je mogoče v zvezi s tem ugotoviti, je nedvomno dejstvo, da je bilo na tem območju menda največ nenadzorovanih premikov z vasi v velika mesta. Tako je na primer glavno mesto podvojilo število prebivalcev v pičlih treh desetletjih, a v kar 74 občinah se je prebivalstvo prepolovilo, ponekod pa zmanjšalo tudi na manj od polovice prejšnjega prebivalstva.
Slika, kije bila preko televizije posredovana stotinam milijonom televizijskih gledalcev — otvoritev letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu, kjer je med 138 državami z najboljšimi športniki udeležena tudi naša država
DOLFUS — sporna osebnost
Petdeset let je dovolj, daje mogoče bolj zrelo in temeljiteje oceniti nekatere usodne dogodke preteklosti. Ob primeru »malega avstrijskega kanclerja« Engelberta Dolfu-sa. ki so ga nacionalsocialistični pučisti ubili v preds^d-
Iz zaporov tudi tatovi
Pred štirinajstimi dnevi so na Poljskem razglasili zakon o pomilostitvi. Na podlagi tega zakona so doslej izpustili več kot 7000 zapornikov, med njimi tudi okrog 300 političnih od skupaj 652. kolikor jih je bilo, ko so razglasili omenjeni zakon. Ustavili so tudi številne preiskave, umaknili obtožnice in prenehali soditi več kot 20 tisočim Poljakom.
Oblastem so se prijavili tudi mnogi od tistih, ki so se skrivali, ker so zakrivli kakšno kaznivo dejanje, na primer trošenje letakov. S posebno izjavo, da ne bodo več delovali v ilegalnih organizacijah, so oproščeni vsakršne krivde.
Izpustili bodo tudi okrog 35 tisoč ljudi, ki so zakrivili to ali ono kaznivo dejanje, to pa je 40 odst, vseh zapornikov na Poljskem. Med njimi so tudi tatovi, tako da so Poljaki precej zaskrbljeni zaradi tega. Oblasti zatrjujejo, da so oskrbele za nujne ukrepe in da bodo pazili na izpuščene zapornike; zagotovili jim bodo delo in preprečile, da bi delali prekrške, zaradi katerih so bili v zaporu.
Pred dnevi so izpustili tudi Andrzej a Gwiazda, enega izmed sedmih članov nekdanjega vodstva Solidarnosti, ki so jih po uvedbi vojnega stanja internirali. G wiazdaje izjavil, da bo še nadalje politično deloval.
—V žarišču dogodkov
Po popisu prebivalstva leta 1981 je v Vojvodini živelo nekaj čez milijon Srbov, 385 tisoč Madžarov, 109 tisoč Hrvatov, 70 tisoč Slovakov, 47 tisoč Romunov,43 tisoč Črnogorcev, 20 tisoč Romov, 19 tisoč Rusinov, 19 tisoč Makedoncev, 10 tisoč Bunjevcev, 5 tisoč Ukrajincev, 49 tisoč Muslimanov, potem pa še Albanci, Nemci, Slovenci, Bolgari, Čehi, Rusi, Poljaki, Grki, Židi, Sokci, Turki, Italijani, Avstrijci, Vlahi itd. Pripadniki več kot 30 narodov in narodnosti.
Glavno načelo — enakopravnost
r Pokrajinska konferenca SZDL za Vojvodino je objavila poseben dokument, ki govori o odnosih med to pisano sestavo Vojvodincev. Izkušnja tega dokumenta pravi, da je v odnosih med narodi in narodnostmi najbolj važen enakopraven položaj teh ljudi.
Enakopravnost prebivalstva Vojvodine ureja zakonodaja. ki izhaja iz prepričanja, da je temelj vse enakopravnosti gospodarska enakopravnost.	,
V Vojvodini je 50 občin, od tega je 14 nerazvitih in v teh živi 15 odst, vsega prebivalstva, predvsem romunskega. Po podatkih centra pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine za politične študije so Srbi v Vojvodini naseljeni večinoma v občinah, katerih možnosti za
ništvu vlade julija leta 1934, pašo mnenj a še danes deljena. Za nekatere je heroj, zadruge »morilec delavcev«.
Krščanski socialist Dolfus je že leta 1933 razpustil parlament, februarja 1934 poslal nad delavce topove in teme-
gospodarjenje so približno, enake ■ vojvodinskemu povprečju. Črnogorci, Hrvati in Madžari večidel živijo v občinah, ki dosegajo nadpovprečni narodni dohodek. Tu gre predvsem za ostanke neenakega zgodovinskega razvoja Vojvodine. Industrija se je v preteklosti razvijala v Bački in v severnem Banatu, južni Banat je bil že od nekdaj nerazvit. Srem pa se je usmerjal v kmetijstvo.
Srbohrvaški jezik uradno uporabljajo v vseh 50 vojvodinskih občinah, madžarščino v 38. slovaščino v 15. romunščino v 10 občinah itd. V sedmih občinah imajo tudi dvojezične krajevne napise. Enakopravnost se kaže 'tudi pri volitvah delegatov v občinah in sisih. Velja pa ta enakopravnost za več kot 10 tisoč delegacij s 93 tisoč člani, kakor
Ijito obračunal z nasprotniki, predvsem socialisti. Zato so avstrijski nacionalsocialisti organizirali upor, ta pa ni uspel in tako so Dolfusa ustrelili v njegovi pisarni. Še danes ni jasno, ali organizirano ali ne, toda že čez nekaj dni seje pokazalo, da uporniki niso bili zreli in v njihovih vrstah ni bilo pravega reda. Upornike so hitro odstranili, čeprav so na Štajerskem in Koroškem nemiri trajali še dalj časa. Hitlerje ostal ob tem neuspehu ob strani, na »svojo« Avstrijo pa ni pozabil: štiri leta kasneje mu je padla v naročje kot zrela hruška.
Socialistični prvaki so izkazali spoštovanje vsem, ki so v tistem obdobju postali žrtve Dolfusovega režima, pri čemer je Sinowatz ostro kritiziral Dolfusa. daje odprl vrata Hitlerju, namesto da bi bil dosegel podporo množic.
Nasprotna stranka je seveda ravnala drugače, svojo pripadnost pokojnemu kancleru je izkazala z venci, svečami in govori.
Veliko stvari, ki so se v Avstriji dogajale pred petdesetimi leti, je še nejasnih in pozvročilo jih je veliko različnih interesov.
tudi za 350 kulturnih društev s 40 tisoč člani.
Nedavne razprave v Vojvodini so pokazale, da ne zanikajo nekaterih pomanjkljivosti. na primer v zvezi »z nacionalnim ključem« oziroma enakopravnimi volitvami pripadnikov vseh narodov in narodnosti na družbene in samoupravne funkcije. Tudi v Vojvodini je precej formalizma in primerov, ko kandidate volijo neglede na njihove moralnopolitične in strokovne lastnosti.
Pomanjkljivost je tudi v tem. da niso do konca poskrbeli za pisanje imen krajev v vseh jezikih narodov in narodnosti. razen — kot že omenjeno — v sedmih občinah. V vojvodinski skupščini malo delegatov uveljavlja pravico do besede v materinem jeziku pa tudi javni dokumenti niso napisani v vseh jezikih, čeprav to določa skupščinski poslovnik.
Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa ni mogoče trditi, da so pripadniki tega ali onega naroda ali narodnosti ogroženi.
Pismo iz Beograda
To pomeni, da so se v glavnem mestu, tako pa tudi v ostalih velikih mestih Srbije, kjer se je število prebivalcev prav tako čezmerno povečevalo, naglo kopičili problemi, ki niso rešeni, ker za io nikdar ni bilo dovolj denarja; prav tako pa so se na podeželju kopičili problemi s proizvodnje kmetijskih pridelkov, ki jim staro prebivalstvo brez mladih rok ni moglo biti kos. To pa so ne samo gospodarska, temveč tudi velika socialna vprašanja, katerih neustrezno reševanje vzbuja negotovost, ki se kaže tudi v manjšanju števila novorojenčkov, saj vse skupaj spremljajo težki problemi zaposlovanja in pomanjkanja delovnih mest ob sicer prenapeti industrializaciji mest, ki je odvzemala kmetijstvu vse preveč najlepšega plodnega zemljišča.
Na ta in podobna dejstva tukajšnja sredstva obveščanja vse pogosteje opozarjajo in pri tem izdatno kažejo na razmere v Sloveniji, kjer doživljamo naravnost nasprotna demografska gibanja, ki pa so v obeh primerih navzkriž s pravili, ki so jih demografi doslej ugotovili kot aksiom. Demografi so namreč sprejeli za zakon gibanja populacije pravilo, da z naglo industrializacijo in naglim večanjem življenjskega standarda naglo pada tudi natalitetam seveda obratno. Oba primera — Slovenije in ožje Srbije — pa to pravilo spodbijata: v Sloveniji bi se namreč moralo pojaviti zmanjšanje, v Srbiji pa povečevanje rojstev, zgodilo pa se obratno. Zakaj?
Tukajšnji komentatorji pravijo, da zato, ker se je v Sloveniji pravočasno končal priliv vaškega prebivalstva v mesta in se je gospodarjenje obrnilo tako, da nastajajo delovna mesta ob naseljenih mestih po vsej republiki, med tem ko je v Srbiji predolgo ostalo tako kot v časih vladanja državnega kapitala, katerega narava je koncentriranje prebivalstva ob kapitalu.
Neuravnoteženost je torej kriva za zmanjšanje rodnosti ob zmanjšanju razvitosti, ker sredstva niso dajala potrebnih ekonomskih učinkov, med tem ko uravnoteženost v Sloveniji kaže učinke samoupravno bolj organiziranega območja, ki nergira pravilo, da industrializacija povzroča zmanjševanje družin. Vmes je gotovo stabilnost oziroma nestabilnost, ki jo utemeljuje družbena organiziranost, a po pravilu, da je socializem uspešnejši od kapitalizma, če to ni samo deklaracija, temveč hkrati tudi vsakdanja delovna praksa.
To je tema, o kateri razpravljamo pri nas že desetletja z vprašanjem, ali je socializem sociala, ali pa učinkovitejše delo?! Mnogi praktiki in teoretiki se o tem še vedno javno prepirajo, ker eni še vedno zagovarjajo stališče, da je delavcem treba dajati kar največ za vsako ceno, tudi za ceno zmanjšanja materialne osnove družbe, med tem ko so drugi za čim večje ustvarjanje, ki nas bo vse bolj obogatilo kot katerikoli družbeni sistem doslej. Poenostavljeno je to: strah pred bogatenjem, ki je tukaj še zelo prisoten, oziroma teza, da bogate družbe ne moremo imeti brez bogatih občanov.
Preprosteje rečeno: problem je v tem. ker eni mislijo, da je treba občana čim bolj nadzorovati pri vsem njegovem početju, med tem ko drugi mislijo, da je. treba občana čim bolj spodbujati k ustvarjalni aktivnosti, brez strahu, da se bo spremenil v kapitalista, kajti slednje je nemogoče, če je družba dovolj trdno socialistično utemeljena s povsem izpeljano organizacijo samoupravljanja.	Viktor Širec
„0hišnice” tudi v tovarnah
Kaže, da je zgled madžarskih ohišnic sedaj prenešen v industrijo. Takoimenovane »delovne skupnosti«, ki delavcem omogočajo, da po koncu delovnega časa na svojem delovnem mestu v tovarni delajo »zase«, po pogodbi s podjetjem, vendar v lastni režiji, je podobno tistemu. kar so v kmetijstvu dosegli z ohišnicami.
V vzhodnoevropskih socialističnih državah upravičeno zatrjujejo, da so Madžari po kolektivizaciji ukrenili vse, da njihove kmečke delovne zadruge ne bi postale kolhozi. Bojazen, da bi se ponovila petdeseta leta, ko je imel sta
OGLEDALO TEDNA
Dopustniška mržnja
»Lepo si odpočijte, v ponedeljek se spet vidimo!« Je dejal direktor neke japonske tovarne v soboto popoldne svojim dolavcGiD •««
Večina zaposlenih Japoncev sploh nima letnega dopusta in ga tudi ne pogreša. Po tri In največ pet dni Imajo zaposleni v tej državi letnega dopusta, rekord pa so dosegli v neki tovarni avtomobilov, kjer so delavcem odobrili enajst dni letnega počitka. Obstaja tudi neko podjetje, katerega uslužbenci imajo 14 dni letnega dopusta, izkoristiti pa ga morajo obvezno v dveh delih. Za letos velja, da Ima večina tovarniških delavcev sedem prostih dni, uslužbenci pa dan manj. Seveda velja to samo za tista podjetja, ki so sploh uvedla dopuste. V neki anketi, s katero so hoteli izvedeti, koliko Japoncev sploh dopustuje, je sodelovalo samo 121 največjih podjetij (od tega jih je počitnice uvedlo 88), zanje pa se ve, da je v njih preskrbljeno za delavce, kot nikjer drugje v državi, kar zadeva plače, delovne pogoje, varnost pri delu, zdravstvene usluge in pokojnine. Vendar: v anketiranih podjetjih dela le 30 odstotkov japonskih delavcev. Kaj je z ostali 70 odst, glede dopustov, nihče ne ve.
Pravijo, da Japonci še tistih nekaj dni dopusta, nikoli ne izkoristijo do konca. Ponekod so temu naredili konec tako, da so enostavno tovarno zaprli In tako delavce prisilili na dopust.
linistični način vladanja enak odnos do kmetijstva in zadrug kot do drugih družbenih sektorjev, je bilo preveč čutiti, da bi lahko dovolili ponovno uvedbo napačnega načina dela.
Madžarska ima danes nekaj več kot deset milijonov prebivalcev, pridela pa za 15 milijonov ljudi hrane. Delež zadružn ih gospodarstev znaša 75 do 80 odstotkov. To je sad napornega in preudarnega dela, pa tudi prizadevanj, da kmetovalcem ne bi vzeli volje do dela.
Zadruge z ohišnicami ne ravnajo kot z nujnim zlom, temveč jih imajo za sestavni
BRUSELJ — Iz držav evropske gospodarske skupnosti bodo letos prvič izvozili v Argentino. ki je sicer največja izvoznica govedine na svetu, 150 tisoč ton govedine. To bodo v Argentini predelali v_ mesne izdelke in potem prodali nazaj v države EGS.
RIO DE JANEIRO - V Braziliji, kjer vladata 40-odstotna brezposelnost in 227-odstotna inflacija, je okoli 30 milijonov mladih ljudi, ki dobesedno živijo na cesti in umirajo od lakote.
ALŽIR — Ob reorganizaciji kmetijstva so alžirskim kmetom predvsem zadružnikom, razdelili okrog 550 tisoč hektarov obdelovalne zemlje. Uvedli so tudi vrsto ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje.
BRUSELJ — Statistični urad EGSje objavil podatke o številu kombajnov na tisoč hektarov obdelovalne zemlje v deželah evropske gospodarske skupnosti: Italija 7, Francija 14, V. Britanija 15, Danska 21, Belgija 25 in ZR Nemčija 33.
MOSKVA — Sovjetski vladni predstavniki trdijo, da se v Washingtonu še vedno nisojasno izrekli, ali se mislijo septembra udeležiti pogajanja na Dunaju o preprečitvi mili-tarizacije vesolja.
LIMA — Peru je obvestil tuje posojilodajalce, ki jim dolguje 13 milijard dolarjev, da ne bo mogel pravočasno plačati obresti za najeta posojila.
MOSKVA — Tukaj so uradno sporočili, da je imela SZ L julija letos 275 milijonov prebivalcev.
BUDIMPEŠTA — V glavnem mestu Madžarske bo še teden dni trajal kongres Luteranske svetovne zveze, ki se ga udeležuje preko tisoč dele-, gatov in opazovalcev iz vsega sveta. V Luteranski zvezi ie združenih približno 55 milijonov od vseh 77 milijonov pripadnikov te veroizpovedi v svetu. Na kongresu razpravljajo med ostalim tudi o socialnih vprašanjih in o razorožitvi. Tokrat ie kongres prvič v eni od socialističnih dežel.
del socialističnega kmetijstva. Kmetje na Madžarskem so prvi pravilno dojeli učinek tržnih zakonitosti, in — kot piše Tanjug — se sedaj nekateri sprašujejo, ali ne gre pri tem za nenavaden pojav, ki se ne ujema s teorijo — da kmetje utirajo pot proletariatu. V Kmetijskih zadrugah so že zdavnaj izbiro predsednika in vodstva prepustili zadružnikom. podobno naj bi sedaj prepustili izbiro direktorja tudi delavcem v tovarnah.
V odnosu industrija — kmetijstvo pa je slednje vseeno zapostavljeno, kar se kaže tudi pri sklepanju pogodb, v katerih upoštevajo predvsem interes inudstrije in drugih panog. List za kmetovalce je pred nedavnim zapisal tudi takšne primere: zadruga, ki porabi več električne energije, kot je predvideno, mora plačati kazen, podjetja za distribucijo elektrike pa ne kaznujejo, če ne_ zagotovi dovolj elektrike. Železnica zaračunava zadrugam za vsako uro zamud pri natovarjanju kazen, železnice pa nihče ne kaznuje, če odpove naročene vagone.
Zato se tudi zastavlja vprašanje. ali so zadruge res partnerji drugim gospodarskim organizacijam ali pa imajo druge gospodarske panoge še vedno nekakšen skrbniški odnos do zadrug. Čeprav madžarsko kmetijstvo zagotavlja skoraj dvakrat več pridelka za izvoz, kot znaša njegov delež v narodnem dohodku. nekatere stvari, kot se pritožujejo ljudje v zadružnih vrhovih, še niso postavljene na pravo mesto.
STRAN 2
VESTNIK, 2. AVGUST 1984
Mesni post — ob mesu
Kot kažejo podatki, smo v 70-ih letih Jugoslovani izvažali desetino finalne kmetijske proizvodnje, petino je bila surovina za industrijo (sladkorja, tobaka, olja, tkanin, usnja in živil), 70 odstotkov pa smo pojedli — kot hrano. Podatek sam po sebi ni nič posebnega, če mu statistika ne bi dodala, da je v tem. obdobju vsak Jugoslovan zaužil na dan kar 3540 kalorij, za tretjino več od fizioloških potreb.
V razmerah, ko se pri cenah gremo ravbarje in žandatje (ravbarji so vsi od tozdov navzgor, žandarji pa kajpak skupnosti za cene z vlado na čelu), je dovolj očiten namig na našo nezmernost pri prehrani — prehudo bi bilo reči požrešnost — večstransko izzivalen. Čeravno se ne gre zanašati na varljivo statistiko, smo zdaj postavljeni v položaj, ko je mesa na pretek — v mesnicah in hladilnicah — zdesetkane pa vrste tistih, ki si ga lahko »privoščijo«. Da, privoščijo, saj je standard mnogih v tolikšni meri načet, da bodo za številne družine prihodnji dnevi brezmesni. Tudi vesti o pocenitvah tega živila v drugih republikah ali celo o možnostih nakupa mesa na kredit, stvari bistveno ne spremenijo. Ostaja nam edino tolažba, da je pri vsem vendarle nekaj rezerv. Če že drugje ne, pa vsaj v tistih 3540 kalorijah, ki smo sijih v 70-ih letih privoščili preveč!? (brž)
---LENDAVA
Izboljšuje se kakovost kruha
Nova lendavska pekarna po začetnih težavah, ko je bilo ugotovljenih veliko pomanjkljivosti pri gradnji, sedaj že peče boljši kruh, s katerim so potrošniki zadovoljni. V začetku je bil kruh ali preveč ali premalo pečen. Lendavski peki ta čas spečejo okoli 4500 kg kruha na dan, kar sedaj zadošča za potrebe v občini. Vsako jutro sami dostavljajo kruh in pecivo v trgovine in gostišča. Dobavne razmere so seveda v novi pekarni močno izboljšanje v primerjavi s staro pekarno, upajo pa da bo prav to pripomoglo za boljšo kakovost kruha in da bodo potrošnikom ponudili raznovrstnejše izdelke.
Jani D.
----PETROVCI -
TRDNEJŠA CESTA
V petrovski krajevni skupnosti v tem poletju uresničujejo del referendumskega programa — temeljito urejajo dva kilometra dolgo cesto od'pokopaliSCa skozi zaselek Grškovje do asfaltne ceste. Ob utrjevanju te prometne poti bodo ublažili nekatere ovinke, precej dela pa imajo z obcestnimi jarki. Ob strojnem delu in prevozih je treba marsikaj storiti s krampi in lopatami. Kljub obilici domačih opravil krajani niso zatajali. Včasih se jih zbere deset in več.
—js—
Franček Srimpf —
60 letnik
Prišel je v Mursko Soboto pred 29 leti, poln načrtov, da bi takratnemu uredniku Pomurskega vestnika, Jožetu Vildu, pomagal vleči voz pokrajinskega tednika. Nekako istočasno sva prišla k tedaj v urednikovanje in pisanje že »sidranemu Slavku Klinarju;
Franček z bogatimi časnikarskimi izkušnjami, sam kot zelenec. Potem smo bili trojka v sobici v Trubarjevem drevoredu in k nam je z nadstropja niže rad prihajal na klepet dr. Jan Sedlaček s svojo neuničljivo zgodbo o psu Reksu in goseh. Razdelili smo si delo in Franček je postal »kulturni«.
Uredil je štiri literarne priloge Vestnika Topoli, ki je kasneje prerasla v revijo Svet ob Muri, hkrati pa je opravljal včasih bolj včasih manj težaško delo časnikarja pri pokrajinskem listu.
S tiskarsko barvo se je Franček seznanil že v partizanski tehniki nad Oplotnico, potem pa se je v povojnih letih povsem posvetil časnikarstvu in književnosti. Izdal je potopisno po vest Evropa — Afrika— Evropa, roman Beg v' jutru (objavljen tudi v Pomurskem vestniku), mladinsko povest in slikanico Peš v Ameriko ter poljudno-znanstveno delo Avtomobili. Študiralieslavistiko. nem-
PO 13. PLENUMU CK ZKJ
PARTIJA V PAT POLOŽAJU?
Po junijskem 13. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sta — po sodbah poznavalcev — možni samo dve poti: ali radikalen prelom v sami organizaciji, ki se bo v koncentričnih krogih razširil na celotno družbo, ali pa metanje puške v koruzo z nepredvidljivimi posledicami za družbeno stabilnost in politično ureditev države. Sicer pa — kot je znano — naj bi razsežnosti plenuma odmerilo samo članstvo, kajti prvič v zgodovini naše partije gredo predlogi sklepov z vrha v razpravo bazi.
Sicer pa, ko bi imel sleherni član iz nekaj nad dvomilijonske armade ZKJ možnost, da dobi temeljit vpogled v razmere po junijskem plenumu, bi kaj hitro uvidel, da se takorekoč v neskon- ' čnost in nekako spontano piše vse težja obtožnica proti vsemu, kar nasobdaja.Zdisecelo,kot dasmo v veliki sodni dvorani, razdeljeni na tožilce, odvetnike in razgibano občinstvo. Slišati je ostre, gro-movniško nastrojene kritike zoper državo, sistem in partijo, v slogu načelnih »diagnoz in prognoz«, največkrat po vzorcu medstrankarskih, parlamentarnih tekmovanj. Izvedenci za idejno-politič-na vprašanja zatrjujejo, kako postaja ZK — omajana zaradi različnih interesov znotraj sebe — občasno pri praktičnem delovanju opozicija sama sebi. Na idejni fronti se namreč spopada zgolj s skrajno levimi ali s skrajno desnimi pojavi, taktizira in manevrira, medtem ko ji tisto med obema skrajnostima nekako uhaja iz rok. Skoraj nedeljeno je mnenje, da je ZK danes izgubila veliko svoje revolucionarnosti zavoljo odtujitve od razrednih interesov jugoslovanskega delavstva in z nepopolno delavsko tretjino svo-
ščino in indologijp. Prevedel je 36 knjig, največ iz nemščine, angleščine, srbohrvaščine in hin-dujščine.
Po dobrem letu je Franček odšel nazaj v Večerovo časopisno hišo in tam še dolga leta uspešno urejal kulturno stran, vse do upokojitve lani. Poleg prevajanja in drugih načrtov je Franček danes predsednik mariborske podružnice slovenskega Društva književnih prevajalcev, član izvršnega odbora Slovenskega orientalističnega društva in član izdajateljskega sveta revije Dialogi.
J uš Makovec
jega članstva tudi izgubila fizični pečat sodobnega proletariata. Kakorkoli že zveni pretirano, je pa vendarle res, da partija tudi sama vse pogosteje nastopa kot dejavnik razzdruževalnih procesov v naši družbi v spregi z vplivno tehno birokracijo.
Če skušamo to strnjeno pre-mišljanje preveriti v konkretnem prostoru — med 4800 člani, organiziranimi v nekaj sto osnovnih celicah v Pomurju — se vsiljuje spoznanje, da je »malo primerljivo z velikim«. Zapisano neposredno: tisto, kar je sicer očitno v družbi, se tako ali drugače pozna tudi v tej . regiji. Ne da bi imeli pri roki celovitejšo razčlembo idejnopolitičnih razmer v vseh štirih občinah, je vtis, kakor da so partijske organizacije vse • preveč v pat položaju. Kakor, da so recimo po tovarnah zgolj sindikalne organizacije poklicane k spreminjanju razmer in da so po krajevnih ter vaških skupnostih na terenu le organizacije socialistične zveze tiste, ki naj se ukvarjajo s problemi. Komunisti se običajno oglasijo takrat, ko je sodu izbito dno, ali ko jih podreza občinski partijski komite. Skratka. gre za izredno pomembno
Bolj ali manj obrezane kosti in svinjski repi, ki jih občasno v prodajalnah mesa ponudijo kupcem, so vse bolj iskano blago. Če prodajalci ponudijo kosti, ki so povrh še bogato obložene z mesom, kot je to primer v Pomurkini prodajalni na Lendavski cesti v Murski Soboti, je seveda povpraševanje po takih »kosteh« tem večje.
Nič čudnega tedaj, da je velik kovinski zabojnik v nekaj minutah izpraznjen, saj kosti, ki jih morajo vsaj formalno »razstaviti« v prodajalni. gredo po čudnih poteh do odjemalcev 1 Prav zanimiv je pogled na prodajalce, ki z neverjetno naglico pospravijo najlepše kose v lesene zabojčke za sadje in v razno drugo embalažo ter jih na vrat na nos odnesejo nazaj v hladilnico. Komu so te dobrote namenjene, seveda ni mogoče ugotoviti.
Šele po tem postopku so na vrsti kupci, vendar je tudi 'tu ključ delitve dokaj nenavaden. Še vedno bogato obložene kosti z mesom romajo mimo vrste do kupcev, ki so si očitno že vnaprej rezervirali to ugodnost. Nazadnje priskoči na pomoč prodajalcem še blagajničarka (ne da bi si prej umila roke) in celo prodajalka iz sosednjega prostora, kjer prodajajo suho meso, konserve in podobno. Kot za stavo brskata ženski po zabojniku za še preostalimi z mesom bolj obloženimi kostmi in jih na vrat na nos delita svojim znankam in znancem nekje na sredini ali na koncu vrste čakajočih.
Ker stane kilogram te mesne dobrote vsega nekaj več kot devetdeset dinarjev, seveda ljudje naročajo večje količine, tako da tisti, ki so
----VUČJA VAS
Stara šola propada
Kakšna bo usoda trirazredne podružnične šole v Vučji vasi — ob njej je še vrtec — o tem bodo v tem vročem poletju povedali svoje občani, pa tudi krajevna skupnost z ostalimi organizacijami se bo morala temeljito vklj učiti v rešitev problema. Pouk v novi šolski stavbi, zgradili so jo pred štirimi leti, naj bi namreč že v naslednjem šolskem letu ukinili in predvideno je prevažanje v Križevce pri Ljutomeru. (Jtemeljitev: premalo otrok. Za prvi razred jih je predvidenih le osem. Morda jih bo več, če se bo vrnil kdo, ki je začasno
KRAP JE
Paraplegiki so tekmovali
Pod pokroviteljstvom Tovarne mlečnega prahu iz Murske Sobote je bilo v soboto v Krapju srečanje paraplegikov Pomurja in podravske regije. Potekalo je v glavnem v znamenju ribolova. Prvo mesto z 850 točkami je osvojila 1. ekipa Pomurja. Posamezni rezultati pa so naslednji: ŽENSKE — Angelca Šmigoc (MB), Marya Magdič (MS) in Ivanka Kostevc (MB); MOŠKI — Jože Magdič (MS), Bogdan Petek (MB) in Slavko Dunaj (MS).
Za dosežena prva tri mesta so podelili diplome in medalje. Izročil jih je predsednik društva paraplegikov Pomurja Matija Merklin. Paraplegiki, ki so v zadnjem času zelb aktivni, so tudi s tokratnim srečanjem dokazali, da jim volje do dela ne manjka, srečanja pa tudi prispevajo k boljšemu psihičnemu počutju.
Š. S.
vprašanje metod in načinov delovanja ZK, kjer so v Pomutju doslej večkrat padli na izpitu. Ne da bi zahajali v podrobnosti naj dodamo, kako je v bistvu šlo za nihanje med zatiskanjem oči pred dejstvi na eni ter direktivno, ope-rativ o, celo strokovno vmešavanje v »notranje zadeve« posameznih okolij na drugi strani.
Prav s teh vidikov je odločilnega pomena, da tudi pomursko partijsko članstvo dosledno spoštuje — in izpeljuje — naloge iz operativnega načrta delovanja komunistov po 13. seji CK ZKJ. Za ponazoritev naj spomnimo le na dvoje nalog iz načrta. Članom osnovnih organizacij ZK je treba razdeliti konkretne naloge za aktivnost v SZDL, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, samoupravnih organih, delegatskih skupščinah, poslovodnih sestavah, skratka povsod tam, kjer komunisti družbeno delujejo. Osnovne organizacije imajo sedaj novo priložnost in dolžnost motivirati mlade ljudi, da se bodo vključevali v ZK in bojevali proti preživelim odnosom in praksi ter za napredek naprednega, s čimer se istovetijo mladi.
B. Žunec
zaposlen v tujini . . .Sicerpaotem v prihodnjih tednih!
Stara šola v Vučji vasi, ki sojo hoteli po preureditvi spremeniti v proizvodni obrat, še vedno osamljena propada, spodbud krajanov pa nihče ne posluša. Kaj pa bo z novo šolsko stavbo, če bo prišlo do prešolanja?
-js-
VETERINARSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
razpisuje
po sklepu delavskega sveta
2 ŠTIPENDIJI
za študij na Biotehniški faulteti — ’ VTOZD za veterinarstvo. Štipendija se podeljuje za šolsko leto 1984/85.
Prijave pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Veterinarska postaja Murska Sobota, Lendavska 23 a.
j Ljubečna Ceije klinker keramične ploščice
telefon (063 ) 33-421, 31-865
Srečanje z dr. Tonetom Ferencem
— Ena najznačilnejših mojih značajskih črt je prizadevanje biti vedno nad povprečjem. Zame je tisto sivo povprečje, ki žal danes prevladuje, zelo moreče, izogibam se mu in hočem biti vedno nad njim.
— Zgodovinar ni dušebriž-nik, ni tožilec, ne odvetnik, temveč je iskalec resnice, ki so mu podlaga zgodovinski viri.
— Ko sem se lotil preučevanja zgodovine NOB je pri nekaterih ljudeh še prevladovalo mišljenje, da zgodovino NOB lahko uspešno preučuje samo tisti, ki je nosil partizansko puško.
— Dachauski procesi so žalostna zadeva in ne gre samo za lepotne napake nekega sistema. Kot zgodovinarja me niti poslednja izjava predsedstev CK ZKS in RK SZDL popolnoma ne zadovoljuje.
— Tabu tem res ni, sem pa že nekje zapisal, da pa so tabu dokumenti, se pravi, da zgodo-
----MAČKOVCI------------------------------------
Pred začetkom gradnje šole
V Mačkovcih se bodo kmalu lotili gradnje nove štirirazredne šole z dvema oddelkoma za otroško varstvo. Precej denarja bo stala nova pridobitev. Po predračunu okrog 60 milijonov dinarjev. Dogovarjajo se, da bi občani z območja te podružnične šole pomagali s prevozi in morda prispevali kaj lesa.
—js—
---- ŠULINCI------------------------;-----------
Tudi za ostrejše bodo poskrbeli
V Šulincih na Goričkem so doslej z združenimi močmi in sredstvi primerno uredili notranjost stare šole. Ob prostovoljnem delu so nekaj denarja zagotovili mladi z veselimi večeri, pa tudi člani gasilskega in športnega društva niso zatajili. Zdaj imajo za ddo organizacij in društev dovolj prostora, hudo pa jih je motilo
Socialistična republika Slovenija
OBČINA GORNJA RADGONA
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Selišči
OBVESTILO
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Selišči obvešča, da je na sedežu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, pri GOLNAR Jožetu v Seliščih 9 (zbiralnica mleka Selišči) in pri STANJKO Francu v Kupetincih 12 (zbiralnica mleka Kupetinci) razgrnjena
idejna zasnova ureditve komasacijskega območja v k. o. Selišči
Idejna zasnova bo razgrnjena od 1. avgusta do 31. avgusta 1984. Komisija pokiva komasacijske udeležence in druge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen nazakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge na idejno zasnovo.
Pripombe in predloge v pisni obliki sprejema komisija za izvedbo komasacije do 1. septembra 1984.
G. Radgona: julija 1984
Predsednik komisije Anton NOVAK, dipl, iur., I. r.
Delavski svet
Delovne skupnosti skupnih služb ZGEP »POMURSKI TISK«
RAZPISUJE
na podlagi sklepa dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Direktor gospodarsko-računo-vodskega sektorja
(reelekcija)
Pogoji: splošni, določeni z zakonom in posebni
—visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse
Izbrani kandidat bo imenovan k razpisanim delom in nalogam zadobo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGED »POMURSKI TISK« Murska Sobota, Lendavska 1.
O izbiri bomo prijavljene obvestili v 15 dneh od opravljene izbire.
vinar ne more priti do zgodovinskih virov.
— Zanimivo bi bilo dobiti okupacijsko gradivo, iz Prekmurja, ki je danes v madžarskih arhivih, bojda v Szombat-helyju in Zalaegerszegu.
— Kot priča — zgodovinar sem sodeloval na sodni obravnavi proti zločincem iz tako imenovanega akcijskega oddelka Reinhard v tržaški Rižarni. To je imelo pri nas in v Italiji ter tudi drugod velik odmev. Sodba nekajkrat navaja moje ime in mojo dokumentacijo, ki sem jo takrat vil zvezkih predložil sodišču.
To je le nekaj najzanimivej-ših misli iz obsežnejšega pogovora z našim rojakom iz Veržeja. uglednim raziskoval-cem-zgodovinarjem v inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani dr. Tonetom Ferencem, ki ga bomo objavili v eni od prihodnjih številk našega tednika.
zamakanje, zato so se odločili za obnavljanje ostrešja in prekrivanje. Material so pripravili, o delovnih obveznostih, prostovoljnih, seveda, so se dogovorili, le za začetek prekrivanja se niso dogovorili. Ob pogostih nevihtah je treba najti primeren čas in delo opraviti hitro.
—js—
VESTNIK, 2. AVGUSTA 1984
STRAN 3
Za dolgoročno usposabljanje
mala anketa
VEST IZ ZBORNICE
Presoja dveh »pogruntavščin” Na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti so se pred tednom sestali člani zbornične komisije za oceno inovacijskih dosežkov, zrelih za prenos v proizvodnjo. Šlo je za to, da se na sestanku opredelijo do dveh »pogruntavščin«; uvajanje specialnih TV kanatnikov TU 916 v proizvodnjo radgonskega Gorenje-EIrad in o inovacijskem dosežku obrtnika Mira Simoniča iz Murske Sobote uvajanje elektronsko krmiljene utripajoče lučke v proizvodnjo. Zapisano neposredno: prva inovacija je dobila zeleno luč in s tem zagotovljena kreditna sredstva Ljubljanske banke, medtem ko bo moral v drugem primeru — hkrati pa gre za prvega tovrstnega v delovanju omenjene zbornične komisije — obrtnik Simonič svojo vlogo dopolniti in nato predložiti v presojo komisiji.	g 2.
Upravni organi občine Murska Sobota so v letu 1983 obravnavali, upoštevajoč tudi prenešene nerešene zadeve iz leta 1982, ki jih je bilo 762, skupno 60.159 upravnih zadev. Od tega so jih ugodno rešili 58.073; 224 zahtevkov so po upravnem oostopku zavrnili, zavrženih pa je bilo 86 upravnih zadev. Poleg tega so po preteku zakonitega roka rešili 1086 upravnih zadev, s čimer je ob koncu minulega leta ostalo nerešenih in s tem prenesenih v letošnje leto 690 zadev.
Ker se dela in naloge upravnega nadzorstva trenutno sploh ne opravljajo, v letošnjem letu ni mogoče pričakovati, da se bo ta, sicer po zakonu in statutu obvezna dejavnost, začela izvajati. V strokovni službi soboškega izvršnega sveta pa po sistemizaciji primanjkuje 19 kadrov, saj je od predvidenih 185 delovnih mest zasedenih 166, kar pomeni, da pogrešajo kadre visokošolske in srednješolske izobrazbe.
To je le nekaj ugotovitev iz poročila o nadzorstvenem inštruk-tažnem pregledu upravnih organov soboške občine, ki ga je 22., 23. in 26. marca letos opravil samostojni svetovalec za upravno nadzorstvo pri republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo Vasilij Bern-hard. Med ugotovitve je tudi zapisal, da se pojavlja v postopkih upravnih organov nekaj formalnih pomanjkljivosti, pri'čemer je ugodno ocenil število reševanih upravni zadev, medtem ko naj bi več pozornosti namenili kakovosti opravljenega dela posameznih
Razgovor z dr. Francem Boharjem — predsednikom pomurskega zdravniškega društva
Borimo se za večji vpliv zdravniškega društva
V Pomurju že vrsto let deluje zdravniško društvo, ki se pri svojem delu srečuje tudi z nekaterimi težavami. O delu društva in problemih smo se pogovarjali s predsednikom — dr. Francem Boharjem.
— Katere so osnovne naloge društva?
»Osnovne naloge našega društva so predvsem skrb za strokovni dvig članstva, etični lik zdravnika in negovanje tistih vrlin, ki s kodeksom obvezujejo vsakega zdravnika, prilagojenih današnjim razmeram. Poleg tega pa zdravniško društvo skrbi za sodelovanje s sorodnimi društvi, kot so društva medicinskih sester, stomatologov, farmacevtov itd., na katere smo s svojim strokovnim delom vezani. Prav tako pa skrbi tudi za športno-rekreacijsko dejavnost članstva.«
— Kako pa je z osrednjim strokovnim shodom članov pomurskega zdravniškega društva?
»Pomursko zdravniško društvo že vrsto let sodeluje s sosednjimi zdravniškimi društvi, zlasti iz Železne županije na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem. Gre za takoimenovani Panonski simpozij, v okviru katerega si vsako leto v drugi državi izmenjujemo izkušnje. Letos je bil Panonski simpozij na Madžarskem, obravnavali pa smo rakasta obolenja, prihodnji — jubilejni 15. simpozij — pa bo v Avstriji. Za temo se še nismo dogovorili.«
— Na letošnjem kongresu
slovenskih zdravnikov ste obravnavali nekatera aktualna vprašanja današnjega časa. Katera?
»Na kongresu slovenskih zdravnikov smo obravnavali dve pomembni vprašanji. To je družbeno-ekonomski položaj v zdravstvu in šolanje zdravnikov splošne medicine. Slovenski zdravniki smo menili, da sedanji družbenoekonomski položaj zdravstva ni dober in ne zagotavlja potrebam primernega zdravstvenega varstva. Glede šolanja zdravnikov splošne medicine pa smo menili, da bi morali študij podaljšati na šest let in pri ljubljanski medicinski fakulteti uvesti katedro za splošno medicino.«
— Pri delu pomurskega zdravniškega društva se sre-
CERTUS Maribor—TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska ul. 29, razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 20. 7. 1984
javni natečaj
za prodajo avtomobila Zastava 850 kombi, letnik izdelave 1983.
Natečaj bo v prostorih TOZD Bakovska 29, Murska Sobota, v torek, dne 7. avgusta 1984, ob 10,00 uri.
Natečajni pogoji:
— avtomoou se proda po začetni izklicni ceni 300.000,00 din
— interesenti morajo pred začetkom natečaja položiti 5 odstotno varščino od izklicne cene
— kupec mora celotno kupnino plačati najpozneje v 10 dneh po sklenitvi pismene pogodbe.
strokovnih služb. Več skrbi pa naj velja tudi kadrovski krepitvi upravnih organov, zagotavljanju stalne strokovne pomoči in dolgoročnemu strokovnemu usposabljanju upravnih delavcev.
Da bi čimprej odpravili nekatere pomanjkljivosti v svojem delovanju, večinoma je šlo zgolj za formalne kršitve zakona o upravnem postpku, ne pa za večje napake, so se na izvršnerrt svetu v Murski Soboti odločili, da bo o poročilu podrobneje razpravljal
kolegij predstojnikov upravnih organov, z vsemi upravnimi delavci pa bodo imeli delovni razgovor.
Do konca letošjega leta bodo izdelali dolgoročni program usposabljanja upravnih delavcev, kar naj bi prispevalo k izboljšanju kakovosti in racionalizaciji posameznih del, pri čemer se mora še bolj uveljaviti tudi koordiniranje aktivnosti med predstojniki posameznih upravnih organov.
Milan Jerše
NOVA PRIDOBITEV
ZA DVOJEZIČNOST
Da bi lahko uredili enoizmenski pouk v osnovni dvojezični " šoli Drago Lugarič v Lendavi, je bilo potrebno zgraditi dodatne prostore, saj dosedanji tega niso omogočali. Odločitev o tem, da je I potrebno graditi prizidek k šoli, so prejeli tudi stariši, ki so gradnjo I tudi materialno podprli saj so prispevali okoli 4 milijone dinarjev. ■
Gradnja prizidka, stala bo 27 milijonov dinarjev, se te dni končuje, I izvajalci del pa zagotavljajo, da bo do novega šolskega leta vse , nared. V prizidku bo osnovna šola pridobila nekaj učilnic za tehnični in drugi pouk, večnamenski prostor, ki bo na voljo tudi za « kulturne aktivnosti, pa tudi kletni prostori ter shramba so po- H membni, saj jih doslej niso imeli.
čujete tudi z nekaterimi težavami. S katerimi?
»V zadnjem času imamo v društvu vse več težav, kajti člani niso tako aktivni kot so bili v prejšnjih letih. Poleg tega določeno število zdravnikov ni vključeno v društvo, čeprav gre za stanovsko društvo in strokovno izmenjavo izkušenj.«
— Kako pa mislite rešiti ta problem?
»Ta problem nameravamo rešiti tako, da si bomo prizadevali v društvo pritegniti čim več mladih zdravnikov, ki
Jani D.
končujejo študij, hkrati pa zaprositi starejše zdravnike, da s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo mladim.«
— Kakšen vpliv pa ima pomursko zdravniško društvo pri reševanju perečih problemov v zdravstvu?
»Moram reči, da je vpliv pomurskega zdravniškega društva pri reševanju nekaterih perečih problemov v zdravstvu zelo majhen. Redko se zgodi, da nas kdo vpraša za mnenje, medtem ko o kakih odločitvah sploh ne moremo govoriti. Zato tudi večkrat nesoglasja, zlasti ker ne sodelujemo v samoupravnih interesnih skupnostih za zdravstvo pri odločanju o pomembnih vprašanjih, čeprav smo to željo že večkrat izrazili.«
Feri Maučec
VRSTE BORCEV SE KRČIJO
OD NAS SE JE POSLOVIL IVAN BUČAR, HRABER BOREC, MITRALJEZEC IN KOMANDIR ČETE.
Sam je večkrat zapisal, da seje rodil v Ljubljani 6. oktobra 1919. Svoje življenje je tragično končal julija 1984. v Murski Soboti. Vmes je njegovih 65 let. V Ljubljani, ni dolgo živel, temveč se je s starši priselil v vas Lanišče pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli seje zopet priselil v Ljubljano in nadaljeval šolo v našem glavnem mestu, kjer je končal 3 razrede obrtne šole, obenem pa je bil mesarski vajenec in pozneje, ko je opravil pomočniški izpit, mesar pri znanem tovarnarju Slamiču.
Leta. 1940 so ga poklicali na služenje vojaškega roka v bivšo jugoslovansko vojsko. Dodeljen je bil planinskemu polku v Kraljeviči, kjer seje mojstrsko naučil rokovati s strojnico.
Po zlomu stare Jugoslavije seje zopet vrnil v Ljubljano, se vključil v OF in opravljal delo, ki ga je zahteval tisti čas.
5. maja 1942 pa postane Bučar aktiven partizan v Kočevskem bataljonu, kmalu nato v Kočevskem odredu, ki je bil osnovan iz prešnjega bataljona.
Nekaj časa je bil pomočnik mitraljezca pri težki strojnici. Udeležil se je napada na utrjeno italijansko postojanko Stari trg pri Kolpi. Takrat je bil že sam mitraljezec in mojstrsko je usmerjal uničejoč ogeni na branilce, iz-trelki iz njegovega mitraljeza so mesarili po italijanskih vojakih.
V sredini avgusta 1942 pa je desettisoče vojakov XI. italijanskega armadnega zbora pod po-
veljstvom generala Maria Robot-tija začelo veliko roško ofenzivo, ki je povzročila partizanom in tudi Ivanu veliko gorja.
Bučar je imel partizansko ime Janko. Vse od maja 1942 pa do maja 1945 je bil pripadnik slovenske partizanske vojske in sodeloval je v mnogih bitkah in spopadih s sovražnikom.
Njegove bojne enote so bile: Kočevski bataljon in odred, Gubčeva brigada, Kosovelova brigada, Oficirska šola in Ljubljansko vojno področje.
Kot komandir voda I. bataljona Gubčeve brigade je bil pri Žuženbergu 15. aprila 1944 ranjen, odšel je v bolnico in se kmalu vrnil v svojo priljubljeno Gubčevo brigado. Leta 1944 so ga kot partizanskega komandirja sprejeli v KPS in maja je Ivan-Janko Bučar vkorakal v svoje rojstno mesto, ki gaje zapustil pred tremi leti. Ob koncu vojne je bil Janko zastavnik, pozneje pa seje večkrat udeležil vojaških vaj in postal je kapetan I. razreda.
V Murski Soboti si je ustvaril družino in ostal tu kot upokojenec, kajti pred tem je delal pri odkupu živine kot ocenjevalec in nakupovalec.
Hvala mu za vse njegove velike usluge, ki jih je storil za slovenski in jugoslovanske narode, naj mu bo lahka slovenska gruda, ki jo je tako ljubil in zanjo žrtvoval svojo kri.
Rudi-Savo Rappl
Nestrpno pričakovanje
Pa še držalo bo, da večina ljudi nestrpno pričakuje razprodaje. Takšen vtis smo vsaj dobili, ko smo povprašali kupce, kaj menijo o razprodajah v pomurskih trgovinah. Splošno mnenje kupcev je, da je izbira blaga z znižano ceno premalo pestra in da postajajo razprodaje čedalje pomembnejše. Mnogo ljudi si ne more privoščiti oblačil in obutve po normalnih cenah, saj so le-te astronomsko visoke. Sezonsko znižanje cen blaga pa daje priložnost, da si kupiš kakšno stvar več, oziroma da si jo sploh kupiš. Sezonska razprodaja obutve seje že začela v juliju v prodajalnah Astre, Peka in Borova, znižanje cen tekstila pa pripravljajo v pomurskih trgovinah za avgust in september.
JANEZ NEMEC — prodajalec v prodajalni Borovo: V naši trgovini smo začeli s poletno razprodajo 6. julija. Prodajamo največ sezonske modele. Sedaj je pri nas največje povpraševanje po platnenih modelih, prav tako pa tudi po modelih, katerih cene so bile v sezoni previ-
soke. Mislim, da se taka razprodaja splača, saj imamo od 20 do 50-odstotni popust, prav tako pa je blago kakovostno. Povpraševanje je veliko, saj je pri današnjih cenah sezonska razprodaja zelo dobro-
došla.
MARJETA CENER — čistilka iz Čemelavec: Takih razprodaj sem zelo vesela. Sedaj sva se s sinom odločila za nakup obutve, ker je tudi velika izbira zimskim modelov. Kupujeva že za vnaprej, ker so sedaj le nekoliko nižje cene kot v sezoni. Na razprodajah kupujem vsako leto za celo družino.
Izbira je zadovoljiva, čeprav včasih pogrešam nekatere modele. Upam, da bodo v prihodnjih dneh začeli še z razprodajo tekstila in da bo tudi tam izbira zadovoljiva. Na razprodajah si lahko ob teh nekoliko znosnejših cenah tudi mi privoščimo nekoliko boljše modele, zato se mi zdijo v redu.
ŽUŽANA SEČKO — doma iz Murske Sobote, prodajalka Astre: Pri nas smo pričeli z razprodajo 11. julija in bo trajala vse do 20. avgusta. Astra ima razprodajo enkrat na leto. Takrat lahko kupci pri nas kupujejo vse Astrine modele s popustom do 20 odstotkov. Razprodajo smo imeli tudi
prejšnja leta, tako da imamo že izkušnje s tako obliko prodaje. V prvih dneh razprodaje ni bilo navala, ljudje so morali najprej izvedeti, da razprodaja je, zanimanje zanjo pa je ves čas zelo veliko. Kupci največ kupujejo poletne modele. Pričakujemo pa tudi veliko zanimanje za-športno obutev, saj se bo pričela šola. Prodamo tudi nekaj zimskih modelov, saj ljudje čedalje več kupujejo za vnaprej.
HELENA COPOT — iz Rakičana, nadomešča vodjo moškega oddelka v blagovnici na Titovi 23: Pri nas uvajamo razprodajo dvakrat letno in sicer zimsko ter poletno. S poletno razprodajo bomo začeli 15. avgusta in bo trajala en mesec. Kaj konkretnejšega ne morem povedati, ker se bomo o
ponudbi znižanega blaga pomenili nekaj dni pred začetkom same razprodaje. Na splošno bomo ponudili vse kar ostaja, predvsem pa so to sezonski artikli. Na razprodaji bomo imeli verjetno pletenine, srajce ter ostanke metr-. skega blaga s popustom do 40 odstotkov. Upamo, da bo velik naval tudi to sezono. Posebno veliko prometa pričakujemo v prvih dneh, ko je ponudba znižanega blaga največja.
MAJDA ROŽMAN - doma iz Rogašovec, komercialistka v Jeklotehni: Pri takšnih cenah obutve in tekstila čakamo na razprodajo, čeprav mi ni všeč izbira, ki je zelo okrnjena. Včasih se vseeno najde kaj primernega. Kupujem na splošno po vseh trgovinah, še posebej pa me moti, ker na
razprodajah ni dovolj standardnih številk, tako pri obutvi kot pri tekstilu. Zdi se mi, da se pri takih cenah vse bolj splača kupiti blago, odvisno pač od trenutne izbire. Saj, če imaš dobro šiviljo, še kar gre. Naj povem, daje tudi izbira otroške konfekcije.preveč borna. Kljub temu so razprodaje kar v redu — pozna se pri cenah.
ANGELA VARGA BERNARDA PINTARIČ
STRAN 4
VESTNIK, 2. AVGUST 1984
kulturna obzorja
FESTDALE IMAMO, DOBRIH FILMOV
Kulturni koledar
PA NE....
Morda ne boste verjeli, toda letošnji 31. festival jugoslovanskega igranega film je najslajši od dosedanjih tridesetih puljskih festivalov, bi lahko rekel malce ironično, kajti tudi njegova uradna maskota je bil letos bombon v obliki arene, zavit v celofan. Poleg tega so se zvrstili tudi filmi, kot recimo .Sladkorna vodica’, o sladkem življenju oziroma seksu, in če bi jim prištel še nešteto darežljivih ženskih oblin (predvsem prsi), bi dejal, da nam sploh ne gre slabo, ampak nam tečeta mleko in med.
Toliko ljudi kot jih je bilo ob slovesni otvoritvi letošnjega puljskega festivala z znamenitim sedemminutnim ognjemetom v areni, pa vse do poltretje jutranje ure, ko so končali s 'predvajanjem prvih dveh filmov, naenkrat še nisem videl. Brez pretiravanja lahko sklepamo, da je Pulj v minulih sedmih dneh
Spoštovani bralci, tokrat izjemoma objavljamo (162.) izjavo JEZIKOVNEGA RAZSODIŠČA, ker menimo, da je problem, ki se ga razsodišče tokrat loteva, še vedno zelo aktualen. Kljub prizadevanjem. da bi pisali ime pred priimkom, to naše slovnično pravilo še ni dovolj uveljavljeno, oziroma s predlogom za tak vrstni red marsikdaj in marsikje naletimo na gluha ušesa (vabila za sestanke, zapisniki, zvezki v šoli, izkaznice, dovoljenja, celo lastnoročni podpisi itd.).
IME IN PRIIMEK »Po slovenskem pravopisu se osebno ime piše vedno pred priimkom, razen v abecednih seznamih. Toda v večini aii vsaj številnih uradnih dokumentih — od šolskega spričevala, vozniškega dovoljenja do potnega lista — se vztrajno pojavlja priimek in ime. To nedoslednost vtepajo v glavo bodočim samoupravljavcem že učitelji od prvih razredov osemletke, ko izdajajo npr. priznanja za bralno značko Petelinu Janezu in ne Janezu Petelinu. Nato ta samoupravljavec v zrelejših letih dobi odgovor na svoj
živel za festival jugoslovanskega filma. Pulj v praznični preobleki, kjer se prepleta med seboj nekaj nasprotnih si stilov — rimska monumentalnost, avstroogrska togost, mediteranska površna lahkotnost in neduhovitost sodobnih stanovanjskih blokov, ki se zlivajo na prvi pogled v neurejeno, a silno, prijetno okolje, v katero butajo pršeči morski valovi in vonj po ribah.
Sicer pa je bil vstop v četrto desetletje FJIF vstop v doslej najglob-je brezno nestrpnosti in negotovosti. Kinematografija je namreč še zmeraj kot prodana nevesta, ki ji pripisujejo kulturno dejavnost posebnega družbenega pomena, vendar pa jo upravičeno bega problematika financiranja, ponavljajo se igrice pri sestavitvi žirije itd. Vsekakor pa je nacionalni pregled filmske proizvodnje svojevrstno doživetje. Seveda pa se tudi na pulj-
dopis v tujino, ki se običajno začenja s Spoštovani gospod Janez (ker v tujini ne vedo, da je Janez ime in ne priimek)!« Tako meni Ivan Urh iz Ljubljane.
Načrt pravil za novi slovenski pravopis v poglavju Imena oseb in drugih bitij pravi podobno kot SP 62: »Običajno zaporedje je ime (imena), priimek. Uradniško se piše tudi zaporedje priimek in nato ime.« To je seveda samo ugotovitev, ki za prakso očitno ne zadošča. Kaj sploh pomeni .običajno zaporedje’? Kako bo Rudolf Janko zapisan ali ogovorjen? Na vratih svojega-stanovanja, na kuverti, v spričevalu, rojstnem listu, po telefonu ipd., ko oseba ni uvrščena v kakršen koli seznam, je seveda ime na prvem mestu in
Puljska „Arena”, prizorišče dogajanj ob FJIF.
skem srečanju umetniških navdihov, nenehnih intrig in igric, poslovnih nemirov, komercialne do-mišljenosti in takšnih ali drugačnih
priimek na drugem, torej Rudolf Janko, Ivan Robežnik, Janko Novak. Uradniško bi bil Rudolf Janko v telefonskem imeniku ali katastrskem abecednem seznamu lahko voden kot Janko (priimek) Ivan (ime). Tudi računalniški seznami uporabljajo abecedni sistem po priimkih (družinskih imenih), tem sledi ime (rojstno, osebno), praviloma ločeno z vejico, torej Janko, Rudolf; Novak, Janko ah Novak.. Janko Marko (če ima oseba več imen).
Ker raba niha, imajo nekatere strokovne revije natisnjena navodila za sodelavce, kako naj navajajo avtorje. Za vsakdanjo rabo pa moramo vedeti, da smo .običajno’ uradno ali privatno, pisno in ustno najprej Janezi in Marije, šele nato Novaki ali Jovanoviči. Tako smo imenovani tudi vosebni izkaznici, čekovni knjižici, v rojstnem listu in še kje. Zato bi morale banke in podobne ustanove svoje poslovalne obrazce za stranke popraviti in dosledno navajati najprej ime in nato priimek, priporočljivo z različnimi črkami, kakor je v osebnih izkaznicah.
odmevov, tudi film, kot vsaka druga umetnost, potrjuje šele v stiku z gledalcem. Prav zato bi se vsak producent, ki sestavlja piramido domače kinematografije, vedno moral vprašati, kaj ponuja človeku, na katere njegove eksistencialne in druge težave odgovarja in s kakšno raziskovalno občutljivostjo uspeva obogatiti življenje.
Čeprav je vsaka žirija slaba, kot je povedal poleg Krsta Papiča in Petra Latinoviča slovenski predstavnik letošnje žirije Franci Slak, je najpomembneje, da dobimo čim
boljše filme. Med devetindvajsetimi prispelimi od dvaintrideset prijavljenih filmov je žirija v tekmo-, valni spored uvrstila enajst filmov (v Areni pa smo jih lahko videli petnajst).
V informativnem programu so predvajali dobri dve tretjini filmov, med njimi tudi celovečerni film po pripovedi Miška Kranjca Strici so mi povedali — ,,Veselo gostovanje”. Za film je bil izbran 6. del televizijske nadaljevanke, zgodba, s katero sta režiser France Štiglic in scenarista Branko Sbmen in France Štiglic prikazala Miškovo zorenje in filmu dodala odločitev, da le ne bo duhovnik. Prikazala sta tudi njegovo čustvovanje, socialne razmere in vprašanja siromaštva ter sporov, ki se pojavljajo, hkrati pa tudi podoživljanja spominov. V film so vpletene tudi Miškove misli o revoluciji, tako da deluje kot samostojno zastavljena celota, ob vsem tem pa je, lahko bi dejal, skorajda glasbeni film.
Celovečerec Veselo gostovanje pa bo prav gotovo najbolj zanimiv Prekmurcem, katerim je tudi po jezikovni in življenjski.plati najbližji, kljub temu da, kot.je zapisal Kranjec v Stricih, ,,Tudi te viže, umetnost, odhajajo v pozabo, ker, komu pa so dandanašnji še potrebne?”
Tekst in foto: MILAN SKLEDAR
Četrtek, 2. 8.1984:
BELTINCI — otvoritev 14. folklornega festivala, prikaz prekmurskega ljudskega gostiivanja v izvedbi občanov iz Andrejec.
Petek, 3. 8.1984:
BELTINCI — večer ljudskih godcev in pevcev. Sodelujejo ljudski pevci in godci iz Podlehnika, Jablovca, Dramelj. Drenovca (SR Srbija), Slovenske vesi (Porabje), Gornjih Petrovec, Bo-donec, Beltinec, v programu pa nastopa tudi FS naših zdomcev iz Vorarlberga v Avstriji.
14.	FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI
Beltinci, 29. 7.-5. 8. 1984
Sobota, 4.8.1984:
MORAVCI — ob 17.00 nastop FS iz Gerolfinga v Zdravilišču MT.
RADENCI — ob 20.00 - nastop FS KRES iz Novega mesta v Hotelu Radin.
BELTINCI — ob 20.00 večer zamejskih folklornih skupin v parku. Nastopajo skupine iz Saka-lovec v Porabju, Gerolfinga v ZR Nemčiji in Kdrmenda v LR Madžarski.
BELTINCI — ob 16.00 v parku pričetek demonstracije ljudskih iger.
Nedelja, 5. 8.1984
BELTINCI — ob 13.30 povorka nastopajočih folklornih skupin oz nove šole v park
— ob 14.00 v parku finalna prireditev 14. folklornega festiv-vala. Sodeluje 7 folklornih skupin.
VSE DNI PRIREDITEV JE STALNO ODPRTA RAZSTAVA LJUDSKIH IZDELKOV IZ KREP PAPIRJA V ČITALNICI KUD BELTINCI.
Dr.RužaVreg ‘ ' Podeželska zdravnica
OBLJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE RUŽE VREG PODEŽELSKA ZDRAVNICA.
ROMAN JE PRAVKAR IZŠEL PRI POMURSKI ZALOŽBI.
Živela je in umirala v Martinju. Deklica Terezinka, stara 13 let. Edinka. Diagnoza: osteosarkom. Mati je ovdovela, mož se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Nemčiji. Ko so otroka pregledali na onkološkem inštitutu, so materi predlagali, naj bi pristala na amputacijo Terezinkine lepe in vitke desne noge. Kljub nasvetom je mati amputacijo odklonila, Terezinka tudi.
Potem se je začelo. Koleno je cvetelo kot velika umazana cvetača. Cvetača je prebijala meso, kožo, se bohotno zasidrala še na kolku. Terezinka je strmela v razkrajajoče napredovanje in me z velikimi očmi opazovala, ko sem ji menjavala preveze in ji tlačila v usta vitamine in antibiotike. Ko sem jo dvigovala iz postelje, da ji je mati lahko menjala z gnojnimi izcedki prepojene rjuhe, me je objemala okrog vratu in naslanjala črno kodrasto glavico na mojo ramo.
»Doktorica, kajne, da bo dobro?«
»Dobro bo,« sem izdavila, jo ugnezdila v svoje naročje in tedaj si bil takoj ob meni in si mi rekel, zakaj se vendar boriš, saj veš. da jo moraš prepustiti temi in bolečini in nočni osamelosti: tj pa boš odšla v sobo, odprla televizor in se zamaknila v kakšno ponesrečeno oddajo, popraskala Čazijapo vratu in potem boš gledala v ekran, ki ti ne bo ničesar povedal. Samo mejnik bo postavil med tebe in smrt male Terezinke.
Ni mejnikov, ne priznam nobenih mejnikov, je zakričalo v njej. Spremljati je treba trpljenje, ga olajšati, sprejeti Konec spoštljivo, pomagati, se boriti proti odvečnemu trpljenju, ne pa na stezat
odpirati vrata Smrti s steklenicami šampanjca in koktajli smrti.
In tako je odhajala k njej vsak večer, vsako noč, in njen upehani avto je omejeval hitrost, čim bolj se je približevala hiši. Pred odprtimi vrati jo je čakala mati, zavita v črnino. Obraz bled, izpit, oči sprašujoče.
»Zakaj vas nisem poslušala, saj bi tudi brez ene noge lahko živela. Sedaj pa je prepozno, a ne, doktorica?«
Šla sem mimo nje. nisem ji mogla, pogledati v otopele oči. kajti če bi jo pogledala, bi ji verjetno zabrusila vso resnico v trpinčeno dušo, pa tega nisem zmogla in tudi ti si mi preprečeval.
Jemala sem s seboj knjigo Jacka Londona »Beli očnjak«, injekcije, preveze, vitamine, antibiotike, svojo težko dušo in svoj neizkričani protest, svojo nemoč in nesposobnost premagati Smrt ter svoje režeče in odurno bistvo, ki se je samoljubno hotelo boriti proti Koncu.	.
Vsak večer sva prebrali nekaj strani. Brala sem jaz. Tekalj sva z belim očnjakom po širokih planjavah Vsaka njegova zmaga je prižgala lučko v Terezinkinih očeh. Ko 'je zašel v težave, je stiskala drobne pesti in me priganjala:
»Hitreje beri, doktorica, daj no, saj lahko kaj. preskočiš, da vidim, kako se bo končalo!«
Terezinka. videla sem. kako se bo s teboj končalo, in brala sem in brala in ne vem. kaj. sem brala. V vseh engramih mi je brskalo in ni izbrskalo pomoči.
Ko je koleno postajalo ena sama smrdljiva in koščena gmota, sem naredila nad njim ostrešico iz opornic in jo prekrila z gazo, da se rane ni nič dotikalo. Terezinka je postajala vedno bolj slabotna in okrog ustec so se ji začrtale gube bolečim Bolj in bolj so mesarile po
..HODILA PO ZEMLJI GORIČKI”
njej in ji niso prizanašale. Noči so zanjo postajale vse daljše in vse temnejše'. Začela sem prihajati v kasnejših urah, da bi ji skrajšala temo. Ko sem odprla torbico in pripravila injekcijo, so njene udrte oči vpile vame in me obtoževale:
»Ne hodi proč, tvoj beli plašč stoji med menoj in mojim nedoživetim trinajstletnim življenjem. Stoji med temo in mojimi bolečinami. Po injekciji bom zopet vržena v osamelost in minute niso sestavljene samo iz sekund, temveč iz drobcev vesolja, ki meče vame svoje bodeče meteorje.«
Čakala sem, da je injekcija začela delovati. Počasi so se spuščale težke veke nad pogreznjene zenice. Drobna dlan je drhtela v moji. Nežno sem ji položila roko na odejo. Zdrznila se je.
»Kaj je, Terezinka?« sem ji zašepetala v uho in poljubila mali uhelj.
»Tisto, veš,« jezik je bil že težak 4in glas zastrt, »tisto o Sivobradem kralju, veš, tisto ...«
Znova sem sedla k njej in ji pravila izmišljotine o sivobradem kralju, ki je vsem pomagal, posebno pa deklicam.
Nato je zaspala, dihanje je bilo sicer nepravilno, vendar je spala. Ko sem odpirala vrata, se je zganila:
»Teta Ruža!« Globok vzdih. Mislila sem, da sanja, nato pa zy-pet: »Teta Ruža, smej se!«^
»O. ti škrat prebrisani,« sem se glasno zasmejala »a še ne spiš? Ti bom že pokazala!«
Okrog ust ji je trznilo, morda je bil to poskus smehljaja; sunkovito sem odprla in zaprla vrata, stisnila materi roko in se odpeljala.
»Ob slabi makadamski cesti so kipele v nebo ponosne smreke. Nad menoj so sklepale veje in vedno sem mislila, da nalašč sestavljajo odejo, ki se bo nekoč tiho in zamolklo
spustila name ter me zadušila. V tem gozdu sem imela svoj kotiček, kjer sem se vedno ustavila. Majhna, topla jasa, odprta navzven in navznoter. Na sredi odsekan panj. Okrog jase temne, preteče smreke.
Sedela sem tam. strmela v nebo, ki so ga zakrivale smreke, in tulila kot volkulja. Resnično sem tulila, lahko verjameš, zakaj morala sem se kje iztuliti. V ordinaciji in na obiskih sem bila jaz tista, ki je kazala vedrost, nasmeh, in imela tih, pomirjujoč glas in, kot mi je nekdo rekel, zdravilno roko. K vragu s tako zdravilno roko ...
Sedela sem na tej jasi, obraz sem zakopala v dlani in samota se je zgoščala okrog mene, me stiskala in pretila, damezaduši. A naenkrat se je pojavila tvoja odsekana desna roka, razbila vso zgoščenost in mi legla na zatilje.
Opozorili so me, da se v te gozdove večkrat priklati kakšen volk.
»Kakšen volk neki?« sem jih spraševala.
»Ja, volk, napadel vas bo.«
»Mene? Mene ne more nihče napasti. Nihče me ne more napasti, ker sem taka kot vaš izmišljeni volk, ki menda sploh nima zob. In če bi se tudi prikazal, bi zavohal mojo osamelost, legel bi mi k nogam in skupaj bi zrla v to večnost, v to neizmerno umikanje pred Smrtjo, in tulila bi svojo bolečino zaradi Terezinke, ki je v tem trenutku noči in brezzvezdja plavala pod vplivom injekcije v morju osamelosti in zatrtih bolečin.
Prišel je konec, prišla je kapitulacija samoljubnega, vase zaverovanega zdravnika pred Koncem. Konec je bil tekme med Življenjem in Smrtjo. Nikoli nisern mogla izbirati Smrti pred Življenjem, čeprav je treba smrt spoštovati in jo sprejemati z večjim razumevanjem kot Rojstvo. In si pred njo zakriti
obraz z belo, na zunaj neomadeže-vano haljo.
Sedela sem na njeni postelji, glavico mi je naslanjala na ramo, potne srage so ji lepile kodre na čelu, težko je dihala, neenakomerno, sapa ji je dišala po acetonu, srce je zamolklo tolklo v divjem, nepravilnem ritmu, se od časa do časa zaustavljalo, da bi se potem laže vnovič pognalo nazaj v življenje.
»Slabo mi je, teta Ruža... padam nekam ... slabo mi je ...«
Stisnila sem jo v naročje in malce dvignila njeno telesce:
»Samo krizo preživljaš, Trezin-ka. ko bo minila, se boš zbudila in vse bo v redu ...«
Tumor je zaudarjal, anatomija kosti je izginila.
Nikamor nisem strmela, niti v njene zbegane oči niti v otrpli obraz njene matere, ki je stala ob vznožju postelje. Vse pred menoj je bilo prazno, polno obupa, v ušesih pa mi je bobnelo njeno srčece, ki se je vse teže prebijalo skozi zaveso smrti.
»Slabo mi je...«
»Zaspi, dušica, zaspi in dobro ti bo. . .«
Sosede so mi razklenile roke in mrtvo telesce je počasi zdrsnilo na blazino. Nisem ji mogla zatisniti zamegljenih oči, ki so zaradi mojih laži mirno ugasnile.
Nikoli nisem hodila na pogrebe. Tokrat pa sem šla. Običaj je bil pač tak, da se je pred krsto in izkopano jamo pomikala množica sosedov, sorodnikov in zijal. Krsto so zabili, tik preden so jo spustili v jamo. Vse se je trlo okrog počivajoče Terezinke in gomila mi je zapirala pot do nje in do njene matere. Prebijala sem se skozi gozd prepotenih teles in nenadoma je bila pred menoj prosta pot. Vsi so se umaknili. Mimo težko duhtečih teles in pol odprtih ust sem stopila k Terezinki. Strmela sem vanjo in roka se mi je samogibno stegnila k njenemu
obrazku, a se je bliskovito umaknila pred hladom in odtujenostjo. Eno oko je imela pol odprto in je strmelo vame mirno in hladno. . . F krsto sem ji položila »Belega očnjaka« in odšla med nemo množico.
Jasa, obrnjena navznoter in navzven, me ni več sprejela. Sedela sem na panju in pred menoj se je vnovič začrtala pot. Na tej poti ni bilo več Terezinke, to je bila znova negativna točka za zdravnika v korist vedno nepremagljive, dokončne, usmiljene in sovražne Smrti.
Morda je smrt res hladna noč, morda je smrt sinja morska globina, če verujemo, da je življenje vroč dan in pitna voda.
Nekajkrat sem obiskala Te-rezinkino mater. Osamljena kot posekan štor je zaprosila, da bi posvojila najdenčka. Niso ji dovolili, češ da predstavlja »nepopolno« družino.
In kako poteka čas.
V ta čas so vklesane mala deklica, njene žalostne oči in njene na pomoč kričeče roke.
Ta čas ni merljiv z urami, temveč samo z dogodki, lepimi, dolgimi, polnimi, brezupnimi, smeh in žalost vsebujočimi, nesmiselnimi, nabitimi s cilji, perspektivnimi, živahnimi in lepljivimi, tekočimi, kot teče — počasi in umazano — reka življenja. To je simfonija življenja, ki izz veneva.
In kaj sedaj in kaj potem?
»Sedaj« je bil začrtan, »potem« je bil negotov.
Zanesljiv pa v enem smislu: opravljaj svoj poklic, neozirajsena stop table, četudi bi se kakšna spodmaknila. Se boš že še dvignila. In tako sem znova.
hodila po zemlji gorički.
VESTNIK. 2. AVGUST 1984.STRAN 5
mača ' kje a met * * si?
Pri Jožetu Janu na NOVUMU
Vlak je obtičal v zametu. Potniki, zbegani in prestrašeni, so začeli ugibati, kako se izvleči. Ko se je že zdelo, da ne bo nič iz skupnega jezika, je nekdo predlagal: dajmo, potegnimo zavesice na vratih in oknih in se delajmo, kot da gremo naprej!
Anekdota, povedana na junijski partijski problemski konferenci o inovacijski dejavnosti kot množičnem gibanju v Ljubljani nam je bila iztočnica za skorajda triurni pomenek z Jožetom Janom, direkto-■rjem centra za tehnološke inovacije Novum, edino inštitucijo te vrste v Jugoslaviji. V predvidoma treh nadaljevanjih bomo skušali predstaviti vsebino razgovora, najprej pa se ustavili pri samih vprašanjih.
PRIDEN DELAVEC — SMEŠNA POJAVA?
Kako naj imamo ustvarjalno populacijo, če že naše šolstvo goji predvsem ekstenzivno faktografijo in miselno indoktrinacijo? Kako, če pa je cilj šolanja bolj pridobitev vstopnice za dobro plačano delovno mesto ali udobno službo, namesto za osvajanje znanja in visoke ustvarjalne sposobnosti na kateremkoli področju poklicnega udejstvovanja?
Od te posplošene presoje — ki je v mnogih konkretnih primerih dejstvo — je samo korak do pobožne želje, da lahko bojda sleherni delavec prispeva vsaj eno inovacijo. Vaša teza je: vsak deseti bi moral biti inovator!
Kako tudi sicer spodbujati ustvarjalnost v združenem delu? Mar s krožki za izboljševanje proizvodnje (oz. za večjo produktivnost), profesionalnimi referenti za inovacijsko dejavnost, komisijami, odbori, klubi za inovacije ali pa je najsmotrnejša pot tista, ki ste jo med drugim ponudili v intervjuju za Mladino konec maja letos? Sleherni inovator ima nekakšno svojo kartoteko, je zapisan v ,,črnih bukvah”, vsak ima za sabo kakšno ,,afero”, če že ne tožb ali sicer iskanja pravice. Ali drugače: priden delavec je kot smešna poiava!
Direktor Novuma Jože Jan je bil voljan na ta vprašanja odgovarjati ob koncu pogovora, kajti najprej smo morali razčistiti, kako je sploh s kategorizacijo pridobivanja novega znanja.
,.Poznamo štiri oblike. Prva je spontano inoviranje v obliki množične inventivne dejavnosti, ki poteka ob sodelovanju strokovnih služb ali brez njega. S to obliko je možno pridobiti 2 do 3 odstotke čistega dohodka na celotni dohodek delovne organizacije. Druga je inovacijska dejavnost, ki ji pravimo programirana ali usmerjena dejavnost v podjetju. Vključuje sodelovanje vodstev delovnih organizacij (poslovodnih organov, strokovnih služb, raziskovalnega sektorja). Na tak način pridobljeni dohodek v celotnem dohodku je lahko tudi 10-odsto-ten. Tretja je tehnološka racionalizacija proizvodnih procesov, ki se vodi zunaj delovne organizacije.
V Novumu imamo celo vrsto pogodb, pri katerih nam podatki kažejo, da je mogoče z istimi ljudmi in istimi sredstvi doseči do 20 odstotkov večji dohodek, če pa bi upoštevali še energetske racionalizacije posameznih tovarn in procesov, bi ugotovili, da je tam orihranek v poprečju med 20 in 40 odstotkov. Četrta pa je, ko so nosilci inoviranja direktorji in poslovodni organi in imamo tudi do 50 odstotkov povečan dohodek ”
BREZ INOVACIJ NI PODRAŽITEV?
Bi nam hoteli zaupati, kakšna usoda je doletela pismo, ki ga je marca lani zveza društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav poslala Zveznemu izvršnemu svetu glede nekaterih ukrepov za hitrejši razmah inovacijske dejavnosti?
Društvo izumiteljev je pripravilo predlog 33 inovacij, uresničitev polovice teh pa bi
naši državi v petih letih prinesla 1,6 milijarde dolarjev letno. Za kakšen predlog gre?
Novembra 1982 so na skupščini slovenske gospodarske zbornice predlagali, da bi kazalo — glede na razmah tehnologije — razmisliti tudi o tem, kako poiskati ustrezne tipe podjetij, ki bi našim razmeram ustrezala, da bi bila bolj konkurenčna v mednarodni menjavi. Mišljeni so štirje tipi. Ali vam je morda znano, kako je s to pobudo? Kaj bi se zgodilo, če bi v naš sistem cen sprejeli takšen regulator: če pri delovni organizaciji niso vidni rezultati množične inovacijske dejavnosti, lastnega znanja, lastnega razvoja, potem ta tudi ne sme podražiti svojih izdelkov?
Že nekaj časa je v središču zanimanja energetska problematika. Na junijski partijski problemski konferenci o inovacijski dejavnosti kot množičnem gibanju ste ob hidroenergiji omenjali še termoenergijo in v tej zvezi
— ,,Vsak deseti delavec bi moral biti inovator!” pravi direktor Novuma Jože Jan.
zadrego s podatki o tem potencialu pri nas. Za kaj pravzaprav gre? Vprašali ste se, kaj bi pokazala tehnološka bilanca, recimo za področje agroživilskega kompleksa. Kaj ste imeli v mislih? Načeli pa ste še eno. izjemno pomembno razvojno vprašanje — posebej še za kmetijska območja, kakršno je tudi Pomurje — namreč, kako zasnovati programe razvoja v kmetijstvu, upoštevajoč, da imamo neugodno posestve-no in starostno strukturo ob hkratnem prevladovanju tako imenovanih mešanih kmetij. Verjetno bi morali k temu v znatno večji meri pritegniti programe malega gospodarstva!?
In ob koncu še tole: morda je vprašanje preveč naivno, provokativno ali pa terja preobsežen, zahteven odgovor, a bi vas kljub temu vprašali — so kakšni (in če, kakšni so?) recepti za zdravljenje TGA Kidričevo, jeseniško železarno, lendavsko Ina-Nafto, IMV Novo mesto, sozd Gorenje Titovo Velenje . . .?
Tako smo torej spraševali v triurnem pomenku Jožeta Jana, direktorja centra za tehnološke inovacije Novum na Riharjevi 15 v Ljubljani. Njegova razmišljanja, odgovore, pobude in v nekaterih primerih kar konkretne ponudbe bomo skušali kar naj-verneje posredovati.
B. Žunec
Prihodnjič: NOVUM SE PREDSTAVI
ClKEČKA VAS
Kmalu zbiralnice mleka
Če se ne bi zatikalo pri cementu, bi lahko v Čikečki vasi v sorazmerno kratkem času odprli novo zbiralnico mleka. Dosti prostovoljnega dela in denarja so vložili vaščani, ki vsak dan prodajo okrog 600 litrov mleka. Čakajo na cement, notranjo opremo pa jim je obljubila Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote. ,	—js—
Komisija za delovna razmerja pri OŠ Tišina razpisuje naslednja prosta dela in naloge: za nedoločen čas
— učitelja slovenskega jezika s polovičnim delovnim časom, PRU
— učitelja družbeno moralne vzgoje in zemljepisa s polovičnim delovnim časom, PRU
začetek dela 1.9.1984.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 8 dni po objavi razpisa.
Iščemo
KV natakarja za strežbo v restavraciji. 40-urni delavnik, nedelja in ponedeljek prosta. Dopust med novoletnimi prazniki in poleti 1 mesec med letno sezono. Stanovanje in hrana preskrbljena. OD 30.000.— din.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: Gostišče JERŠIN, Pokopališka 17, Kranj, ali po telefonu na št. 23-096 po 17. uri.
Pisne odgovore pošljemo po 15. avgustu.
INTEGRAL
DO »GOLFTURIST«
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
LENDAVA
objavlja prosta dela in naloge:
a)	VODJA STREŽBE
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba oziroma KV gostinske dejavnosti — smer natakar,.
— znanje 3 tujih jezikov, od tega 2 pasivno;
b)	I NATAKAR
Pogoji:
— KV gostinski delavec, — znanje 2 tujih jezikov od tega 1 pasivno;
c)	VODJA IZMENE - KUHAR
Pogoji:
— KV gostinski delavec — smer kuhar.
Pri vseh delih in nalogah se zahteva najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s 3-rnesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na gornji naslov.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odpravljeni izbiri.
DOBITKI TOMBOLE NK ..RUDAR"
MURSKA SOBOTA
Številka nagrade	Številka karte	Številka nagrade	Številka karte	Številka nagrade	Številka karte
1.	32939	58.	30107	115.	48329
2.	48757	59.	37973	116.	58612
3.	10943	60.	51677	117.	55679
4.	47596	61.	25777	118.	11149
5.	58412	62.	18815	119.	15219
6.	54386	63.	64298	120.	21931
7.	10240	64.	09210	121.	43412
8.	60109	65.	21154	122.	26606
9.	16122	66.	30306	123.	25236
10.	45306	67.	40609	124.	03491
11.	08744	68.	62550	125.	68501
12.	68130	69.	48017	126.	16735
13.	63777	70.	63935	127.	67984
14.	33608	71.	53908	128.	00129
15.	43000	72.	58332	129.	06133
16.	19109	73.	36211	130.	29952
17.	48190	74.	51015	131.	21439
18.	51237	75.	14790	132.	67799
19.	65928	76.	07897	133.	22175
20.	12806	77.	35272	134.	58955
21.	37376	78.	51416	135.	32736
22.	46859	79.	59095	136.	18901
23.	36603	80.	66758	137.	49231
24.	64356	81.	12167	138.	59413
25.	52065	82.	62914	139.	00906
26.	37218	83.	30788	140.	04700
27.	62970	84.	22503	141.	68142
28.	60794	85.	63744	142.	10729
29.	69986	86.	43373	143.	17990
30.	54277	87.	03991	144.	59287
31.	39890	88.	00863	145.	36325
32.	41675	89.	10917	146.	54936
33.	61284	90.	32904	147.	63399
34.	16258	91.	06839	148.	31979
35.	11451	92.	19765	149.	68636
36.	28306	93.	07451	150.	21209
37.	40772	94.	11228	151.	67816
38.	65221	95.	25774	152.	53972
39.	17239	96.	36461	153.	69592
40.	19992	97.	00697	154.	43477
-41.	51309	98.	64768	155.	55051
42.	52670	99.	20682	.156.	54998
43.	29699	100.	69663	157.	16672
44.	58611	101.	29420	158.	04470
45.	20496	102.	52392	159.	23360
46.	29723	103.	10772	160.	62738
47.	06199	104.	33526	161.	18797
48.	46632	105.	43199	162.	32098
49.	46829	106.	55353	163.	53264
50.	14713	107.	33178	164.	39558
51.	15350	108.	20270	165.	68895
52.	40328	109.	45066	166.	16100
53.	09174	110.	16322	167.	33969
54.	20341	111.	10202	168.	39730
55.	64625	112.	31089	169.	44349
56.	58311	113.	69728	170.	45910
57.	340b 1	114.	67845		
Dobitke lahko dvignete v ponedeljek, sredo ali petek od 18. do 20. ure v prostorih NK »Rudar« v Murskem Središču.
Planinstvo - SLO in DS
Planinstvo je množična organizacija, kidanes v Sloveniji združuje nad 100.000 članov. V okviru meddruštvenega odbora planinskih društev v Pomurju, ki vključuje PD Matica Murska Sobota. PD Mura Murska Sobota, PD Ljutomer, PD Radgona, PD Hotiza in PD Lenart pa je združenih 2.065 članov. Planinstvo je tradicionalna, neke vrste ljubiteljska organizacija, ki ima pomembno vlogo tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj vzbuja pri svojih članih in ostalih občanih ljubezen do domovine kot socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov m jih vzgaja v duhu varovanja revolucionarnih pridobitev NOB, samoupravne družbene ureditve, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti. Prizadeva si za mednarodno aktivno miroljubno sožitje, medsebojno spoznavanje in sporazumevanje. Skrbi za varstvo planinske narave in zdravega človekovega okolja. Občane, zlasti mlade, navaja k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja navaja k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in zaradi telesnovzgojne, planinske in alpinistične dejavnosti pa vzgaja v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, pogumu, srčni kulturi, spoštovanju, krepi njihov značaj ter ustvarja možnosti za organizirano in kolektivno delo.
Vse te vrline planinske organizacije so prisotne pri vzgoji članstva, zlasti mladine, priorganizaciji pohodov, izletov, vzponov, orijentacijskih tekmovanj, taborjenj in drugih oblik planinske dejavnosti, ki ustrezajo posameznim razmeram. Sicer pa planinska organizacija pri izvajanju svojih nalog tesno sodeluje z vsemi zainteresiranimi, obrambnimi in samozaščitnimi dejavniki. Pri tem gre tudi za nekatere skupno dogovorjene naloge. Pomurski planinci se uspešno vključujejo v vse slovenske akcije in se udeležujejo raznih pohodov, obiskujejo sporpinska obeležja NOB itd. Poleg tega so letos člani PD Matica Murska Sobota že izvedli dva kolesarska pohoda po Pomurski poti, predvidevajo pa jih še več. Na ta način spoznavajo našo pokrajino in njene
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
znamenitosti. Skupaj s člani ZB so urejali kočo pri Bukovniškem jezeru. Pred leti so uspešno izvajali orientacijska tekmovanja mladih v planinskih društvih Pomurja, ki pa so v zadnjem času nekoliko zamrla. Zato je ena od sprejetih nalog v programu meddruštvenega odbora planinskih društev Pomurja, da ta tekmovanja zopet oživijo. Spomladi načrtovana orientacijska tekmovanja mladih na Vaneči so morali zaradi šolskih izletov preložiti na jesen. Vsekakor pa bi morali poživiti delo planinske sekcije na soboškem srednješolskem centru, kjer kot kaže ne morejo najti mentorja za Claninsko dejavnost. Prav pa bi ilo, da bi planinski dejavnosti namenili nekoliko več skrbi tudi v delovnih organizacijah, tako kot denimo v soboški Muri in Panoniji, kjer imajo veliko posluha in planinski organizaciji pomagajo. Bolj bi se morali zavedati dejstva, da je planinska organizacija tista, ki poleg vsega naštetega veliko prispeva tudi k fizični kondiciji in s tem k boljšemu počutju in delovnim posebnostim. Negovati bi morali tudi že nekatere ustaljene oblike dela planinske organizacije v Pomurju, kot so vsakoletni dnevi pomurskih planincev, ki jih vedno organizirajo v drugem kraju, ter Dimekov memorial, kjer gre za skupno akcijo PD Matica Murska Sobota in BD Mura iz Kroga. Letos bodo Dimekov memorial povezali skupno s Hrovatovim memorialom. Kajakaši bodo veslali iz Kroga po reki Muri, planinci pa kolesarili iz Murske Sobote do Bistrice, kjer bo osrednja slovesnost. Potem pa sta še tu pohoda na Vanečo in v Gančane.
Feri Maučec
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana — TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31,
OBJAVLJA
po sklepu komisije za delovna razmeija naslednja prosta dela in naloge: ■
1.	NAMESTNIK VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
(za nedoločen čas)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 4 leta delovnih izkušenj.
2.	KOMISIONAR
(za nedoločen čas)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima končano osemletko in polkvalifikacijo lesne smeri, — da ima 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov z oznako »za komisijo za delovna razmerja«. Rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti, je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
Komisija za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Gornji Petrovci
razpisuje prosta dela in naloge:
— učitelja za glasbeno vzgojo — PRU ali absolvent PA, določen čas (eno šolsko leto);
— učitelja za slovenski in srbohrvaški jezik ali slovenski jezik in knjižničarstvo — PRU ali absolvent PA — določen čas (eno šolsko leto).
Dela in naloge razpisujemo s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom »komisiji za medsebojna delovna razmerja«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu komisije.
Začetek opravljanja del in nalog je 1.9. 1984.
STRAN 6
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
kmetijska panorama
ŽETEV PO JUGOSLAVIJI
Medtem ko je v Pomurju žetev takorekoč še v polnem teku, so na nekaterih drugih območjih v Jugoslaviji že pospravili letošnji pridelek pšenice. Med prvimi so z žetvijo končali v Vojvodini, kjer se letos lahko pohvalijo tudi z rekordnimi pridelki. Ti so v Vojvodini dosegli poprečje 52,4 stota po hektarju, na 325.000 hektarjih pa so naželi 1.700.000 ton pšenice, kar je za skoraj 200.000 ton več, kot so pričakovali. Dobro poteka tudi odkup pšenice, saj so do konca minulega tedna že odkupili dobri dve tretjini letošnjega pridelka. Poleg visokih pridelkov pa so v Vojvodini zadovoljni tudi s kvaliteto zrna, ki je v domala vseh vojvodinskih občinah nadpo-prečna, razen v krajih, ki jih je prizadela toča.
Z letošnjo žetvijo so pred koncem minulega tedna končali tudi v makedonski žitnici Pelagoniji. Žal pa se tu ne morejo pohvaliti z rekordnimi pridelki, saj se le-ti gibljejo v poprečju okrog 30 stotov po hektarju, kar je precej pod pričakovanju, letošnja žetev v Pelagoniji pa je tako ena najslabših v zadnjih desetih letih. Vzrok za to je dolgotrajno sušno obdobje, ki je od konca aprila vladalo na tem območju.
Žetev pa je takorekoč končana že tudi na ostalih območjih v Jugoslaviji, v Slavoniji in Baranji ter južni Srbiji.
Tudi v Slavoniji in Baranji so letos dosegli rekordne pridelke, saj so le-ti v družbenem sektorju v poprečju presegli 62 stotov po hektarju, v privatnem sektorju pa 45 stotov
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
telefon (063) 33-421, 31-665
po hektarju. Najboljši poprečni pridelek so dosegli v kombinatu v Vukovarju — 73 stotov po hektarju — na nekaterih parcelah pa tudi čez 80 stotov po hektarju. Zaradi izredno dobrih pridelkov tudi v Slavoniji in Baranji računajo, da bodo odkupili več kot pla-15.500 vagonov pše-
--NA RADGONSKEM SEJMU----------------------
PONOVNO MADŽARI IN
KOLEKTIVNA RAZSTAVA
MESTA INGOLSTADT
Ob vseh slovenskih proizvajalcih kmetijske mehanizacije in ag-roži vilske industrije bodo tudi na 22. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni sodelovale številne kmetijske in druge OZD, ki so s to gospodarsko panogo povezane iz drugih republik, in seveda že stalni razstavljavci iz sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Italije.
Posebej z obmejnimi razstavljalci — proizvajalci drobne kmetijske mehanizacije iz Italije in prodajalci blaga za široko potrošnjo iz Avstrije — so te vezi izjemno čvrste, saj temeljijo na dolgoletnem sodelovanju.
Medtem ko bo italijanskih letos zaradi vse večjega razmaha drobne kmetijske mehanizacije doma — Primorje Export denimo obljublja sejemsko prodajo s dvajset odstotnim popustom — se bo z avstrijske strani pojavilo precej novih prodajalcev opreme, dogovori pa še tečejo o prikazu opreme za zaščito divjadi pred kmetijsko mehanizacijo. Že nekaj let pa zavzemajo posebno mesto v razstavni hali ABC Pomurke v okviru blagovnega sodelovanja s slovenskimi kmetijskimi združenji madžarski razstavljalci.
Letos bodo sodelovala podjetja iz županij Vaš in Zala. Na temo, kako to sodelovanje še poglobiti, bo organizirano posvetovanje, podpisali pa bodo tudi pogodbe. Drugič zapored se bo predstavilo tudi mesto Ingolstadt iz 7.R Nemčije, kjer je na začasnem delu precej Pomurcev.
Tokrat pripravljajo kolektivno razstavo, predstavitev zahodnonemške-ga mesta pa bo popestril nastop njihove folklorne skupine in Dan Ingolstadta.
vp
OBVESTILO
Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota obvešča zavezance davka iz kmetijstva, da na podlagi odloka o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina občine Murska Sobota na svoji seji 19. 7. 1984, do 31, 8. 1984 lahko vlagajo zahtevke za priznanje olajšave pri davku iz kmetijstva za leto 1984 na podlagi realiziranega obsega pogodbe o tržni proizvodnji v letu 1983. Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, bodo lahko vložili zahtevke pri pristojnih krajevnih uradih, zavezanci iz mesta Murska Sobota in vasi iz okolice pa v sprejemni pisarni na sedežu občine, kjer bodo na razpolago posebni obrazci za sprejem vlog. Potrebne podatke o količini prodanih pridelkov v letu 1983 zavezanci lahko dobijo če jih sami nimajo, pri Temeljni zadružni organizaciji KZ Panonka.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE MURSKA SOBOTA
nice. Kaže pa, da bo letošnji rekorder vojvodinski kombinat Tamiš, ki je dosegel poprečni pridelek 89 stotov pšenice po hektarju, na nekaterih parcelah pa so se pridelki približali 100 stotom.
L. Kovač
Marija Skledar, dipl. ing. agr.
Fizikalne vrednostne lastnosti semena
1	VELIKOST IN TEŽA SEMENA
Povprečna velikost in teža semena je pomemben podatek za ocenjevanje kakovosti semena. Običajno jo prikažemo s tisočgramsko ali absolutno težo.
Debelejše in težje seme daje večje pridelke od drobnejšega iste sorte in partije. Iz drobnega semena zrastejo slabotne rastlinice, ki rastlin krepkejših iz debelejših semen nikoli ne dohitijo. Pridelek posameznih rastlin je torej tem večji, čim debelejše je bilo seme. Le pri rži izvirajo najdebelejša zrna pogosto od prestreljenih klasov, kar je lahko dedno. Zato se; pri rži debelega semena za setev izogibamo.
Seme za setev naj bo enakomerno debelo in težko (kalibrira-no). S takim semenom dosežemo enakomerno gostoto, posevek istočasno vznikne, se skladno razvija in hkrati dozori.
ABSOLUTNA TEŽA ALI TEŽA TISOČIH ZRN
Absolutno težo dobimo tako, da stehtamo 4-krat po 500 semen in dobljeno vsoto delimo z dva. Za žita in vsa debelejša semena se rezultat prikaže v celem številu, in to v gramih. Zaradi različnih razmer, boljše ali slabše letine je teža precej različna celo pri isti sorti.
Tisočzrnska teža je osnova za izračunavanje količine semena za setev, da bo imel posevek določeno gostoto.
PROSTORNINSKA ALI HEK-TOLITRSKA TEŽA SEMENA
Pogosto jo uporabljamo za ugotavljanje količine semena v skladiščih. Prostorninska ali hek-tolitrska teža semena je teža prostorninske enote, to je 1 hi. Ugotavljamo jo s Schoperjevo hektolitrsko tehtnico, na osnovi 1 1, 0,5 1 ali 0,25 1.
Nanjo vpliva velikost, oblika in vlažnost semen. Večja zrna imajo večjo, vlažnejša pa manjšo hektolitrsko težo. Težja so tudi kle-nejša zrna.
Ta vrednost je za presojo semenske vrednosti manjšega pomena. Količina blaga = volumen x hektol. teža
VLAŽNOST SEMENA
Seme ne sme biti prevlažno, sicer se pokvari. Najprimemejeje, če je vlažnost 12—15 % teže semena. Če je seme vlažnejše, močneje diha, se ugreje, napadejo ga
bakterije in glivice, da kmalu dobi vonj’ pd plesnobi ali trohnobi. Vlažno seme se torej ne drži, niti v razsutem stanju, niti v vrečah. Seme se mora čutiti trdo in suho. Če ima 20 % vlage, že nabrekne in ne polzi gladko skozi prste.
Laboratorijsko ugotavljamo odstotek vlage v semenu tako, da vzorec določene teže semena posušimo v termostatu pri višji temperaturi. Iz razlike v teži pred sušenjem in po njem ugotovimo težo vlage in izračunamo odstotek.
BARVA, LESK IN VONJ SEMENA
Po teh lastnostih zanesljivo ugotavljamo vrednost semena. Vsako zdravo, pravilno shranjeno sveže seme ima določeno barvo, lesk in je navadno brez vonja. Vsak odklon je sumljiv.
Seme spremeni barvo, če ni bilo zdravo, če. je bilo prevlažno spravljeno ali nemarno vskladiš-čeno, in če je staro.
Iz enakih razlogov zgubi tudi svoj naravni lesk. Po barvi spoznamo tudi nedozorelo seme. Sumljivo seme ima pogosto nezdrav vonj ter zaudarja po plesnobi, trohnobi ali zatohlosti.
ZDRAVJE SEMENA
Seme, ki ga sejemo, mora biti zdravo, da bo dobro vzniknilo in bo posevek zdrav. S semenom lahko prenašamo številne bolezni, npr. snetljivost, progavost pri žitih, vdrto in mastno pegavost pri fižolu, črno pegavost solate in drugo.
Mnogih bolezni na samem semenu ne opazimo, zlasti velja to za virusne bolezni (krompir). Zato je za ocenjevanje zdravja semena najzaneslivejše, če semenske posevke opazujemo med rastjo (priznavanje semen)
NOTRANJA — DEDNA VREDNOST SEMENA
Seme je nosilec lastnosti rastline, ki iz njega zraste. V njem so dedne zasnove (geni) za vse lastnosti. Če te niso ugodne ali ne ustrezajo določenemu okolju, ne moremo pričakovati od posevka zanesljivih in dobrih pridelkov.
O notranjih, to je dednih kakovostih semena nam največ pove sorta, včasih pa tudi izvor semena.
Sorta. S tem izrazom označujemo potomstvo ene ali več rastlin z izenačenimi fiziološkimi in morfološkimi dednimi lastnos
tmi. V gospodarstvu sta viden odraz teh lastnosti kakovost in količina pridelka.
Lastnosti sorte, ki jo nameravamo sejati, moramo dobro poznati. Sorta mora biti preizkušena in mora ustrezati danim razmeram. Z izbiro prikladne sorte se pridelki lahko občutno povečajo.
Po nastanku so sorte domače in žlahtne. Domače sorte so nastale v določenem kraju pod vplivom okolja z nenačrtno izbiro, npr. kranjska črna detelja, panonska lucerna, razne domače sorte koruze itd. Te sorte so v novejšem času večinoma zamenjale žlahtne sorte. Še vedno so pomembne domače sorte krmskih rastlin, kot izhodiščni material (kultivar) za hibridizacijo in selekcijo novih žlahtnih sort. Odlika domačih ali prirodnih sort je, da so odporne za neugodne naravne razmere in prilagojene krajevnim razmeram.
Žlahtne sorte so plod znanstvenega dela žlahtniteljev. Dandanes vzgajajo nove sorte, vedno manj z izbiro in vedno bolj na osnovi zavestnega križanja in mutacij. Pri vzgoji s križanjem žlahtnitelj kombinira že znane dedne lastnosti dveh ali več sort.
Pri mutacijah pa žlahtnitelj najprej izzove z žarčenjem ali kako drugače spremembe dednih zasnov, nakar z izbiro potomcev izbere rastline s prikladnimi gospodarskimi lastnostmi. Tako so nastale sorte tetraploidne rži.
Izvor ali provenienca je za vrednost semena pomembna zlasti:
a) pri semenu detelj in trav, b) pri semenih rastlin, ki jih razmnožujemo vegatetivno, npr. krompir.
Pri deteljah in travah imamo le malo žlahtnih sort, zato cenimo sorte, ki so nastale z dolgoletno vzgojo na določenem podnebnem območju. Lucemino in deteljno domače seme je prilagojeno našemu podnebju, zato daje boljše pridelke kot neselekcionirano uvoženo seme.
Krompir opeša tem prej, čim toplejše je podnebje. V hladnejših krajih je bolj zdrav, manj ga napadejo virusne bolezni in se zato ne izrodi tako hitro.
Za druge vrste rastlin provenienca ni tako važna, vendar je vsako semensko blago treba razmnoževati na dobri zemlji in v ugodnem podmebju.
VTISI 0 MADŽARSKEM KMETIJSTVU
DRŽAVNO POSESTVO CSE-PREG
Lastna in kooperacijska proizvodnja
Posestvo obsega 4400 ha, od katerih je 3300 ornih. Na ornih površinah pridelujejo pšenico, ječmen, koruzo in druge krmne rastline.
Živalsko proizvodnjo predstavlja 1000 krav molznic s podmladkom, 300 plemenskih svinj s podmladkom in kooperacijsko proizvodnjo brojlerjev na ohišnicah. V proizvodnjo brojlerjev je vključenih 72 kooperantov, ki skrmijo 240.000 brojlerjev v ciklusu (50 dni). Sadjarstvo je ozko usmerjeno v proizvodnjo poznih jabolk na 330 ha na
sadov in poskusno proizvodnjo kostanjev in nekaterih drugih sadnih vrst.
Letni prihodek posestva je 260 milijonov forintov z ostankom 15—17 milijonov forintov. Posestvo zaposluje 520—540 delavcev. V strukturi zaposlenih je 50 % kvalificiranih fizičnih delavcev, v vodilnih in strokovnih službah pa 40 agronomov z višjo in visoko izobrazbo.
Pomemona je industrijska dejavnost, med katero izstopa investicija v višini 200 mio forintov za gradnjo obrata za proizvodnjo sladoleda. Odločitev za to investicijo je preprosta. Akumulacija v tej dejavno
sti je mnogo višja, kot v kmetijstvu. Ostanek dohodka se v kmetijstvu za enoto proizvoda vsako leto znižuje.
Državno posestvo Csepreg je organiziralo ogled dveh kooperantov, ki pitata brojlerje. Posredujem kratko informacijo:
Kooperant A:
Reja 2000—3000 brojlerjev v za naše pojme preprostih objektih s še bolj preprosto opremo. Posestvo zagotovi kooperantu enodnevne piščance in 4 kg krme za 1 kg prirasta. V končni fazi se je možno dogovoriti za 2,40 kg in lastno koruzo za 1 kg prirasta. Vsi ostali stroški bremenijo kooperanta. Ker reja ni zavarovana, nosi ves riziko kooperant. Zanimivo je, da v zadnjih letih ne beležijo nobenega izpada, čeprav je državna umrljivost 8%. Zanimiv je zadnji obračun, kjer je kooperantu izplačano za 2800 spitanih brojlerjev 30.000 forintov. Iz tega ostanka se pokriva seveda delo, objekt, voda, elektrika, riziko itd.
Kooperant B:
Ima nekoliko novejši, toda preprost objekt v dveh etažah. Vsaka etaža zajema okrog 20 kv. m. Kooperant spita v ciklusu 2800 brojlerjev. Zadnji obračun je ob vključevanju lastne koruze prikazal izplačilo 54.000 forintov. Način proizvodnje piščančjega mesa prikazan v teh primerih je iz družbenega in s stališča kooperanta zelo zanimiv. Družbo razbremeni vsake skrbi in rizika, kmetu pa na ohišnici zagotavlja primeren dohodek.
Plantaža jablan
predstavlja 3. sektor državnega -posestva in zajema 328 ha sadovnjakov. Nasadi so približno iste
starosti in so obnovljeni na izkrče-nih sadovnjakih v letih 1957—65. 60 % je sorte jonatan, ki je sicer tudi pri njih zastarela, toda še zmeraj iskana. Ostale sorte predstavljajo starking, zlati delišes, rdeči delišes in zelo malo zlata parmena in beli-čnik.
Povprečni pridelek sadja je 17—25 t/ha v letu. Starih nasadov ne škropijo, ker se pridelek predeluje. Mlajši nasadi, sajeni na 7,5 x4 pa se škropijo 10—16-krat- letno. Konica del se pojavlja ob spravilu, ko vključijo delavce iz ohišnic.
Pretežni del dobrega sadja se
skladišči v hladilnicah, ker spomladi dosežejo boljšo ceno. Slabši del pridelka gre v predelavo. Predelujejo ga s specialnimi stiskalnicami in pripravljajo sokove za izvoz brez konzervansov. V predelavi dosežejo 70 % izkoristek in ceno 3,5—5 forintov za liter soka.
Lastna cena pri proizvodnji kakovostnega sadja je 3,69 forinta/kg. Povprečna prodajna
Traktorji znanih svetovnih znamk v kmetijski proizvodnji.
Roto-ball sistem pri spravilu sena.
cena je 5,50 forinta, spomladi 7—8 forintov. Ostali del tehnologije proizvodnje jabolk zajema močno gnojenje s hlevskim gnojem ob obnovi in tudi občasno gnojenje med rodnostjo. Vsako leto gnojijo z 80—120 kg kalija in 60—80 kg dušika. Fosforja dodajajo zelo malo, 1/3 dušika in kalij dodajo jeseni.
2/3 dušika pa pred cvetenjem. Občasno dodajajo bor. Med herbicidi se uporabljajo translokacijski-proti pirnici (roundup) ali tudi desikant gramoxone. Proti širokolistnim (slak) pa uporabljajo hormonske pripravke. Rez je s pomočjo pnevmatskih Škarij. Gostih nasadov ne poznajo in jih tudi zaenkrat ne mislijo uvajati, ker se potrebe po sadju ne povečujejo. Med preizkušenimi in perspektivnimi sortami se pojavljajo idared, mutsu in gloster na podlagi M-4 in M-9. Med zaposlenimi delavci je 6 agronomov (3 visoka, 3 višja izobrazba), 2 tehnika, 16 KV delavcev in 30 priučenih delavcev.
Razumljivo je, da smo na prikazanem območju videli mnogo zanimivega in poučnega. Prikazane izkušnje bo lahko marsikateri strokovnjak ali član društva vključeval v svoje delo, kar naj bi dalo večji pridelek hrane na vseh področjih kmetijske dejavnosti.
KONEC
VESTNIK, 2. AVGUST 1984 
STRAN 7
VRNITEV NA ZEMLJO
naši kraji in ljudje
Razvoj agroživilstva do leta2000
TUDI PODOBA TEH KRAJEV
Družbena zavest se pri nas očitno agrarizira. Politiki ne obiskujejo več samo centrov delavskega razreda s šivalnimi stroji in varilnimi aparati, ampak vse pogosteje manejo v svojih rokah žitno klasje in božajo po stegnih mlade pitance in krave rekorderke. Kmetijstvo so v središče ekonomskega, sociološkega in političnega življenja postavile gospodarske težave. Začeli smo se zavedati, da je imelo kmetijstvo včasih močno ekonomsko podlago, še posebej v šestdesetih letih pred ukinitvijo zadrug, in da je v tem obdobju pokrivalo 20 odstotkov zunanje trgovinske bilance.
V Pomurju je bilo kmetijstvo v tistem času najpomembnejši gospodarski dejavnik, še posebej zadružništvo. Formiranje velikih gospodarskih sistemov pa je zavrlo razvoj kmetijstva, še posebej, ko se je družbeni sektor nehal naglo razvijati v šestdesetih letih in z rekordnega vrha padel na povprečje zahodnoevropskih kmetijstev z dražjo proizvodnjo. S spodbujanjem industrijskega razvoja je prišlo do težavnega gospodarskega problema, in sicer do industrijske prenaseljenosti kot prenesene agrarne prenaseljenosti, z neuravnoteženo gospodarsko strukturo, ki jo spremlja nerealno razvit sistem splošne in skupne porabe. Prav tako je imela in ima vpliv na razvoj kmetijstva politika cen kmetijsko prehrambenih proizvodov. Še posebej, ker so pri oblikovanju kriterijev upoštevane poleg stroškovnih principiv, razvojne politike in svetovnih cen (ki so bolj slabo upoštevane, zaradi naslednjega momenta) socialne razmere, saj se je pri tem zmeraj upošteval velik vpliv cen kmetijskih proizvodov na standard urbanih okolij. Razen tega pa je treba iskati vzrok za zastoj kmetijske proizvodnje v nalomljenih povezavah reprodukcijska osnova — predelovalna industrija in njenem podrejenem položaju.
Ob vsem tem smo se začeli zavedati, kot smo že prej omenili, pomena kmetijstva za razvoj regije in republike. Žal ni moč doseči bistrejšega razvoja te panoge z velikimi propagandnimi akcijami, kot je npr. „bitka za kruh” in raznimi ,,privilegiji”, kot so premije in regresi, kajti to bodo verjetno leta 2000 spet mrtve črke na papirju. Podobno je z vsem zapisanim glede razvoja kmetijstva od konca šestdesetih let naprej. Kljub navidezni rasti kmetijske proizvodnje v zadnjem obdobju ne moremo govoriti o izboljšanju stanja v tej panogi, ker je še zmeraj obremenjena z neskladjem cen, s poudarjanjem, da krepitev podružbljanja proizvodnje gre le skupaj z družbenim sektorjem in ideološkim nezaupanjem do poslovnega in nekoliko bogatejšega kmeta.
Da pa bi kmetijstvo imelo dejansko vlogo, kot je zahte-. varno, in da izkoristi vse možnosti, mu je potrebna dati privilegij, ki je potreben za njegovo obnovo, to je reafirmacijo ekonomskih zakonitosti in tržišča v njem in okrog njega.
EKONOMSKI OBETI POMURSKEGA KMETIJSTVA
Kakšni so ekonomski obeti glede na vse prej omenjene in kako je zastavljen koncept razvoja agroživilskega kompleksa v slovenskem prostoru in kakšna je vloga Pomurja v njem kot nosilca kmetijske proizvodnje, sta nam poskušala razgrniti Gusti Grof, predsednik KPO SOZD POMURKA, in Franc Vratarič, direktor KZ Panonka. Grof: ,,V slovenskem prostoru se zavzemamo in načrtujemo optimalno izkoriščanje vseh naših možnosti, tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Nadaljevali bomo z malioracijskimi posegi, načrtujemo pa tudi namakanje teh površin. Na ta način bomo povečali pridelek vsaj za 50 odstotkov. Urediti je potrebno sistem finansiranja, namakanja, tako kot je to urejeno pri- melioracijah. Nadaljnji razvoj pa je odvisen tudi od razvoja in organiziranosti živilsko-predelovalne in prehrambene industrije. V zadnjem času smo dajali večji poudarek razvoju primarne proizvodnje kot pa razvoju pre
hrambene industrije. Res je, da kar pridelamo, tudi predelamo, toda ne najdemo dovolj novih proizvodov. V zasebnem sektorju bo potrebno organizirati močne ekonomske enote, saj pri sedanji posestni strukturi in tem številu prebivalstva ni moč doseči velikega napredka. Krepiti pa je potrebno tudi družbeni sektor.”
Res, vse kar pridelamo, tudi predelamo, toda očitno je, da imamo premalo znanja, za zahtevane količine izdelke. Ne zavedamo se, da je znanje najcenejša naložba v napredek in razvoj sleherne proizvodnje, kar velja tudi za agroživilstvo.
Agroživilstvo kot panoga, in kot nosilec razvoja regije bi moralo zmanjšati razkorak med Pomurjem kot manj razvitim območjem in razvito Slovenijo, vendar to ne bo moč doseči s politiko, ki ima Pomurje kot surovinsko bazo za fivilsko industrijo zunaj regije z razvito visoko končno proizvodnjo. Razvoj je možen ob vsaki končni proizvodnji in se verjetno več ne moremo zadovoljevati s predelavo v polproizvode. Dokler ne bo tako, bodo ekstraprofiti odtekali iz regije, mi pa se bomo morali še naprej zadovoljevati z raznimi premijami in subvencijami.
Grof: ,,V prihodnje v Jugoslaviji več ne bi smelo veljati, če se ukvarjaš s kmetijstvom, da si potem že v osnovi manj razvit. (Čeprav to ne velja za Vojvodino op. p.) Zaradi intenzivnega dela pri razvoju primarne proizvodnje, pomanjkanja sredstev in kadrov imamo v predelovalni industriji takšno stanje, kot je. Predvsem bo potrebna nadaljnja finalizacija in izkoriščanje vseh stranskih produktov, za druge panoge. Zavedati se moramo, da je Pomurje glede surovin in ostalega ena najbogatejših slovenskih regij in naša dolžnost je, da te stvari do kraja ovrednotimo in čim bolje izkoristimo. Zaradi neusklajenosti pri gradnji nekaterih objektov imamo tudi mi nekaj grehov. Tu mislim na gradnjo objektov v živinorejo — tako v družbenem kot zasebnem sektorju — za kar nimamo dovolj lastne krme osnove, in to predvsem za prašičerejo in piščančerejo. Poleg tega pa nismo prilagajali tehnologije v živinoreji našim možnostim.
V prihodnje bo potrebo odpraviti tudi primanjkljaje, do katerega je prišlo, ko smo ob že zgrajenih zmogljivostih začeli uvajati nove kulture, recimo sladkorno peso, pšenico (kar v Sloveniji ni bila težnja, saj je včasih imela žitnica v Kopru in na Reki)'. To pa nam jemlje zemljo, ki je bila namenjena za - pridelavo krme. Mi pa bomo morali zagotoviti krmo za te zmogljivosti, ki jih imamo.”
Novi predelovalni objekti imajo v svojem začetku nadpovprečno organsko sestavo sredstev in produktivnosti dela, kar bi po zakonih manj a ve moralo privesti do prelivvanja akumulacije iz industrije. To je za slednjo oblika odpravljanja izgub in se do kmetijstva obnaša kakor kaže, zunaj svoje produktivnosti dela, kar pogojuje sistem primarne in sekundarne delitve, ki ne dovoljuje rebalansa v korist predelovalca. To v industriji izziva potrebo po kompenzacijah, kjer je vir zapolnjevanja le-teh v zunaj ekonomskem razvrednotenju dohodka kmeta, ki predstavlja industrijsko surovinsko osnovo in akumulativno področje. Ali ne pomeni integracija sladkorne tovarne v SOZ prenos vseh tako imenovanih ,.političnih grehov”, ki se kažejo v velikih izgubah, pri zgrešeni investiciji na ravni Slovenije na Pomurje, ki naj bi pod pretvezo surovinske osnove plačalo izgube te tovarne, kot že plačuje marsikatere druge izgube?
Grof: ,,Težko je primerjati našo ekonomijo s svetovno. Mislim, da so naše tovarne vračale svojo akumulacijo ,v primarno proizvodnjo. Kar se tiče sladkorne tovarne, smo na začetku nasprotovali njeni gradnji in smo bili pod določenimi pritiski, da smo se sporazumeli in celo sovlagali; danes je drugače, ugotavljamo, da se tovarna in sladkorna pesa vedno bolj vraščata v naš
prostor in ni majhna stvar, da smo v štirih letih prišli od 0 na 5400 ha zasejanih površin v zasebnem sektorju. Ce moramo proizvajati 55 odstotkov pese za to tovarno je prav, da tudi vplivamo na njeno politiko.
In razvojne možnosti do leta 2000?
Grof: ,,V celoti moramo zagotoviti lastno krmno osnovo za razvoj živinoreje, saj bi po razvojnih planih morali imeti do leta 2000 47000 govejih pleme-nic, ki naj bi dale 167 milijonov litrov mleka (zdaj 50 milijonov). Prašičereje verjetno ne bi smeli povečevati. Izkoristiti je treba površine na hribovitih delih Pomurja, kjer naj bi se razvilo sadjarstvo. Na tej osnovi pa je potrebno razviti visoko Analizirano predelovalno industrijo.”
VLOGA ZASEBNEGA SEKTORJA V RAZVOJU KMETIJSTVA
V okviru agroživilskega kompleksa je poglavje zase zadružništvo. Kakšen je odnos med družbenim in zasebnim sektorjem v okviru zdajšnjih spoznanj za razvoj primarne proizvodnje?
Vratarič: ,,Ta odnos je razčiščen. Dosedanji rezultati kažejo, da se ena proizvodnja brez druge ne more razvijati. Pogovorjati se moramo o delitvi dela in ne toliko o lastništvu zemlje. Zavzemati se je treba, da racionalno izkoriščamo tudi zmogljivosti in sredstva za delo.”
Kako pa je z razvojem mešanih kmetij in njihovim prilagajanjem za tržno proizvodnjo?
Vratarič: ,,Mešana kmetija je svetovni fenomen, ki ima svoje pozitivne strani. Ne bi nas smelo biti strah, če dohodek na teh kmetijah izhaja iz dela, potem je tudi mešana kmetija, tista, ki je tržno usmerjena, za našo družbo - zanimiva. -Strinjam se tudi s tem, da bo za take kmetije potrebno najti ustrezne programe. Opozoriti velja na starostno strukturo in agrarno prenaseljenost, zato bo potrebno iskati zaposlitve zunaj kmetijstva in dati kmetijam dopolnilne proizvodne programe — v mislih imam drobno gospodarstvo in domačo obrt. Usposabljati pa bi morali predvsem vitalne kmetije, ki bi bile tudi ekonomsko močne in bi prenesle nihanja, ki so sedaj v modi.”
Toda razvoja si ni moč predstavljati brez ustreznega znanja, ki pa ga do sedaj nismo upoštevali, zato je nujno začeti z zbiranjem ustreznega znanja in organizacijo le-tega (mišljeni so pospeševalci, katerih ,,papirnato” znanje ni izkoriščeno, ali je celo zastarelo). Zato ni moč iskati opravičila v tem, da do sedaj to ni bila zanimiva panoga za zaposlovanje kadra.
Postavlja se tudi zahteva za intenzivno deagrarizacijo, pri tem pa se zanemarjajo cene reprodukcijskega materiala in energije, ki imajo vse večji vpliv na proizvodnjo hrane. Zato bi bilo potrebno zadrževati agrarno prenaseljenost.
Eden izmed dokazov je razvoj ameriškega kmetijstva, ki je od 1830—1930 podvojilo svojo proizvodnjo zaradi vlaganj v mehanizacijo. Od leta 1930—1965 pa je ameriško kmetijstvo podvojilo proizvodnjo hrane na račun štirikratnega povečanja porabe energije. Ce bi vse dežele imele ameriško tehnologijo, bi se za sedanjo proizvodnjo hrane porabilo več kot 80 odstotkov nafte. Tako bo potrebno razvijati nove tehnologije, ki temeljijo na majhnih farmah in kultivirajo organsko kmetijstvo, ki pa ga mi zapostavljamo.
Razvoja si torej ni moč predstavljati brez razvite agrarne ekonomike, ki pa je naša regija žal ne premore; kar pa je je, so le bolj ali manj neuspešni poskusi. In za konec:
Da bi vedeii, kje bomo leta 2000, bi vsekakor morali vedeti, kaj nas je v zadnjih 16 letih pripeljalo do sedanje krize.
Janez Votek Branko Žunec
Če se peljete iz Murske Sobote proti Prosenjakovcem, vas po 14 kilometrih pot pripelje do Foko-vec, kmalu zatem pa ste že v Selu. Hiše v obeh vaseh so razmetane po gričih in dolinah, kar otežuje življenje krajanov. Probleme in naloge, ki se pojavljajo pa rešujejo s skupnimi močmi v okviru krajevne skupnosti Selo-Fokovci.
ŠE VEDNO MNOGO OSTARELIH
KS Selo-Fokovci je ena najmanjših krajevnih skupnosti v soboški občini, saj ima le nekaj nad 700 prebivalcev. Ilovnata in trda gorička zemlja ni dajala dovolj kruha, zato so ljudje v preteklosti odhajali s trebuhom za kruhom. Kljub temu, da danes vse več mladih ostaja doma, saj so si našli delo v Murski Soboti in Prosenjakovcih, pa je še vedno veliko ostarelih in osamljenih ljudi, ki so potrebni pomoči. Tako je skoraj polovica krajanov starejših od 60 let.
Podoba obeh vasi se iz leta v leto spreminja, saj poskušajo krajani izboljšati svoje življenjske in delovne razmere. Tako so glavne ceste že nekaj let asfaltirane, prenovljena je tudi trgovina s pošto, pa tudi več kot 110 let stara šola je nekoliko polepšana in še vedno služi svojemu namenu. Zaradi družbenih kmetijskih površin in ugodnih razmer za sadjarstvo so nastali nasadi jabolk, hrušk, višenj in ribeza, ki jih bodo v prihodnje še širili.
PESTRA DRUŽBENOPOLITI-
ČNA AKTIVNOST
Predsednik KK SZDL Karel Kučan je povedal, da zastavljeni
Karel Kužan — Družbenopolitična aktivnost v krajevni skupnosti je zelo pestra
KANČEVCI_______________
Brizgalna in vozilo
Gasilci v Kančevcih se postopoma, vendar skrbno opremljajo. Predlani so z združenimi sredstvi kupili motorno brizgalno, ki seje dobro obnesla pri gašenju požara v domači vasi in na Ku-keču. pred kratkim pa so kupili še rabljeno vozilo in poskrbeli za drugo opremo. Za vse so zbrali veliko denarja v domačem kraju in okoliških vaseh. Slovesen prevzem nove opreme so zaradi obilice opravil nekoliko odložili.
-js-
Nekaj jeseni — kdaj pa ostalo?
Če bi imeli gramoznico kje v bližini, bi v Pečarovcih obnovili in utrdili nekaj cest že v prvi polovici leta, vendar so zaradi dragih prevozov in nujnih kmečkih opravil te delovne naloge odložili do jeseni. Največ dela jih čaka pri utrditvi več kot štiri kilometre dolgih pomembnejših cest, precej gramoza pa bi rabili tudi za ostale.
Neučakani in zdaj že skoraj preveč potrpežljivi pa so v Pečarovcih okrog regulacije potoka, ki v nižjem predelu ob nalivih povzroča prebivalcem nemalo preglavic. Nekaj bi naredili prostovoljno, pri strojnih uslugah pa čakajo na pomoč vodnega gospodarstva. Čakajo že sedem let. Kako dolgo še?
-js-
SE SPREMINJA
Najnovejša pridobitev — prenovljeni vaško-gasilski dom v Fokovcih
program uspešno uresničujejo. Pestro je predvsem delo društev in družbenih organizacij. Med najbolj aktivnimi so krajevna organizacija ZRVS, krajevna orga-nizacja Rdečega križa, potem gasilski društvi v obeh vaseh in nogometni klub ,,11 plavih” iz Sela. Seveda pa se pojavljajo tudi določeni problemi. Delo in aktivnost obeh mladinskih organizacij sta preveč pasivni. Tudi delo delegacij ni najboljše, še največ se trudijo delegati za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
NA REFERENDUMU PONOVNO ZA
O nalogah in delu, ki jih čakajo v krajevni skupnosti v naslednjih letih, sta govorila predsednik skupščine KS Alojz Rajner in podpredsednik sveta KS Evgen Jakiša. Povedala sta, da so se krajani letos na referendumu ponovno
Evgen Jakiša. Krajani na referendumu ponovno za samoprispevek
Vodovod od Centibe do Benice
Te dni še je začela gradnja primarnega vodovodnega omrežja od Čentibe do Benice, ki bo povezovala vse obmejne krajevne skupnosti in naselja. Vodovod bo dolg okoli 10 km, investitor pa je komunalna skupnost Lendava skupaj z REK Velenje, skupščino občine Lendava in ABC Pomurko. Celotna naložba bo veljala 42 milijonov dinarjev. Zemeljska dela bodo opravili pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, načrtujejo pa, da bo vodovod položen v teh mesecih. Vse vasi ob meji bodo tako dobile možnost povezave z osrednjim vodovodom. Ponekod se na gradnjo sekundarnega omrežja že pripravljajo, drugje pa bodo sredstva začeli zbirati šele na podlagi krajevnih samoprispevkov. Vodovod bo gotovo velika pridobitev za te obmejne kraje.	Jani D.
gorenjewD^mj
Delovna organizacija GORENJE VARSTROJ Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije ponovno razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO PODROČJE
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo ustrezno visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali na gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti;
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
— da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter pismena dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka.
Alojz Rajner — Naloge, ki smo jih zastavili moramo uresničiti
odločili za plačevanje krajevnega samoprispevka. Tako plačujejo delavci 1,5 odstotka od osebnih dohodkov in kmetje 4 odstotke od katastrskega dohodka. Denar, ki ga bodo tako zbrali, bo namenjen komunalnemu urejanju naselij. Že do sedaj so s samoprispevkom marsikaj uredili, tako so razširili in uredili stranske poti in modernizirali električno omrežje. V lanskem letu so dokončali tudi dograditev gasilskega doma v Fokovcih, sedaj pa čaka na obnovo dom v Selu. Krajevna skupnost pa skrbi tudi za urejanje okolice romanske rotunde v Selu.
Silva E0ry
STRAN 8
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
sport
Titan drugi, Čeh četrti
V Varaždinu je bila cestna mladinska kolesarska dirka, kije B I štela za prvenstvo Hrvatske. Na dirki je sodelovalo 85 kolesarjev I iz 14 klubov Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bili tudi mladi I kolesarji Pomurja in dosegli nekaj odličnih rezultatov. To še ® posebej velja za Dalivoja Titana, kije med starejšimi mladinci B zasedel drugo mesto, in Slavka Čeha, kije kljub temu, da gaje en B ■ kilometerpredciljemzgrabilkrčvlevinogiinjeskoziciljpripeljal ■ B z eno nogo, zasedel četrto mesto. Prav zaradi tega je bil deležen B burnega aplavza gledalcev. Ta uspeh je toliko večji, kerje obema
I kolesarjema uspelo 20 km pred ciljem pobegniti glavnini in se ■ priključiti še dvema ubežnikoma, ki so nato v složni vožnji do cilja I povečevali prednost, šprint pa je odločil o vrstnem redu. Pri g mlajših mladincih seje tokrat izkazal Jože Škraban, kije zasedel rosmo mesto. Botjak. Lampe in Kopun pa so na cilj privozili v ■ glavnini.	B
DOSEGLI MANJ KOT SO PRIČAKOVALI
STRELSTVO
Noršinci na republiško tekmovanje
Občinska strelska zveza Gornja Radgona je pripravila na strelišču v Radencih pomursko tekmovanje v strelj anju z MK puško za Klanjškov memorial. Sodelovale so štiri ekipe iz vseh štirih pomurskih občin. Največ uspeha so imeli tekmovalci SD Noršinci iz soboške občine, ki so osvojili prvo mesto s 1741 krogi pred Ljutomerom 1697, SD Štefan Kovač iz Turnišča 1420 in SD Jovo Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici 1241
V minuli tekmovalni sezoni je soboška Mura zastopala Pomurje v enotni slovenski. Nafta iz Lendave pa v vzhodni conski nogometni ligi. Nogometaši Mure'so se 25 točkami zasedli sedmo mesto. To je 'manj kot so pričakovali na začetku sezone, ko so načrtovali, da bi igrali eno od vidnih vlog v slovenski ligi. Toda že na začetku sezone je prišlo do poškodb dveh ključnih igralcev Fridrajha in Cenerja, tako da je bilo potrebno spremeniti koncept igre. Pa tudi sicer je med tekmovanjem prihajalo zaradi poškodb in izključitev do stalnih sprememb v moštvu. Tako je Mura po jesenskem delu tekmovanja pristala na petem mestu. Spomladi je prišlo do bistvenih sprememb. Trenerja Cirkvenčičaje zamenjal Posavec, odšlo pa je tudi pet standardnih igralcev prvega moštva: Kosi I, Kosi tl, Ferencek, Sreš in Jančar. Zato je bilo potrebno v moštvo uvrščati mlade igralce, kot so Čontala, Kalamar, Kreslin, Cifer in še nekatere, ki so
NOGOMETNI KOMENTAR
krogov. Med posamezniki je bil najboljši Stanko Rojko (Videm) s 467. krogi pred Karlom Turnerjem (Noršinci) 462 in Valentino Rojko (Noršinci) 451 krogov. Ekipa SD Noršinci seje kot zmagovalec uvrstila | na republiško tekmovanje.
sicer pokazali solidno nogometno
znanje, vendar jim je primanjkovalo izkušenj. Na slabšo uvrstitev kot so pričakovali pa so vplivali tudi neurejeni odnosi v klubu. Tako so pri Muri kljub vsemu zadovoljni z doseženim sedmim mestom v slovenski ligi. Po končani sezoni je kljub izdal izpisnice nekaterim starejšim igralcem: Vlaškaliču, Šavlu, Ivaniču in Vršiču, ki nameravajo nadaljevati kariero v drugih klubih. V svoje vrste pa so pritegnili več mladih in perspektivnih igralcev, tako da bo imel trener Posavec na voljo večji izbor. Novi igralci pri Muri so: Flisar in Seršen (Tišina), Štefanec (Radgona), Sočič (Puconci), Simič (Ilirija), Marko Kosi in Sreš (Veržej). Škodnik in Škalič sta se vrnila iz JLA, Štainer pa je prišel iz mladinskega moštva. V novi tekmovalni sezoni pri Muri nimajo velikih želja, radi bi le, da si
zagotovijo obstanek v ligi.
Lendavska Nafta je v tekmovanju conske nogometne lige osvojila šesto mesto s 24 točkami, kar je po mnenju strokovnega vodstva neuspeh. Tako kot pri Muri so tudi pri Nafti imeli v med tekmovanjem nekatere težave z igralci, po končanem jesenskem delu pa je trenerja Horvata zamenjal Stanko Maušec. Ker so bile vodeče Brežice nedosegljive, so v spomladanskem delu želeli ustvariti ekipo, ki naj bi se za najvišje mesto borila v novi sezoni. Toda zaradi številnih poškodb, zlasti vratarja Tereka, Pala, Šiiča in Ribariča, jim ni v celoti uspelo doseči zaželjenega cilja. Obramba je bila slabši del moštva in zaradi vratarja so po nepotrebnem izgubili nekaj tekem. Za novo sezono načrtujejo, da se bodo borili za prvo mesto in se ponovno uvrstili v slovensko ligo. Za dosego tega cilja potrebujejo tri ali štiri kakovostne igralce. Zato so se okrepili z igralci Mure: Jušem Kosijem, Cenerjem in Ivaničem. Ponovno je začel vaditi
tudi Banotai, računajo pa tudi na nekatere mladince. Tako Mura kot Nafta sta že začeli s pripravami za novo sezono, imata pa tudi dogovorjene prijateljske tekme.
V pomurski nogometni ligi, kjer je bilo tekmovanje izredno zanimivo, so naslov prvaka že sedmič osvojili nogometaši Beltinke iz Beltinec in to s prepričljivo prednostjo petih točk pred drugouvrščenim Turniščem. S tem so si pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v vzhodno consko ligo. Kljub dobremu štar-tu, saj so v Mariboru premagali Pobrežje z 1:0 in tudi na povratnem srečanju v Beltincih šo vodili z 1:0, so naposled izgubili z 1:2 in tako bodo morai v novi sezoni še naprej tekmovati v pomurski ligi. Iz pomurske lige sta izpadli moštvi Petišovec in Mostja. Nova člana pomurske lige pa sta postali moštvi Odranec, prvak prve občinske lige Lendava, in Apače — prvak prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota.
Feri Maučec
--- ODRANCI
Brigadirji dobri strelci
V okviru obrambnega dneva na MDA Goričko 84 je SD Tromejnik iz Gornjih Petrovec pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško za brigadirje druge izmene. Sodelovalo je 21 ekip s 105 strelci. Rezultati — ekipno: 1. Črnomelj VI. 86 krogov, 2. Tržič V.. 78 krogov, 3. Črnomelj IV. . 76 krogov. Posamično — mladinci: 1. Miletanovič 30 krogov, 2. Božič 30, 3. Kokol 28 krogov; mladinke: 1. Veber 26 krogov, 2. Zupančič 23 in 3. Slabe 17 krogov. Pionirji: 1. Vidmar 34 krogov, 2. Petek 21 in 3. Kolar 19
krogov.
F. Matko
ATLETIKA
Zlato tudi za Šiftarja
V okviru Zorkovega memoriala so bile v Mariboru mladinske balkanske atletske igre. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Vito Šiftar in dosegel lep uspeh. Skupaj s Šiškom, Pavlovičem in Rudežem so v štafetnem teku 4 x 100 m osvojili prvo mesto s časom 41,49 in prejeli zlate kolajne. Šiftar pa je nastopil tudi v teku na 100 m in s časom 11,0 zasedel četrto mesto. Torej lep uspeh za tega pomurskega atleta.
Občinski prvak in novi klubski prostori
PRIJATELJSKI NOGOMET
LJUTOMER:OLIMPIJA OS
Ljubljančani so ob dobri igri domačinov zmagali z nizkim rezultatom. Gole pa sta dosegla: Besek 2 in Ubavič. Sodil je Horvat iz Murske Sobote.
BELTINKA:OLIMPIJA OS
Domačini niso bili dorasel nasprotnik gostom. Gole za Olimpijo so dosegli: Ubavič 3, Besek 2 ter Pate, Pišek in Lalovič.
BAKOVCI:NAFTAO:1
Lendavčani so zmagali z golom Ribariča. Tekmo je sodil Kolar iz Murske Sobote.
ŠAH
USPEŠEN START CIGANA
V Leonovu se je začelo državno mladinsko prvenstvo v šahu, na katerem sodelujeta tudi Brigita Čavužič in Štefan Cigan, člana ŠD Radenska iz Murske Sobote. Uspešno je zlasti štartal Štefan Cigan, kije v prvih treh kolih osvojil dve točki. V prvem kolu je Cigan remiziral s Čurikom, v drugem je premagal Gičeva, v tretjem pa remiziral z Aleksičem. Po treh kolih je Cigan na četrtem mestu. Cavužičeva je slabo startala, v prvem kolu je izgubila z Zelenovo, v tretjem pa s Peičevo, medtem ko je bila v drugem kolu prosta.
S**
29
Ustanovili terensko organizacijo
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v tekmovalni sezoni 1972/73 izredno uspešno štartali v drugi z vezni ligi — zahod, saj so po jesenskem delu pristali na solidnem petem mestu z 21 točkami med osemnajstimi moštvi. Bili so torej presenečenje jesenskega dela tekmovanja. Za moštvo so tekmovali: Cirkvenčič, Posavec, Škrbič, Husar, Kopač, Glažar, Kološa, Gavrilovič, Kranjc, Bin-kovsi, Košak, Purgaj in Pintarič. Poleg standardnega moštva pa so nastopali še nekateri igralci. Moštvo je treniral Stevo Pozder. V tekmovanju slovenske nogometne lige je lendavska Nafta, ki jo je po dveh sezonah zopet treniral Laci Terek, po jesenskem delu tekmovanja zasedla sedmo
Nogometni klub Odranci, ki obstaja dvanajst let, je že v preteklem obdobju dosegel nekaj vidnih uspehov. Leta 1974 so bili nogometaši Odranec prvaki občinske lige Lendava, hkrati pa so dvakrat postali občinski pokalni prvak. Svoj največji uspeh pa so prav gotovo dosegli letos, ko so postali . prvak prve občinske nogometne lige Lendava in se uvrstili v enotno pomursko ligo. Uspeh je toliko pomembnejši, ker so nogometaši Odranec v tej kon- • kurenci tekmovali le eno leto. Letošnji uspeh pa ni bil slučajen, pripovedujeta predsednik in sekretar kluba Ciril Zver in Martin Jerebic. V klubu so se namreč lotili načrtnega dela z mladimi in domačimi igralci. Pod strokovnim vodstvom trenerjev Dominka in Maroše so vzgojili nekaj dobrih nogometašev, ki so celo nastopali za peto selekcijo Nafte iz Lendave
co, sanitarije in skladišče. Z novim objektom so izredno zadovoljni, zlasti še, ker so gradili prostovoljno. Pri gradnji so o opravili okrog 2.000 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali so jim tudi obrtniki z delom in prispevki, nekaj gradbenega materiala pa jim je odstopila osnovna šola Odranci. Predvidevajo, da jim bosta pri njihovih prizadevanjih, zlasti pri opremljanju prostorov, pomagali tudi krajevna skupnost Odranci in Telesnokulturna skupnost občine Lendava. Novi klubski prostori so vredni milijon dinarjev.
Na slavnostni otvoritvi novih klubskih prostorov je o razvoju, uspehih in gradnji novih prostorov govoril predsednik kluba Ciril Zver, novi športni objekt pa je predal namenu najstarejši član kluba, Kalman Casar.
nogometnem turnirju je sodelovalo osem moštev. Največ
A A LET NOGOMETA ° w V POMURJU
mesto z 10 točkami. V vzhodni conski nogometni ligi pa so Pomurje zopet zastopala tri moštva: Beltinci, Rakičan in Bakovci. Namesto Dokležovja so kot novinec nastopali Bakovci kot pomurski prvak. Po končani sezoni so nogometaši Mure v drugi zvezni ligi zasedli šesto mesto s 35 točkami, kar je bil največji uspeh v drugi ligi. Š tem mestom pa si je Mura tudi zagotovila sodelovanje v na novo ustanovljeni zahodni skupini druge zvezne lige.. K slovenski nogometni ligi je lenad-vska Nafta z 22 točkami zasedla sedmo mesto. V vzhodni conski nogometni ligi pa so se po končani sezoni pomurska moštva takole uvrstila: Beltinci na četrto mesto s 26 točkami, Bakovci na sedmo mesto z 20 točkami in Rakičan na deseto mesto s 14 točkami. V pomurski nogometni ligi je tekmovanje potekalo v dveh skupinah. V vzhodni skupini je postalo prvak moštvo Mladost iz Centibe z 28 točkami pred Dobrovnikom 27. Panonijo 25, Turniščem 24,
Olimpijo in Bogojino po 17, Vrelcem 16, Graničarjem 10 ter Petišovci in Pincami po 8 točk. Nafta B je tekmovala izven konkurence. V zahodni skupini pomurske nogometne lige je zmagalo moštvo Tehnostroja iz Ljutomera s 27 točkami pred Puščo 22, Tišino in Apačami po 21, Dokležovjem 20, Veržejem 18, Čardo 17, Puconci in Gradom po 15 ter Borejci 4 točke. Bakovci B in Rakičan B sta tekmovala izven konkurence. V borbi za naslov pomurskega prvaka je Tehno-stroj iz Ljutomera premagal Mladost v Centibi s 5:1, v Ljutomeru pa s 3:1 in tako postal novi pomurski prvak. V sezoni 1972/73 je soboška Mura dala tudi dva državna reprezentanta. To sta bila Branko Šebjan, ki je bil uvrščen v pionirsko državno reprezentanco in Željko Kranjc, ki je igral v državni amaterski reprezentanci Jugoslavije proti Angliji na Reki. Ža nadaljni razvoj nogometa v Pomurju pa je bila pomembna tudi ustanovitev
Nogometno moštvo Odranec (skupaj s funkcionarji kluba), ki je osvojilo naslov prvaka v prvi občinski ligi Lendava in se uvrstilo v pomursko ligo. Foto: F. Maučec


* -
NoviJdubski prostori NK Odranci.
Foto: F. Maučec
ŽELJKO KRANJC - dolgoletni nogometaš Mure in član državne amaterske reprezentance, ki je igrala z Anglijo na Reki.
trenerske nogometne organizacije, ki je začela delovati v okviru Nogometne podzveze Murska Sobota. Za prvega predsednika je bil izbran Ciril Klanjšček, za tajnika pa Feri Kološa,
(nadaljevanje)
72 W OBRANO®«
N^gometn^^^
NOGOMETNO MOŠTVO BAKOVEC — član vzhodne conske lige. Stojijo od leve: Šajnovič, Vogrinčič, Maučec, B. Novak, Slana, Glažar, A. Novak, Štiblar, E. Buzei. Čepijo: Vohar, B. Buzeti, Vigali, Baler, Osterc, Denko in Ozvatič.
v slovenski ligi. Zavedajo se, da jih v pomurski ligi čaka zahtevnejša naloga zato nimajo prevelikih ambicij. Njihova želja je, da bi se obdržali v ligi.
Poleg tekmovalnih uspehov pa so si v Odrancih zgradili lepe nove klubske prostore, ki so velika pridobitev za nadaljnji razvoj nogometa v tem kraju, kjer je veliko zanimanje za to športno panogo. V novih prostorih, ki jih bo potrebno še opremiti, imajo dve slačilnici, sodniško-sobo, kopalni-
uspeha imeli nogometaši Crenšovec, ki so osvojili prvo mesto pred domačini. Rezultati: Odranci : Melinci 1:0, Lipa : Turnišče 3:1, Črenšovci : Beltinka 1:0, Hotiza : Renkovci 5:0, Odranci : Lipa 3:0, Črenšovci : Hotiza 2:1, Hotiza : Lipa 1:1 (po streljanju enajstmetrovk je zmagala Hotiza) in Črenšovci : Odranci 2:2 po kazenskih strelih so zmagali Črenšovci). Vrstni red: 1. Črenšovci, 2. Odranci, 3. Hotiza in 4. Lipa.	Feri Maučec
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
PRED 50. LETI STA V PREKMURJE PRISTALA STRATOSFERNA LETALCA
VELIKI DAN ZA ZENAVLJE
,,V soboto, 18. avgusta 1934 zjutraj ob 7. uri sta zletela v Belgiji profesor Maks Cosyns in njegov asistent van der Elst v stratosfero. Namen njunega poleta je bilo opazovanje kozmičnih žarkov, ozona in meteoroloških pojavov v višinah do 16.000 metrov. Veter ju je zanesel čez Avstrijo k nam. Ko se je zmračilo, sta se spustila k zemlji ter čez Nera-dnovce nizko pri tleh priplula do Ženavlja, kjer sta ob osmih zvečer mirno pristala. Tamkajšnji prebivalci so takoj spoznali, da je to balon, saj so pred 40 leti opazovali nekaj sličnega v njihovem kraju. Takoj se je nabralo vse polno ljudi, ki so pomagali pri ustavljanju balona in pribijanju klinov v zemljo. Balon so pritrdili na zemljišče posestnikov Duha in Gomboca.
Profesorja sta izpustila plin iz balona, nakar so raztegnili impregnirano svilo po detelji. Škodo, ki sta jo napravila posestnikoma, sta tudi takoj plačala. Prespala sta noč pri šolskem upravitelju Škergetu in uživala gostoljubje njegove hiše. Bila pa sta strašno izmučena. V nedeljo je bil v Ženav-Ijah pravi naval. Poleg različnih poročevalcev tu in inozemskih listov se je nagrmadilo kakih 5 do 6 tisoč ljudi. Po cestah so švigali avtomobili, motorji in kolesarji s tako brzino, da je bil po cestah velik oblak prahu. Vse je tiščalo k profesorju in vsak je poskušal dobiti priliko, da bi se v njegovi družbi fotografiral. S pomočjo domačinov sta v nedeljo zložila balon, velik kakih 100 metrov v premeru. Fotografske kamere so bile vedno na delu. Profesor Cosyns je izjavil, da je s poletom zelo zadovoljen, ker bilo vreme ugodno in je tudi drugače ostalo vse nepoškodovano. V ponedeljek sta se stratosferna letalca preselila s pošte v gostilno Mikola. Ves dopoldan sta imela izredno mnogo obiskovalcev. Prišli so tudi odličniki iz Prekmurja, med njimi narodni poslanec Benko, zastopniki raznih društev, prav mnogo učiteljstva ter celo dva gospoda iz Beograda, dr. Farkaš, sodnik in dr. Kravanja, inšpektor pravde.
Prvotno je nameraval Cosyns odpotovati v Zagreb, za kar sta ga skušala pridobiti dva banovinska uradnika. Pozneje pa je izjavil profesor, da se zato ne odloči, dokler ne prispe konzul dr. Dular iz Ljubljane. Belgijski konzul se je dejansko pripeljal ob tričetrt na 17. z avtomobilom v Petrovče. Ob 17.20 sta odpotovala profesor Cosyns in Nere van der Elst v konzulovem spremstvu v Ljubljano. Z naj-večio previdnostjo so postavili
UJELA GA JE
—Končno sem te ujela in to s smrkljo, kiji obleka niti do kolen ne seže!
—Razumi. Ti imaš toli* ko prijateljic, zakaj ne bi imel še jaz ene.
ZDRAVNIKU ZAUPNO
—Tovariš Žulik, kaj vas je spet prignalo v mojo ordinacijo?
—Žena mi je začela vpadati v besede tudi takrat, ko govorim v snu. Je kakšna rešitev?
—Je. Spite in sanjajte, ko žene ni doma ...
POLETNA
»Potrebna mi je rekreacija, pravite. Povsem se strinjam z vami, vendar vam moram povedati, da je mož izredno ljubosumen.«
gondolo in vse druge stvari v vagon, vendar je profesor Cosyns tako hitel s pripravo za odhod, da je nekatere stvari pozabil. Tako sta ostala v Petrovcih tovorni list za balon in gondolo. Prvotno so nameravali odpraviti vagon že v ponedeljek iz Gornjih Petro-vec, zato se je tudi zbralo v Murski Soboti pri vlaku ob 6. uri ogromno ljudi, ki so hiteli k vagonu, toda odločili so se, da odpravijo oba vagona šele v torek z jutranjim vlakom, in sicer preko Ljubljane, Jesenic in Avstrije v Bruselj.
Cosynsov pristanek na našem ozemlju je za nas nekaj važnega, ne samo, ker je s tem obrnil pozornost sveta na Prekmurje in Jugoslavijo, ne samo, ker je s tem privabil v Prekmurje nešteto tujcev, ampak zlasti, ker so prišli svetovnoznani tujci v stik z našim gostoljubnim in dobrim ljudstvom ter bodo odnesli vest o njem v svet, da tu živi dober, kulturen slovenski narod, kar bo tudi nekatere nevedneže, ki še danes govore o nekaki prekmurski Sibiriji, vendar enkrat za vselej spametovalo. — Veliko uslugo sta stratos fernima letalcema naredila dr. Vadnal, odvetnik v Murski Soboti in tehnik Mikola, ki sta tolmačila ljudem želje letalcev in jima bil ves čas na razpolago,” je zapisala M. Krajina dne 26. 8. 1934.
Nihče ne ve povedati, zakaj se je Londončanke Sian Adey — Jones prijel vzdevek »jezna lepotica«
Največ mesa pojejo Urugvajci, največ krompirja pa Irci.
XXX
Že ko pride na svet, je mladič plavega kita večji od odraslega slona.
XXX
V Yumi — ameriška zvezna država Arizona — je neki nepridiprav, po imenu Joseph Summer, enajst dni prespal v mestnem zaporu, ne da bi uprava zapora vedela za to. Ko so ga odkrili, mu je sodnik spanje v zaporu »podaljšal« za dva meseca.
Drugje smo prebrali
- Neki venezuelski znanstvenik trdi, da bo leta 2000 večina moških plešavih. Svojo trditev opira na naslednji ugotovitvi: močna ones-nažitev zraka, uporaba najrazličnejših sredstev proti plešavosti. Za slednje trdi, da bi bilo že danes veliko manj moških plešavih, če bi kaj zalegla.
XXX
V petdesetih letih popije človek okoli 35 tisoč litrov tekočine.
XXX
V Veliki Britaniji so pričeli prodajati posebne tablete za pomiritev psov in mačk. Zvečer tableta in sultan bo vso noč mimo počival.
V BLOKU
— Zamera gor, zamera dol — tale predpražnik je naš!
— Na vašem mestu česa takega ne bi upal trditi. A ne vidite kako je posvinjan?
OB NOVIH GRADNJAH
— Ljudje, kaj je z vami? Pred štirimi dnevi ste betonirali, zdaj pa spet -štemate«.
— Ne vmešavajte se v naše zadeve, ko pa vendar vidite, da delamo.
Stratosferna letalca sta zopet doma. V velikem glavnem mestu Belgije Bruslju so v občinski palači z največjimi častmi sprejeli oba stratosferna letalca Cosynsa in Van der Elsta, ki sta pred dnevi pristala v našem Prekmurju. Pri sprejemu so bile prisotne številne osebnosti iz znanstvenega sveta. Oba letalca sta morala tudi stopiti na balkon, kjer ju je ogromna množica burno pozdravljala.
Odlikovana za usluge stratosfernima letalcema
Dne 15. decembra 1934 je belgijski konzul v Ljubljani izročil visoko belgijsko odlikovanje Viteški red Leopolda II., dvema gospodoma iz Prekmurja. To sta: Vutkovič Slavko, upravnik pošte v Murski Soboti, ki se je takoj po pristanku obeh letalcev podal v Petrovče, kjer je osebno opravljal naporno službo pri telefonu, dan in noč brez oddiha, saj so takrat znanstveniki in časnikarji iz vsega sveta iskali stikov s Prekmurjem,’ šolski upravitelj v Ženavljah Karol Škerger, ki se je trudil, da bi znanstvenikoma bilo ugodno v mali prekmurski vasici, posebno še pod streho državne narodne šole. Obema odlikovancema prisrčno čestita ,,Murska Krajina”.
Jože Janež
Na soboškem jezeru smo bili prejšnji teden dogovorjeni za srečanje z Dragom Fialo, iz M. Sobote ki mu je hobi inovacijska dejavnost. Pripravljenih ima veliko inovacij, vendar zaradi časovne stiske in precejšnjih sredstev, ki jih zahteva tak hobi, ni uspel priti naprej od idej. Kljub vsem težavam, pa mu je uspelo predstaviti nekaj skromnejših in enostavnejših inovacjj, zlasti pa takih, ki zahtevajo cenejše in dostopne materiale.
Naše srečanje je bilo namenjeno predstavitvi ene izmed takih inovacij in sicer kombiniranega kolesa, ki ga je možno uporabljati za vožnjo po cesti in po vodi. Fiala je na navadno moško kolo namestil ob straneh dve plovi-
li. Seveda je najprej izračunal kolikšna mora biti nosilnost plovil za njegovo težo. Na zadnje kolo je pripel lopatice za vodo, na prednje pa pločevino, tako da služi za krmo.
Kolo je možno uporabljati na kopnem in v vodi, saj s popolno opremo za vožnjo po vodi ustreza tudi vsem cestnim predpisom. Plovilo je moč v nekaj minutah tudi sneti in je kolo nared za normalno vožnjo. Konstruktor pravi, da bi se z nekaj izboljšavami, ki jih že pripravlja (mišljena so plastična plovila) bilo kolo moč uporabljati v rekreacijske namene, še posebej pa v, ribištvu.
J. V.
MAŠČEVANJE MORSKE OBALE
Morje v španskem Sredozemlju razžira obalo in prodira vse dlje na kopno. Primorske občine, ki žive pretežno od turizma, tarnajo, da je njihove obale načel rak. Najbolj ogrožena je obala od Coste Brave do Coste del Sol. Strah pa raste tudi v tistem delu te sončne
RAZTRESENOST
— Tovarišica, vozniško in prometno...
— Oprostite, oboje sem v nori ihti pozabila doma.
— Zakaj pa se vozite povsem goli?
— Joj, saj res. Še obleči sem se pozabila ...
POTREBNO BO OPRAVIČILO
— Je tisti prašeč pri tretji mizi vaš brat?
— Ne, jaz sem edinček.
— Potem pa se mu moram opravičiti... Po obnašanju in tudi drugače vam je precej podoben.
K VRAGU TAK DOPUST
— No, kako je bilo na dopustu?
— Naj gre k vragu tako dopustovanje. Najprej je hčerka stopila na ježa, malega sem moral zaradi poškodovanega kolena peljati v bolnišnico, žena je zagrozila, da se bo zaradi mojega zijanja za mladimi ločila, potem pa je še vrag taščo prinesel. Se bi lahko našteval...
Nevarno življenje
Blizu rudnikov urana ni zdravo živeti. Rezultati epidemiološke raziskave o tem pričajo o poškodbah, okvarah in smrtih otrok, katerih starši živijo v Shiprocku v ameriški zvezni državi Arizoni, kjer je največ urana v ZDA. Število mrtvorojenih, duševno zaostalih in otrok s težkimi okvarami (zajčjo ustnico, kepastim stopalom itd.) je bilo v obdobju od 1964 in 1974 osemkrat večje od državnega povprečja.
Shiprock, kjer pridobijo 40 odstotkov ameriškega urana, je del rezervata Indijancev Navajo. Tu živi 63.5000 Indijancev, dve petini vseh predstavnikov plemena Navajo. Od začetka šestdesetih let je ta indijanski rezervat dal 6 milijonov ton urana iz sto do dvesto odprtih starih rudnikov. Indijanci so si gradili hiše kar
dežele, ki jo obliva Atlantski ocean. Pri Huelvi je v dolžini 50 kilometrov v morju izginil dvajsetmetrski peščeni pas. Kaže, da se morje človeku maščuje za brezobzirne posege v naravno ravnotežje.
Fernardo Palao, ki ima v ministrstvu za javna dela na
iz odpadkov teh rudnikov, tako da so stene njihovih koč 30-krat bolj radioaktivne, kot znaša naravna radioaktivnost. Se danes odlagajo radioaktivne odpadke na zemljo Navajev. Po letu 1975 se je število mrtvorojenih in hudih okvar začelo postopno zmanjševati, ker so pokrili odlagališča s 60-centimetrsko plastjo gramoza, zaprli največjo tovarno za predelovanje uranove rude v Shiprocku in tovarno elektronike, v kateri je delalo 1200 žensk plemena Navajo.
Kot da bi se bali raziskav, ki bi osvetlile neželene podatke, je raziskava v Shiprocku edina, ki zajema prebivalstvo ob uranovih rudnikih, študije o rudarjih, ki dihajo radioaktivni prah in radon, pa lahko v svetovnem merilu preštejemo na prste.
skrbi obale in pristanišča, odkrito priznava, da je prispelo plačilo obresti za nesmotrno izkoriščanje obal. ■ In zares morske obale nikjer na svetu ne izkoriščajo bolj kot v Španiji. Ce drugega ne, se po njej vsako leto izdivja okoli 55 milijonov domačih in tujih turistov. Pesek z obale je poleg tega prišel prav za gradnjo neštetih hotelov in vil, še zdaj vsak dan odpelje s španske obale na tisoče tovornjakov s peskom. Španci, ki so vse do pred nekaj leti težili za življenjem v notranjosti, silijo zdaj na obalo. Že zdaj živi in dela na obali 40 odstotkov španskega prebivalstva, leta 2000 bo ob morju živelo že 20 milijonov Špancev, kar bo polovica prebivalstva. V bližini morja je 65 odstotkov vse španske industrije, predvsem težke in kemične.
Čeprav so ekologi že zdavnaj opozarjali na današnje posledice, so jim prisluhnili šele 5 minut pred dvanajsto. Sedanja vlada je priklicala nazaj v domovino vse znanstvenike, ki se ukvarjajo z raziskovanjem morja. V Španiji doslej zanje skoraj ni bilo dela. Ena prvih nalog je preprečiti izkoriščanje in odvažanje peska. Problem je tudi v tem, da ,,sveži pesek” po rekah sploh več ne pride do morja. Zaustavijo in zadrže ga jezovi akumulacijskih jezer.
Seveda se da z veliko denarja marsikaj spet postaviti na svoje mesto. Prvi tak primer obnovljenega ravnotežja med morjem in obalo ter ljudmi je zalivček pri Malagi, kjer zaradi luke in industrije niso več poznali plaže. Ekologi so s pomočjo drugih znanstvenikov in tehnologije tako rekoč naredili novo peščeno plažo, ki meri 40.000 kvadratnih metrov. Seveda to tudi nekaj stane. Vlada je samo za program preprečevanja uhajanja peska, v morje namenila 12 milijard pezet.
STRAN 10
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
za vsakogar nekaj
NASVET
Preden avtomobil obložite s počitniško prtljago in s težami potnikov, je dobro kilogramske številke sešteti. Boste videli, kako hitro se približajo (ali presežejo) številko 400, kije pri večini srednjevelikih vozil zgornja meja za še dovoljeno obtežitev. S pretiravanjem veliko tvegate: avtomobil slabše uboga ukaze z volana, postane občutljivejši za bočni veter, teže vodljiv je na ovinkih, zavorne razdalje se znatno podaljšajo in gume se bolj obrabijo.
VREME MU JE NAKLONJENO
— Geza, a si domačim kaj pomagal pri žetvi?
— Hotel sem. Dva popoldneva sem si rezerviral.
— In kakšen je pridelek?
— Ne vem, ker še nisem bil tam. Obakrat je deževalo ...
CVETLIČNA KORITA
Vzdrževanje cvetličnih korit obsega redno zalivanje in dognojevanje. Zalivati moramo z vodo, kije ogreta na sobno temperaturo. Uporabljamo samo mehko vodo. Če nimamo deževnice, naj bo voda vsaj postana.
Rastline, ki potrebujejo več vode, zalijemo bolj, druge manj. Navlažimo tufli šoto, ker oddaja in vlaži zrak okrog rastlin, kar ugodno vpliva na njihovo rast. Za ovlažitev listov in drugih rastlinskih delov uporabljamo posebne pršilke, ki v zelo drobnih kapljicah orosijo rastline.
Zelo pomembno je dognojevanje rastlin, posebno, če se zavedamo, da živijo v majhnih posodah. Dognojujemo jih z mineralnimi gnojili, katerih najdemo v trgovini več vrst: bayfolan, wuchsal, foliar, folifertil, plantan in še številna druga. Če želimo, da bi rastline bujno rasle, bomo uporabili wuchsal ali foliar ali folifertil. Ta gnojila vsebujejo veliko dušika, ki pospešuje rast. Če pa želimo skladen razvoj rastlin, jih bomo dognojili z bayfola-nom, ki vsebuje vse za rast potrebne mikro elemente v obliki, v kateri jih rastline najlaže sprejmejo.
Z vsemi omenjenimi gnojili rastline lahko zalivamo ali pa škropimo po listih, saj jih sprejemajo tudi skozi liste. Samo za zalivanje sta cvetal in flovit.
Rastline dognojujemo samo v času rasti, to je prek poletja. Pozimi pa morajo počivati. Visoke temperature, ki so v poslovnih prostorih, njihovega počitka ne motijo, kljub temu pa ne rastejo tako kot poleti. Z mineralnimi gnojili dognojujemo v poletnih mesecih, ko rastline bujno rastejo.
HUDE SANJE
— Hude sanje sem imel, zares hude.
— Kaj pa je bilo takega?
— Sanjalo se mi je, da me je nekdo zaprosil za poročno pričo...
Razmišljate o novogradnji?
Morda tudi že gradite?
Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo?
Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno!
Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki:
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica
partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles
rMRZLI BIFE<
■ Na sprejemnih in priredit- umestna. Gosti
Na sprejemnih in priredit-
vah. na katerih si gostje sami postrežejo ob mrzlem bifeju, se včasih pojavi človekov prastrah, da bo zanj dobro zmanjkalo in bo ostal lačen. Tako se zgodi, da pred umetelno serviranimi narezki včasih celo uglajeni ljudje pozabijo na svojo dobro vzgojo: Ob takih priložnostih je dober grižljaj, ugrabljen z oblegane mize, nekakšna lo ska trofeja, poseben uspeh, na katerega je »lovec« očitno ponosen, ko s polnim krožnikom in zmagoslavnim obrazom odhaja od mrzlega bifeja jest v svoj kot.
Po znamenju za začetek nekateri planejo k mizi, kot da gre za življenje. Vljudnemu človeku v takem primeru ne ostane drugega, kakor da počaka, čeprav tvega, da bo ostal praznih rok. Seveda pa preveč sramežljiva zadržanost tudi ni
Ne smemo pa jih uporabljati v prevelikih količinah. Natančno moramo upoštevati v navodilih predpisano dozo. Nikoli pa ne dognojujemo suhih rastlin. Najprej jih moramo temeljito zaliti z vodo, šele nato jih zalijemo z gnojilno raztopino.
Odstranjevanje prahu. Prah je za vse rastline zelo škodljiv, zato jih moramo redno čistiti z vlažno krpo ali gobo. Liste bi morali očistiti vsaj 1 ali 2-krat mesečno, ker bodo očiščene rastline lepše in bujnejše. Čiste rastline bodo tudi mnogo lepše in bodo resnično okras ljudem in prostoru, kjer rastejo. To pa je tudi njihov namen.
Varstvo pred boleznimi. Na rastlinah, ki jih vzgajamo v cvetličnih koritih, se naselijo nekatere
umestna. Gostitelj pač ne bo hodil off gosta do gosta in ga
vabil, naj si postreže.
Mrzli bifeje zelo raztegljiv pojem. Če ga pripravimo doma, ko povabimo za rojstni dan ali ob kaki drugi priložnosti nekaj sosedov, je lahko omejen samo na narezek, kake malenkosti iz konzerv in dve vrsti solate. Na svečanem sprejemu pa se pod nazivom mrzli bife skriva razkošna gostija, ki se od pravega banketa razlikuje samo po tem, da si gostje strežejo sami.
Samopostrežbo je prinesel novi čas, torej naj bo dosledna. Ženski, s katero smo v družbi, lahko prinesemo naložen krožnik, če pa v ustrežljivosti pretiravamo in postrežemo vsem, ki jim želimo izkazati pozornost, izgubita samopostrežba in z njo mrzli bife svoj smisel. Pri mrzlem bifeju velja, da si prigrizek izbere
bolezni in škodljivci, ki lahko napravijo veliko škodo, če jih pravočasno ne zatremo. Zato vse rastline vsaj enkrat mesečno temeljito preglejmo. Najbolj pogosta bolezen je koreninska gniloba, ki jo povzroča v večini primerov preobilno zalivanje. V tem primeru rastline manj zalivamo. Enkrat do dvakrat mesečno pa jih zalijemo z 0,2 odstotnim ortoci-dom. Če imajo poškodovane korenine, ne morejo sprejemati potrebnih hranilnih snovi, zato listi rumenijo in odpadajo. Pomagamo pajim tako, da rastline večkrat orosimo z mlačno vodo, da preprečimo prekomerno izhlapevanje. Da bi pospešili tvorbo novih korenin, pa rastline foliarno (skozi list) dognojujemo z bayfo-lanom.
Pogosteje kot bolezni napadajo rastline škodljivci. Zaradi suhega zraka se pojavljajo predvsem pršice. Te spoznamo po tankih pajčevinastih prevlekah na spodnji strani listov. Ob hudem napadu pa je cela rastlina prekrita s pajčevinastimi prevlekami. Pršice pa težko opazimo, ker mirujejo; šele, ko se premaknejo, jih lahko opazimo. Dovolj je, da pihnemo vanje, pa že se premaknejo. Zatiramo jih z rednim škropljenjem z 0,25-odstotnim keltanom ali z 0,2 odstotnim tedionom.
Poleg pršic napadajo rastline tudi voskasti kaparji. Te pa spoznamo po belkastih vatastih kosmičih, ki se pojavljajo na rastlinah. Najraje se pojavijo v listnih pazduhah. Zatiramo jih s škropljenjem z 0,1 odstotnim undenom ali z 0,2 odstotnim etiolom. Vsem škorpivom za zatiranje voskastih kaparjev in za zatiranje pršic do-dajamošeO,! odstotni sandovit ali vlažilo riedl. S tem povečamo njihovo delovanje in sredstvo se enakomernoje porazdeli po listni površini. Škropiti moramo večkrat, ker z enim škropljenjem škodljivcev ne zatremo.
MMS
vsakdo po svoji želji. Zato med obveznosti kavalirstva ne sodi prinašanje polega krožnika od obložene mize.
Jemo stoje ali sede. Skrben gostitelj razpostavi tudi takrat, ko ni za vse pripravljenih stolov in mizic, zadosti primernih mest, kamor lahko gost odloži rabljen krožnik ali kozarec. Kadar takih odlagališč ni, seveda ne držimo praznega krožnika do konca v rokah, marveč ga odložimo na mizo z jedili.
Vsi boljši hoteli in restavracije pripravljajo po želji mrzli bife zunaj svojih prostorov, recimo v podjetju ali tudi doma, če smo pripravljeni plačati masten račun. V nekaterih dobrih trgovinah z delikatesami pa lahko tudi naročimo pripravljenem aranžirane narezke in vse drugo za mrzli bife.
recept za vas
PEČENE POSTRVI
Sestavine: 1 kilogram postrvi, sol, 1 deciliter olja, 2 žlici moke.
Priprava: ribatn odstranimo drob in škrge ter jih oluskamo, nato pa jih posolimo in pustimo nekaj časa stati, da se razsolijo (približno 20 minut). V ponvi segrejemo olje, ribe pomokamo in jih damo v vroče olje. Ko so na eni strani lepo rjavo zapečene, jih obrnemo in počasi prepečemo.
Preden postrežemo, položimo k ribam krhlje limone, zraven pa ponudimo še česnov preliv. Najprimernejša priloga je pečen ali kuhan krompir v kosih.
Česnov preliv pripravimo tako, da drobno seseljamo dva stroka česna in šopek peteršilja, sesekljano stresemo na dve žlici segretega olja ter na hitro zalijemo z zajemalko juhe. Ta preliv lahko ponudimo tudi k drugim vrstam rib.
LEPA TOLAŽBA
— Mojster, račun za to majhno klepanje avtomobila pa je le malo previsok, skoraj oderuški.
— Potolažite se. Lahko ste veseli, da ste imeli ka-rambol predvčeraj. Še predstavljati si ne morete koliko bi tako popravilo stalo čez tri mesece ...
SHUJŠEVALNA
— Za shujševalno kuro si se odločila, praviš?
— Da, odločno!
— Jaz tudi pred tremi leti. Joj, kako dolg je bil tisti teden!
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata
garažna vrata
lamelirane plošče
za avtomobiliste
Hlajenje motorja
Poletna vročina je prijetna zadeva, če imate hladno vodo pri roki in se lahko osvežite, kadar vam to prjja. Avtomobilskemu motorju pa visoke temperature niso všeč.
Še najmanj dela in skrbi je z zračno hlajenimi motorji. Pri njih je treba paziti le na to, da je zračni filter čim bolj čist ih ne ovira zračnega pretoka. Je pa res, da je zračno hlajenje v uporabi le še pri redkih avtomobilskih motorjih in da zdaj prevladuje vodno hlajenje, ki je različnim obremenitvam lažje kos. Seveda pod pogojem, da deluje tako, kot je potrebno.
Začnite pri hladilni tekočini: dobra je povsem navadna voda, a so bolj v navadi celoletne tekočine, ki klubujejo tudi prenizkim temperaturam, torej zmrzovanju, obenem pa preprečujejo rjavenje v hladilni napeljavi. Sodobni avtomobili so opremljeni z zaprtimi hladilnimi sistemi, kjer je nadzor hladilne tekočine povsem preprost; kompenzacijske posode so ponavadi prozorne, na njihovih stenah pa so začrtane oznake za pravšnjo ko
KAJ MOREŠ
— Albin, kot šef vas opozarjam ... Včeraj ob enajstih ste bili spet v gostilni...
— Če vas ne bi bilo tam, potem za to ne bi vedeli...
NEPRAVI NASLOV
— Človek božji, oba z ženo dobro zaslužita pa nimaš ne hiše, vikenda, ne avtomobila. Kam daješ denar?
— To pa ženo vprašaj!
Ribezov sok in vino
POSKUSITI VEIJ 4
V lepoto našega kmetijstva spadajo tudi sadeži. Za shrambo in poznejšo rabo so poleg vloženega sadja potrebni tudi sadni sokovi ali celo sadno vino.
Ustavimo se tokrat pri ribezu, ki pravkar zori. Iz njega lahko pripravimo sok ali pa vino.
RIBEZOV SOK. Očiščen ribez opecljamo in ga zmečkamo. Iz 1,5 kilograma ribeza dobimo približno 1 liter gostega soka, ki ga pustimo v hladilniku stati preko noči. Naslednji dan odtočimo čisti mošt in dodamo 1 kilogram sladkorja in zmešamo. Ko je sladkor vidno raztopljen, ga pustimo še nekaj ur stati, nato pa sok nalijemo v steklenico. Prej mu dodamo še konzervans.
RIBEZOVO VINO. Ribez očistimo in zmečkamo. Maso pustimo počivati 8—10 ur. vendar jo vmes večkrat premešamo. Nato precedimo, tropine pa ohranimo. Na liter soka dodamo 50 dekagramov sladkorja in 1.2 litra vode. Na tropine (ostanek) nalijemo do vročega segreto vodo. Naslednji dan precedimo in dodamo originalni tekočini ter vse zmešamo. V tako dobljeno tekočino dodamo malo raz-stopljenega aktivnega kvasa. Po vrenju — čez kak mesec — pretočimo in ribezovo vino nalijemo v steklenice.
Dini T.
sestavil Marko Napast	ženska, kiji zaupamo, kolegica	Plug	uradni razglas, uradni oklic	potomec	slovensk pisatelj (Janez]	rjavo rumena barva	ameriška filmska igralka Turner
vladarjev sedež, tron							
gumica za brisanje							
makedon ski ljudski praznik							
izraz žalosti ali bolečine				irska armada bikov glas			
avtomobilska oznaka Avstrije		bodica na rastlini daljnogled				varovalna ograja za majhneg; otroka	veletok v Pakistanu
Tone Tomšič			mesto v Moldaviji izgotovi-tev risbe				
moško ime					Tomislav Neralič nepokoj		
filmska igralka Taylor				predlog Severnoatlantski pakt			
jezikoslovec Kopitar							princ v epu Mahabharata
bivši ugandski diktator			l I				
majhna cesta							
sto kvadratnih metrov			stara mera za zemljišča				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mustang, agresor, kopriva, Eva, sin, Donat, or, kepa, N. pinot, Šmartno, čara, IM, Iri, Uri, nazidek, at, roka.
ličino tekočine. Posode ne smete napolniti do vrha, saj se tekočina, kot vše snovi, pri segrevanju razteza in udari čez gornji rob. Mora pa je biti — ob hladnem motorju — do spodnje začrtane oznake.
Nekatere celoletne tekočine se med seboj mešajo, vse pa ne, zato je najbolje uporabljati tekočino iste znamke, če pa takšne ni pri roki, zadošča tudi voda — če gre za dolivanje.
Morebitno izgubljanje tekočine zagotovo ni brez vzroka. Najti vam ga bo pomagal mehanik, vzrok pa je, vsaj ponavadi, v slabem trsnjenju na spojih v hladilnih sistemih ‘ali pa počenih gumastih delih. Toda: če je pokvarjen termostat, če je kaj narobe z motorjem, da se'ta pregreva, če je tekočine premalo, ali pa če je zamašeno satje hladilnika, bo hladilna tekočina med vožnjo zaradi previsokih temperatur silila čez rob posode in odtekala v prazno. Torej: če se odpravljate kam dalje, ne pozabite na hlajenje motorja!
STRAN 11
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Kdo je ponaredil tisočaka?
Imate že novo osebno izkaznico?
Smo v obdobju dopustov. V tem času je tudi na naših cestah večji promet, saj se po njih vozijo poleg domačinov še številni turisti. Zdaj pa je tudi čas žetve: kombajni zaradi prehoda z enega žetvenega območja na drugo morajo večkrat tudi na cesto, na njej so tudi številni traktorji, ki prevažajo pšenico na odkupna mesta. Torej neke vrste ,,izjemno stanje”, zato moramo nameniti prometni varnosti ustrezno skrb. Ta pa izključuje tudi prekomerno uživanje alkoholnih pijač.
In kako je bilo stanje v prometu v preteklem tednu? Zgodilo se je veliko nesreč; lažjih ne bomo omenjali, pač pa le najhujše. Ceste so terjale dve življenji . . .
25. julija ob 15.40 se je zgodila huda prometna nesreča v Veče-slavcih. Jože Sinic iz Dolnjih Slaveč se je peljal z osebnim avtom iz Pertoče proti Rogašovcem. V Večeslavcih je nenadoma pripeljala z dvorišča na cesto in tako izsilila prednost kolesarka Marija Mencinger, stara 65 let, iz Večeslavcev 4. Avtomobilist kljub zaviranju nesreče ni uspel preprečiti. Po trčenju z avtom je padla in takoj umrla.
Življenje .pa je ugasnilo tudi v Sratovcih. 29. junija ob 17.45 seje Vincenc Kocbek, star 58 let, iz Okoslavec 23 peljal s kolesom z motorjem iz Radenec proti Rad-
Ljubečna Celje
klinker keramične ploščice
telefon (063) 33-421, 31-865
goni. V Sratovcih je zavijal v levo proti gostilni in je z roko nakazal smer. Za njim je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Emil Dobič iz Maribora. Avtomobilist je hotel prehiteti voznika kolesa z motorjem, vendar ga je zadel, le-ta je padel na pokrov motorja, od tam pa na cesto, kjer je umrl.
Huda prometna nesreča se je zgodila v Dolgovaških goricah. 54-letna Helena Zban iz Radmožanec 114 se je peljala s kolesom po klancu navzdol, pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla. Pri padcu se je hudo poškodovala.
Danijel Vargazon iz Pristave 5 se je peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Križevec proti Murski Soboti. V Veržeju je nenadoma pripeljala s stranske ceste kolesarka Jožefa Jaušovec, stara 78 let, in izsilila prednost. Kljub zaviranju avtomobilist nesreče ni mogel preprečiti. Zaradi udarca ob avto in padca na cesto se je Jaušovčeva hudo poškodovala.
27.	julija ob 12.15 se je skozi Dokležovje peljala s kolesom Kristina Mesarič, stara 74 let, iz Dokležovja 18. Ko je pripeljala do križišča s prednostno cesto, ni ustavila in se prepričala, če lahko varno pelje naprej, kar je bilo usodno. Tedaj je namreč pripeljal osebni avto, ki ga je -vozil Ivan Svetlik, 34 let, iz Ljubljane. Nesreče ni mogel preprečiti: s prednjim levim delom avta je zadel kolo, nakar je Mesaričeva padla in se hudo poškodovala. Prepeljali so jo v bolnico.
Helmut Rebernik, 32 let, iz Brezna pri Radljah ob Dravi se je 27. julija peljal z osebnim avtom skozi Tišino. Tu je s parkirišča gostilne nenadoma zapeljal na cesto kolesar Alojz Gašper, star 74 let, iz Tropovec 29. Prišlo je do trčenja; kolesar je padel in se -hudo poškodoval.
28.	julija ob 17.30 se je zgodila prometna nesreča na Vaneči. Milan Fujs iz Murske Sobote se je pe-
, Ijal z osebnim avtom proti Petrov-cem. Na Vaneči je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino, od tam pa je vozilo zaneslo na levo stran ceste, od koder je avto zletel čez jarek in trčil v drog električne napeljave ter ga prelomil. Vozilo je popolnoma uničeno, voznik in sopotnica Božidara Čurk pa sta se hudo poškodovala.
Miličniki iz Dobrovnika so 28. julija ob 23.50 med kontrolo prometa ustavili voznika Igorja Kumperščka iz Beltinec, ki se je peljal z osebnim avtom. Ugotovili so, da nima vozniškega dovoljenja, prav tako pa so se prepričali, da je vozil osebni avto, ki.si gaje prilastil na nedovoljen način. Vozil je namreč avto Gabriele Cipota iz Beltinec. Vozilo je odklenil s ponarejenim ključem.
Tatovi tudi v preteklih dneh niso počivali. Na našem območju je bilo kar precej manjših vlomov in kraj. Spisek bi bil za našo rubriko preobširen, zato le tale informacija. Iz nezaklenjene kleti Izidorja Mariniča iz. Grlave je bila ukradena emajlirana posoda, v kateri je bilo okrog 40 kilogramov mesa in zaseke. Storilec je odnesel tudi 40 kilogramov kumaric. Škode je . za 17.000 dinarjev.
26.	julija ponoči je nekdo na parkirišču pred gostilno na Cvenu poškodoval osebni avto Lada, katerega lastnik je Ivan Kranjec z Mote. Storilec je s kamnom razbil prednje in- zadnje steklo in povzročil za 25.000 dinarjev škode.
V službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti so našli ponarejen bankovec za 1000 dinarjev. Našli so ga med denarjem, ki ga je v bančni trezor poslala soboška blagovnica. Pravzaprav gre za kopijo tisočaka. Nekdo je prekopiral obe strani in ju zlepil skupaj ter s takim denarjem plačal kupljeno blago. Ker se tudi v Jugoslaviji večkrat pojavi ponarejen denar, še zlasti pa tuja valuta, kaže biti previden.
Jože Koroša iz Odranec, star 36 let, se je hudo poškodoval pri
gradnji hiše v Radmožancih. Med delom naj bi se opil in kljub temu šel po lestvi navzgor in nesel gradbeni material. Padel je z višine štirih metrov.
24. julija okrog 14. ure je utonil v gramozni jami v Lipovcih 17-letni M. M. iz Bratonec. Kopal se je skupaj z bratom in bratrancem. Opogumil se je in nameraval preplavati gramozno jamo, vendar
industrija montažnih gradbenih materialov
Delavski svet delovne organizacije »IMGRAD« industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti skupnih služb
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: »IMGRAD« industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer, Ormoška cesta 46 z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Šalovci razpisuje dela in naloge:
— učitelja matematike in fizike, PRU — nedoločen čas
— učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU — nedoločen čas
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
mu to ni uspelo. Mrtvega so iz globine šestih metrov potegnili soboški gasilci.
27.	julija ob 17.30 je izbruhnil požar na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju Jožefa Mihoriča iz Plešivice. Škoda znaša 1 milijon dinarjev. Požar naj bi zanetil sosedov otrok, ki seje igral z vžigalicami.
Š. S.
Čeprav so v občini Murska Sobota doslej izdali že 42500 novih osebnih izkaznic, pa vsi občani še niso zaprosili za novo, ki pa jo bodo morali obvezno imeti do 12. oktobra letos.
Na območjuobčine Murska Sobota so upravni delavci zamenjali osebne izkaznice že v 133 naseljih; organizirano niso zamenjevali osebnih izkaznic samo v mestu Murska Sobota ter v naselju Černe-lavci.
V Murski Soboti je precej občanov že zamenjalo staro osebno izkaznico. Vsi, ki tega še niso storili, pa lahko zamenjajo stare osebne izkaznice vsak ponedeljek, sredo (do 17. ure) ter petek. Če bodo potrebe, bodo občanom omogočili še en popoldanski čas za zamenjavo osebne izkaznice. Trenutno namreč pri sekretariatu za notranje zadeve ugotavljajo, da občani ne izkoriščajo zadostno niti srednega popoldanskega časa.
Za naselje Cernelavci bodo pripravili zamenjavo osebnih izkaznic v prvih dneh septembra, ker so v tem naselju pred kratkim uvedli nov ulični sistem. O točnem razporedu bodo občani v Čemelavcih obveščeni na običajen način — zamenjavo pa bodo pripravili v kraju samem.
In kaj je potrebno storiti za pridobitev nove osebne izkaznice? Potrebno si je priskrbeti dve novi fotografiji, poiskati staro osebno izkaznico in se osebno oglasiti pri sekretariatu za notranje zadeve v Murski Soboti (na občini). Vsi občani, ki so rojeni izven občine Murska Sobota, pa naj prinesejo s seboj tudi rojstni izpisek, kajti tako bodo hitreje prišli do nove osebne izkaznice. Vsi zamudniki z območja občine pa lahko zaprosijo za novo osebno izkaznico na krajevnih uradih stalnega prebivališča.
Peter Novak	OD BENETK DO SICILIJE
«♦
2
Mimo je vodila cesta na San Marino, vrh gore, ob njej pa so bili manjši lokali, iz katerih je prihajal hrup igralnih avtomatov. Šotor sva postavila z velikimi težavami, vendar sva se ga bala zapustiti, ker bi nama ga veter lahko odnesel. V okolici sva izruvala večje skale in obtežila skromno hišico. Skoraj bi pozabila. da je danes 1. maj, in da je to treba proslaviti. V Italiji je ta praznik dosti manj opazen kot pri nas. Tačas se je stemnilo, vendar še ni bilo tako pozno, kot je kazalo nebo, prekrito s težkimi oblaki. Vstopila sva v prvo pivnico, ki pa je bila na pol trgovina; nikogar ni bHo. Morala sva robantiti pri šanku, da se je iz temnega kota prikazal prestrašen možiček.
Nato pa smo se zapletli še z jeziki, saj je najina italijanščina zelo šepava. Pošteno se je ta stric prestrašil, preden je razumel, da hočeva imeti dve pivi. Ponavljal je pronto, pronto, potem se pa spet delal, da vse razume in da mu je vse jasno. Nismo se znali kaj pametnega pomeniti, zato sva raje izpila pijačo in jo mahnila v sosednjo pravo gostilno. Da je bilo notri živahno, sva ugotovila že od daleč. Med parkiranimi motorji znamke Suzuki in Kawasaki sva se komaj prerinila do vhoda. Tu pa mora biti zanimivo, sem pomislil, preden sva vstopila. In kaj doživiš: frajerji v škornjih in usnjenih kombinezonih, ki z desno roko udarjajo takt po levem stegnu. Zaman sva se trudila, da ne bi vzbudila pozornosti. Nepredvidljive poteze so naju izdale. Pospremili so naju številni pogledi, preden sva našla mesto, seveda v kotu. Prijetna natakarica, vajena tega razbijanja, naju je rutinsko postregla, midva pa sva rutinsko naročila s kretnjo palca in kazalca vino Blanco, da verjetno sploh ni podvomila, da sva tujca. Glasba iz avtomata je po
stajala vse prijetnejša, pe čeprav nama izvajalci niso bili znani.
Sicer pa sva sploh slaba poznavalca te zvrsti glasbe. Natakarica je bila kar zgovorna z nama, ko sva plačevala pijačo. Gotovo je mislila, da sva Italijana in ne Sanmarincana, saj se mladi državljani najstarejše republike gotovo poznajo med seboj. Ko pa se ji je jezik ustavil, naju je začudeno pogledala, zakaj mi vendar ne odgovarjata? A turista tujca sta vendar, z izrazom na obrazu nama je pokazala, kot da se nama hoče opravičiti, nasmejala se je in z drobnimi koraki odhitela na delo. •
Bo nemirni noči sva se že zgodaj zjutraj znašla v Pesaru, ki je eno manjših mest, a vseeno staro. Ima peščene plaže na Jadranu in nekaj imetnih renesančnih palač. Pa še bogato okrašeni srednjeveški vodnjaki se najdejo, kjer posedajo brezposelni moški s po-dvihanimi belimi rokavi, črnimi kapami in hlačami na naramnice. Njihove debate so bučne, pa najsi bo reč o čemerkoli. Na takih mestih se človek nič kaj prijetno ne počuti, posebej, če se ti nad glavo spuščajo črni neutrudni in nikdar siti golobi. In na lepem zveš, da je v tem mestu živel glasbenik Rossini in potem ti je lahko jasno, od kod ta hrupna glasba. Inko človek prvič stoji na peščeni plaži Pesara, se mu nehote prikrade spomin dogodka z dopusta v Dalmaciji. Tokrat sem zmeraj rad opazo val sončni zahod in si v mislih predstavljal kopno onstran Jadrana, kjer je zahajalo sonce. Sedaj ko stojim tukaj, slutim Dalmacijo prav tam, kjer se morske gladine stikajo z nebom. Pa čeravno bi me z zavezanimi očmi postavil kdo na to mesto, bi slutil, da je onstran morja domovina. Tu med Lahi pa človek spozna, da so tisti sončni zahodi preveč varljivi in naenkrat se ti take slutnje razpršijo in nikjer ni zaznati tistega navidez
nega paradiža, ki ti ga da slutiti sončni zahod na Pagu.
VFanu sva se zagrizla v komaj prehodne Apenine in prispela v provinco Umbrijo. Pravijo ji tudi Zelena Umbrija, kar je res, in še je podobna našim zelenim dolenjskim gričem. Je tudi edina dežela, ki nima stika z morjem. Vendar je ena najlepših italijanskih dežel, znana zaradi prekrasnih razlgledov in značilnih srednjeveških mest na vrhu gričev. Umbrijci se ponašajo tudi z velikimi slikarji in nazadnje zaradi versko-socialnega 'delovanja sv. Frančiška Asiškega in njegovih
Med romarji iz Jugoslavije je moč videti tudi tako zastavo.
duhovnih bratov. Središče dežele je Perugia. Leži v senci svojih starih zidov ter doline reke Tibere. Na srednjeveških trgih s prekrasnimi fontanami je še čutiti dih srednjega veka. Z griča, na katerem se razprostira renesančni in gotski del mesta, se popotniku nudi prekrasen razgled na vse strani. Pogled slehernega, še. tako izmučenega potnika pa se ustavi na pobočju bližnjega zelenega griča Subasio, kjer je vgnezdeno mesto Assisi. Prav tu je živel in deloval Frančišek Asiški in še danes je to ena izmed
najbolj obiskanih romarskih poti.
Ob Tiberi je že bilo čutiti mediteransko podnebje. Mudilo se nama je v deželo Latinov — Lacij in naprej v večno mesto. Ob cestnem lokalu blizu Rima sva počivala. Tu se je ustavljalo dosti potnikov. Privoščila sva si pučini in se grela na sramežljivem pomladnem soncu. Nenadoma se pred nama ustavi bel maserati. Izstopita dve mladenki. Ena je imela očarljive svetle lase in je bila oblečena v tesno oprijet kombinezon. Druga je bila črna z bujno frizuro in v kavbojkah. Kar osupnilo me je, ko korajžno se
deta ob nama. Prva odide v lokal in se vrne čez čas z dvema coca-colama. Med nami je vladal molk. Že sem ju hotel ogovoriti, a sem si premislil, kaj če se. osmešim. Nenadoma dolgolaska vpraša, če sva za biznis. Ne vem, če je bilo krivo toplo sonce ali občutek, da sem nekje sredi Apeninskega polotoka, da sem ji pritrdilno odgovoril. Hkrati sta se dvignili s klopi in nama s kretnjo dali vedeti, naj jima slediva. Usedli smo se v bel maserati. onidve spredaj, midva zadaj. V tem trenutku sva pozabila, da potujeva z
golfom. Z divjimi pospeški se je maserati zapodil po 'vijugasti magistrali v smeri Viterba in prehiteval vse. kar je bilo pred njim. Voznica, prikupna blondinka, ki pa ni bila tako rosno mlada, kot je io kazalo na prvi pogled, je od trenutka do trenutka spremljala najino obnašanje preko vzvratnega ogledala. Njena sopotnica pa sploh ni kazala, da jo kaj zanima. Ne vem kako sva lahko tako mirno sedela ob tej viharni vožnji, sicer pa še vedela nisva, kam se peljeva. Vedela sva, da sva v bližini Rima in da je še dan dolg in zato nama je bilo vseeno. Zdaj smo zavili z magistrale med nekakšen nesimetričen drevored. Cesta se je končala pred visokimi železnimi vrati, ki pa so se na najino presenečenje sama odprla. Ustavili smo se pred nekakšno vrtno vilo, vendar je bilo videti, da je vrt že dalj časa brez vrtnarja. Komaj sva izstopila iz avta, že sta se vzeli od nekod dve veliki pasji mrcini. Kar spreletelo naju je in z negotovostjo sva se spogledala. Najini .gostiteljici sta kazali razigranost in nama-zagotavljali, da se nama nič ne bo zgodilo, da so živali miroljubne. Lotevalse me je pomislek, da je nekaj narobe, da je spet katastrofa na obzorju. Vendar tega nisva smela kazati.
Vstopili smo kot bi bili že stari znanci. V veliki sobi sva se posadila v usnjene naslanjače za stekleno mizico in bila presenečena nad udobnostjo in dragocenostjo okrog naju. Črnolaska nama je postregla s steklenico armagnaca in po prvih kozarčkih je vzdušje postalo prijetnejše. Nakar pride druga s črnim kovčkom in ga položi na mizo. Dvakrat sproži ključavnico in dvigne pokrov. Kot bi odsekal vpraša, če hočeva velike ali majhne zavojčke. Kar odrevenela sva. Pred nama je bilo vse polno 10 in 20 dekagramskih zavojčkov marihuane. To je mamilo, sem dregnil Bojana. Spet smo tam, sem si-mislil potihoma. Namesto
odgovora sem dvignil kozarec konjaka, nazdravili smo in izpili. Gostiteljici sta pili v upanju na dobro kupčijo, midva pa za dobro korajžo, da se rešiva te mat pozicije. Takrat pa se odprejo ■vrata sosednje sobe in z nasmehom na obrazu vstopi visok brkat gospod v plavi obleki s temnordečo kravato. Predstavi se nama s stiskom roke. Od zmedenosti si' nisem zapomnil imena. Nato izpije dozo konjaka, nekajkrat obide mizo, sipomane roke in odide po stopnicah iz hiše. Zdaj sem jaz na potezi. Moral sem začeti. Boječe sem ogovoril mladi gospodični: midva sva Jugoslovana in s tem ne bi vedela kaj početi, ker zadeve niti ne bi mogla spraviti čez mejo. Najina zgodba ju ni preveč navdušila, a sta vseeno z razumevanjem sprejeli ' najino zadrego. Toda prijaznosti je bilo konec. Še sreča, da sta naju dostavili, na mesto od koder smo se odpeljali. Ko sva se dodobra odpočila sva nadaljevala pot. Promet proti Rimu se je občutno zgoščeval. Zabavno je bilo izzivati pse na odprtih furgonskih vozilih, ki so jih prevozniki postavili kot čuvaje. To so bili neke vrste mini tovornjaki, ki so prevažali bodisi razni material, ali pa tudi živež, ki je bil namenjen za tržnico. Seveda ti lastniki dobro vedo, da se kaj hitro najde nepridiprav. ki je pripravljen izmakniti to ali ono. in zato psi čuvaji. Napenjali so tanke yeriger in delali prave vragolije na strehah avtomobilov.
Večer je bil prijeten, topel, ko sva krožila po rimskih avenijah in iskala bratranca A ndreja. Našla sva naslov, vendar ga ni bilo doma. Zmenili pa smo se, da bo ključ pri hišniku. Ta hišnik je bil slika zase. Komaj sem mu razložil kaj iščem. Vendar sem ugotovil, da se je zataknilo pri naglasu Novak, saj se je po nekajminutnem pogajanju tresnilpo betici in oo svoje izgovoril priimek Novak.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
X
VECTUIV URADNE itJIRIK OBJAVE
leto XIX	Murska Sobota, dne 2. avgusta 1984
■št. 24
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
213.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor o uresničevanju Gornja Radgona.
kadrovske politike v občini Gornja Radgona.	215. Odlok o podstanovalskih razmerjih na območju občine Muurska
214.	Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sobota
213
Na podlagi 47. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 20/79 in 5/81) ter 76. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona je odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona sprejel
SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Gornja Radgona
1.
Odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona ugotavlja, da je družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona sklenjen, ker ga je sprejela več kot polovica vseh udeležencev tega dogovora.
2.
Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona in ta sklep se objavita v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 117-4/81-01
G. Radgona, dne 9/7-1984
Predsednik
odbora udeležencev
Milan Kurbus
STRAN 13 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
214
Na podlagi 47. člena Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 20/79 ter 5/81), 126. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 41/81), stališč skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v občini o kadrovski politiki, sklepamo:
—	skupščina občine Gornja Radgona
—	občinski komite Zveze komunistov Gornja Radgona
—	občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Gornja Radgona
—	občinski svet zveze sindikatov Gornja Radgona
—	občinska konferenca Zveze socialistične mladine Gornja Radgona
—	občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Gornja Radgona
—	izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona
—	krajevne skupnosti v občini Gornja Radgona
—	temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini Gornja Radgona
—	samoupravne interesne skupnosti v občini Gornja Radgona
DRUŽBENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI GORNJA RADGONA
I. TEMELJNE DOLOČBE IN OSNOVNE NALOGE NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE
1.	člen
Delovni ljudje in občani, združeni v TOZD in drugih oblikah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih (v nadaljevanju: udeleženci) se ob spoznanju, da je kadrovska politika sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja in neodtuljiva pravica delovnih ljudi in občanov in zato sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov, dogovorimo, da bomo v svoji samoupravljalski in proizvodni aktivnosti uresničevali kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj, za hitrejšo in bolj usklajeno
spreminjanje družbene strukture prebivalstva in za bolj humane odnose med ljudmi.
S takšno kadrovsko politiko bomo združeni proizvajalci samoupra-vljalci vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, to je. osebnost -z moralnopolitičnimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem, ki omogočajo celovito uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije.
2.	člen
Udeleženci se s tem družbenim dogovorom dogovorimo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje.
Udeleženci bomo razvijali medsebojno sodelovanje in zagotavljanje uresničevanja skupnih interesov. Zato se bomo dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju vseh zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor.
3.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v Organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, morajo zagotavljati vsestransko, pravočasno in objektivno informacijo delovnih ljudi in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočali delovnim ljudem, da bodo lahko tvorno oblikovali kadrovsko politiko.
4.	člen
V skladu s temeljnimi načeli in smotri kadrovske politike, določili tega dogovora ter v skladu z določili splošnih samoupravnih aktov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, udeleženci sprejemamo naloge in smotre kadrovske politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa bomo:
—	odločali" o strukturi in o spreminjanju strukture kadrov, ki je potrebna za izvajanje nalog, določenih s plani družbenopolitičnega razvoja in o strukturi kadrov, potrebnih za dosego ciljev dolgoročnejšega razvoja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in širše družbene skupnosti,
—	sprejemali letne, srednjeročne in dolgoročne plane kadrovskih potreb,
—	sprejemali program strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov,
—	r določali merila in pogoje za izbiranje kadrov za opravljanje najodgovornejših družbenih funkcij in nalog ter zagotavljali njihovo uresničevanje,
—	z oglasi oziroma razpisi prostih del in nalog omogočali slehernemu delavcu, da sklene delovno razmerje za opravljanje tistih nalog, za katere ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	v samoupravnih splošnih aktih urejali postopek za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili, strokovnih služb in samoupravnih organov,
—	preverjali izvajanje demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij,
—	v DPO v občini ter v skupščinah družbenopolitične skupnosti preverjali uresničevanje temeljnih načel in ciljev kadrovske politike ter sprejetih meril za kadrovanje kadrov za najodgovornejše družbene funkcije in naloge.
5.	člen
Udeleženci se bomo prizadevali, da bo izbira kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in samoupravljalskih obveznosti delavcev. Skrbeli bomo za stalno evidentiranje možnih kandidatov za voljene ter
druge družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Akcijo stalnega evidentiranja vodijo družbenopolitične organizacije: Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza komunistov, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev NOV.
Centralno kadrovsko evidenco v občini vodi kadrovska služba skupščine občine.
II.	RAZVID DEL OZIROMA NALOG
6.	člen
Udeleženci dogovora bomo skladno z določilom 19. člena zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog.
Razvid del oziroma nalog je praviloma samostojen samoupravni splošni akt.
7.	člen
Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji ter zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti oziroma kjer teh ni ustrezni republiški upravni organi.
8.	člen
Udeleženci dogovora se moramo pri določanju razvida del oziroma nalog, ravnati po naslednjih načelih:
— da združujemo tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo,
— da združujemo sorodne, po zahtevnosti pa enakovredna dela oziroma naloge, tako da ustvarjajo pogoje za kar največjo izkoriščenost strokovnih znanj oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti,
— da združujemo dela oziroma naloge, ki bodo kar najbolj ustrezala psihofizičnim sposobnostim delavcev.
9.	člen
Udeleženci bomo v razvidu del in nalog določili strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovne izkušnje in druge posebne pogoje v skladu z zahtevami delovnega procesa in nalogami, ki jih morajo delavci izvrševati.
10.	člen
Za delo zahtevana strokovna izobrazba se ugotavlja na osnovi veljavnih dokazil.
Udeleženci dogovora bomo v syojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Z delom pridobljena delovna zmožnost za določeno vrsto del in nalog se ugotavlja na tele načine:
L s strokovno oceno rezultatov dela oziroma delovne uspešnosti za konkretne naloge,
'	2. s preiskusom kandidatove zmožnosti, sposobnosti in spretnosti za konkretne naloge,
3.	z oceno pismene naloge kandidata (npr, program dela, načrt razvoja, projekt izvedbe itd.),
4.	s testi znanja, sposobnosti in stališč kandidata,
5.	z veljavnimi pismenimi dokazili o kandidatovih uspehih ali njegovi dejavnosti (npr, potrdila o funkcionalni izobrazbi, priznanja o inovacijah in podobno).
Z delom pridobljena delovna zmožnost kandidata, ki je potrebna za opravljanje objavljenih oziroma delavcu naloženih nalog, se ugotavlja ali preverja na enega ali več navedenih načinov. Ce kandidat pri izvedenih načinih ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti ne izkazuje zahtevanih kriterijev, se šteje, da ne izpolnjuje razpisanih pogojev in z njimi ni mogoče skleniti delovnega razmerja.
Pogoji za priznanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so odvisni od konkretne vrste dela in nalog, za katere se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost delavca.
1L člen
Za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ali njenih post meznih sestavin (znanja, sposobnosti, lastnosti) mora delavski svet ali od njega imenovana komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti izbrati strokovno institucijo, ki izvede preiskus znanja ali sposobnosti (npr, program tujih jezikov, trgovski uzanc, carinskih predpisov itd.).	/
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija oz. drug organ, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisija odloča tudi o tem, v katerih primerih delovno zmožnost preverja zunanja institucija. Komisija ugotavlja z delom pridobljeno delovno zmožnost za vsakega delavca posebej. Komisija je sestavljena iz članov, ki poznajo strokovno področje delavčevega dela in imajo najmanj tako stopnjo strokovne izobrazbe in večje delovne izkušnje kot jih ima delavec, za katerega se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost.
Kot strokovnjaki za ocenjevanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so lahko poklicani tudi zunanji sodelavci, kot npr. psihologi, sociologi itd.
12.	člen
Preden komisija začne z ugotavljanjem delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti, mora njen predsednik preskrbeti potrebne podatke oziroma dokumentacijo.
Strokovne službe v organizacijah združenega dela, od katerih predsednik komisije zahteva potrebne podatke, so mu jih dolžne oskrbeti.
Bistveni sestavni del podatkov oziroma dokumentacije je pismeno poročilo o dotedanjih delavčevih uspehih. To poročilo sestavi in podpiše dotedanji neposredni vodja delavca, za katerega se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost. Poročilo za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poda individualni poslovodni organ.
13.	člen
Komisija izrazi svojo ugotovitev o delavčevi z delom pridobljeni delovni zmožnosti z pozitivno ali negativno oceno, ki jo izda v pismeni obliki z overitvijo članov komisije. Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev.
Z delom pridobljena delovna zmožnost se prizna samo v temeljni organizaciji,-kjer je bila ugotovljena. S tem pa delavcu ni na noben način priznana tudi ustrezna strokovna izobrazba, za katero organizacija združenega dela ni pooblaščena dajati pismenih dokazil javne veljavnosti.
14.	člen
Določanje razvida del oziroma nalog je trajna naloga. Zato je potrebno tudi ta splošni samoupravni akt — skladno z razvojem OZD in drugih samoupravnih organizacij, z organizacijskim in tehnološkim razvojem — nenehno dopolnjevati in usklajevati s potrebami, ki jih narekuje razvoj.
III.	NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
15.	člen
Načrti potreb po kadrih so sestavni del letnih srednjeročnih in dolgoročnih planov družbenoekonomskega razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
Upoštevajoč določila iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženci dogovora pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali:
—	vsebinski program (organizacijska funkcija, področje dela, dela oziroma naloge)
—	količinski program (obseg, proizvodnja, naloge)
—	tehnologijo dela in planiran razvoj, organizacijo in delitev dela
—	razvoj in organizacijo družbenih dejavnosti, državne uprave, pravosodja, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
1	6. člen
Sestavni elementi načrtov kadrovskih potreb so zlasti;
—	potrebna sredstva za uresničevanje planov kadrovskih potreb in izobraževanje
—	potrebno število delavcev z ustrezno strokovno usposobljenostjo za izvrševanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja
—	pregled delavcev (s popisom vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti, oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi itd.),
—	plan izobraževanja in usposabljanja delavcev pred nastopom dela, ob delu in iz dela
—	načrt potreb po štipendistih
—	predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadrov, odsotnost z dela),
—	način usposabljanja delavcev za kritje potreb glede na razvoj temeljne organizacije združenega dela,
—	ukrepi za razvoj inovacijske dejavnosti,
—	plan usposabljanja učencev in študentov za delo (proizvodno delo izoroma delovna praksa),
—	način razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije in drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav,
—	opredelitev možnih virov pridobivanja kadrov,
—	kadrovski ukrepi za uresničevanje planov gospodarskega in družbenega razvoja,
—	ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Gornja Radgona,
—	program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih.
17.	člen
Udeleženci dogovora bomo na podlagi sprejetih planov kadrovskih potreb in v skladu z razvojnimi programi sprejeli ukrepe:
—	za notranje razporejanje in prerazporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov,
—	za pridobitev strokovne izobrazbe o delu, izpolnjevanje in usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela,
—	za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesov temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti fer sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev,
—	za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine,
—	zaizvajanje pripravništva,
—	za pridobivanje novih delavcev,
STRAN 14 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
STRAN 15 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
—	za zaposlovanje invalidov,
—	za zagotavljanje pogojev za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
18.	člen
S tem dogovorom udeleženci sprejemamo obveznosti:
—	da bo vsak investicijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanje potrebnih delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev
—	da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih,
—	da bomo kadrovske plane izdelali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in ki bo omogočalo pravočasno razvijanje interesa za posamezne poklice, zlasti za tiste, za katere že dalj časa ugotavljamo, da so deficitarni,
—	da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela.
19.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v srednjeročne načrte vnesli tudi načrte kadrovskih potreb.
20.	člen
Predloge planov kadrov in izobraževanje in razvoja kadrov bodo:
—	v organizacijah združenega dela in drugih samoupravni organizacijah in skupnostih pripravljale kadrovske službe, ki se morajo za to delo tudi strokovno usposobiti,
—	za območje občine kot celote pa je za pripravo predloga planov oziroma projekcije potreb po kadrih zadolžena skupnost za zaposlovanje v sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine G. Radgona ter izobraževalnimi skupnostmi.
21.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo morebitna razhajanja med plani potreb po kadrih v v organizacijah združenega dela, planov kadrov v občini ter plani vpisa v posamezne šole usklajevali v okviru občinske izobraževalne skupnosti, skupnostjo za zaposlovanje, in družbenopolitične skupnosti.
22.	člen
Udeleženci bomo načrtno spodbujali inovacijsko in raziskovalno dejavnost in jo urejali s samoupravnimi akti v skladu z razvojnimi načrti in usmeritvami občinske raziskovalne skupnosti.
23.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani kadrovskih potreb izdelovali letne plane kadrovskih potreb in nadaljevali s pripravami projekcije potreb po kadrih do leta 2000.
24.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno uresničevanje temeljnih načel in smotrov vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v:
—	marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje ter vsestranskim razvojem posameznika,
—	odločilni vlogi združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja,
—	povezanost vzgoje in izobraževanja z delom, razvojem znanosti, tehnike in kulture, razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odno- • sov ter krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
— usmerjanju zaposlenih delavcev v izobraževanju ob delu in iz dela, — skladnosti vzgoje in izobraževanja z izobraževalnimi potrebami združenega dela in celotne družbe.
25. člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu s svojimi kadrovskimi plani:
—	ugotavljali potrebe po stalnem izobraževanju delavcev,
—	oblikovali vzgojnoizobraževalno politiko,
—	načrtovali vsebino, obseg in izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov,
—	s svobodno menjavo dela zagotavljali možnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov in za njihovo prilagajanje potrebam razvoja,
—	omogočali delavcem, ki dosegajo nadpovprečne uspehe pri delu in izkazujejo posebne nadarjenosti, da čimprej dosežejo izobrazbo in razvijajo sposobnosti za opravljanje najzahtevnejših del oziroma nalog.
26.	člen
Osnovne organizacije sindikata udeleženk dogovora bodo sprejele akcijske programe za usmerjanje delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, da le to končajo.
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoje za dokončanje osnovne šole.
27.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo na ravni občine v okviru skupnih potreb združevali načrte potreb izobraževanja. V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bodo izobraževalne skupnosti v občini zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator spremljanja uresničevanja izobraževalnih načrtov.
k
28.	člen
Udeleženci dogovora bomo v planih kadrovskih potreb in načrtih izobraževanje in usposabljanja ter v samoupravnih splošnih aktih določili sredstva, potrebo za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov.
29.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanja za potrebe vseh področij združenega dela, zato bomo:
—	sodelovali 'pri načrtovanju vsebine in smotrov usmerjenega izobraževanja,
—	aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami in občinsko izobraževalno skupnostjo pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij,
—	vzpodbujali delavce za - izobraževanje, usposabljanje in samoizobraževanje ter jih usmerjali v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem delu v izobraževalnih organizacijah in jim omogočali pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja,
—	zagotavljali delavce za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse,
—	zagotavljali opravljanje praktičnega pouka in proizvodno delo oz. delovno prakso za učence in študente,- ki v času šolanja v skladu z učnim načrtom morajo svoje teoretično znanje dopolnjevati v praksi,
—	omogočali in organizirali stalno in dopolnilno izobraževanje, strokovno prakso in specializacijo,
—	zagotavljali stalno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog,
—	vzpodbujali mednarodno izmenjavo študentov na praksi.
30.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bomo skrbeli ža izpopolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja.
Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega sklada in Kraigherjevega sklada.
31.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v samoupravnem splošnem aktu določili pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu in iz dela.
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu in iz dela mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pismeni obliki.
32.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bo temeljna ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, ki bo napotila delavca v izobraževanje iz dela zagotavljala;
—	da bo delavec ohranil pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja,
—	da bo prejemal ustrezno nadomestilo osebnega dohodka.
33.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da se delavci praviloma usmerjajo v izobraževanje ob delu in iz dela v okviru svojega poklicnega oz. strokovnega področja.
Izjemoma se delavci usmerijo v izobraževanje ob delu tudi izven svojega poklicnega oz. strokovnega področji v naslednjih primerih:
—	kadar se za dela oz. naloge, katere bodo delavci predvidoma opravljali po končanem študiju, zahteva širše oz. več znanj,
—	če to zahteva kadrovski interes temeljne organizacije združenega dela zaradi potrebe po poklicni preusmeritvi,
—	zaradi naknadno ugotovljene izrazite poklicne nagnjenosti delavca do drugega poklica.
34.	člen
V zvezi z uresničevanjem razširjene funkcije poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali in razvijali v okviru kadrovske funkcije naslednje dejavnosti:
—	sodelovanje pri načrtovanju smotrov in vsebine usmerjenega izobraževanja, vzgajanje in usposabljanje,
—	proučevanje rešitve za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam v organizaciji dela in tehnologiji,
—	spremljanje uspešnosti delavcev pri delu in samoupravni aktivnosti,
—	ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti delavcev,
—	svetovanje in usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti,
—	proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na na nova dela oziroma naloge,
—	izbiranje in usposabljanje delavcev za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja proizvodnegd dela, delovne prakse in praktičnega pouka,
—	spremljanje uinih uspehov učencev in študentov s katerimi ima organizacija združenega dela sklenjeno štipendijsko razmerje ali kako drugo obliko povezovanja,
—	sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, skupnostjo za zaposlovanje ter drugimi dejavniki, ki sodelujejo pri usmerjanju mladine in odraslih v izobraževanje in delo.
35.	člen
Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ter strokovne službe udeležencev tega dogovora.
36.	člen
Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo izvajale funkcijo poklicnega usmerjanja tako, da bodo:
—	učence interesno razvijale in jih vključevale v interesne (prostočasne) dejavnosti ter jih seznanjale z oblikami dela,
—	vzpodbujale in spremljale razvoj učencev za bodočo poklicno usposobljenost,
—	skrbele za delovno in poklicno vzgojo učencev ter jih skladno z individualnimi posebnostmi posameznika ter družbenoekonomskimi potrebami po kadrih svetovalno usmerjale v srednje izobraževanje, osnovne in srednje šole
—	bodo posebno pozorne na usmerjanje mladine v vojaške in 'obrambne poklice v sodelovanju z ostalimi nosilci te dejavnosti srednje šole
—	se bodo v okviru svojih programov in smeri prilagajale potrebam združenega dela po ustrezno usposobljenih kadrih, hkrati pa upoštevale razvojne in interesne značilnosti mladih in odraslih v procesu izobraževanja.	,,
37.	člen
Skupnost za zaposlovanje bo za izvajanje funkcije poklicnega usmerjanja zlasti:
— skrbela za metodološko enotno zbiranje podatkov o izobraževalnih namerah in sposobnostih učencev v osnovnih šolah in učencev v srednjem izobraževanju ter podatke kvalitativno in kvalitativno pripravljene posredovale zainteresiranim uporabnikom,
— posredovala vzgojnoizobraževalnim organizacijam informacije o prednostnih poklicnih usmeritvah in tekočih potrebah po kadrih na podlagi dogovorjene metodologije,
— sama izvajala poklicno usmerjanje mladine in odraslih
— posredovala nosilcem poklicnega usmerjanja potrebne informacije in strokovne pripomočke za delo na področju poklicnega usmerjanja,
— usklajevala strokovno delo nosilcev poklicnega usmerjanja.
38.	člen
Udeleženci dogovora bomo načrtovali in vzpodbujali organizirano družbenopolitično izobraževanje delavcev, zlasti še delegatov samoupravnih organov in skupščin ter družbenopolitičnih organizacij. Pri tem se bomo povezovali z Delavsko univerzo G. Radgona kot nosilcem izobraževanja ob delu, za delo in družbenega izobraževanja in jim izkazovali potrebe po teh oblikah izobraževanja, ki jih bo izvajala delavska univerza za potrebe in interese podpisnikov tega družbenega dogovora.
IV. URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IN DELOVNIH RAZMERIJ V ZDRUŽENEM DELU
39.	člen
Udeleženci tega dogovora bomo zagotovili, da bo delavec sklenil delovno razmerje v TOZD in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti po postopku in na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja.
40.	člen
Komisija pri skupščini občine za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini in za postopno vračanje delavcev z dela iz tujine bo stalno pripravljala in analizirala vse možnosti za njihovo organizirano vračanje in vključevanje v delo.
41.	člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del in nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja Z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg drugih strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri opravljanju del in nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost.
V primeru, da ni dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo le te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovi! sposobnosti bodo udeleženci določili v samoupravnih splošnih aktih.
42.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje za trganizirano uvajanje k delovnim nalogam delavcem, ki so sklenili delovno razmerje oziroma bili razporejeni na druga dela oziroma naloge in da bomo v ta namen izdelali in sprejeli program uvajanja.
43.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V svojih programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, Organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo in pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti najmanj takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik.
44.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov
delo delavcev na določenih delovnih nalogah v združenem delu ni več potrebno in jim ni možno zagotoviti dela v isti organizaciji združenega dela.
45.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, nadalje delavcem, ki opravljajo dela oz. naloge pri katerih je nevarno, da nastane invalidnost ter delavcem s spremenjenimi delovnimi zmogljivostmi, ki nimajo statusa delovnih invalidov, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela ter jih razporediti k ustreznim nalogam in jih za to tudi usposobiti in jim zagotoviti ustrezne delovne pripomočke, skladno 2 zakonskimi določili.
46.	člen
Udeleženci bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po menju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela.
Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, spremljanje uspešnosti in za mentorstvo.
47.	člen
V TOZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer je nočno delo še nujno, si bomo prizadevali za izboljšanje delovnih razmer tako, da bo zavarovano zdravje zaposlenih. Zagotovili bomo prevoz na delo in z dela, topli obrok hrane in sistematične zdravniške preglede.
Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, morajo udeleženci upoštevati, da nočno delo žensk ni dovoljeno in da se sme izvajati le izjemoma, kadar to terjajo splošni družbeni interesi.
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se nočno delo žensk ukine.
V. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
48.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter na področju državne uprave, pravosodja, splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
49.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo pri kadrovanju kadrov iz 48. člena dosledno uveljavljali načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti osebnostnih kvalitet ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov. Pri izbiri kandidatov udeleženci dogovora zlasti upoštevajo, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije:
— s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem,
— ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne in družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in zagotavljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
— uveljavljajo pridobitve NOB in socialistične revolucije z zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,/ krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politike neuvrščenosti,
— dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju, da si prizadevajo za razvoj raziskovalne in množične inventivne dejavnosti ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.
50.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo pri izboru kadrov, iz 48. člena dogovora pravočasno seznanjali vse, ki sodelujejo v postopku predlaganja možnih kandidatov.
Udeleženci dogovora zagotavljajo, da bodo načela in merila kadrovanja iz 48. in 49. člena opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih.
51.	člen
Udeleženci dogovora v skladu z ustavno opredeljeno vlogo SZDL na področju kadrovske politike skrbijo:
— da je kadrovanje za vse družbene funkcije trajna akcija vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov,
— da spremljajo in evidentirajo vse tiste delovne ljudi in občane, ki se v konkretni samoupravni praksi uveljavljajo s svojim delom in tako pridobivajo družbeni ugled,
— da se zavzemajo za uresničevanje sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve, javnost in demokratičnost kadrovske politike in pri zagotavljanju odločilnega vpliva delovnih, ljudi in občanov za njeno uresničevanje,
STRAN 16 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
—	da je ustrezno organizirana evidenca vseh evidentiranih kandidatov na vseh ravneh,
—	da sprejete družbene kriterije za uresničevanje kadrovske politike delovnih ljudi in občanov stalno preverjajo in dopolnjujejo ter do njih povsod oziroma ob konkretnih primerih javno obravnavajo in uporabljajo,
—	da so pri posameznih družbenih funkcijah glede na njihovo stopnjo odgovornosti opredeljena posebna merila za kadrovanje.
52.	člen
Udeleženci dogovora bomo ocenjevali delo nosilcev javnih družbenih funkcij po uspešnosti njihovega dosedanjega dela, predvsem v kakšni meri so bili kos zahtevnosti nalog in družbeni problematiki ter koliko so s svojim vzgledom, načinom in metodami dela prispevali k afirmaciji in avtoriteti delegatskih odnosov. Ta ocena bo podlaga za odločitev o kandidaturi še za eno mandatno obdobje.
53.	člen
,,Pri opravljanju svojih nalog na področju kadrovske politike ravnajo udeleženci dogovora v skladu z načelom, da se pri kadrovanju poslovodnih delavcev funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj in uresničevanje obveznosti izpopolnjevanja in usposabljanja ter njihovih osebnostnih kvalitet in sposobnosti kot jih določa 49. člen dogovora.”
Udeleženci se bomo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost.
54.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da se v praksi uveljavi spremljanje uspešnosti dela poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi poblastili in odgovornostmi, zlasti ko gre za uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela morajo uveljaviti kriterije, ki so jih pripravili v gospodarski zbornici za objektivno ocenjevanje uspešnosti dela teh delavcev; preverjanje uspešnosti dela teh delavcev v minuli mandatni dobi, pa naj bo eden izmed kriterijev za ponovno izbiro.
55.	člen
Pri kadrovanju kadrov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju bomo udeleženci dogovora upoštevali merila za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
56.	člen
Zaradi uresničevanja nalog na področju kadrovske politike iz 51. in 52. člena se udeleženci družbenega dogovora zavezujejo, da bodo posamezna aktualna vprašanja in predloge konkretnih kadrovskih rešitev ter opredelitev širšega družbenega interesa pri konkretni kadrovski rešitvi obravnavali in usklajevali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Udeleženci se zavezujejo, da bodo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in ostalih samoupravnih organizacijah in skupnostih v postopku kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oblikovali oceno o primernosti kandidata-v skladu z določili 53. in 54. člena tega dogovora. Ta ocena bo izhodišče za oblikovanje stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva o primernosti kandidata, ki ga v pismeni obliki posreduje razpisni komisiji.
Pri oblikovanju stališča sodeluje tudi predstavnik družbene skupnosti v razpisni komisiji.
Udeleženci dogovora bomo pri kadrovanju kadrov za poslovodne delavce, funkcionarje in za delavce s posebnimi pooblastili upoštevali mnenja in stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva k predlaganemu oz. prvijavljenemu kandidatu.
Notranja organizacija, oblike in metode dela ter delovno področje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva je urejeno s poslovnikom o delu tega odbora.
VI. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
57.	člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov, v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; skrbeli bomo za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov.
Usklajevanje kadrovskih načrtov bo opravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
58.	člen
Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe dela na področju mednarodnih odnosov.
59.	člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Nosilci evidentiranja na ravni občine so:
—	komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine za opravljanje del oziroma nalog v konzularni službi in v mednarodnih organizacijah, za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah,
—	družbenopolitične organizacije za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah,
—	organizacije združenega dela za opravljanje del oziroma nalog v skupnih gospodarskih predstavništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini,
—	samoupravne interesne skupnosti, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v izobraževalnih organizacijah združenega dela, raziskovalnih kulturnih in drugih organizacijah, za katere obstoji poseben interes.
Kadrovska služba pri skupščini občine bo vodila evidenco zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih.
60.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo vračali na delo v domovino.
VII. KADROVSKE SLUŽBE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN KADROVSKA SLUŽBA V OBČINI
61.	člen
Udeleženci dogovora bodo ob upoštevanju števila zaposlenih, nalog in programov razvoja v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih organizirali in uporabljali kadrovske službe, ki bodo zagotavljale strokovne pogoje in podlago za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko.
Udeleženci dogovora v skladu s svojimi nalogami nudijo strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za:
—	družbeno načrtovanje potreb po kadrih,
—	sistematično spremljanje razvoja kadrov, kadrovsko evidenco in usmerjanje kadrov,
—	programiranje in izvajanje stalnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo,
—	informiranje pri čemer se zavzemajo, da se za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na podlagi dogovorov ali pogodb opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela.
62.	člen
Skupščina občine bo zaradi koordiniranja in povezovanja kadrovske dejavnosti na ravni občine, s strokovno pripravo kadrovskih rešitev, za potrebe skupščine občine in njenih organov ter za potrebe družbenopolitičnih organizacij in nudenja strokovne pomoči kadrovskim službam v' temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih organizirala strokovna kadrovska služba skupščine občine.
63.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske politike poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem, ki bodo najtesneje sodelovali s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami.
64.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu z že sprejetim enotnim oblikovanjem kadrovske evidence in enotne metodologije stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov. Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno dopolnjevanje kadrovske evidence.
VIII. DRUŽBENA PRIZNANJA
65.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, za podeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj zaslužnim delavcem, .delovnim ljudem in občanom' in skrbeli, da politika odlikovanj in drugih družbenih priznanj postane sestavina kadrovske politike. Udeleženci dogovora bomo oblikovali stalna ali občasna telesa, ki bodo skrbela za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj.
IX. ODGOVORNOSTI IN NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE
*
66.	člen
Skupščina občine Gornja Radgona ima kot udeleženec tega dogovora zlasti tele naloge:
—	uresničuje določbe tega dogovora pri srečevanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti,
—	spremlja izvajanje tega družbenega dogovora,
—	proučuje kadrovska gibanja v občini,
—	spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko situacijo na svojem območju, analizira kadrovsko problematiko na posameznih področjih družbenega življenja, spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike,
—	spodbuja reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike,
—	skrbi za sistematično izpolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju občine Gornja Radgona,
—	daje pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja krdrovske politike in s tem spodbuja proučevanje oziroma financiranje ra/.iskav s tega področja,
—	v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravlja in spremlja srednjeročne in dolgoročne programe kadrovskih potreb za območje cbčine.
67.	člen
Podpisniki -tega dogovora smo odgovorni za izvajanje posameznih nalog dogovora, vsak za svoje področje delovanja, za javno obveščanje o izvajanju nalog, za omogočanje kontrole izvrševanja obvez. Najmanj enkrat letno bomo obravnavali izpolnjevanje svojih nalog in sprejemali potrebne ukrepe. Zato bomo izvajanje nalog, ki smo jih prevzeli s tem dogovorom zagotovili v svojih letnih programih.
68.	člen
Za spremljanje izvajanja tega dogovora skrbi 11 članski odboi udeležencev. Poslovanje in način svojega dela določi odbor s poslovnikom.
69.	člen
Odbor udeležencev za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike ima naslednje naloge in pristojnosti:
—	v skladu z nalogami tega dogovora sprejema program dela in določa roke nosilcev izvrševanja nalog,
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora in poroča udeležencem dogovora o izvajanju nalog iz družbenega dogovora,
—	razlaga določila družbenega dogovora na zahtevo posameznih udeležencev,
—	proučuje pobude in osnutke sprememb in dopolnitev tega dogovora,
—	obravnava kršitve tega dogovora in sproži postopek za ugotavljanje družbenopolitične odgovornosti udeležencev dogovora in odgovornih oseb.
70.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje tega dogovora. Kršitev dogovora neposredno ugotavlja pristojni odbor udeležencev družbenega dogovora.
Za kršitev družbenega dogovora se šteje predvsem, če udeleženci:
—	v določenem roku ne dopolnijo akta o oblikovanju del in delovnih nalog v skladu z načeli tega dogovora,
—	ne upoštevajo določil tega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje pripravnikov, organizirano uvajanje na delo in položaj delavk,
—	ne upoštevajo dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri, imenovanju in razrešitvi poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	ne uresničujejo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega ih družbenopolitičnega usposabljanja v skladu z določili tega družbenega dogovora in sprejetimi letnimi ter srednjeročnimi programi izobraževanja v organizacijah združenega,dela,
—	ne namenijo dogovorjeno določenega dela sredstev za izobraževanje in jih tudi namensko ne uporabljajo,
—	pri izvajanju štipendijske politike ne uresničujejo načel družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov,
—	ne izdelajo dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega načrta kadrov v skladu z načeli tega dogovora.
Postopek za ugotavljanje kršitev družbenega dogovora vodi pristojen odbor udeležencev družbenega dogovora. Ta lahko na lastno pobudo udeležencev družbenega dogovora ugotavlja, kako posamezni udeleženci uresničujejo družbeni dogovor. Udeleženci smo dolžni omogočiti odboru vpogled v akte in gradivo, ki se nanašajo na uresničevanje tega dogovora.
Ce odbor ugotovi, da udeleženci ne izpolnjujemo obveznosti iz tega dogovora, sestavi o tem zapisnik, v katerem mora biti navedeno, katera določila dogovora so kršena.
Odbor seznani z ugotovitvami ustrezen samoupravni organ in družbenopolitično organizacijo v temeljnih organizacijah združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela — udeležencu z zahtevo, da ukrene kar je treba za dosledno uresničevanje družbenega dogovora.
71.	člen
Pristojni samoupravni organ udeleženca dogovora je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve odbora udeležencev družbenega dogovora razpravljati o zadevi in ukreniti, kar je treba, za dosledno uresničevanje dogovora, O ukrepih mora udeležence obvestiti pristojen odbor udeležencev družbenega dogovora v občini.
72.	člen
Ce udeleženec dogovora ravna po določilih iz prejšnjega člena oziroma ne stori ničesar za izvajanje družbenega dogovora, lahko pristojni odbor udeležencev družbenega dogovora v občini, izvršilni organ občinskega vodstva Zveze komunistov Slovenije, socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze združenj borcev NOV in izvršni svet skupščine občine skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki krši dogovor.
Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o morebitni odgovornosti posameznih organov, služb ali strokovnih delavcev ter o posebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dogovora.
73.	člen
Če odbor podpisnikov družbenega dogovora, izvršilni organ občinskega vodstva Zvez komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveže sindikatov, Zveze socialistične mladine, Zveze združenj borcev NOV ali izvršni svet skupščine občine ugotovijo, da udeleženec kljub postopkom po določilih 70., 71. in 72. člena tega dogovora še nadalje ne izvaja družbenega dogovora, ocenijo pa, da udeleženec po krivdi poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne izpolnjuje bistvenih določil tega dogovora (kot so oblikovanje del in delovnih nalog, izdelava letnih in srednjeročnih programov za razvoj, določila o izbiri kadrov za mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi poblastili in odgovornostmi, programiranje in financiranje izobraževanja, dopolnitev samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih in drugih splošnih aktov ter drugo), lahko daje pobudo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in samoupravni delovni skupnosti, da obravnavajo odgovornost organov ali delavcev, ki so odgovorni za izvajanje družbenega dogovora.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74.	člen
Podpisniki pošljejo sklep o podpisu tega dogovora kadrovski službi skupščine občine Gornja Radgona, ki vodi register podpisnikov tega dogovora.
75.	člen
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini.
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati odboru podpisnikov družbenega dogovora. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor.
76.	člen
Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica vseh udeležencev na območju občine. S sprejetjem tega družbenega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Gornja Radgona (štev.: 117-4/79-01, z dne 10. 9. 1979).
77.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne do 30. 6. 1984 uskladiti določila svojih samoupravnih splošnih aktov z določili tega družbenega dogovora.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 117-4/83-01
G. Radgona, dne 27. 2. 1984
PODPISNIKI
215
_ Na podlagi 77. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83) in 167. ter 176. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1984, ter na seji Skupščine skupnosti socialnega varstva, dne 26. junija 1984 sprejela
ODLOK
o podstanovalskih razmerjih na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovalskih razmerij, vsebino podstanovalske pogodbe, pravice in dolžnosti imetnika stanovalske pravice, lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnika družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalca) in podstanovalca, način določanja podsta-narine, najvišjo raven podstanarine, odškodnino za opremo, ter dejanske stroške za uporabo podstanovalskega prostora.
Podstanovalcem se s tem odlokom zagotavlja varstvo njihovih pravic in položaja.
2.	člen
Najemodajalec lahko odda podstanovalcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalske pogodbe.' ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas ter na način in ob pogojih, ki jih predpisujeta zakon in ta odlok.
Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v stanovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno.
3.	člen
V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 9 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca, brez prostorov, ki jih uporablja kot souporabnik (sanitarije, kopalnice, hodnike, kuhinje itd.).
Brez soglasja podstanovalca najemodajalec ne more oddati njegovega podstanovalskega prostora.
Podstanovalec ne more niti v celoti niti delno oddati drugi osebi podstanovalske prostore, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe.
4.	člen
Najemodajalec in podstanovalec morata pred selitvijo podstanovalca skleniti pismeno podstanovalsko pogodbo.
Najemodajalec mora zaradi evidence dostaviti po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15. dneh po sklenitvi, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca.
5.	člen
Podstanovalska pogodba mora vsebovati:
1.	priimek in ime najedodajalca ter naslov stalnega bivališča,
2.	priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov,
3.	priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov,
4.	označbo zgradbe in stanovanja, v katerem so v podnajem dani podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem, v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem,
5.	katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet itd.).
6.	opis podstanovalskega prostora, s točno navedbo opreme,
7.	način nemotenega ogrevanja podstanovalskega prostora,
8.	znesek podstanarine, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu,
9.	način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oziroma stanovanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi.
10.	znesek odškodnine za uporabo opreme,
11.	čas, za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe.
6.	člen
Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo. Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno ali pismeno po pošti ali pri rednem sodišču. Razloga za odpoved ni potrebno navesti. Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
7.	člen
Podstanovalska pogodba sklenjena za določen čas preneha s pretekom tega časa.
Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas, če podstanovalec v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa temu ne nasprotuje.
8.	člen
Minimalno opremljen podstanovalski prostor je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higiene nima na razpolago drugega prostora.
Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi, oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci.
Če je v istem prostoru več podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ležišč, kolikor je podstanovalcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost Zakleniti svoj del omare.
V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost nemotenega ogrevanja.
9.	člen
Podstanovalec in najemodajalec se lahko dogovorita za podstanarino, ki zajema ekonomsko stanarino za prazen stanovanjski prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v podnajem danega stanovanjskega prostora.
Podstanarina se izračuna na osnovi določil o prehodu na ekonomske stanarine v občini Murska Sobota, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Murska Sobota za posamezno srednjeročno obdobje in se letno valorizira.
*
10.	člen
Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ do 25 odstotkov poprečne ekonomske stanarine v občini Murska Sobota.
11.	člen
Podstanovalec posebej plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, električno energijo, kurjavo ter za odvoz smeti, kanalščino, pripadajoči del obratovalnih stroškov hiše, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, če jih ne čisti podstanovalec sam.
Če dejanskih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita v pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način, kako bo obračunana, pri čemer se obvezno upoštevajo tisti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hišo.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 500.— do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena,
—	ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3. člena),
—	ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3. člena),
—	ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom
4. člena, ali take pogodbe sploh ne sklene,
—	ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4. člena),
—	ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 5. člena,
—	ki oddaja podstanovalski prostor, ki ni vsaj minimalno opremljen (prvi odstavek 8. člena),
—	ki dogovori višjo podstanarino kot je določena v 9. členu odloka, — ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (11. člen).
14.	člen
Z denarno kaznijo od 500,— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek podstanovalec:
—	ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 4. člena),
—	ki sklene pogodbo z drugačno vsebino kot je določeno v 5, členu.
15.	člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
16.	člen
.Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 36-5/83-4
V M. Soboti, 26. junija 1984
Predsednica
Skupščine Skupnosti socialnega varstva
Iva	nka Koren 1. r.
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota.
Martin Horvat 1. r.
Radijski in televizijski spored od 3. do 9. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	j RADIO
MURSKA SOBOTA ’ MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 3. avgusta (rubrika za mlade, Kam konec tedna), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
12.25 Poročila. 12.30 IO LA 38-Olimpijska kronika 1. 12.45 OI LA 84 — Olimpijski pregled 1. 14.15 Propagandna oddaja. 14.20 OI LA 84 — Košarka (M) Jugoslavi-ja:Brazilija, posnetek 2. polčasa. 15.05 OI LA 84 -Gimnastika — mnogoboj moški. 18.10 Propagandna oddaja. 18.15 OI LA 84 — Plavanje, finale (400 M prosto. 100 Ž metuljček, 200 M prsno, 100 Ž prsno, 4 x 100 M prosto, pribl. 19.00 Vključitev v predtekmovanje v plavanju na 1500 m prosto. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija. 10.50 Propagandna oddaja. 20.55 Ne prezrite. 21.10 Ruby Gentry, ameriški film (ČB). 22.30 Tv dnevnik II. 22.40 Propagandna oddaja. 22.45 OI LA 84 - Olimpijska kronika 2. 23.25 OI LA 84 — Košarka (Ž) Jugosla-vija:Kanada, neposredni prenos. 00.00 OI LA 84 — Vaterpolo Jugoslavija:Ni-zozemska, neposredni prenos. kombinirana prenosa (do 01.00)
TV ZAGREB
11.55 Poročila, 12.00 TV koledar, 12.15 OI Kronika. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Derrick, 21.05 Dober večer, 21.50 Dnevnik, 22.05 Oddaja za kulturo, 22.45 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.30 OI Los Angeles 84. 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila. 9.05 Eci, peci, pec. 9.30 Nocoj na OI. 13.00 Poročila. 15.00 Počitniški spored. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.55 Spanček Za-spanček. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Komisar. 21.20 Franz Schubert. 22.05 Sport. 22.30 Megla (film).
TV MADŽARSKA
10.30 Ponovitev: Potovanje za nasmeh. Nikki, mama in KungFu. 16.50 Le za otroke. 17.35 Razgovor z zastrupljevalci s sladoledom. 18.30 Telešport, Olimpiada, pregled dogodkov. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Evropejec, 2. del italjanske nadaljevanke. 21.25 Srečanje v petek, spored mladinskega uredništva. 22.25 Nomadsko življenje, TV film. 23.20 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Vide-oteleks, 12.45 Loses: OLIMPIJSKE IGRE 1984 Olimpijski pregled 1 — posnetek. 14.45 Risanke. 15.05 Los Angeles: OLIMPIJSKE IGRE 1984, Gimnastika — posnetek, 18.15 Plavanje —direktni prenos in posnetki, 19.15 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Los Angeles: OLIMPIJSKE IGRE 1984, Košarka: Jugoslavija— Brazilija — moški — posnetek, 21.10 Gimnastika — posnetek, 22.50 TVD vse danes, 22.55 Zeit im Bild — Čas v sliki, 23.25 Los Angeles: OLIMPIJSKE IGRE 1984. Košarka: Jugoslavija — Kanada — Moški — direktni prenos. Vaterpolo: Jugoslavija—Holandska (missage)
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 4. avgusta (sobotna reportaža, iz društvene dejavnosti), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
11.40 Poročila. .11.45 OI LA 84 — Olimpijska kronika L 12.00 OI LA 84 — Olimpijski pregled L 13.30 Propagandna oddaja. 13.35 OI LA 84 — Atletika (800 Ž — predtekmovanje, sedmero-boj: krogla in 200. hoja 20 km. krogla Ž — finale, 1O000 — predtekmovanje). 15.40 OI LA 84 — Gimnastika (Ž) mnogoboj. 18.10 Propagandna oddaja. 18.1501 LA 84 — Plavanje, finale (200 m Ž mešano, 200 M metuljček, 800 Ž prosto, 100 M hrbtno, 4 x 100 Ž mešano). 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Khartum, angleški film. 22.05 Zrcalo tedna. 22.25 Poročila. 22.30 22.40 Propagandna oddaja. 22.45 OI LA 84 - Olimpijska kronika 2. 23.30 OI LA 84 — Olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00). 04.55 OI LA 84 — KOŠARKA (M) Jugoslavi-ja:Italija, v odmoru Vključitev v atletiko — polfinale in finale 100 M (do 06.30)
TV ZAGREB
11.15 Poročila. 11.20 TV koledar, 11.30 OI Los Angeles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Reši nas hudega (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Zabavnoglasbena oddaja, 22.3401 Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.30 OI Los Angeles 84. 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila. 9.05 Avstrija v sliki. 9.30 Nocoj na OI. 13.00 Poročila. 15.00 Počitniški spored. 17.00 Poročila. 17.05 Rezljajmo skupaj. 17.30 Skrivnostne globine. 17.55 Spanček Za-spanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.30 Parada čarovnikov. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Heinz . Conrads. 21.45 Šport: OI Los
Angeles 84.
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve: Naš ekran; Potovanje za nasmeh; Kdo se gre? Rubens: Sasha Distel show. 15.00 Burleska. - 15.45 Pionirji fotografije.
16.15 Kakšna je vojna, pon.
16.50 Lisica Flep. 18.30 Te-lešport, olimpiada. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Izposojeni dvorec, madžarski film, igra Klari Tolnay (čb). 22.00 TV dnevnik. 22.20 Smrt dirkalnega konja, sovj. film.
TV KOPER
12.00 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled i _ posnetek, 13.35 Atletika — posnetek. 15.40 Gimnastika — posnetek, 18.15 Plavanje _ posnetek. 19.15 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Vaterpolo: Jugoslavija—Holandija — posnetek. Košarka: Jugoslavija—Kanada -r- posnetek. Gimnastika — posnetek. 23.00 Zeit im Bild — čas v sliki. 23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 2 — direktni prenos
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (javljanje v živo z beltinskega folklornega festivala, kmetijska oddaja, humoristično-satirič-na priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.35 Poročila. 8.40 Živ Žav, otroška matineja. 9.30 OI LA 73: atletika (100 Ž-predtekmovanje, 100 M-polfinale in finale, 800 Ž-poIfi-nale, 800 M-predtekmovanje, 400 z ovirami M-polfinale, sedmeroboj: kopje in 800). 12.40 625 — napoved tedenskega sporeda. 13.00 OI LA 84: olimpijska kronika 7 1 (skrajšan posnetek košarke (M) Jugoslavija—Italija). 13.45 OI LA 84: gimnastika (M) — finale na orodju. 15.45 Propagandna oddaja. 15.50 OI LA 84: plavanje (finale: 200-M mešano, 200 Ž metuljček, 1500 M prosto, 200 Ž hrbtno,' 400 x 100 M mešano). 16.50 Propagandna oddaja. 16.55 P OI LA 84:
veslanje (M) — finale,
sredni
prenos
19.30/19.40).	19.30
dnevnik. 19.55 Vreme. Propagandna oddaja.
nepo-(do TV 19.57 20.00
Ž. Senečič-E. Tomičič. Gabrijel, nanizanka TV Zagreb. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Zadnja pesem, ameriški film. 22.35 Poročila. 22.40 Propagandna, oddaja. 22.45 OI LA 84: olimpijska kronika 2. 23.30 OI LA 84: olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00).________ _____
TV ZAGREB
4.55 OI Los Angeles 84, 9.20 Poročila, 9.30 OI Los Angeles 84, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gabriel, 21.00 Sarajevski vtisi, 21.30 Mali koncert, 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled, 22.45 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
Prvi program
7.30 OI Los Angeles 84. 12.00 Avstrija (reportaža). 14.30 Fanny (film). 16.40 Risanka. 17.35 Čeladek. 17.40 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Italijanska legenda. 21.10 Balet. 22.15 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
8.00 Spored za otroke. 10.20Cirkus . . . 15.05 Pesem doni. 15.30 Tarzanova skrivnostna džungla, ameriški film (čb). 16.50 Napoved sporeda. 17.20 Manifestacija za mir. 17.50 Delta, znanstveni pročevalec. 18.30 Telešport, olimpiada, pregled. 20.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 21.00 Marco Polo, 6. del. 22.05 Bela Balazs; v spomin. 22.50 Poročila.
TV KOPER
9.30 Los Angeles: Olimpijske Atletika — posnetek, 13.00 Olimpijski pregled ; _____ posnetek, 13.45 Gimnastika — posnetek, 15.50 Plavanje — posnetek, 16.55 Veslanje — direktni prenos. 19.40 Dolgo iskanje — dokumentarec o religijah v svetu, 20.30 Los Angeles’ Olimpijske igre 1984: Košarka: Jugoslavija—Italija — posnetek. 21.50 Nepričakovani obisk serijski film »Baileyeve pustolovščine«, 22.20 Narodna glasba: Španski balet Maria Rosa, 22.55 Kruh skozi stoletja-- dokumentarec. 23.15 Zeit im Bild — čas v sliki, 23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984-Olimpijski pregled 2 — direktni prenos
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 6. avgusta (šport, kronika, Najbolj iskane plošče), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
in
9.30—10.00
11.55—01.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00). 12.10 Poročila. 12.15 OI LA 84:olimpijska kronika L 12.35 OI LA 84: olimpijski pregled L 14.10 OI LA 84: gimnastika — ženske — finale na orodju. 16.10 Propagandna oddaja. 16.15 OI LA 84: atletika (100 Ž-polfinale, skoki v daljino M-kvalifika-cije, 110 z ovirami M-pred-tekmovanje, 400 M-predtek-movanje, kopje M-finale, 400 Ž polfinale, 800 M-pol-finale, 100 Ž-finale, 400 z ovirami M-finale). 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Želimir Žilnik: Stanimir gre v mesto, dokumentarna drama TV Beograd. 21.10 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti. 22.10 TV dnevnik II. 22.25 Animirani film. 22.30 Propagandna oddaja. 22.45 OI LA 84. olimpijska kronika 2. 23.30 OI LA 84: olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
11.40 Poročila, 11.45 TV koledar, 12.00 OI Los Angeles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Ko ostarimo ' (drama), 21.10 Izbrani trenutek. 21.15 Argumenti, 21.45-En avtor, en film, 21.55 Dnevnik. 22.15 Dopolnilo, 22.45 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.30 OI Los Angeles 84. 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila. 9.05 Eci, peci, pec. 9.30 Nocoj na OI. 13.00 Poročila. 14.55 Počitniški spored. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Pasje zgodbice. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Svet živali. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sport v ponedeljek. 21.15 Cesta San Francisca. 22.05 Resnica močnih Dallasa.
Drugi program
17.30 OI Los Angeles 84. 20.15 Vražji plan. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Schilling. 22.05 OI Los Angeles 84.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
12.35 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 1 — posnetek, 14.10 Gimnastika — posnetek, 16.15 Atletika — posnetek, 19.20 TVD stičišče. 19.35 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Vaterpolo: Jugoslavija — X — posnetek, 20.35 Gimnastika — posnetek, 22.35 TVD vse danes. 22.45 Plesni korak. 23.15 Zeit im Bild — čas v sliki. 23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 2 — direktni prenos
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 7. avgusta (iz krajevnih skupnosti), 17.30 — Operne arije, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00). 12.00 OI LA 84: olimpijska kronika 1. 12.15 OI LA 84; olimpijski pregled 1. 13.40 Propagandna oddaja. 13.34 OI LA 84: aletika (110 z ovirami — polfinale, kladivo — finale, 400 z ovirami Ž-polfinale, 400 M-polfinale, 400-Ž-finale, 800 Ž-finale, skok v daljino M-finale, 800 M-finale, 110 z ovirami — finale, kopje Ž-finale, 3000 z ovirami — predtekmovanja, 10000 — finale) (do 18.00). 18.05 Poročila. 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odšel v beli svet. 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo. 18.55 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna.
19.30 TV dnevnik.
19.55
Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Kalinin: CIGAN, nadaljevanje in konec. 21.20 Mednarodna obzorja. 22.20 TV dnevnik II. 22.35 Animirani film. 22.50 OI LA 84: olimpijska kronika 2. 23.30 OI LA 84: olimpijski pregled, 2, neposredni prenos. 23.45 OI LA 84: Vaterpolo—Jugoslavija: XY, prenos. 00.40 OI LA 84: olimpijski pregled 2, nadaljevanje (do 01.00). 03.55 OI LA 84: Košarka ženske — finale (če igra YU), EVR. 04.55 OI LA 84: rokomet ženske — Jugoslavija—Južna Koreja kombinirana prenosa (do 06.25).
TV ZAGREB
11.45 O1 Los Angeles 84, 18.05 TV koledar, 18.15 Potrebno je hoteti in smeti, 18.45 Francija skozi šanson, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.55 Tioon (film). 22.30 Dnevnik, 22.55 01 Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
JT 1 VI pi ugruui
17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Za-spanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magazin. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Domača reportaža. 21.15 Nepričakovani sin (film). 23.00 OI Los Angeles 84.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Potovanje za nasmeh; Čutak in beli konj. 16.45 Fanfar, pop in klasična glasba. 17.15 Kapetan Tenkes, pon. 17.45 Studio Szeged. 18.30 Telešport. olimpiada, pregled. 20.00 TV, dnevnik. 20.30 Evropejec, 3. del italijanske nadaljevanke. 21.20 Narodna za orkester, B. Vavrinecz: Rapsodija št. 1. 21.30 Priča, madžarski film. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
12.15 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 1 — posnetek
13.50 Atletika — posnetek, 18.00 Zgodovina letastva — dok. 18.30 Rally — serijski film »Salut Champion«. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Atletika — posnetek. 18.00 ZGODOVINA LETALSTVA — dok. 18.30 Rally — serijski film »Salut Champion«. 19.30 TVD stičišče, 19 50 Los Angeles: Olimpijske igre 1984:, Atletika — posnetek. 23.05 TVD vse danes, 23.15 Zeit im Bild — čas v sliki23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled » — direktni prenos. 23.45 Vaterpolo: Jugoslavija — X - direktni prenos, 00.40 Olimpijski pregled 2 — direktni prenos
1G.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 8. avgusta (gost v živo, iz delovnih kolektivov), 17.30 — Minute s slovenskimi pevci zabavne glasbe, 18.00 — Najlepše zelje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.30—10.00 in 13.20—01.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA
9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00). 13.35 OI LA 84: olimpijska kronika 1. 13.50 OI LA 84: olimpijski pregled 1. 15.20 Propagandna oddaja. 15.25 OI LA 84: boks, četrtfinale. 16.45 OI LA 84: rokomet — ženske Jugoslavija—Južna Koreja, posnetek (do 18.00). 18.05 Poročila. 18.10 Zbis: zrcalce. 18.20 Ciciban, do
ber dan: Piranskem Mozaik
Z barko
po 18.40
filma.
zalivu, kratkega
19.15 radio Zrna.
19.55
Risanka. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik L Vreme. 19.57 Propa
gandna oddaja. 20.00 OI LA 84: Odbojka — ženske, finale — posnetek. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 OI LA 84: Rokomet moški — Jugoslavija—Romunija, neposredni prenos. V obeh oddajah vključujemo tudi neposredno spremljanje jugoslovanskih nastopov v četr-finalu boksa in rokoborbe. V odmoru pribl, ob 22.15 TV dnevnik II. 23.00 Propagandna oddaja. 23.05 OI LA 84: Olimpijska kronika 2. 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2 (do 01.00).
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
3.55 OI Los Angeles 84, 13.25 OI Los Angeles, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 OI Los Angeles 84, 19.30 Dnevnik, 20.00 Olimpijska sreda.
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.30 OI Los Angeles 84. 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila. 9.05 Tudi hec mora biti. 9.30 Nocoj na OI. 13.00 Poročila. 14.40 Počitniški spored. 17.00 Poročila. 17.05 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Borim se zate (film). 22.00 OI Los Angeles 84.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Potovanje za nasmeh; Delta; Kapetan. avanturistični film. 16.15 Pingvini z otoka Ge-
orge.
dokumentarni film.
16.50 Fabula; igra, pon. 17.45 Agrarni svet: blago-trg-vrednost. 18.30 Telešport. olimpiada, pregled. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Pravni primeri, 21.15 Osma štacija, televizijski film.
22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
13.50 Los Angeles: Olimpijske igre 1984:, Olimpijski pregled 1 — posnetek, 15.25 Boks — posnetek. 16.50 Rokomet: Jugoslavija — Južna Koreja — posnetek. 18.00 Košarka: ženski finale — posnetek. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Risanke. 20.00 Los Angeles: Olimpijske igre 1984:. Odbojka: Ženski finale — posnetek, 21.30 Rokomet: Jugoslavija—Romunija — direktni prenos. 23.00 TVD vse danes, 32.10 Zeit im Bild -r- Čas v sliki. 23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 2 — direktni prenos. .
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 9. avgusta (kultura in prosveta), 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.30—10.00 in 13.10—01.00 teletekst RTV Ljubljana
9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00). 13.25 Poročila. 13.30 OI LA 84: Olimpijska kronika L 13.55 OI LA 84: Olimpijski pregled 1. 15.25 Propagandna oddaja. 15.30 OI LA 84: Atletika (200 M-polfinale, skok s palico — finale, 400 z ovirami Ž-finale, 400 M finale, skoki v daljino Ž-predtek-movanje, 200 M- finale, 3000 polfinale, 3000 z ovirami — polfinale, deseteroboj: skok v višino in 400). 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 1957 Propagandna oddaja. 20.00 Lov za zakladom: Norveška, kviz francoske TV. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka. 22.20 TV dnevnik II. 22.35 Večer kolumbijske folklore. 23.15 OI LA 84: Olimpijska kronika 2. 23.25 Propagandna oddaja. 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00). 04.55 OI LA 84: Vaterpolo—Jugoslavija: XY, prenos EVR, Sar., (do 05.50).
Če smo prejšnji dan prenašali polfinale moške košarke, dajemo na začetku programa posnetek:
12.35 Poročila. 12.40 OI LA 84: Olimpijska kronika 1. 13.10 OI LA 84: Olimpijski pregled L 14.40 Propagandna oddaja. 14.45 OI LA 84: Košarka (M) — polfinale, skrajšan posnetek. 15.25 Propagandna oddaja. 15.30 OI LA 84: Altetika.
TV ZAGREB
12.55 Poročila, 13.00 TV ikoledar, 13.15 OI Los An-|geles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Los
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.30 OI Los Angeles 84. 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila. 9.05 Eci, peci, pec. 9.30 Nocoj na OI. 13.00 Poročila. 15.00 Počitniški spored. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pee. 17.30 Levo od pingvinov. 17.44 Spanček Zaspan-ček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Krastača in vojna. 22.20 OI Los Angeles 84.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Potovanje za nasmeh; Poljub v štadionu, češki čb. film. 16.40 Fanfar; pop in klasična glasba. 17.05 Kapetan Ten-kes. pon. 4. dela. 17.45 Ljudstva Oceanije. 18.3fKTe-lešport, plimpiada, . pregled. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Poletne zgodbe, TV film. 21.30 Umethina tedna. 21.40 Panorama, svetovnopolitič-ni magazin. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
13.55 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 1 — posnetek. 15.30 Atletika — posnetek. 19.15 Risanke, 19.30 TVD stičišče. 19.55 Los Angeles: Olimpijske igre 1984:, Biks — direktni prenos, 23.00 TVD vse danes, 23.10 Zeit im Bild - Čas v sliki. 23.30 Los Angeles- Olimpijske igre 1984: 23.30 Los Angeles: Olimpijske igre 1984: Olimpijski pregled 2 — direktni prenos
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.__
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 3. avgust — Lidija
SOBOTA, 4. avgust — Janez
NEDELJA, 5. avgust —
Snežana
PONEDELJEK, 6. avgust -
Vlasta
TOREK, 7. avgust — Kajetan
SREDA, 8. avgust — Dominik
ČETRTEK, 9. avgust — Roman
prodam
MOPED s 4 prestavami, registriran do maja 1986, cena 26.000 dimprodam. Dankovci M-3604 SOD 500 literski, prodam. Jože Verbanjšček. Bakovci 34. M-3605 FIAT 850 športni, registriran db novega leta, ugodno, prodam. Informacije Godvais, Kotna 15, Rakičan. Tel. 23-654. M-3608 PRAŠIČA za zakol 130 kg celega ali polovico, prodam. Kerman, Filovci 160. M-3609
ELEKTRONIC 90 APN 6, prodam. Petek, Melinci 1. M-3610 AUDI 50 zelo dobro ohranjen, letnik 1977, prevoženih 66.000 km. prodam. Tel. 24-842. popoldan. M-3611
DROBILEC z luščilcem za koruzo, prodam. Barbarič, Peskovci 23. Tel. 78-012. M-3612
MLIN KLADIVAR 12 kladiv, prodam. Barbarič, Peskovci 23. Tel. 78-012. M-3612
ŠKODO dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 17 uri. Glavač, Oktoberske revolucije 3, M. Sobota. M-3614
VISOKOPRITLIČNO HIŠO dvostanovanjsko še ne-dograjeno na 15,76aparceli, sadovnjak in vrt in 20 a zemlje, prodam. V Čren-šovcih Vera Horvat, Kocljeva6/a, M. Sobota, stanovanje 9. M-3615 MALE PUJSKE prodam. Tomšičeva 2, Rakičan. M-3618 RENAULT 4 letnik 1976, prevoženih 80.000 km ugodno, prodam. Hari, M. Sobota, Daneta Šume-njaka 13. M-3620 VISOKOTLAČNO BALIRKO Panonija B 344, prodam. Jožef Meolic, Bakovci, Tel. 76-046. M-3622
SEME RDEČE detelje, prodam. M. Črnci 45. M-3623
FORD ESCORT letnik 1982 z dodatno opremo, prodam. Tel. 069 71-200. Bratonci 170. M-3624 KOMBI FIAT ZAPRT letnik 1976 menjan motor z 4500 km, prodam. Ignac Kolosovski, Jam-na 14. Videm ob Ščavnici, registriran do avgusta 1985. M-3625 FERGUSON 560 prevoženih 65 delovnih ur. prodam. Naslov na upravi lista. M-3626 ' IZROVAČ krompirja eno-redni skoraj nov, po ugodni ceni, prodam. Sobočan. Lipa 48. M-3628
POPRA VEK
V prejšnji številki Vestnika pri Z A H V A LI za Bele Banfija je prišlo do tiskarske napake in se mora tekst pravilno glasiti: Žalujoči: žena Irena s sinom Belekom ter ostalo sorodstvo.
PUJSKE 20 kg, prodam. Borejci 9, Tišina. M-3629
MACESNOVI in smrekove hlode 5 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M-3633
KRAVO staro 6 let, brejo 7 mesecev, prodam. Flisar, Lemerje 50. M-3634
SYNTHISER FARFISA, prodam. Panonska 3, Bakovci ali tel. 76-145. M-3636
PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Informacije 4. avgusta na tel. 22-376. M-3637
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor inglavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba iri tajništvo' 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din,'celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Janez Svetec
iz Dolenec
Iskreno se zahvalj ujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in sovaščanom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje. Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem predstavniku KS Jožetu Šbmenku za poslovilne - besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Janez z ženo in vnuk Andrej, brat Jože, tašča in tast ter Karel
ZASTAVO 101 letnik 1 oktober 1976 ugodno prodam. Tel. 24-872. M-3638
PRIKOLICO za živino in moped s petimi prestavami in moped s tremi prestavami, prodam. Filovci L M-3639
MERCEDES 200 DIESEL letnik 1973, prodam. Informacije tel. 24-845. M-3640.
MALE pujske prodam. Ivan Ho-heger. Tišina 41. M-3642 TRAJNOGOREČO PEČ za centralno ogrevanje TOBI Central 20 novo, nerabljeno, prodam. Informacije tel. 069 22-700 ali Veščica 36. M-3642 ZAMRZOVALNO SKRINJO 210 1 LTH brezhibno po ugodni ceni, prodam. Vprašati Samopostrežba »DOM«, Lendavska ulica. Murska sobota. M-3643 MOPED T 12 nerigstriran na novo, prodam. Banovci 17. M-3645 REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101, prodam Cener, Vanča vas 58. M-3646
ORGLE JAMALNE dvoma-nuelne in LESLI HAMOND ugodno, prodam. Ogled vsak petek in soboto po 19 uri v restavraciji Moravskih toplic. M-3647 SPAČKA letnik 1973, prodam. Silvo Ivanuša, Nunska graba 17/a, 69240 Ljutomer. IN-430 AUDI 60 L letnik 1970, prodam. Zvonko Sever, Stara nova vas 61, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-429
UOKVIRJAM SLIKE IN GOBELINE hitro in kvalitetno po zmernih cenah. Se toplo priporočam.
Alojz Smej, Koroška 32/a, Murska Sobota (stara cesta za Agroservis, oziroma za vas Krog, 10 minut od avtobusne postaje).
MOŠKO ŠPORTNO KOLO na prestavo, prodam. Martin Kolmanič, Ormoška c. 20. Ljutomer. IN427
HRASTOVE drva 3 m, prodam. Stara cesta 71, 69240 Ljutomer. IN-425
SUZUKI 125 RM letnik 1982 z opremo, prodam. Bagari, Vidonci 118. M-3593
R 4 letnik 1977 ugodno, prodam. Tešanovci 30. M-3648
GUMI VOZ nosilnost 2 toni — novi, prodam. Vlado Maguša, Galušak 28, Videm ob Ščavnici. GR-190
R 4 letnik 1974 v voznem stanju, ne-registriran z rezervnimi deli, prodam. Jože Kranjc, Črnci 23, Apače. GR-193
LESENO GARAŽO v centru M. Sobote, prodam. Sabo. Vrtna 8 M. Sobota, stanovanje 2. M-3568 SALONIT PLOŠČE'5,5 valne 220 kom s slemenjaki, prodam. Stanjevci 53. M-3656
DVE LEPI NJIVI, star vinograd (vse skupaj meri 1 ha) primemo za vinograd, sadovnjak ali obdelavo, blizu Moravskih toplic oziroma blizu bivše gostilne SEP, prodam. Naslov na upravi lista. IŽP-136 TRI njive pare. 696/6 izmere 0,8254 ha, pare. 596/16 izmere 0,5134 ha ter pare 596/20 izmere 0,2022 Ha vse vpisane v k. o. Rakičan. Za ostale podrobnosti se obrnite na moj naslov: Živa Baraga, Ljubljana, Moše Pijadejeva št. 37. IZP-136
HIŠO VEČJO stanovanjsko z gospodarskim poslopjem in 20 arov zemlje in ladijskega poda in motorno žago STIL in traktorsko koso za Zetor, prodam. Rozalija Jurkovič, Podgradje 9, Apače. M-3561
PLUG IMT 610-04 novi, prodam. Sraka, Bratonci 151. M-3562
MLATILNICO HOFEN 820, prodam. Gider, Ocinje 20, Roga-šovci. M-3565
OSEBNI AVTO R 4 letnik 1977, karamboliran, motor je v pogonu prodam. 4. avgusta pri avtokleparju Silvo Proseč, Benedikt v Slovenskih Goricah in ZASTAVO 750 letnik 1978. M-3567
GARAŽO leseno v Centru M. Sobote, prodam. Sabo, Vrtna 8. s stanovanje 2. M-3568
PEČ za centralno TAM-ŠTADLER 35.000 kalorij z boj-lerjem — novo, prodam. Aleksander Bagar. G. Petrovci 56. tel. 21.914 do 15 ure. M-3570
OZVOČENJE DYNACORD z zvočniki SOLTON 240 W, LESLIE ALLSOUND 150 W zaradi odhoda v JLA nujno, prodam. Informacije tel. 76-266. M-357I
VAUXHALL CHEVETTE letnik 1977, prodam. Štefko Rogač, Cankova 19/B. M-3573
ZASTAVO 750 staro dve leti, prodam. Brodarska 61, Krog. M-3575
SEME OLJNE REPICE, rastlino za zeleno gnojenje in živinsko koruzo, prodam. Partizanska 37. Rakičan. M-3576 '
CILINDER z batom za elek-tronic 90, prodam. Žarko Česar, Križevci 63 v Prekmurju. M-3577
GUME 135/13, prodam. Naslov na upravi lista. M-3580
GUMIVOZ prodam. Gasilsko društvo Tešanovci. M-3581
VIS KLUB 2 letnik 1982, prodam. Informacije tel. 72-548. M-3584
TERMONT 45 vreč in 100 kg belega cementa, prodam. Borejci 15. Tišina. M-3585
GORILNIK oljni-plinski kombinirani, prodam. Ciril Ko-hek, Melinci 183. M-3586
MALE pujske ugodno, prodam. Šalemenci 64. M-3587
HIŠO starejšo takoj vseljivo, prodam. Spodnja 6, Lendava. Informacije po 19. uri. M-3588
R 4 prodam. Petanjci 68. M03590.
R 4 TLS letnik 1977 prevoženih 66.000 km, prodam. Horvat, Panonska 36, Beltinci. M-3591
SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo novo po ugodni ceni, prodam. Hill, Grad 140. M3594
ELEMENT za centralno (kuhinjski štedilnik), prodam. Telefon (062) 816 473
SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Galubovič, Lendavska 10, M. Sobota. M-3595
TOMOS 14 M letnik 1983 dodatno opremljen, prodam. Naselje XIV. divizije, tel. 069 23-. 875. M-3596
RENAULT 18 TL letnik 1979 prevoženih 63.000 km, prodam. Tel. 24-479. M-3598
PRIKOLICO za prevoz živine, prodam. Kozic, Ivanjševci 11. M-3599
125 PZ letnik 1972 ugodno, prodam. Koloman Kozic, Ivanjševci 11. Prosenjakovci. M-3601
VW 1200 letnik 1974, prodam.
Mencigar, Pertoča 116. M-3602 GRADBENIMATERIAL za brunarico (uporaben tudi za roženice), prodam. Naslov na upravi lista ali tel. 069 23-335.
MOTORNO KOLO JAWA 350-športno preurejeno, prodam. Stanko Lupša, Kokoriči 26,69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-431 SALONITNE PLOŠČE 24 kom in 12 slamnjakov. rabljene, prodam. Juša Kramarja 11, M. Sobota. M-3648
TRAKTOR STAYER 180 in 180/A v zelo dobrem stanju, registriran, prodam. Ogled možen vsak dan od 14 ure dalje. Horvat, Črnci 27. Apače. M-3649
3 KOMPLETNE trodelne okne z roletami v dobrem stanju, prodam. Bratkovič. Tišina 10. M-3650
TRAKTOR URSUS 35 KS, prodam. Leon Krebs, Lastomerci 16, G. Radgona. Ogled v nedeljo. M-3651
KRAVO brejo 8 mesecev, prodam. Kobilje 179. M-3652
MALE PUJSKE prodam. Puconci 78. M-3654
SVINJO visoko brejo, prodam. Žižki 82. M-3658
ZAZIDLJIVO PARCELO (njiva in travnik) 5348 m2 v bližini Cankove, prodam. Informacije, tel. 061-751-169 od 18. do 22. ure. M-3446
ZASTAVO 101. karambolirano in črno beli televizor Gorenje, prodam. Vaneča 3. M-3489
Dragemu mo-
(	'n °čku Ig"
nacu Sobočanu
— 9. iz Žiberc pri Apačah iskrene jfll JH čestitke za praznik ter vse najboljše in najlepše ter da bi ostal še naprej tako dober mož in očka — mu želijo žena Štefka, sinovi Drago, Ignac in Bojan. Čestitki se pridružuje mama.
ZASTAVO 101 letnik 1978, prevoženih 93.000 km, registrirana do marca, prodam. Tel. dopoldan 75-431. Lendava, Šimonka, Ko-, lodvorska 12. LE-276
ŠKODO 120Lletnik I979terdele za AUDIJA, prodam. St. Rozmana 12, M. Sobota. M-3659 FORD TAUNUS 17 M po delih prodam. Bratonci 64. M-3660 PASSAT, prodam. Skakovci 62. M-3661
OPEKO za zidanje — domače izdelave, prodam. Panovci 7, Križevci v Prekmurju. M-3662 TELICO brejo 8 mesecev in male pujske, prodam. Rankovci 50. M-3664
ZASTAVO 750 letnik 1975, prodam. Martjanci 44. M-3665 MALE pujske, prodam. Krajna 41. M-3666
GOLF JL letnik 1979, prodam. M. Črnci 2/B. M-3667
FORD ESKORD 11000 ugodno, prodam. Kobilje 215. M-3668 TELICO visoko brejo, prodam. Kontrola A, Satahovci 39. M-3669
kupim
CZ ENDURO 175, kupim. Žarko Časar, Križevci 63 v Prekmurju. M-3578
MIZICO za namizni tenis, kupim. Tel. 23-846. M-3589
DRUŽINSKO STANOVANJE v bloku v M. Soboti, kupim. Naslov na upravi lista. M-3607
Življenje moje je končano.
7 A H V AI A	Ne iokaHe moiem grobu,
ZAHVALA	le šopek rož mi prinesite
in večni mir mi zaželite.
Sredi nevihtnega popoldneva 15. julija je v Medžimurju na Hrvaškem tragično v prometni nesreči preminil komaj v 25. letu starosti naš dragi mož, očka, sin, brat in zet
Janez Opeč
iz Rakičana
Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, rakičanskim pevcem za odpete žalostinke, trgovini Elektrotehna in gostinskemu podjetju Zvezda, govornikoma KS in Elektrotehne za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Rakičan, 17. julija 1984
Žalujoči: žena Marija, sin Dejan, oče, mama, brat in sestra z družinama, stara mama ter tast in tašča.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo mi vsi, med nami si!
Z/MVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, v 70. letu starosti nas je zapustil tiho in mirno, kakor je živel
Ludvik Janža
iz Puconec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govornikova GD in KS za ’	poslovilne besede.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je nepričakovano in brez slovesa v 63. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, dedek in zet
kolju in da
Rudiju Čaru iz Pečarovec srečno pot k vojakom, dobro počutje v novemo-bi se zdrav in
srečen vrnil med svoje najdražje — želita mama in oče.
KLASIČNO STISKALNICO komplet velikost korita približno 3x3, kupim. Ponudbe na tel. 73-091. M-3616
HIŠO staro kmečko v bližini M. Sobote, kupim. (Navedite ceno in lokacijo). Naslov na upravi lista. M-3631
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK rabljeni z pečico, kupim. Naslov na upravi lista. M-3644
sobe
NEDOGRAJENO HIŠO na Štajerskem (80 arov zemlje) menjam za stanovanje v M. Soboti ali za hišo. Naslov na upravi lista. M-3583
Na relaciji M. Sobota, Radenci — G. Radgona išče mlad par sobo po možnosti še kuhinjo in s samo-uporabo kopalnice. Naslov na upravi lista. M-3591
SOBO s posebnim vhodom — opremljeno v M. Soboti išče mlado dekle. Naslov na upravi lista. M-3606
SOBO v M. Soboti išče mlado dekle (študentka). Naslov na upravi lista. M-3613
MLADA ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo ali večjo sobo. Naslov na upravi lista. M-3632
zaposlitve
OTROKE vzamem v varstvo. Vrtna 8, stanovanje 2, M. Sobota. M-3568
DEKLE za strežbo v gostilni sprejmem. Gostilna Rajh. Bakovci. M-3630
razno
ZDOMCI POZOR!
Zdomci, če se nameravate vrniti v domovino se odločite nebo vam žal. Iščem poslovnega partnerja za novo zvrst kmetijske panoge pri nas. Investicija ni velika. Interesenti oglasite se pod šifro »ZANESLJIV USPEH« M-3559 PREKLICUJEM veljavnost indeksa, kije bil izdan v šolskem letu 1983/84 na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu. Julijana Sraka, Gančani 117, Beltinci. M-3560 CVETLIČARSTVO RATNIK Tišina 33/a, obvešča cenjene stranke, da bo obratovalnica od L 8. do 10. 8. zaradi dopusta zaprta. Za izdelavo vencev, šopkov, ikeban in drugih aranžmarjev se naprej priporoča. M-3564
V soboto 21. 7. 1984 sem izgubila v trgovini Turopolje ali okolici nje zlato zapestnico z vgraviranim imenom »MARIJA«. Poštenega najditelja prosim, dajo proti nagradi vrne na upravo Vestnika. M-3572
GOSTILNA »HRIBČEK« Moš-čanci sporoča cenjenim gostom, da bo gostilna zaprta od 3.8. do 21. 8. zaradi letnega dopusta. Za obisk se še naprej toplo priporoča. M-3592
ANGLEŠČINO inštuktoiram. Informacije. Tel. 24-240. M-36OO Preklicujem veljavnost spričevala 1.2 in 3 letnika Kovinske šole v M. Soboti od 1975 do 1978 leta. Stanko Zver. Panonska 95, Beltinci. M-3619
Gradim razno vrstne kamine, šobne, vrtne ter opravljam vsa pečarska dela. Za naročila se priporočam Pečarstvo Gjerek, Dol. Bistrica 5, 69232 Črenšovci. M-3621	•
LOKAL za mirno obrt vzamem v najem. Tel. 24-479 M-3657	'
STRAN 18
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta in opeka
Ivana Štrausa
iz Puconec
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, pisno ali ustno izrazili sožalje in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsemu zdravniškemu osebju bolnišnice v M. Soboti, č. duhovniku, godbi, pevcem in govorniku KS. Puconci, 21. 7. 1984
Žalujoči: hčerka Majda z družino, vnuk Borut, sinovi Borut, Herman z družinami ter vnuk Ivo z družino
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga mama več tam notri ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Julijane Cervek
roj. Sunjog iz Dobrovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: hčerka Katica z možem, vnuka Jožica in Stefan z družino
A k’silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem — kar sem trpel, sam zase vem, nihce'nikdar ne bi verjel.
Gradnik
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica
Dne 17. 7. 1984 smo se poslovili od našega sodelavca
Franca Klovarja
iz Mačkovec
Ignaca Kohka roj. 29.6.1922 na Dol. Bistrici, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Gmajnice 9
Kolektiv TOZD za opravljenje in vzdrževanje prog Maribor ter sodelavci nadzorništva proge iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, darovali prelepe vence in cvetje ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Pokopali smo ga 28. 6. 1984 na ljubljanskih Žalah.
Za njim žalujejo: žena Katarina, otroci Vera, Ignac, Stefan, Milan in Anton in Vladimir z družinami, sestre in bratje
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Karel Golob
iz Moravskih Toplic
Saj ni rečeno, da te ni.
Čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči. med nami si.	Robii
N SPOMIN
27. julija mineva 6 let, odkar si odšla od nas draga žena, mama, stara mama
Kristina Dominko
gostilničarka iz Odranec
Tvoj korakje obstal, glas onemel, v našem domuje praznina, v srcih naših bolečina, ki ne bo minila.
Žalujoči: mož Štefan, sin Stanko z družino ter hčerki Štefanija in Valerija z družinama
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju bolnišnice M. Sobota za pomoč v času bolezni, č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Makoterju za poslovilne besede in gasilcem za pomoč. Zahvala tudi kolektivom Konstruktorja Pomurje, SCT, Julona in INA-Nafte za izrečena sožalja in darovane vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Ne moremo dojeti resnice, da si nas v cvetu mladosti brez slovesa tragično zapustila draga žena, mamica in sestra
Mirjana Čepe
roj. Pavič iz M. Sobote
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku, pevcem, godbenikom in direktorju Agrotehnike M. Sobota za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Srečko, hčerki Nataša in Sindi, brat Vladimir z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75 letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Leopold Jug
iz Murskih Petrovec
»h^iiniemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, kr Ob boleči izgubi se iskreno zah J J čustvovaii z nami, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika ste nam v težkih trenutkih pomag >	. zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebna
v velikem številu pospremim na j b oddeika bolnice v Mariboru, duhovniku za pogrebni zahvala zdravniškemu osebju uro b ks Murskj petrovjcj delovnima organizacijama obred, pevcem za odpete žalostinke Blisk jn Mura
Vsem — iskrena hvala! M. Petrovci, 13. 7. 1984
Žalujoči: žena Ana, sin
Janez ter hčerki Terezija in Anica z družinami
Po kratki in hudi bolezni nas je v 79. letu za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Marija Lukač
roj. Horvat iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevsem za odpete žalostinke in predpogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku upokojencev iz Bakovec za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Prezgodaj čas je prišel za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe draga žena, mama ni, da bi skupaj še bili.
Kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas!
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor si živela, te je zahrbtna bolezen vzela iz naših rok v najlepšem cvetu svoje mladosti. V 46. letu starosti, si nas morala zapustiti in od nas oditi v svoj večni dom. draga žena, mama, stara mama, hčerka in tašča
Irena Gospod
roj. Počič iz Sela
Kruta je resnica, ko se vsi zavedamo, da si po dolgi in zelo težki bolezni odšla od nas za vedno tja, od koder ni več vrnitve. V naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki sojo v tako nm stevJ u Pos.Premili na njeni zadnji poti, vsem zdravnikom ginekološkega ° e ua'- Patronažnim sestram za lajšanje bolečin, g. duhovniku Balažiču, za ganljiv pogrebni obred m tov Rajnarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, Špedtransu za podarjeni venec, pevcem in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Posebna hvala za nesebično pomoč in nego v času njene težke bolezni Hermini in Micki.
Selo, 21. julija 1984
Žalujoči: mož Koloman, hčerka Dragica z možem Emilom, vnuk Damir, mačeha in vse ostalo sorodstvo
VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
STRAN 19
v besedi in sliki
MLADI ZA NOVO ŽIVLJENJE
Sila redki so otroci, ki bi na najbolj priljubljeno vprašanje starejših: » Kaj boš, ko boš velik?«, povedali: »Ko bom velik, bom kmet!« Sicer pa, ali niso še do nedavnega plašili neposlušnežev, češ, če ne boš priden, boš pa delavec ali kmet! Veljalo je pravilo, da na zemlji ostane le tisti, ki za kaj drugega ni sposoben. Seveda se časi spreminjajo. Velik del kmečke mladine se je na to pravilo že
liko dobrot, da jih je bilo dovolj tudi za neštete goste, ki so ves čas pasli radovednost okrog štedilnikov. Medtem ko so se številni obiskovalci vrteli na plesišču, so rožljali lonci, in tako je ta večer ostal v nepozabnem spominu vsem, ki so okušali dobrote kmečke kuhinje. Živahnost rde-čeličih deklet in plačatih fantov ni m ni hotela pojenjati niti nekaj ur po polnoči.
Člani ekip mladih zadružnikov iz Pomurja, ki so bili na Vranskem 1984 leta.
, GQSTJE MED BRIGADIRJI
Pretekli petek se je na vreme, ki večkrat napolni hovo sodelovanje z domačt-MDA GORIČKO mudila jarke z vodo in jim tako oteži nije zelo dobro, še posebej se republiška delegacija, v ka- delo. Potem so si gostje Krepi prek popoldanskih ter so bili predsednik RS ogledal' še naselje v Gomiih akcij z domačini. Marjan »M
Brvar, sekretar RK SZDL KEM upravičeno med naj- dejavniki, ne le ZSMS, mo-Geza Bačič m vodja centra bolj urejena v Sloveniji, rali potruditi, da mladino za mladinsko prostovoljno Sledil je pogovor z vodstvom privabijo na akcije. Vred-delo pri RK ZSMS Tone akcije. Komandant in nje- note, ki jih pdadi na akcijah Anderlič. Delegacija se je govi namestniki so povedali, razvijajo iri spoznavajo, so najprej ustavila na delovišču da so največji problem na zelo pomembne za razvoj v Andrejcih. Brigadirji sojini letošnji akciji nepopolne mlade osebnosti, zato mo-povedali. da so z delom in brigade. Brigadirji, ki so ramo mladinsko prostovo-rezultati zadovoljni. Naj- prišli, pa so zelo delavni, saj Ijno delo spodbujati in še večja težava je spremenljivo presegajo norme. Tudi nji- naprej razvijati. Silva Eory
GASILSKE SLOVESNOSTI
dolgo požvižgal. Zaradi vse večjega pomena pridelovanja živeža postaja kmetovanje eden od najobetavnejših poklicev. Na skrb družbe do kmetijstva seveda ne vpliva kaka romantična zagledanost v to dejavnost, temveč naraščajoče potrebe po hrani. Ko se bo to poznalo tudi pri ureditvi nekaterih socialnih vprašanj kmeta, bo bržkone poklic, ki je svoje lepe strani, ne glede na vrednotenje v družbi, ohranil, dobil mesto, ki mu gre.
Letošnje že osmo srečanje mladih zadružnikov na Vranskem potrjuje, da si mladina, že itak obremenjena z delom na kmetiji, poleg sproščene zabave želi še nekaj drugega. Srečanja na Vranskem ji to že ponujajo, saj se je tudi letos, zbralo enainštiride-set ekip oziroma približno tristo mladih iz vse Slovenije.
Tovrstna srečanja, organizirana z namenom, da se mladi kmetovalci spoznajo, izmenjajo izkušnje in navežejo prijateljske stike, so izrednega pomena za širšo družbeno skupnost, je v pogovoru s predstavniki ekip povedal predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Andrej Brvar. Tega se zavedajo tudi mladi, ki na kmečkih igrah preizkušajo svoje znanje, kmečke spretnosti in sposobnosti, hkrati pa preizkusijo sami sebe.
SOBOTNI VEČER NA GRADU PODGRAD
V improvizirani kuhinji se je v pripravljanju izvirnih kmečkih jedi iz starih loncev pomerilo štiriindvajset ekip. Cvrli, kuhali in pekli so pozno v noč. Mlada dekleta in fantje so pripravili to-
V nedeljo zjutraj pa se je nadaljevalo ... Močni sončni žarki so predramili več kot petdeset mladih, ki so dopoldne obiskali Brišnikovo kmetijo v Prekopi pri Vranskem, ki je usmerjena v mlekarstvo. Ob tej priložnosti (kar je majhna novost) so pripravili tudi sproščeno posvetovanje, ki pa je bilo preveč togo usmerjeno (zaradi vpliva ob ogledu kmetije) v problematiko mlekarstva. Kljub temu, da so na njem sodelovali različni kmetijski strokovnjaki, pa mladi niso izvedeli marsičesa, kar bi jih morda zanimalo, če bi »strokovno plat« srečanja zastavili malce drugače.
KMEČKE IGRE ...
Popoldne pa se je spet začelo nestrpno tekmovanje, navijanje, igranje in petje ..., mladi so se znojili, si prizadevali, da bi čim hitreje pokosili in pograbljali, prenašali so vodo in tako tisočim obiskovalcem kmečkih iger pripomogli, da so se jim usta razlezla do ušes.
Sledilaje razglasitev rezultatov. V kmečki kuhinji so zmagali mladi iz Slovenj Gradca, skupni zmagovalci letošnjega 8. srečanja mladih zadružnikov Slovenije pa so postali mladi Črnomaljci. Poudariti pa moram, da je »srebrni kosec« postal predsednik aktiva mladih zadružnikov iz Te-šanovec in predsednik aktiva mladih kmetovalcev pri občinski konferenci zveze socialistične mladine Murska Sobota Franc Kučan.
Vsem skupaj pa bo v srcu obljuba: »Na svidenje na Vranskem prihodnje leto!
Tekst in foto: MILAN SKLEDAR
Nekaj dni pred koncem izmene in prihodom domov se je iz Bitole ponovno oglasila MDB Stefan Kovač-Marko. Pred dnevi so se pobratili z brigado Josip Broz-Tito iz Beograda. To je brigada, ki jo sestavljajo študentje Fakultete za narodno obrambo. Slovo bo zato zelo težko, saj se bodo morali posloviti od prijateljev, nekateri tudi od svojih ljubljenih. Kljub temu, da so mlada brigada, dosegajo dobre rezultate; tako so bili v prvi dekadi udarni. Upajo, da bo tako ostalo do konca. Brigadirski ZDRAVO!
60 let GD Ivanjševci
Gasilsko društvo Ivanjševci je ob praznovanju 60-letnice delovanja pripravilo slovesnost, kateri so prisostvovali številni gasilci, krajani in gostje, med njimi tudi predsednik OGZ Muršiča Sobota Ernest Edri. Kroniko društva je prebral predsednik, pripravili pa so tudi krajši kulturni program. Gasilsko društvo Ivanjševci, ki se pri svojem delu srečuje s težavami, zlasti s članstvom, ker mladi odhajajo, in pa finančnimi sredstvi, je ves čas zelo aktivno. Zgradili so si gasilski dom in kupili sodobno opremo, (fm)
GD
Gederovci prevzelo brizgalno
Gasilsko društvo Gederovci, ki je v zadnjih letih zopet zelo aktivno, je pripravilo slovesnost ob prevzemu nove motorne brizgalne. Že lani so dobili gasilsko vozilo, sedaj pa zbirajo sredstva za gradnjo vaško-gasilskega doma. Slavnostnemu prevzemu motorne brizgalne so prisostvovali številni gasilci, krajani in gostje. Pripravili pa so tudi priložnostni kulturni program.
frku
OB 50-LETNICI DRUŠTVA
NOV VAŠKI DOM
V Trimlinih, majhni vasici v lendavski občini, so proslavili 50. obletnico delovanja gasilskega društva, ki danes šteje 22 članov, ki so med najmlajšimi v občini. Pred štirimi leti so se v vasi odločili za gradnjo novega vaško-gasilskega doma, saj je bil star premajhen in neustrezen za gasilsko opremo. Pogrešali so tudi prostor za kulturno aktivnost mladih in delovanje družbenih organizacij in društev. Denar za gradnjo so zbrali s pomočjo krajevnega samoprispevka, nekaj pa sta primaknili tudi občinska gasilska zveza in krajevna skupnost Lendava. Novi dom, ki so ga odprli ob praznovanju gasilskega društva, so zgradili v enem letu, doslej pa so za gradnjo potrošili prek milijon dinarjev, kar je za tako majhno vas veliko. Na proslavi so razvili tudi nov gasilski prapor.
Jani D.
četrtfinalne igre krajevne skupnosti, na katerih je sodelovalo pet ekip. Tekmovali so v osmih disciplinah. Zmagala je ekipa Martjanec pred Andrejci, MDB Goričko 84, Sebeborci in Noršinci. V nedeljo bodo igre v
Borejcih za krajevno skupnost Tišina.	Maučec
Obrambni dan brigadirjev
Preteklo nedeljo je v 2. izmeni republiške mladinske delovne akcije Goričko 84 v Gornjih Petrovcih potekal obrambni dan, ki gaje skupaj s štabom akcije in SD Tro-mejnik G. Petrovci pripravila Občinska konferenca ZRVS Murska Sobota. Mladi brigadirji so se pomerili v znanju in veščinah SLO in družbene samozaščite (testiranje, prva pomoč, streljanje z malokalibrsko puško, metanje ročne bombe, orientacijsko-taktični pohod). Najboljši so bili brigadirji pionirske delovne brigade Braje ŠARH iž podravskih občin pred brigadirji MDB Milka Sobar-Nataša Črnomelj. MDB Kokrški odred Tržič in MDB Logaški bataljon iz Logatca.
E. MATKO
KS STARA CESTA
SLOVESNO IN DELOVNO
720 delovnih ljudi in krajanov Krajevne skupnosti Stara cesta je sklenilo 2-dnevno praznovanje prvega krajevnega praznika. Zgodovinski datum praznovanja so povezali z življenjem in delom narodnega heroja Ivana Kaučiča-Nandeta, ki se je rodil 13. decembra 1913 v Desnjaku.
Skupščina KS in DPO Stara cesta so v ta namen sprejeli sklep o praznovanju krajevnega praznika, ki je povezan s 30. julijem 1943, ko je v borbi junaško padel narodni heroj Ivan Kaučič-Nande. Letošnje praznovanje so povezali s številnimi športnimi prireditvami, gasilsko vajo, krosom mladih in kresovanjem na predvečer praznika. Drugi dan so na svečani seji pregledali dosežene uspehe v KS in se zavzeli za nadaljnje uspešno delo, podelili so krajevna priz-. nanja OF gasilskemu društvu Mekotnjak-Stara cesta, Mateju Šalamunu, Silvi Pučko, občinsko priznanje pa je prejela Marija Gaube. Za najboljše spise na temo ,,Naš kraj se je spremenil” sta prejela knjižne nagrade pionirja Saša Magdič in Nada Vurušič. Hkrati so odprli kulinarično razstavo, gasilsko društvo pa je prevzelo novo motorno brizgalno. Po gasilski pa,-radi je s krajšim govorom udeležence zborovanja pozdravila predsednica občinske zveze ZB NOV Ljutomer Milena PIRHER, delegacije DPO so ponesle vence k spominskim obeležjem. V kulturnem programu so sodelovali pionirji in mladina OS Janko Ribič Cezanjevci in ljutomerski oktet. Tekst in foto: S. Feuš
„Prijte vsi, šteri ste od poplata vekši. . .”
Nocoj ob 20.00 bo nov festivalski oder v beltinskem parku prvič služil svojemu namenu. Prva prireditev letošnjega folklornega festivala, če odštejemo etnografsko razstavo papirnatih izdelkov v tamkajšnji čitalnici, bo pristen domač ljudski običaj KMEČKO GOSTOVANJE iz goričkih ANDREJEC. Domala 40 vaščanov pod vodstvom prizadevne organizatorice Klare Breskočeve bo predstavilo običaj, ki pomeni zanimivo popestritev letošnjega festivalskega programa. Poleg prikaza različnih kmečkih opravil se bomo v posrečeni dramatizaciji priprave in poteka samega poročnega običaja, kakršni so bili v navadi med našimi še ne tako davnimi predniki, imeli priložnost seznaniti s celotnim zakulisjem dogajanja ob tem najvažnejšem trenutku v človekovem življenju. Ne bo manjkalo tudi pristnih rekvizitov, noš, starih pesmi in predvsem zdravega ljudskega humorja, zato pri-
hmbt ■■■ aram
Čakujejo organizatorji množičen obisk.
Svojevrsten bo jutrišnji večer (petek, 3. 8. ob 20.00), ko bosta na tem prizorišču zadonela pesem in melodija naše preteklosti. Izvajalci ljudske glasbe in petja, ki bodo letos nastopili v posebnem večeru, prihajajo iz Podlehnika, Dramelj, haloškega Jablovca, iz Drenovca, - pobratene KS v paračinski občini, iz Porabja na Madžarskem, domačo pokrajino pa bodo zastopali pevec Sanji Bencik iz G. Petro-vec, 84-letni harmonikar Franc Štivan iz Bodonec ter kar štiri domače skupine: ljudske pevke Društva upokojencev. tamburaški ansambel in Ijudski pevci beltinskega KUD ter nepogrešljiva banda Kociper-Baranja, ki je pravcati fenomen delovanja na svojem področju, saj nastopaz Beltinčani že več kot 45 let.
Sobotno popoldne so prireditelji namenili prikazu ljudskih iger (predvsem pb-
cketeš ali blinckanje), ki naj letos ne bi imele tekmovalnega značaja, temveč zgolj veren prikaz tega zanimivega vložka domače folklorne kulture. Večer bo namenjen skupne--mu nastopu treh skupin iz zamejstva. Letos bodo gostovali na beltinskem odru folkloristi iz prijateljskega Gerolfinga v občini Ingolstadt v ZR Nemčiji, ki so že večkrat gostili Beltinčane na svojem odru. Ob letošnjem srečanju bodo gostje iz ŽR Nemčije prejeli listino prijateljstva v zameno za enako, ki so jo ob bivanju Beltinčanov pri njih izročili ie-tem. Skupina iz Kormenda, ki sodi med najkakovostnejše, bo prvič gostovala na beltinskem odru in vnesla pristen madžarski temperament v festivalski program. Po svoje pa bodo gotovo spet presenetili rojaki iz Porabja, Saka-lovčani, ki imajo na festivalu že »domovinsko pravico«. Istočasno bo folklorni nastop tudi v Radencih, kjer bo predstavila svoj celovečerni
program folklorna skupina KRES iz Novega mesta.
Nedeljski program ostaja v tradicionalnih okvirih (povorka, finalni nastop v parku, popestren s tradicionalnim sejmarjenjem in razstavo), naštetim skupinam pa se pridružijo še plesalci skupin Janko Živko iz Poljčan, Ne-delišče iz SR Hrvatske in KUD Beltinci. Slavnostni govornik bo profesor Mirko Ramovš, predsednik strokovnega odbera za folkloro pri ZKO Slovenije. Treba je poudariti, da so prireditelji poskrbeli za pestrejšo ponudbo spominkov na sejmu.
Ostaja pa problem slabega vremena. V tem primeru bodo nekoliko skrčen program poskusili spraviti pod streho v jedilnici nove šole. Vsekakor pa bo poskrbljeno za sprotno in točno obveščanje občinstva o posameznih prireditvah, če bi prišlo do sprememb objav-