»flHJlftK Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran, 12.549 I. LETO Murska Sobota, 10. septembra 1939. ŠTEV. 26. M Nj. Veličanstvc^kralj Peter II. Odkar so v Marsseillu padli iz zločinčevega samokresa streli, ki so nam oropali našega velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je postal za nas šesti september velik praznik. Vse kar ljubi svojo domovino, svojo državo in svoj jezik, kdor spoštuje veliko preteklost in veruje v slavno bodočnost, se v duhu klanja pred Njim, ki nam ga je božja milost postavila na najvišje mesto češčenja. Narod brez teh čustev nima pogojev za obstoj. V vsakem delu in hotenju mora biti sila, ki da stremljenjem ceno in globino. Kakšno bi bilo delo kmeta, če se ne bi že pri prvi brazdi, ki jo zareže v zemljo, zavedal namen svojega početja : „Tu bo zrastel kruh za moje otroke, za ženo in za mene ... Tu se začenja moje blagostanje ... Naj bi bilo moje delo blagoslovljeno!"... Namen dela mu daje moč, da ne kloni ko zapečejo žulji na rokah in ko je pekoča bolečina v večno sključenem hrbtu. Kdo bi preobrnil drugo brazdo, če bi bila njegova notranjost prazna in ne bi bilo misli, ki bi se vprla v bodočnost, kjer je pripravljeno plačiloinzavest storjenega dela sebi in občestvu v korist? Nihče! Prazno bi bilo srce, mrtva bi bila duša, še misel bi bila okorna in ne bi bila vredna človeka. Gorje narodu, ki bi bil v današnjih časih brez globokega notranjega življenja, to je brez ljubezni do kralja, ki je poosebljen utrip srca do domovine, do naroda in do svojega jezika. Kakor siromak bi stal na širni cesti, ki mu je vseeno če je dan ali če je noč, če ga vprežeš v jarem, da tujcu vleče plug ali če ga posadiš na vznožje do vrha obložene mize bogatega Lazarja, kjer naj čaka na drobtinice . . . Zavest, da je naš narod daleč od tega, da mu je kralj in domovina najsvetejše, nas v trenutkih, ko je-čijo ranjenci na evropskih bojiščih, navdaja z veliko vero, ki ne pozna strahu pred bodočnostjo. Danes stojimo strnjeni okrog svojega vladarja. Med nami ni več sovraštva, ne sporov ne razprtij. Usodni trenutki v Evropi so nas našli složne in močne. Pred dnevi smo šele postavili svet pred to dejstvo. In to je najlepše vezilo, ki ga moremo pokloniti našemu mlademu kralju. Nj. Veličanstvo kralj Peter II. 8 m m 6 m 6 M 6 H m 6 M m S m o Dinar bo ohranil svojo vrednost Devizni odbor Narodne banke je izdal odlok, da lahko uvozniki nabavljajo devize za svoje obveze v angleških funtih in francoskih frankih pd tečajih, ki so ve- ljali še pred razvrednotenjem angleškega funta. Posebno važen pa je odlok, da se dinar obdrži na svoji dosedanji višini, ne oziraje se na razvrednotenje dosedanjih valut. Kajti če bi se dinar vezal na katero valuto, ki ni stabilna, bi to zelo škodovalo naši zunanji trgovini. Zategadelj je sklenjeno, da se bo za praktično bazo pri deviznem obračunavanju jemal tečaj dolarja, dolar v vrednosti 55 din. Tudi skandinavske države, ki so računale svojo valuto po angleškem funtu, so začele jemati pri računanju deviz stabilnejšo valuto. Starši! Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov za osnovno šolo in gimnazijo in vse ostale potrebščine. Cene nizke! Knjigarna HAHN, Murska Sobota. Izvedba sporazuma Delo za izvedbo sporazuma s Hrvati se je že začelo. Pot, da se zaključi to veliko delo, pa je še dolga. Povdariti je treba, da je bil sporazum s Hrvati sprejet po vsej državi v pravem bratskem duhu in z velikim zadovoljstvom. Začelo se je s pripravami za prenos poslov, ki se bodo od države prenesli na banovino Hrvatsko. To je sklenil ministrski svet, kateremu je predsedoval podpredsednik vlade dr. Maček, ker je predsednik vlade Cvetkovič lahno obolel. Hrvaški ban je odstavil vse pod bivšimi režimi imenovane svete na Hrvaškem. Na vrsto pridejo sedaj občinska zastopstva v bivši primorski banovini, ki se je priključila banovini Hrvatski. Bivše hranilnice savske banovine se bodo tudi preuredile, kar bo za gospodarsko življenje izredne važnosti. Temu bodo sledile še druge odredbe gospodarskega značaja. Finančna pogodba, ki je bila sklenjena s Hrvati določa delež, ki ga bo banovina Hrvatska plačala k skupnim stroškom za skupno državo, oziroma za posle, ki ostanejo v njenem delokrogu. Volitve v hrvatski sabor bodo po enaki tajni in splošni volilni pravici. Uredba za te volitve bo kmalu izdana. Hrvatska banovina se bo najbrž razdelila na posamezne županije, kakor je bila razdeljena že nekoč. Narodna avtonomija se bo uzakonila tudi v Sloveniji, pa tudi v ostalih krajih države, kjer bodo to hoteli in kakor se jim bo zdelo, da ustreza posebnim potrebam posameznih delov države. Veselo v šolo v novih čevljih BATA. « Vojna ... Navzlic velikim mirovnim prizadevanjem vendar le ni uspelo obvarovati človeštvo pred prelivanjem krvi v novi vojni. V začetku tedna je predsednik angleške vlade v posebnem pismu na Hitlerja predlagal, da naj bi se Nemčija in Poljska mirno pogajali. Ponudil se je sam, da pridobi poljsko vlado za to. Nemška vlada je na angleški predlog odgovorila v torek zvečer, češ, da je pripravljena čakati do četrtka zvečer, da pride polno pooblaščeni zastopnik poljske vlade v Berlin, kjer mu bo nemška vlada predložila pogoje za mirno poravnavo. V četrtek zvečer je angleška vlada odgovorila na nemško pismo, češ, da je poljska vlada pripravljena pogajati se. Toda osma ura je pretekla in takoj na to so nemške radiopo-staje objavile nemške pogoje, češ, da jih Poljska ni hotela sprejeti. Na Poljskem so spričo položaja na mejah objavili splošno mobilizacijo. V Nemčiji pa je bil ponoči sestavljen in v jutranjih urah objavljen Hitlerjev proglas na vojsko, kjer nemški državni kancler razlaga, zakaj mora „poljsko vprašanje" reševati z orožjem v roki. Zjutraj ob 7 — v petek — je predsednik Gdanska objavil priključitev tega mesta k Nemčiji. Hitler je takoj odgovoril, da priključitev sprejme. Ob 10. dopoldne je bila seja nemškega državnega zbora, na kateri je Hitler v enournem govoru razložil, zakaj mora proti Poljski nastopiti z orožjem v roki. . Istočasno je bila seja francoske vlade, po kateri je bila objavljena uredba o splošni mobilizaciji vseh oboroženih sil na suhem, v zraku in na morju v Franciji in vseh kolonijah. Popoldne je bila seja angleške vlade. Po seji parlamenta je bila seja kronskega sveta, na kateri je kralj podpisal ukaz o splošni mobilizaciji. Popoldne je imela sejo tudi italijanska vlada. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, da »italijanska vlada sama od sebe ne bo podvzela nobene vojaške pobude". Tekom večera so prišle izjave različnih držav, med njimi tudi Madžarske, da ostanejo nevtralne. Od ranih petkovih jutranjih ur dalje so nemške čete začele napadati poljsko ozemlje vzdolž vse poljsko-nemške meje. Posebno bojevita so bila letala, ki so bombardirala veliko število poljskih mest. Poljska poročila govorijo o velikem številu ranjenih in mrtvih. Sokolski praznik v Avto nas je po dolgem tresenju in sopihanju odložil v prijazni štajerski vasici Markovcih. S čemernimi obrazi smo stresali prah iz obleke in se pozdravljali z brati, ki so bili že zbrani. Povsod nekam čuden mir in pogovarjanje v grupah. Nič ni bilo tiste prijetne razigranosti, kakor nekdaj ob sličnih prilikah. Celo deca je nekam preplašeno ogledovala starejše, ki so se tako resno menili o vojni. Vsem je bil še v spominu vlak natrpan z ljudmi. Kolodvor poln žensk in otrok. Povsod jokanje in preklinjanje, ter tu in tam pijano petje odhajajočih. To gotovo niso prijetni vtisi na nedeljskem izletu. Vlak je vozil počasi, da smo ga z avtomobilom prehiteli. Skozi luknje v živinskih vagonih so gledale glave in tudi po strehah so sedeli ljudje ter kričali, da se ni vedelo ali groze, ali mahajo v slovo. Taki so bili vtisi po poti, zato tudi naš prihod ni bil preveč vesel. Mimo nas pride četa slovenskih fantov. „Dajmo jih pozdraviti .Zdravo', kaj bodo rekli?" je zinil nekdo. „Ne ! Bodite pametni", mirijo starejši. Debelo pa smo pogledali, ko so zavili v isto dvorišče, kjer je bilo naše zbirališče. Vprašali smo takoj brate Markovčane, če imajo tudi slovenski fantje kako slav-nost, pa so nam odgovorili, da so prišli na otvoritev sokolskega doma, ker da so jih povabili in da se sploh medsebojno podpirajo in posečajo drugi druge. Mi smo se seveda prav prijazno pozdravili z njimi, ko smo uvideli, da so prišli res kot bratje k bratom in v tako lepem številu (okrog 30). Kmalu smo bili z njimi v pogovoru, toda danes se je govorilo samo o vojni, dokler ni prispela godba ure pozneje, ker je imel vlak toliko zamude), ter smo krenili proti novemu domu. Tu nas je čakalo drugo prijetno presenečenje. Okrog doma je bilo namreč zbranih toliko ljudi in to samo kmečkih, da smo jih redko srečali v večjih krajih. Tudi pozdravili so povorko tako navdušeno in tako prisrčno, da je takoj izginila mračnost iz obrazov in vsa lica so se zjasnila. Tudi dom je bila stavba, ki je nikakor nismo pričakovali v taki vasici. Lahko bi se reklo palača, ki so jo zgradili ti mladi četaši čisto po pregovoru — kamen na kamen. Zelo prijetno je bilo tudi dejstvo, da je č. gospod župnik blagoslovil ta dom, ki bo služil telesni in duševni vzgoji mladine. Govorniki, ki so nato nastopili, so vsi pozdravljali prijetno dejstvo, da stojijo v teh resnih časih, slovenski fantje in Markovcih pri Ptuju sokoli v isti vrsti ramo ob rami. Vsi upamo, da bodo tudi drugod posnemali vzgled Markovčanov in da bodo posod izginili malenkostni prepiri, da bomo Slovenci stali trdno kakor en mož, ko bo treba postaviti zid v obrambo domovine. Posebno burno so bile pozdravljene besede govornika, ki je opisoval položaj v današnjem času: „Mi Jugoslovani smo nevtralni, toda ne pozabljamo, da smo Slovani in vse naše simpatije so s slovanskim narodom .. Po tej otvoritveni svečanosti je sledil nastop. Tako prijaznega nastopa in tako lepo izvajanih vaj še letos nismo videli. Velik travnik, obrobljen z visoko koruzo je bilo telovadišče. Nastop je gledalo približno 1.000 ljudi, ki so spremljali izvajanja z največjim užitkom. Kadar je nastopil kak njihov fant, so se slišale od zadaj vedno opazke: „Gledaj Frančeka kak se je navča . . ." »Bogme de že kleti boukše dela kak ovi drugi.. Ponosni so na svojega Frančeka. Vse točke so bile izvajane jako lepo in skladno, da so navdušile gledalce. Po zaključenem nastopu je bila veselica na prostem. Sedaj so bili že vsi obrazi vedri in lica vesela. Kmalu se je začela širiti posebna izdaja „Jutra", da je napovedala vojno tudi Anglija in Francija. so se vrstili drug za drugim, kakor iz ust sokolov, tako iz ust slovenskih fantov. Nepozabne urice med brati, toda morali smo odriniti in zasesti naša mesta v avtomobilu, ki nas je zopet obupno stresal, dokler nismo čisto utrujeni poskakali na glavnem trgu iz njega, ter si komaj pretegnili zaspale ude. Med potjo smo srečavali kolone konj, ki so jih vodili na postaje, toda sedaj so bili obrazi in lica nekako bolj vesela, ker vsak se je zavedal, da bratje, ki so nam kot Slovani jako simpatični niso več osamljeni v svojem boju za svobodo. Bratje Markovčani, sprejmite od nas najprisrčnejše čestitke in priznanje za vaše veliko delo, posebno pa še za to, da ste pokazali svetu, kako velike koristi je to, če si dve društvi, kateri se borita za ista načela, med seboj pomagata, namesto, da si mečeta polena pod noge. Bratje sokoli in slovenski fantje, pojdite in poglejte, kake sadove je rodilo delo na narodnem polju v Markovcih, ker ga opravljata ramo ob rami sokol in slovenski fant. Prepričan sem, da boste vsi posnemali to delo. Vam bratje Markovčani pa hvala za trud, za žrtve in za prijetno nedeljo. A. mm\ KINO MURSKA SOBOTA PREDSTAVE: v petek, dne 8. IX. ob 15.15 uri ob 17 30 uri in ob 20.30 uri v soboto, dne 9. IX. ob 17 30 uri in ob 20.30 uri VELEFILM »SESTRA MARIJA" Vaszary Piri Camiila Hor« Paul Javor Aleksander Sed Ganljiva ljubezen neizkušene mlade matere do umetnika . . . Temperametne pesmi, ciganska muzika itd. V nedeljo dne 10. IX. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „ SESTRA MARIJA" Znižane cene: 2 —, 3 —, 5 — din Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in predigra. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 10. IX. ob 15 15 url ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 11. IX. ob 17-30 uri in ob 20.30 uri v torek, dne 12. IX. ob 20 30 uri VELEFILM ,»VERDI** Fosco Giachetti " Benjamino Gigli Marija Cebotari Gaby Morlay Režija: Carmen Gallone. Ljubavno življenje in delo ustvaritelja nesmrtnih melodij. Dodatek: Najnovejši „Alfa-Journal" CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Sestra Marija: Kibedi je slikal Mado-no, za kar mu je stala za model dijakinja Marija. To je bila prilika, da sta se drug v drugega zaljubila. Ko sta hotela razglasiti zaroko, pa je posegla usoda vmes. Iz Amerike je prišla impresarka Klari s svojimi pri-jatelji, med katerimi je bi! tudi Kibedijev tovariš Peter, ki priredi na Kibedijevem domu veselico Marija zbeži domov na vas. Leta minejo in Marija se poroči s Petrom, ki ničesar ne ve o ljubezni svoje žene do Ki-bedija. Kibedi je šel po poti slave in časti. Postal je znamenit pevec. Zopet se vrača v domovino. Obišče Petra in spozna njegovo ženo Marijo. Oba sta globoko zakopala svoja čustva. Po njegovem uspelem koncertu so med drugim časopisi prinesli sliko Kibedlje-ve prve ljubezni — Marije. Peter besni, ter nažene Marijo in ji odzvame otroka. Kibedi se vrača v Ameriko. Petrov sinček zboli ter leži težko bolan v sanatoriju, kjer streže sestra Marija ... Ko uspe težka operacija se spet najdeta v srečnem objemu Peter in Marija . . . 0 Verdi: Djuzepe Verdi je sin siromašnih staršev in le s pomočjo očeta svoje izvoljenke, Margarite Boreei, mu je omogočeno, da konča muzikalne študije v Milanu. Hitro doseže prve uspehe in Verdi vzame Margareto za ženo A druga opera doživi neuspeh in naenkrat ga začne spremljati nesreča. Najprej izgubi otroke, potem še ženo. Verdija bi uničila žalost, če mu ne bi bila ob strani pevka Streponi, ki napravi vse, da ga spet vrne k delu. To se ji posreči in Verdi napiše svoje prvo vele delo: opero Nabuko. Uspeh sledi uspehu, dokler ne po-tane z Aido kralj skladateljev. Pričetek šolskega pouka na privatni dvorazredni trgovski šoli v Murski Soboti Po sklepu šolskega odbora od 31. avgusta t. 1. prične pouk na dvorazredni trgovski šoli (letos bo otvorjen samo I. razred) v ponedeljek dne 18. septembra. Glede šolskih knjig in učil bo izdalo ravnateljstvo šole pravočasna navodila, zato priporočamo naj se nihče ne prenagli z nabavami knjig, ki bodo prepisana za šolsko leto 1939/40. Nevtralnost Jugoslavije Uradna objava vlade - Apel vsemu prebivalstvu Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namesništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani neodvisnost in integriteta Jugoslavije. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mno-gočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brez-rezervno podporo vsega našega naroda. Proslava kraljevega rojstnega dne v Murski Soboti Po božjih službah v cerkvah vseh veroizpovedi, so se predstavniki društev, državnih uradov, privatnih ustanov, kakor tudi veliko število občanov zbrali v dvorani Grajskega kina v Murski Soboti ter s svojo udeležbo prisostvovali svečani seji občinskega odbora občine M. Sobota, katere namen je bil čim slovesneje proslaviti 17. rojstni dan našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Točno ob 9. uri je otvo-ril svečano sejo predsednik občine Murska Sobota g. Hartner Ferdinand, ki je prisotnim v zbra- nih in jedrnatih besedah obrazložil pomen 6. septembra za našo državo, ko se nam je pred šestnajstimi leti rodil takratni prestolonaslednik in sedanji mladi kralj Peter II. Na poziv predsednika občine je zbrana množica, ki je napolnila obsežno dvorano do zadnjega prostora, z navdušenjem vzklikala mlademu kralju, knezu namestniku ter vsemu kraljevskemu domu. Po intonaciji državne himne je bila svečana seja zaključena, na kar so prisotni ob spremljavi godbe še zapeli pesem „Hej Slovani". Otvoritev novega kolodvora v Gor. Radgoni V nedeljo je bila v Radgoni svečana otvoritev novega radgonskega kolodvora, po katerem se je čutila potreba že ves čas po novi razmejitvi ob koncu zadnje svetovne vojne. V ta namen se je v nedeljo zbrala k sprejemu gostov, ki so prišli na svečano otvoritev novega kolodvorskega poslopja, množica občinstva, med njimi v vrsti občinska uprava, šola, nato pa Sokoli, gasilci in druge organizacije. Ob prihodu opoldanskega vlaka je železničarska godba w Drava" zaigrala koračnico, otroki s šopki v rokah pa so pozdravili došle odličnike, kakor bana dr. Natlačena, škofa dr. Toma-žiča in železniškega ravnatelja dr. Kavčiča. Po pozdravnem nagovoru obč. svetnika Hrasteljain po državni himni, ki jo je zaigrala „ Drava", je spregovoril železniški ravnatelj inž. Kavčič, ki je iznesel v svojem govoru pre-potrebnost novega postajnega poslopja. Novo postajno poslopje, ki je sedaj zamenjalo leseno stavbo, je bilo v Gornji Radgoni potrebno, saj je postal po vojni trg središče vsega gornjega slovenskega obmejnega ozemlja, kakor Apačke kotline, obmejnih Slovenskih goric ter dela Prekmurja. Ko je bila dograjena nekaj let po vojni železniška proga Ljutomer—Ormož, se je promet na radgonskem kolodvoru še povečal. Vedno močneje se je čutila v javnosti potreba po novem postajnem poslopju, dokler ni bil po dolgih letih in neštetih komisijah, ki so požrle mnogo denarja, končno lansko leto odobren kredit ter znesek 835.000 din ter se je začelo z gradnjo. Novo poslopje je blagoslovil lavantinski škof dr. Tomažič. Slovesni otvoritvi je sledil banket. SOKOL Sokolsko društvo v Murski Soboti naznanja, da se svojčas objavljeni javni letni nastop, ki bi se imel vršiti dne 17. septembra 1939 ne bo vršil. Uprava. OSTALE VESTI — Sokolska četa Martjanci javlja, da trgatvene veselice v gostilni sestre Vezer, ki bi morala biti 10. t. m. ne bo, ker je večina članov na vežbah. Zdravo! Odbor. — Fokovci. Velika gasilska tombola, ki bi se morala vršiti dne 10. t. m. je radi nastalih razmer odpovedana na nedoločen čas. Novi datum izvedbe tombole se bo pravočasno objavil in razglasil. Oni, ki so že karte nabavili, naj jih obdržijo do nadaljnjega. Dolgotrajni prepiri in alkohol so bili vzrok grdega zločina, ki še je pripetil 4. t. m. popoidne v Nebovi pri Sv. Petru pri Mariboru. Pri Grahovniku je živel rejenec 28-Ietni Franc Puhner. Služil je kot hlapec. Med njim in Grahovnikom pa so bili prepiri na dnevnem redu, ker Puhner Grahovnika ni priznaval kot gospodarja, ker je bil samo priže-njen na posestvo ter ni bil vpisan kot lastnik. V pondeljek popoldne je prišel Grahovnik domov močno vinjen. Pa tudi Puhner je bil nekje v gostilni ter se ga je nalezel. Ko je Puhner prišel domov, se je podal na skedenj ter se vlegel v seno spat. Okrog 3 popoldne pa je prišel Grahovnik Puhnerja klicat, naj vstane in-nakrmi živino. Puhner mu je odvrnil, da ne bo vstal ter je Grahovniku grozil, da ga bo pretepel, če mu ne bo dal miru. Nato je vzel Grahovnik železne vile, se podal z njimi na skedenj ter udaril ležečega Puhnerja z vso silo po glavi, da ga je omamil. Potem pa ga je prevzela morilska besnost. Skočil je skednja ter se takoj vrnil nazaj oborožen z motiko. Omamljenega hlapca je začel mlatiti z motiko po glavi tako dolgo, da mu je razbil vso lobanjo ter je nesrečnež na mestu umrl. Grahovnik je potem odšel k sosedu, kjer je počakal na orožnike, ki so ga odgnali v zapore mariborskega sodišča, kjer bo dobil ža svoje zverinsko početje zasluženo plačilo. Požar uničil šest kmetij V sredo popoldne je izbruhnil v Landolu, v vasi, ki leži med Postojno in Hruševjem, silovit požar, ki je uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker so bili to lepi kmečki domovi, ki so spravili že večino poljskih pridelkov in skoraj vso krmo, kar je vse zgorelo, cenijo škodo na približno pol milijona lir. Saj je zgorelo krog 2500 kvintalov krme in tudi precej lesa. Tudi trije prašiči so poginili v svojih svinjakih. Ogenj se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti nič drugega kot golo življenje in živino. Ko je na številki 6 zagorelo, je veter takoj zanesel iskre na sosedne hiše in v teku pol ure je že bilo šest hiš v plamenih. Prihitele so požarne brambe iz Postojne, Hruševja in Studenega ter s pomočjo domačinov in orožnikov poskušale omejiti požar, katerega so pa vsled pomanjkanja vode ni mogli zadušiti. Brez strehe je okrog 40 oseb, katere so sprejeli pod svojo streho dobri sosedje. Ceni. naročnike našega lista, ki so še ni poravnali naročnine, prosimo, da naj to store čimprej, ker samo tako smo mogoči list redno izdajati. Moderne okvirje za slike _Post. vložke — dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. vinograde Iz Dalmacije prihajajo poročila, da bo letošnji pridelek dalmatinskega vina zelo slab. Suša je namreč uničila mnoge dalmatinske vinograde, zlasti v severnem delu Dalmacije. Že sedaj so mnoge občine zaprosile bansko upravo za sladkor, ki ga bodo potrebovali za slajenje vina. Samo za eno občino so naročili tji vagone sladkorja. Dalmatinsko vino bo letos zelo slabo. Kmetje so v velikih skrbeh, ker bodo ob težko pričakovani zaslužek. Odtegnitev starega srebrnega denarja po Din 50.—, Din 20.— in kovinskega drobiža po Din 2.— in 0.50 iz obteka. Od 16. avgusta 1939 dalje se v šestih mesecih t. j. do vštetega 16. februarja 1940 odtegne postopoma iz obteka stari kovani srebrni denar po Din 50.— in do vštetega 16. avgusta 1940 pa stari kovani srebrni denar po Din 20.— in kovinski drobiž po Din 2.— ter po 0.50. Po preteku navedenih rokov prenehajo vse te vrste denarja biti zakonito plačilno sredstvo in se morejo le v še naknadnem roku šestih mesecev zamenjati brez odbitkov z novo nakovanim denarjem samo pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodih. Zato opozarjamo, naj skrbi vsakdo, da čimprej zamenja stare kovance z novimi, ki jih je minister za finance sporazumno z Narodno banko z odločbo od 31. julija 1939 štev. 46.310 dal v promet. Mirna kri! Vedno, ko se začnejo po svetu odigravati težki in usodni dogodki, se najdejo med nami ljudje, ki začnejo širiti najbolj gorostas-ne novice. Če najdejo izmišljotine kdaj odprta ušesa jih najdejo tokrat, ko je ves svet v trepetu pred bližnjimi dogodki. Važno pa je, da je treba tudi v takih trenutkih obdržati mirne živce in prisotnost duha, da bomo lahko ločili plevel laži od zrna resnice. Nekateri so v strahu za svojce, ki so v tujini na delu. Ta strah je odveč. Naša država je toliko močna in uživa povsod takšen ugled, da povsod spoštujejo njene državljane in skrbe za njih varnost. Kakor doma, tako so tudi v tujini pod zaščito dvoglave-ga jugoslovenskega orla. Zato pa velja v teh trenutkih, ko se kuje usoda Evrope: Mirna kri. V polnem miru in z zaupanjem zremo v našo modro državno vodstvo, ki nas je in ki nas bo obvarovala vseh nesreč. Nesrefe — Radvenci. 76 letnega pre-vžitkarja Bračiča Alojza je njegov zet Križan Alojz tako močno pretepel, da je starček dobil hude poškodbe na glavi. Zdravi se v soboški bolnišnici. — Šratovci. Doljak Franc, zidarski pomočnik iz Šratovec je padel iz rušta in si močno poškodoval levo nogo. — Dokležovje. Vohar Ivan, pos. iz Dokležovja je padel z voza. Kolo mu je šlo preko spodnjega dela trupa in ga nevarno poškodovalo. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico. — Z voza je padel 16 letni viničarski sin iz Gabre in si zlomil levo nogo. — Janžev vrh. Kranjc Anton in Roškar Ivan, oba iz Janževega vrha sta se pri mizi sprla. Kranjc je zagrabil Roškarja za roko in z njo udaril po krožniku, ki je stal na mizi. Krožnik se je razbil, pri čemer si je Roškar pre-rezal žile na desni roki. Prepeljali so ga na zdravljenje v soboško bolnišnico. — Z železnimi vilami je zabodel v roko Tvanuša Ivana, vi-ničarja iz Nunske grabe nek hlapec iz Presike. Vsled nevarne rane je prišel Ivanuša v bolnišnico. — Škraban Štefan, dnevni-čar na davčni upravi v Murski Soboti je padel s kolesa in se hujše poškodoval. — Ščavnica. Kajdič Marija, viničarka iz Ščavnice je padla s škednja in si zlomila ključnico. Zdravi se v bolnišnici. — V Sebeborcih je Olaš Olgo, pos. hčerko, ko se je peljala na kolesu, sunila krava, da je padla v jarek in si zlomila levo roko. ŠPORT Nogomet. Železničar — Mura 1:0 (1:0). V nedeljski prvenstveni tekmi je pred maloštevilnim občinstvom odneslo moštvo mariborskih železničarjev obe točki. Večkratni prvaki LNP-a so zmago zaslužili, čeprav je bila igra ves čas odprta, ker so imeli odloč nejši napad kot pa domačini. Mura je igrala v polju dobro. Pred nasprotnikovim golom pa je popolnoma odpovedal njen napad, ki kljub številnim zrelim šansam ni mogel poslati nobenega nevarnejšega strela na nasprotnikov gol. Notranji trio je v bližini nasprotnikovega gola kombiniral želo nesmotreno in je popolnoma pozabil, da se lahko zmaga doseže le z goli. Mura je imela najboljše moči v ožji obrambi in v srednjem krilcu. Igra je bila v prvem polčasu popolnoma izenačena, obe moštvi sta imeli nekaj zelo lepih šans, ki jih pa nista izrabili. V zadnji minuti je dobil Bosina 10 metrov od nasprotnikovega gola, kjer je bil popolnoma sam, krasen podložek. Žogo je ustavil, si jo namestil in je poslal naravnost v vratarja. Od vratarja je dobil žogo Ronjak, ki je prevaril domačo obrambo in zabil v zadnji sekundi edini zgoditek dneva. Drugi polčas je kazal igro dveh enakovrednih nasprotnikov. Sodil je odlično in objektivno g. Čamernik iz Ljubljane. Publika mu je sicer zamerila, da ni prisodil proti koncu tekme roke proti gostom tik za kazensko črto, vendar pa je bila z njegovim sojenjem zadovoljna. VABILO na redno letno skupščino KMEČKE HRANILNICE in POSOJILNICE v PREDANOVCIH zadr. z neomejenim jamstvom, katera se bode vršila dne 17. septembra 1939 ob 14 uri v posojilniški pisarni s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1938 in sklepanje o dodelitvi čistega dobička, 5. Slučajnosti. Če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSLUŠAJTE VESTI Z MINERVA RADIO APARATI mod. 1990 BREZOBVEZNO PREDVAJANJE DVOLETNO JAMSTVO DOLGOROČNO ODPLAČILO NEMEC JANEZ MURSKA SOBOTA. ORION-SACHSENVERK ZASTOPSTVO. STROKOVNA DELAVNICA -POLNENJE AKUMULATORJEV. Najnovejši RADIO APARATI model 1940 dospeli« \mtmnlaiiu: Na zalogi vse naj HORNYPHON, KORTING, RADIONE, BRAUN i. t. d. Aparate predvajamo v trgovini, ali na domu brez vsake obveznosti za nakup. Ugodni plačilni pogoji, nizke cene! ŠTIVAN ERNEST, ggš&Si m. SOBOTA. Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane! Cenik vel jasen od dne 31. avgusta 1939. do preklica: Sladkor kocke in prah sladkor kristalni . . sol mleta morska bela 1 kg Din 15-50 1 kg Din 14-— 1 kg Din 2-75 vreča Din 0-25 sol mineralna bela sol mineralna za živino sol mleta morska za živino Din 3 — 1 kg Din 2-50 vreča Din 0-25 Din 2-75 1 kg Din 1-25 vreča Din 0-25 Din 1-50 1 kg Din 1-50 vreča Din 0-25 Din 1-75 . . 1 It. Din 7-— kg škatlja Din 9-50 kg škatlja Din 5-— kg škatlja Din 3-50 kg paket Din 8-50 Petrolej čist za razsvetljavo .... Franck aH Kolinska škatlja . . a '/2 Franck ali Kolinska škatlja . . a J/4 Franck ali Kolinska škatlja . . a i/6 Franck ali Kolinska okrogel pak a '/2 Franck ali Kolinska okrogel pak a »/4 kg paket Din 4*25 Franck ali Kolinska okrogel pak a i/6 kg paket Din 3-— Franck ali Kolinska okrogel pak a j/10 kg paket Din 2*— Slatina (petanjska ali radenjska) ......Din 2-50 Gornje cene so istovetne cenam tukajšnjega trga. Murska Sobota, dne 31. avgusta 1939. ZDRUŽBA TRGOVCEV ZA SREZ MURSKA SOBOTA V MURSKI SOBOTI. Dva dijaka ali dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje lahko se učijo tudi nemščine. Naslov se poizve v knjigarni HAHN v Murski Soboti. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Vpisovanje v privatno dvo-razredno trgovsko šolo združbe trgovcev v Murski Soboti. V zadnji številki „Murske Krajine" je bilo v razglasu pod gornjim naslovom objavljeno, da znaša vpisnina Din 1000.— Tiskarski škrat nam je s to objavo napravil zmešnjavo, zato naznanjamo vsem interesentom, da znaša vpisnina Din 100.— ensto dinarjev. Celodnevni počitki vtrgovinah Trgovine morajo ostati ves dan zaprte na praznik Malega Šmarna to je dne 8. septembra t. 1. V času, ko morajo ostati trgovine zaprte, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so do-očeni za promet s strankami. IZJAVA. Podpisani Vratarič Franc pos. v Preda-novci se tem potom vahvaljujem g. Franc Šiftarju trgovcu in gostilničarju v Brezovci, da je odstopil od kazenskega postopanja' napram meni za neresnične govore in razžalitev, katero sem govoril v gostilni Kološa v Puconci. VRATARIČ FRANC. Gasilski avto (1 in pol tonski FORD) dobro ohranjen, popolnoma nova karoserija za motorko in 18 oseb, prodam ali dam v račun za novi ali dobro ohranjen tovorni, poltovorni ali osebni avto. SENČAR M. Strigova ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiini MOTORNA KOLESA SVETOVNE ZNAMKE triumfh, rama, dOrkopp od 98 -125 - 200 - 250 - 350 ccma NISKE CENE! Hali mesečni obroki I Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili MURSKA SOBOTA. iiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiuaiiiiit« 234848232353485323482353489148904823235353485353