184 ftevnto. t ttkt, 21 MM 1511 l&FJOV. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen jv upravnistvu prejemam celo leto......K 24 — celo leto......K 22*— pol leta........11 — roj leta........ 12 — Četrt leta........6*— na mesec........ 2"— četrt leta......., 550 na mesec.......- 1-90 Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vrti« M Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon it. 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. št ti. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta....... četrt leta....... na mesec 13-650 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Vpravaištvo: Eaallova alica it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85« Kntoll&n propasiinda na Balkanu In nase Uudstvo. Eno glavnih stremljenj katoliške cerkve je, zediniti pod svojim (kriljem pravoslavne Slovane. V to -\ rlio je razvila rimska kurija veliko propagando in agitacijo, katero ji/širja pred vsem na Balkanu med ondotnimi Slovani. V času. ko se je i n>ka diplomacija umaknila z balonskega polutoka, je zasedel pape-ški stol Leon XIII., ki je vso svojo pozornost posvetil balkanskim Slova-n« m, sploh Jugoslovanom. In papež irun XIII. je prav dobro ti videl, da ><> za tako propagando najboljši so-• 1 ni narodi. Da bi pa pridobil kato--ke Slovane za svoje namene, je /dal 1. 1SM. bulo »grande mnnus.c. - katero je načeloma dovolil slovanski obred v katoliški cerkvi. Toda to « »voljenje je bilo izdano samo na-> idezno. Šlo je rimski kuriji edino za to. da organizira katoliške Slovane zoper pravoslavne Slovane. Da grande mnnus« ni bil odkritosrčen, najbolje dokazuje dejstvo, da se je od papeža Leona XIII. začelo vsepovsod po slovanskih cerkvah na vso moč latinizirati. Po 1. ISIkJ. se je v i a^ili cerkvah brala -amo maša latinski, manjši obredi in molitve pa v slovanskem jeziku. Za papoževanja Leona XIII. je pa cerkvena latinščini, popolnoma izpodrinila slovanski zik iz cerkve. Tn ravno iz te propagande rimske kurije izvira, da so klerikalni Slovani največji nasprotniki vseslo-anskega gibanja. Norčujejo se iz -akepra koraka, ki bi mogel zbližati Slovane; denuneirajo na najpodlejši način, ee vidijo, da se oživljajo prijateljski stiki n. pr. med Slovenci in Srbi. Vsemu temu je pa vzrok to, ker rimska diplomacija izdala parolo, da se mora katoliške Slovane hujska-ti zoper pravoslavne. Po vseh slovanskih deželah so !.\zni škofje razpletli svojo agitacijo, -tanavijajo se društva, ki naberejo ako leto ogromne svote denarja za propagando in agitacijo zoper pravoslavno Slovane na Balkanu. Tudi nri nas na Slovenskem imamo tako klerikalno bojno društvo, imenovano Vpostotstvn sv. t irila in Metoda.« 1<> društvo je ustanovljeno na naj-i ^ji cerkveni ukaz in stoji pod po-rovitelJ8tvom ljubljanskega Škota rlr. Jegliča. To društvo torej ni morda društvo privatnikov, ki iz same LISTEK. tr:Ka. Vilko Mazi. Zgrodilo se j«*, da me je zanesla pot v eudne. odljudne kraje. Bilo je v maju. Gozd je pošli metal krog mene, velik, nepregleden in jecale so v njem sekire. Na kolovozu naletim na dečka, ki je imel skrit obraz v debelo hojo in je strašno pla-al. Xi me zato čutil, dokler se ga ni-.-«•111 dotaknil. »Kaj jočeš, fantek?« sem ga pri-;izno potrepnil po objokanem licu. Jako začudeno me je pogledal in solze so se mu mahoma ustavile. Oči-idno se me je ustrašil. Nič ni odgo-oril, samo debele oči je nezaupno upiral vame in spoznal sem, da išče • lilike, da bi mi utekel. »No, čegav pa si?« Pijaneporkov iz Mlak«, je za- • < I jal v strahu. Tako čuden je bil zame ta prii-inek, da se mi je zdelo, da ga nisem rrav razumel in zato sem vprašai objokanega dečka še enkrat po priimku. Takrat pa je skočil in planil v uozd, da ga mahoma nisem več videl. »Čuden svet je tu,« sem si^ mislil, »ako so vsi tako 1 judom rini«. ljubezni do pravoslavnih Jugoslovanov delajo katoliško propagando — temveč je oficijalno upravljano društvo, ki dobiva vsa tozadevna navodila iz najvišjih cerkvenih krogov7 in ki vsa svoja poročila in vse svoje sklepe objavlja v cerkveuo-uradnem »Škofijskem listu«. Od meseca julija do decembra 1. 1909. — torej v pol leta se je vpisalo v to društvo ter plačalo svoj letni prispevek okoli 10.000 udov. Skupnih dohodkov jt> bilo ;»01(1 kron 14 v m. Od te vsote je bilo na razjndago v agitacijske svrhe 2315 kron 04 v. Ta vsota se je takole razdelila: Za misijone v Macedontji 350 K; za bolgarske misijone Asumpcionistov 1015 kron; za katoličane rimskega obreda v Bosni -00 K: za katoličane vzhodnega obreda v Bosni o(R) K; za »Velehradsko akademijo« 250 K; za Slovence v tujini 21KI K. Odbor je sklenil, da bode redno veliko večino dohodkov porabljal za vzhodne t. j. balkanske misijone in za naprave, ki imajo namen delati za cerkveno ze-dinjenje. Ta sklep »so« — kakor pravi tozadevno poročilo — »presvetli knezoškof potrdili dne 11. februarja 1910.« To poročilo navaja tudi razloge za ta -klep in pravi: »Razlogi za ta sklep so naslednji: 1. Skoraj vsi udje namenjajo svoje prispevke za vzhod-ne misijone; 2. osrednje vodstvo »Apostolstva« se je izreklo, da se na ta način še bolje izvršuje namen Apostolstva«: 3. za verske cerkvene potrebe v domači škofiji imamo pri nas druge družbe, ki nabirajo primeroma mnogo več kakor »Apostol-stvo< : 4. vzhodni misijoni nujno potrebujejo naše pomoči.« 10.000 slovenskih udov je tor°j prispevalo v pol leta 3010 kron 14 v za katoliško propagando na slovanskem jugu. Ce računamo, da morajo tudi druge škofije prispevati v te svrhe, tedaj se ogromne vsote uporabijo vsako leto za to propagando. S tem denarjem naj se omocočuje, spraviti četudi s silo prav« -lavne Jugoslovane v naročje katoliške cerkve. Seveda ta propaganda ne poraja kaj posebno prijaznega odmeva j ri naših jugoslovanskih bratskih narodih, ki so večinoma prav«»slavne vere. S to katoliško propag; ido se v zbuja med pravoslavnimi Jugoslovani sovraštvo in nezadovoljnost. Ta propaganda je pa najbolj razvita v naši monarhiji, kjer jo tudi vlada na vse mogoče načine podpira. In tako združena cerkvena in državna poli- tika je povzročila tisto žalostno stanje, v kojem se nahaja naša monarhija napram balkanskim slovanskim državam. Razmerje med našo monarhijo in jugoslovanskimi državami je vse prej nego prijateljsko. Katoliška propaganda hoče odvzeti Jugoslovanom njihovo vero ter pripraviti in ugladiti s tem pot nemški ekspanzivni politiki. Ti verski boji na Balkanu odvajajo vse moči narodni in gospodarski obrambi. In tako smemo smelo trditi, da se z denarjem, katerega dajo tudi slovenski klerikalci, slovensko ljudstvo, neti sovraštvo na Balkanu zoper našo monarhijo. Slovenci imamo pa zaradi tega dvojno škodo. Ce upoštevamo, da mora naš revni narod, ki mora raz-ven za davke, »lajati še v razne cerkvene namene ogromne svote denarja, tedaj lahko izračunamo, koliko narodnega premoženja požre ta cerkvena, našim interesom direktno škodljiva propaganda. Pomisliti moramo, da pravoslavni balkanski Slovani vendar niso tako kratkovidni, da bi na stežaj odpirali vrata tistim, ki jim hočejo najprvo vzeti njihovo vero, potem pa še narodno eksistenco. Balkan je takorekoč naraven trg za naše avstrijske industrijske izdel ke, obenem pa tudi dobavitelj za najrazličnejše poljedelske produkte. In če so nam vsled te nesrečne protiver-ske in protinarodne propagande zaprte meje balkanskih slovanskih držav, kdo ima škodo od tega. Revnejši sloji avstrijski' monarhije, ki ne dobe zaslužka v industriji in ki morajo obenem drago plačevati razna najpotrebnejša živila. Naši klerikalci bi pač boljše na-rravili, da bi denar, katerega zbirajo med revnim slovenskim ljudstvom za katoliško propagando med balkanskimi Slovani, obrnili za kulturne in gospodarske potrebe slovenskega naroda, katerih je vender toliko. Toda kaj se brigajo naši klerikalci za naše narodne kulturne potrebe? Oni poznajo samo nekaj — klerikalno nadvlado in tej se mora žrtvovati vse. _ I umlovoiBkega Komresa v JflfDL IV. Vse resolucije, ki smo jih zadnje dni priobčili v našem listu, so bile soglasno sprejete na plenarni seji II. pripravljalnega vseslovanskega kongresa v Sofiji, ki se je vršil v slavnostni dvorani »Slovanske Besede«. Seji so prisostvovali vsi delegatke in veliko število odličnega sofijskega občinstva. Predsednik S. S. Bobčev je otvori 1 sejo ter dal prečitati razne, z vseh strani slovanskega sveta došle brzojavne pozdrave. Med vsemi pozdravi je vzbudilo največje zanimanje pismo velikega ruskega pisatelja in misleca Leva Nikolajeviča Tolstega. Dasi se ideje, razvite v tem pismu, ne strinjajo v podrobnostih s smotri slovanskega gibanja, vendar je zbor sklenil, naj se sivolasemu pesniku odpošlje zahvala za njegov pozdrav, poslan kongresu. Na to so bile prečitane resolucije, ki so jih izdelale posamezne sekcije. Plenum jih je osvojil brez vsake izpremembe. Viharno pozdravljen se je za tem dvignil častni predsednik dr. Karel Kramar, da izpregovori zaključne besede. V svojem govoru je naglašal. da so se izjalovile vse nade nasprotnikov slovanstva, da se bo slovanski kongres v Sofiji završi 1 z neuspehom. Kongres je srečno končal vsa svoja dela ter je s tem položil nove krepke temelje za stremljenje po kulturnem zbližanju in ujedinjenju vseh slovanskih narodov. Končno se je govornik zahvalil bolgarskemu narodu in sofijskemu prebivalstvu za sijajen sprejem slovanskih gostov in za bratsko gostoljubnost, posebno priznanje pa je izrekel predsedniku S. S. Bobčevu, če-gar marljivosti, navdušenosti za slovansko stvar in požrtvovalnosti se je predvsem zahvaljevati, da je vse-siovanski kongres uspel tako imenitno ter se končal tako srečno. Na to so govorili: za Čehe dr. Karel Groš, praški župan, za Ruse A. Gučkov, predsednik gosudarstvene dume, za Slovake starina Hurban-Vajanski. za Srbe Kosta Stojanovič, bivši minister, za Hrvate dr. Tresie-Pavičič, za Slovence pa Andrej Ga-hršček, goriški deželni poslanec. Končno je še spregovoril predsednik S. S. Bobčev. ki se je zahvaljeval za izrečeno mu priznanje ter v vznesenih besedah slavil veliko idejo kulturnega edinstva vsega slovanstva. Po njegovih besedah se je dvignilo vse občinstvo in navdušeno zapelo slovansko himno »Hej Slovani«. S to pesmijo se je zaključil II. pripravljalni vseslovenski kongres. Zvečer je bil v dvorani »Slovanske Besede« poslovilni banket na časr slovanskih gostov. Poleg Bobčeva so govorili zastopniki vseh slovanskih narodov. Vsi so v svojih govorih oduševljeno slavili slovansko vzajemnost. Zadnji je govoril Hrvat Kruno-slav Heruc iz Petrograda, ki je uredil rusko knjigotrško razstavo. Njegov govor je bil kratek in se je glasil tako-le: »Gospoda, dovolite, da spregovorim 19 starih in t> novih besed v 8 slovanskih jezikih: Na zdar Cechove! Niech žie, Polska! Ura Ro-sija! Da živ je Bolgarija! Živila Srbija! Živila Hrvatska! Živeli Slovenci! Živili Slovaki! Naj živi naš ideal — ujedinjeno Slovanstvo! . . .« * Gospodarska sekcija vseslovanskega kongresa se je izrekla: 1. za prirejanje slovanskih trgovskih iti gospodarskih kongresov; 2. za prirejanje trgovsko - umetniških slovanskih razstav; 3. za organizacijo slovanskih trgovskih zbornic; -i- za slovansko trgovsko organizacijo, ki bi omogočevala uspešno konkurenco z Nemci; 5. za trgovske izlete v posam-ne slovanske dežele: 6. za vzajemno in medsebojno spoznavanje slovanske učeče se trgovske mladine in 7. za propagiranje ideje, da je vedno treba dati prednost slovanskemu blagu pred tujim. * Bodoči III. pripravljalni vseslo* vanski kongres se ima vršiti prihodnje leto. Kje se bo vršil, še ni določeno, domneva pa se, da v- prestolnici Srbije — v Belgradu. O tem bo odločeval slovanski izvrševalni odb r, izvoljen na I. pripravljalnem kongresu v Pragi. Da se izogne vsakim nesporazumljenjem, je izvrševalni odbor sklenil, da se na bodoči kongres pozovejo: 1. Zastopniki vseh slovanskih kulturnih društev: 2. zastopniki slovanskih vseučilišč in akademij; 3. zastopniki slovanskih trgovsko - industrijalnib društev; 4. člani parlamentov in 5. župani vseh slovanskih prestolnic. V smislu tega sklepa bodo imeli: Rusi 65 delegatov, Poljaki 25. Cehi 22. Srbi 15, Bolgari 15. Hrvati 10, Slovenci 10 in Slovaki 6 delegatov. Dnevne vesti. -j- Okusi so različni. Klerikalci imajo svoje veselje nad doživljaji ljubljanske deputacije v Krakovu. Prišel sem v vas, ki se je skoro krčevito držala tesne rebri, da ne bi zdrsnila v globoko crrapo. Hiše so bile umazane in zakajene. Stopil sem v krčmo. Mlada, okrogla in zelo priljudna ženska je sela k meni, spoznal sem, da je krčmarica. Pravila mi je, da je mož že več let v Ameriki in da pridno pošilja domov denar. »Tako sem, čast Bogu, lepo popravila hišo, ki so mi jo pustili oče polpodrto«, je dejala, nato pa je pričela tožiti, da so sosedje in otroci še ^edno taki divjaki, kakor so bili nekdaj. Prekinil sem jo s svojo dogodbo v gozdu in ko sem jo vprašal po tistem čudnem imenu, začela mi j*3 praviti zgodbo, ki sem jo poslušal z veliko pozornostjo. In to zgodbo sem se Vam namenil opisati, kakor se je godila. I. a Veliko in velike grehe so našli na učitelju Palčiču in so ga poslali po pokoro v Mlake. Spri se je bil namreč z župnikom, po krčmah je tajil Boga in krščansko vero in nekoč, ko je bil pijan, je ozmerjal predsednika k rajnega šolskega sveta, ki je svoje dni koze pasel: s »kozjim pastirjem« in s »kozlom«, fte več zlega pa so pravile ženske v Ravnah in tako se je moralo naposled zgoditi, da so nekega jesenskega jutra naklada- li »vseh pet češpelj« učitelja Palčiča na županov lest venec. Nikomur ni stisnil roke, ko je odhajal, zakaj velik stud nad krivico mu je napolnil dušo. Ko je bil voz naložen, potisnil je klobuk globoko na oči, ostali del glave pa je s\ril v ovratnik zelo oguljene zimske suknje, ki mu je ostala še v spomin na pestra študentovska leta. Roke je zakopal v razcefrane žepe in nekam odurno je velel pognati vozniku Urbanu mršavega konja. Paglavci so se prikazali izza voglov, kričali so, kazali osle in metali kamenje v siromašno pohištvo. Po njivah so se ozirali na cesto kmetje in se križali z globokim oddihom: »Bog s tabo, krivo ve rec!« »Spoznali bodo! Ni še čas!« se je tolažil Palčič, nikamor ni pogledal, ampak pogreznil se je se globlje v c vratnik, da bi ne slišal freanja kamenja in zbadljivk s polja. Z nogama je ceptal nervozno. Voznik je spoznal mučen položaj in mnogo se je trudil, da bi koraci lo kljuse malo hitrejše, toda videti je bilo, da je vse prizadevanje brezuspešno. Komaj je Šved rala žival v klanec, težko je sopla in bati se je bilo, da se iztegne še pred vrhom. »Neče, postajna!« se je opravičeval, ker je spoznal učiteljeva »Ne more menda!« je komaj slišno zagodel Palčič v ovratniku in spet molčal. Sredi klanca je prifrčal kamen in zadel konja v hrbet. Toliko, da je švignil mimo Palčičeve glave. »Čak, čak, prokleta gnida, umazana, jaz ti bom pokazal lučati kamenje!« se je raztogotil Urban, skočil z voza in z bičem stekel za paglavcem. »Le po njem, le pošteno!« je klical zadovoljno Palčič, ko se je na silno vpitje ozrl po klancu in videl, kako neusmiljeno nabija voznik razposajenega fantalina. »Še premalo si ga, lumpa!« je trepetalo v učitelju, ko se je vrnil Urban. »Ubil bi hudiča, pa bi si nebesa zaslužil, ker bi dobro delo storil!« »Prokleti ljudje«, je pogrelo Palčiča in ko je čutil da ni več glasu za vozom, se je togotil dalje. »Kamen mi dajate za kruh, zaslepijenci! To je plačilo zato, da sem zapravil pri vas zdravje in mladost in to je plačilo zato, da sem vas hotel napraviti ljudi. — No, velik tepec sem bil, Bog mi greh odpusti, sejal sem, česar ne bom nikoli žel!« Pljunil je šiloma in je nadaljeval. »Naj bo! Spoznali bo-dete, Ravljani, da ste mi storili neod-pustno krivico, oči se vam bodo odprla, da bodala gledali, pa ne mešali, Da, gledali bodete !« Po aadajlli be- adal I sedali, ki jih je počasi in trdo potegnil skozi zobe, je z zaničevanjem pljunil, stisnil ustnice in spet zlezel v ovratnik. Voznik, ki je ves čas samo poslušal njegovo sikanje, ni rekel ni bev ni mev. Vedel je, da se Palčiču res godi krivica, pa si je mislil, da bi mu morda ne bilo prav, ko bi kaj pripominjal, zato je samo tu in tam hladno zevnil nad dolgočasnim konjem: »Gi, prain!« Počasi, pa srečno se je prizibal voz na vrh in izginil v ovinku z nekoliko živahnejšim ropotom. IL Dva dni in eno noč je romal Palčič do Mlak. Truden in naveličan jo bil puste poti, zato se mu ni ljubilo ogledati novega kraja, temveč si jo zaželel najprej počitka. »Vragu bi se tu zamerilo, pa ne človeku!« je visnil Urban, kope premetavalo v vasi voz po sirovih skalah, ki so štrlele iz ceste. »Bo že kako; na vsem svetu se živi!« se je tešil Palčič skoro jokaje, ko je stopil z voza pred nizko, okajeno hišo, nad katere vratmi je bilo komaj čitljivo, sila spačeno citati- »Sol««- u 'A s »Bog ve, če je kaka živa duša pod streho!« je dejal silno potrt, ko je dobil zaklenjene duri. Okusi so pač raabčnL tacija ljubljanska je vedela, kaj ja dolžna mestu, katero je zastopala, kakor so to vedeli zastopniki Prage in Zagreba in so se po tem ravnali navzlic vsem opravičevala!m vizi-tam, ki so jim bile napravljene. Praga, Zagreb in Ljubljana so bile solidarne. Drugače pa so postopali aa-Mopniki klerikalcev. V Krakovo so namreč prišli tudi trije slovenski klerikalni poslanci. Za tc se živ krst ni zmenil, pri teh se živa duša ni opravičila, teh sploh noben cucek ni povohal, dasi so bezlali semintja in bi se bili radi kje prištulili, a dasi so jih povsod odganjali, vendar niso zmogli toliko samospoštovanja, kakor zastopniki Prage, Zagreba in Ljubljane. Okusi so pač različni in različni so tudi nazori. Eden hoče. Če je kam povabljen, sedeti pri mizi, drugi je zadovoljen, če mu prineso krožnik prikuhe na stopnice. Klerikalni poslanci so v Krakovu sedeli na stopnicah, zastopniki Prage, Zagreba in Ljubljane pa tega niso hoteli storiti. »Slovenec« pravi, da je njegov zastopnik »pozneje« mogel govoriti. »Pozneje«, ko je bila namreč slavnost končana! »Pozneje« je seveda »Slovencev« zastopnik lahko govoril, kolikor je hotel in kjer je hotel in ne dvomimo, da je v vsakem oajzeljnu lahko dobil poslušalcev. Taki skromnosti in zadovoljnosti ne odrekamo priznanja, a da praška, zagrebška in ljubljanska deputacija lake nadkrščanske uprav pasje ponižnosti niso zmogle, se tega le veselimo. - Klerikalna srca krvave . . • tudi srca slovenskih klerikalcev, kajti velikanski škandali, ki so nastali v dunajski krščansko socijalni -tranki. so taki. da trepeta vesoljno klerikalstvo pred bodočnostjo. Ob t oki dunajskih krščanskih soeijalcev si je tdi slovensko klerikalstvo po-magalo do moči. Kar so klerikalci pri nas dosegli, za vse se imajo zahvaliti vladi, a naklonjenost in podporo vlade so jim pridobili dunajski krščanski soeijalci. A zdaj se je izkazalo, da je ta stranka skoz in skoz jL-nila. da so ti krščanski pošteujako-viči sleparji prvo vrste, ki so si z javnim denarjem, z ljudskimi žulji, napolnili žepe. Axmann. Bielohla-wek, Gessmann — vsi se morajo zdaj Vrati, a bolj ko se pero. bolj so umazani. Vsak dan spravi kak nov skandal, kako novo sleparijo na svetlo. Krščansko-socijalni smrad je tak, da se zgraža ves svet. Naši klerikalci :»h jočejo in srca jim krvave. Doslej ^e niso upali črhniti nobene besede o teh senzacijonalnib dogodkih. Mislili smo. da jočejo samo nad tem, da so si poskočili krščanski soeijalci med ^aho v lase. da jih je strah krize v stranki, da se boje za stranko. A zdaj ie »Slovenec« razodel, da ne jočejo zaradi stranke, marveč samo zaradi nesreče, ki je zadela Axnianna, Gess-manna. Bielohlaweka in vsf tiste, ki časte boga »Pobasaj« in ki jih je kršč. soeijalee H raba nagnal s Sehurken, Gauncr imd Gaukler«. To je prav poučno priznanje, katero je storil »Slovenec« s tem, da je v svoji znani nerodnosti poskusil ,>Den-isehes Volksblatt« izigrati proti nam. Zdnj vsaj vemo, na kateri strani so simpatije klerikalcev. Pri Aimannn in Bielohlawekn so; prvega so krščanski soeijalci že obesili, druprega »:a bodo v kratkem. Kar se pa nas tiče, naj bo »Slovenec« le pomirjen. Naši nasprotniki so pristaši »Deu-tsches Volksblatt" ravno tako, kakor pristaši »Reichspošte«, eksmini--ter Gessmann ravno tako, kakor minister Weiskirchner in nimamo mi Ko je polomastil parkrat po veliki nerodni kljuki, začul je v veži hripavo, prisiljeno vprašanje: »Kdo na je?« »Učitelj!« je zaklical Palčič. »Precej, precej!« je trepetalo za vegastimi durmi. »Dober dan Vam Bog daj!<' je želel vpognjeni starec, ki se je prikazal na pragu! »Pozdravljeni, mož!« je odzdravil Palčič. »Saj je to šola, ali ne?« »To, to! Slaba je, jako slaba, pa saj še take ne bi bilo skoro treba. Naši paglavci bi se še v zlati palači ne naučili kaj koristnega. No, no, tak > daj boste pa vi pri nas! No, no, je že prav, saj smo že eno leto brez učitelja.« »Eno leto že?« se je čudil Palčič. »No, da. saj je že več, ko eno leto. Lani na Veliki šmaren se je ustrelil. Preveč se je trudil za tako žalostno smrt!« »Kaj pa stanovanje? Saj imate kaj v šoli prostora, nel« je prekinil starca, ker ne bi rad poslušal trpke zgodbe svojega prednika. »No, no«, je mrmral starec, ki nI razumel vprašanja in je drsal v težkih copatah proti kuhinji. »Ej, mož, čakajte 1« je skoro zakričal Palčič in ko se je oni ozrl in se trudil spet na prag, vprašal ga je še enkrat: »Fie bom stanoval?« (Dalje prihodnjič.* aa s veseljem dolžnost, da ekvešeaata slav. javnost o velikanskih škandalih, ki se gode v kršcanskosocijalni stranki, ne le, ker so ti dogodki velikega polt-tieaagi pousana, nego tudi aa to, ker prieajo,kak# elaparstv* Ja vet akt aaeijaliaaai v AvatrtJL + Kaka aa kupujejo klerikalci. Hrvaški klerikalci kar na morejo priti dovolj do moči. In zdaj so kupili frankovce in sicer aa 90.000 K, katere so jim dali za njihov pasivni list »Hrvatsko Pravo«. Finančno transakcijo izvede katoliška banka Nova stranka se bode po dunajskem vzgledu imenovala »krščansko socijalna«. Eden izmed duhovnikov, ki je s Frankom sklepal kupčijo, je odgovoril na vprašanje, ali je pogajanje končano: »Kupili smo frankovce, kakor prašiče na trga«. Frankovci so se torej preselili iz enega hleva v drugega. -f Dr. Susteršičev sin napravil maturo. »Slovenec« z velikim pompom naznanja, da je sin dr. Suster-šiča napravil na škotski gimnaziji na Dunaju maturo. Zanimivo pri tej stvari je le to, da ta sin dr. Suster-šiča ni nikdar obiskoval slovenskih šol, ker so te kot slovenske za njega preslabe, in da menda sploh ne zna slovenski. Tako vzgojuje voditelj slovenske ljudske stranke svoje otroke — kako naj potem vzgojuje slovenski narod! - Škandalozne razmere na kolodvoru v Trbižu. Dne 19. t. m. pred odhodom popoldanskega vlaka ob 5. uri je zahtevala večja družba Slovencev vozne listke v slovenskem jeziku. Blagajničarka ni hotela dati na slovensko zahtevo voznih listkov niti /a postaje, ki imajo samo slovensko ime. Začela jc zasmehovati Slovenec z »niks bindiš«ter kričala »Hier miis-sen Sie deutsch spreeheu, Sie reisen aut' deutsehem Gebiet!« Na to se je postavil tudi nek naroden duhovnik ter zahteval, da se ugodi potnikom. Takrat je bil pa ogenj v strehi. Služ-1 o ima joči aspirant je začel na sirov način zmerjati duhovnika ter groziti z žandarmerijo. Pomagal mu je tudi postajenačelnik. Ti trije železniški uradniki so vpili na slovenske potnike ter jih zasmehovali, aspirant pa je vpil: »Geheu Sie nach Serbien!« Ko so Slovenci zahtevali pritožno knjigo ter hoteli vedeti imena teh prusaških uradnikov, jim knjige niso hoteli dati. Aspirant se je pa raz-ventega še prav pošteno osmešil, ko je zahteval od duhovnika, naj govori francoski ali laški, in ko mu je ta na to francoski odgovoril. To škandalozno nastopanje železniških uradnikov se v zadujem času sistematično organizira in goji. Pozi vi jemo mero-dajne kroge, naj napravijo v tem ozi-ru potrebne korake, da se takim nemško - natijonalnim uradnikom dejansko pove, da niso zmožni opravljati železniške službe — in da železnice niso sredstva za vsenemško propagando in agitaoijo. temveč da morajo služiti edinole potujočemu občinstvu. 4- Govori nemških tajnih svetnikov. Govor bivšega ministra-krajana Nemcev dr. Schreinerja na harachovskem »Volkstagu« je obsegal nekatera mesta, katera so nemški listi previdno zamolčali. Češke manjšine je nazival »roparje, ki napada io nemško ozemlje«. Odposlance iz nemške države je pozdravil dobesedno s sledečimi besedami: »llicsen Kampf fuhren wir fiir die Deutschen i m Rciche«. (Ta boj vodimo za Nem-ce v rajhu.l Ta stavek je pa še okrepil, ko je apostrofiral rajhovske Nemce: Hočemo vam pokazati, da stojimo za vas na straži za nemški jezik, nemški značaj in običaj. Čutite z nami vsi rodni bratje s te in one strani črno-rumenih mejnikov, delujte z nami za velikonemško misel.« Tako govori cesarski tajni svetnik, ki je bi i zaupnik krone in oficijalni zastopnik Nemcev v kronskem svetu. Popolnoma brezobzirno trdi, da se Nemci ne bojujejo za našo državo — temveč za Nemce onstran avstrijskih mej. In navzlic temu jasnemu priznanju naša vlada noče izpregledati ter še nadalje ribari po umazani vodi vsenemške politike. Zdi se nam, da bo vlada še le takrat spregledala, ko bodo začeli Nemci faktično podirati črno-rumene mejnike.Nas se smatra za prepoten t neže, za pa n slavi ste, če se organiziramo ter se skupno bojujemo zoper avstrijsko nemštvo. Ali ni naša sveta dolžnost, da ta boj — že v interesu obstoja države — še poostrimo ter ga vodimo popolnoma brezobzirno. Toda ne samo zoper nemštvo, temveč tudi zoper tisto vlado, ki iz dispozicijskega fonda podpira ta »boj za Nemce v rajhn«. r+ Mariborski škof je žc v svojem uradnem listu priobčil boromej-sko encikliko, pa samo v latinskem jeziku. S prižnic se ne bo razglasila in ker v celi mariborski škofiji ni deset duhovnikov, ki bi znali še toliko latinski, da bi encikliko razumeli, je# tudi čitali ne bodo. Objavljenje te enciklike je torej le ponižna demonstracija. Škof aa pač lutc-rancev ko ji. 3P Oataiahl škaf dr. Kalni še šivi, a vendar nemški Usti še sedaj razpravljajo, kdo poatan* njegov na« sMkmik, prav nakar ki kite poapnm no in zapečateno, da mora Škof še ta teden umreti. »Tugespošta« razglaša, da škafov kapana, dr. Kkrliak, a* noben način na sns* postati škof, kar je — fanatičen Slovesen! Njama kandidata ata stolni dekan Bittnerin kanonik G r 6 s s a r. + »Stadtamt Brank aa dar Mar« in njegovi uradni naejjnnalci pritis-kajo na uradne kuverte, s katerimi pošiljajo slovenskim občinam uradne spisa — »Sadanarkfene« anasaka. Ker beračijo zadnji čas kaš U v sled pevednji, naj si kupi amt Bruck aa dar Mar« rajše — kraka, mesto da izziva in meče denar za »Siidmarjcina« razbojništva. + Kranjska kraailniea namerava — tako kroži govorica — realčno poslopje dati naučni upravi v najem za namestitev — nemške gimnazije. Ker potrebuje hranilnica — denar, bi ne bilo to nič čudnega. -f Goriški deželai šolski svet se je soglasno izrekel, naj vlada v Gorici ustanovi italijansko in slovensko gimnazijo. 4- Italijanske protiavstrijske demonstracije in fakulteta. Italijanski poslanec Rugat t o priobčuje v rimski »Tribuni« z ozirom na zadnje protiavstrijske demonstracije na naslov italijanskega dijaštva opomin, v katerem prosi in roti, naj se ne kompromitira z nepremišljenimi demonstracijami in protesti prizadevanja državnega zbora in avstrijske vlade za ustanovitev italijanske pravne fakultete. Poslanec Bugatto pravi, da je vse odvisno od naklonjenosti vlade, zato naj Italijani opuste vse, kar bi jim moglo zmanjšati to naklonjenost. -f- Na praškem vseučilišču pronio v i rat a jutri za doktorja prava stari hiši akad. tehn. društva »Triglav« gg. Karel Lažni k, odvetniški kandidat in Viljem Šribar, pravni praktikant — oba iz Celja. Čestitamo! ~t~ Iz živinozdravniške službe. C. kr. okrajni živinozdravnik živino-zdravniškega departmaja kranjske deželne vlade, g. Hugo T u r k , je dodeljen v nadaljno službovanje okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Zivinozdravniški asistent g. Peter M i k 1 a v č i č je premeščen iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — V resnici naroden in požrtvovalen mož je gospod Hinko S n 11 -n e r, znani trgovec in posestnik ljubljanski. Zdaj nam je zopet ob priliki neke prodaje izročil po svojem zastopniku g. dr. Jos. C. O b 1 a-k u , odvetniku v Ljubljani vsoto 100 K — reci: en sto kron in sicer 50 K za boroveljskega »Sokola«, 50 kron pa za »Narodno delavsko organizacijo«. — Naj bi bil za vzgled vsem narodnim trgovcem ob raznih prilikah! — Porotno sodišče. Za tretje porotno zasedanje v letu 1910 pri deželnem sodišču v Ljubljani so imenovani: za predsednika predsednik dežel-i;ega sodišča g. Albert Levičnik, za njegove namestnike dvomi svetnik g. Josip Pajk, višji deželno-sodni svetnik g. Julij Polec in de-želno-sodni svetnik g. Fran Veder-j. j a k. — Za predsednika porotnemu sodišču v Novem mestu je imenovan predsednik okrožnega sodišča g. dr. .Takoht Kavčič, za namestnika dežel nosodna svetnika Vajkard G a u d i n i in Blaž Dolinšek. — Umrl je včeraj v Ljubljani gimnazijski profesor gosp. Ivan O z-m e c. N. v m. p.! « — Vozni listki za pse. C. kr. državna železnica je v svoji čudoviti tankovestnosti prišla do spoznanja, da je obče valni jezik pasjega rodu na Kranjskem nemščina in je temu spoznanju primerno izdala potrebne odredbe. Za ljudi ima c. kr. državna železniea dvojezične vozne listke, ker so ljudje slovenske ali nemške narodnosti, pse pa prišteva vse nemškemu plemenu in ima zanje samonem-ške vozne listke. Na teh samonem-ških voznih listkih je naslikana tudi pasja glava, spominjajoča na zgodovinsko Bismarckovo dogo. Podoba je najbrž natisnjena na listek, da bi psi-analfabeti ne prišli v kako zmoto. Čudoviti so tudi tarifi c. kr. drž. železnice. Za vožnjo v Vižmarje je plačati: za otroka 10 vin., za odraslega 20 vin., za psa pa 30 vin. Eno bi se pa na vseh voznih listkih že smelo popraviti; natisnjeno je namreč na vseh »Vižmarje« namesto »Vižmarje«. — Obrtna šala. Ta stavba naglo napreduje in bo poslopje do jeseni pod streho. Oba trakta sta dograjena do drugega nadstropja. Poslopje za delavnice je pod streho in je bodo kmalu pričeli ometavati. — Vojaštva pri v Gruberjevem kajsal podjetnik sadnji ena dobiti aa slabo plačo dovolj delavosv, kodo — proti primernemu plačilu — pomagali vo* pri rasstreljevanju skalnate struge. Utopljenca našel je včeraj, 20. t. m. zjutraj posestnik Sitar v nasproti njegove hiše se nahajajočemu Šišenskem bajarju. Utopljenec je bil 42 lat stari France Kunstelj, podomaoe Maksa, ona petih otrok. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dravlje. Nasilan potepam. Orožniki so v Medvodah prijeli brezposelnega potepuha Karla Hackla, doma iz Lili enfelda na Spod. Avstrijskem radi beračenja in nasilnega vedenja. Ko star mu orožnika napovedala aretacijo, ju je začel psovati in se protiviti, vsled česar sta bila orožnika prisiljena Hackla okleniti. Hackl se je nato vrgel na tla, tolkel z nogama in bil z vklenjenima rokama okolu sebe, da se je pri tem sam poškodoval. Oddala sta ga sodišču. Ljubljanska počitniška naselbina v Zatišju pri Cerkljah priredi, kakor smo ie poročali, v nedeljo, 24. julija ob 3. popoldne domačo slavnost v proslavo osemdesetletnice našega vladarja s sledečim vsporedom: 1. nagovor, 2. deklamacija in petje po Adamičevi spevoigri »Slava cesarju«, 3. dvodejanka »Sirotek«. Starši in prijatelji mladine se najvljudneje vabijo k tej prireditvi. Nevaren tat. Orožnikom na Igu se je posrečilo zaslediti Andreja Kovača, delavca pri zgradbi tamošnjega vodovoda, ki je na sumu, da je izvršil več tatvin. V Spod. Tuhinju j"! bilo posestniku Alojziju JavorŠeku vzetih raznih reči v vrednosti 58 K, v Imen j u Francetu Novaku za 155 K 40 v vrednega blaga. Na vesti ima še več drugih tatvin. Izročili so ga sodišču. I'mrl je v Kranjski gori posestnik gospod Alojzij J a k e 1 j. N. v m. p.! Nesreče. Prisiljenec Jožef Kotnik je v prisilni delavnici kuhal fir-než. Pri tem delu se mu je pa kuha vnela in se je Kotnik na obeh rokah tako močno obžgal, da so ga morali oddati v tukajšnjo bolnišnico. — Te dni je treščilo v Vrhovčevo hišo v Horjulu. Sosed Zdešar je šel gasit, pri tem je padel raz streho in si zlomil levo roko. — Dekla Ana Steno vec je doma v Mošnjah obirala domačo črešnjo. Vsled neprevidnosti je padla z drevesa in si zlomila desno roko. — Jožef Ovca. posestnik v Blagovici, je vozil pesek. Blizu doma mu jc spodrsnilo, pri padcu mu je šlo kole čez desno nogo in mu jo zlomilo. — Ko je posestnik Janez Zupančič iz Račne živino krmil, ga je sunil vol v levo oko. — Delavec France Mehle je kamenje razstreljeval, pri tem se je razletela mina, nakar je zadobil Mehle na rokah težke poškodbe. Novomeški napredni abiturijen-ti so darovali večje Število lepih knjig »Dol. podr. Prosvete«. da jib uporabi za knjižnico v Semiču. Za to se jim odbor najlepše zahvaljuje. Čebelarski shod na Raki. V nedeljo 24. t. ni. ob 3. popoldne priredi v ondotni šoli osrednje čeb. društvo iz Ljubljane shod za ondotne čebelarje. Na shodu bo predaval g. naduči-telj Likozar o organizaciji čebelarjev in o naprednem čebelarstvu. Na shod se vabijo vsi ondotni čebelarji in prijatelji čebelarstva. Z malim zadovoljen tat. Lesni trgovec Vencel Drabek v Spod. Logatcu je imel v svoji blagajni 2100 kron. Prišel je pa neki neznan uzmo-vič, ki se je zadovolil le s 600 K, ostanek 1500 K je pa pustil. Lovska sreča. Iz Loža se nam piše: Zcmljemerec v Ložu, gosp. Fran Hren, sin svetnika trgovske in obrtne zbornice, gosp. Hrena, je v ondot-nem gozdu pretočeni petek ustrelil krasnega jelena - dvanajstaka. Močan udarec. Pred kratkim je Šlo nekaj fantov iz Dolenčeve gostilne v Hakaliku domov. Med potjo s?e je vnel med fanti prepir, ki je s tem končal, da je fant Anton Zorman, hlapca Franceta Krebelja iz Košane z nekim lesom tako močno po glavi udaril, da je dve uri nezavesten ležal. Krebelja, ki je smrtnonevarno na glavi ranjen, so pripeljali v postojnsko bolnišnico. »Siidmark - Mitteilungen«, glasilo zloglasne »Siidmarke«, ima 70.000 odjemalcev. — Slovenci, vzgledite se nad tem številom! Vranski okrajni zastop, tako se nam poroča, ima torej za bodočo svojo funkcijsko dobo spet načelnika Zdolšeka, dobro znanega bojevitega župnika v Št. Jurju ob Taboru! Le 7 glasov je bilo proti njemu. Značilno za razmere v vranskem okraju! Ni čudo tedaj, da klerikalizem čimbolj razjeda vse javno življenje v tem okraju! Seve, kjer ni pravega odpo-ra9 tam se dobro razvija — nazad-njaštvo . . . Upamo pa, da se bodo napredni elementi vender enkrat ohrabrili ter vsaj poskusili učiniti remeduro. Skrajni čas v to bi vender ie davno bil! Upravnlštvo »Popotnika« nam piša: V št. 173. »Slovenskega Narodu« pila v podlistku gospod dr. Ivan Lak, da ja gospod Bahtin poskusil parkrat spraviti maka pedagoške revija v ta mano s »Popotnikom«, pa aa od sta i sank s strani ni hotelo. Ratnici na ljubo kodi povedano, da ni prejelo »Popotnikovo« upravni-štvo do danes ne od gosp. Bahtine, ne od koga drugega iz Busije nikakršne ponudbe v zameno listov. Če bi se bilo to zgodilo, bi bilo npravništvo z veseljem ustreglo taki želji. »Slovenisch geworden«. Pod tem zaglavjem razglaša »Grazer Tagblatt« 'bojkot gostilne »Radeckv« v Tržiču, gostilne Cebulove v Veli-koven in gostilne na Petrovem dvorcu pri Celovcu. Umrl je v Vidmu (Udine) znani stavbnik Giacomo Ceconi, ki je zgradil bohinjski predor nove železnice in bil eden prvih stavbnikov za železnice v Avstriji. Ceconi Je začel kot zidar in je končal kot večkratni milijonar. Žalostna posledica trenutne blaznosti. Marija Ladič od Sv. Marije M. zgornje pri Trstu je hipno znorela ter skočila s svojo šest mesecev staro hčerko Marčelo v tam blizu nahajajoči se vodnjak. Mož imenovane je ves strašen čin brzo zapazil ter vrge? hitro vrv v vodnjak in tako s pomočjo sosedov rešil ženo in hčerko. Ali med tem, ko je ostala žena nepoškodovana, je malega otroka vsled prehlajenja napadla mrzlica in vročinska bolezen, ki je v torek ponoči podlegla. Kakor so izjavili zdravniki, je nesrečna Ladič storila ta gro zen čin v hipni blaznosti. Radi sovodstva je bila v Trstu prejšni teden aretovana neka Ana Simončič, ki je baje doma iz Ljubljane. Z ozirom na različne govorice izjavlja Ana Simončič, stanujoča v Ulici na Grad št. 5, da ni ona v nika-ki zvezi z aretovano Ano Simončič. Zlobna poškodba. Ko je v nedeljo proti večeru v gostilni »Fortuna« na Vodovodni cesti, nek pleskar zaspal in popustil svoje kolo na dvorišču, so se pričeli z njim voziti trije rokodelski pomoč., kar je opazil pleskar ko se je prebudil. Ker jih je poklical na odgovor, so ga pretepli s palicami in ga je eden celo udaril s steklenico po roki. Ko se je pleskar hotel odpeljati, je opazil, da so mu prerezani na kolesih cevi. Pleskar ima škode 47 K in pride zadeva pred sodišče. Med otroci. Včeraj popoldne se je na Tržaški cesti na nekem vrtu igralo več otrok, med katerimi je bil tudi lOletni Avgust Zajec. Kar prid** k njim 141etni Ivan Laznik ki začne otroke pretepavati. Ko so zbežali, je Laznik dohitel Zajca, ga udaril z neko sabljo po desni roki in ga k sreči le lahko poškodoval na kazalcu. Našla se je v nedeljo na Triglavskem pogorju na stari Tominškovi poti srebrna ura z verižico. Lastnik jo dobi pri g. Ivanu Zupanu, užitnin-skem revidentu v Holzapfeljevi uii-ci št. 5. Uradne vesti. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani bo dne 5. avgusta dražba ključavničarske delavnice z vrtom v Ljubljani, cesta na Rudol-tovo železnico št. 10. Cenil na vrednost 16.421 K 40 v; najmanjši ponu-dek 6509 K 34 v. — Dne 22. avgusta bo dražba hiše v Štepanji vasi št. 62 in njive. Cenilna vrednost 9764 K; najmanjši ponndek 4460 K. Harodna obramba. Za Begunje - Breznico se ustanovi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in bo ustanovni shod dne 24. julija ob 3. popoldne v Poljčah, v prostorih gosp. V. Šturma. Ciril - Metodova družba. Učenka Rafaela Znideršič je nabrala v veseli družbi v gostilni pri Brozino-vih v Zaličah za družbo sv. Cirila in Metoda 12 K. Iskrena hvala mladi rodoljubki. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 5 K z geslom: »Ko Miea je stavo izgubila, je družba kronačo dobila.« Hvala! Droitveno naznanila. Narodna delavska organizacija v Ljubljani sklicuje izvanreden občni zbor na dan 23. t. m. t. j. v soboto. Na tem obenem zboru se bo sprejel tudi organizačni statut. Občni zbor se vrši v društvenih prostorih nasproti pošce ob polu 8. zvečer, v slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Odbor. »Sokol« na Viču priredi dne 31. julija na obsežnem vrtu gosp. Ivana Jelačina na Glincah javno telovadbo in veliko vrtno veselico. Priprave so v najlepšem tiru, tako da take veselice še ni bilo na Viču. Odbor se neprestano trndi, ker noče nikakor zaostati za lansko prireditvijo, ki je tako sijajno uspela. Za izvrstno jed in pijačo bo vsestransko poskrbljeno, tako da nobeden ne odide nezadovoljen. Postrežbo v paviljonih prevzamejo narodne gospodične, ki bodo s svojo točno postrežbo in Ijnbeznjivostjo mnogo pripomogle k večjemu uspehu veselice. »Sokol« hoče na svoji prireditvi zbrati vsa, kar narodno čuti, vsak, ki mu je aa vagojo in izobrazbo slovenske mladine, naj po« kiti na to priraditsv, da na zopet enkrat * prijatni drnfki nepriaeljino zabava in nanovo navduši aa aadalj-no narodno delovanje. L čltaljeko društvo aa litijski »kraj j« zborovalo v nedeljo, dne 10. julija v gostilni gosp. Robavsa v Šmartnem pri Litiji. Udeležba je bi-la povoljna. Predaval je gosp. sod. .vetnik Milčinski o varstvu mladine. 7/a izborni referat je žel gosp. predavatelj burno zahvalo. Gospoda An-ioljšek in Zaje sta poročala o delovanju e. kr. okrajnega šolskega sveta. Opazilo se je pri tej priliki, da bi rada govorila, ako bi ne bilo »uradne tajnosti«, tako sta pa podala le pavšalno poročilo — popolnoma -tvarno. Da je danes za-stopstvo v t*. ki\ okrajnih šolskih svetih vse prej , vseslo-anski kongres, vseslovanski sokolski zlet.kongre> bolgarske ženskezve-e, kongres bolgar>kih učiteljskih Iruštev. konprrr< vojaških zdravnikov, konjrros zobozdravnikov, kongres bolgarskih protestantov itd. — Split — srlavno mesto Dalma. i je? »Naše Jedinstvo« javlja, da se vladnih krogih razmišlja, ako bi ne azalo proglasiti Split za glavno nesto Dalmacije. To vprašanje postane aktualno, čim se dogradi dalmatinsko - belokranjska železnica. Potem bo imel Split najboljše zveze ustalo monarhijo in bo vsled tega ■A\ najbolj pripraven za glavno mesto. — Kakor čujemo, temu načrtu idi dunajski krogi niso nasprotni, resničen ju te ideje bodo >eveda nasprotovali Italijani, ker je Zader, >r-anje glavno mesto, italijanski in Ver bi s preselitvijo deželnih in drenih nradov v Split moralo to ta-rinaško gnezdo popolnoma propadi. Izpred sodišča. ivazenske obravnave pred deželnim sodiščem. I.z* ni m ni hotel dati iz roke. Tu- ajšnji prisiljenec Oktavijan Magrin 5 delal v družbi drugih prisiljencev h vojašnico 27. pešpolka. Pri delu 0 je Magrinu posrečilo dobiti steklenico žganja. Navzoča paznika sta mu »kušala žganje odvzeti. Temu pa se - obdolženec z vso silo uprl. Suval ° proti njima, enemu izbi! kapo z -iave in ga na nosu poškodoval. Dru« ^mn pazniku se je posrečilo tibiti ' klenico z žganjem. To je pa ata- -rriua tako ujezilo, da je zgrabil ce-■in ter ž njim paznika Ogrina po -lavi udaril, tor frH znatno poškodo-al. Nato je Magrin zbežal proti jn-Mčni palači. Tu se je posrečilo gra •»rijeti, nakar so ga z izvoščekom -'■peljali domov. Sodišče je Magrina ^-odilo na 15 mesecev teško ječe. Kolo je izmaknil hlapec Jože Ža- w'ar iz Spodnje Šiške Danijelu Hoče-arju. Kolo, eenjeno 2(JO K, jc pripe->al h go.^tilničarki Frančiški Pelan- * '«* na Marije Terezije cesti. Ker je >Iabo oblečen, ga je gostilničarka iua.-ala, če ima denar. Žagar je pokazal gostilničarki denarnico, ki je ila prazna.Napravil je cehe za 10 K. Ko je bilo treba plačati, je priznal, ■ je suh«. Drugi dan je še nataka-!'fo opeharil za 1 K 70 vin., gostilniška mu je pa dala na zastavljeno r>lf> 10 K. Obdolženec, ki dejanja ne lr>re utajiti, je bil obsojen na 8 mescev teške ječe. Kamenje metal. Janez Hafner, 'Mni delavec na Trati, je prišel 18. junija t. i. dopoldne pred hlev °tefa Hafnerja, kjer so se nahajali rU«» hlapci. Vpil je, kdo da ima tu wr>mandirati in komu je on kaj dol- Na mu dolguje 8 K, vrgel je Hafner » daljave kakih pet korakov post debel kamen skozi odprta vrata hleva in zadel Jenka na roko, s drugim kamnom ga je sadel v glavo, a ga k sreči le lahko poškodoval. Obdolženec, ki deloma svoj čin priznava, je bil obsojen na 14 dni zapora. Kolo prodal. Ivan Petrič, trgovski pomočnik v Idriji, je kupil pri tvrdki Jax kolo v vrednosti 210 K na obroke proti temu, da si pridrži tvrdka do polnega izplačila kupnine lastninsko pravico. Petrič je pa kolo prodal, denar pa zase porabil. Obsojen je bil na 6 tednov teške ječe. Nevaren uzmovič. Janez Hude-ček, slikarski in pleskarski pomočnik v Ljubljani, je zelo tatvini podvržen. Zadnji čas je pogostoma zahajal v Putrihovo gostilno. Vtihotapil se je v Putrihovo spalnico, odprl s silo predal omare, kjer se je nahajalo več denarja, a bil je pri tem od domačinov zasačen. Izgovarjal se je, da je hotel poklicati Putrihovega vajenca. Obsojen je bil na 8 mesecev teške ječe. Mlad uzmovič. Ze kaznovani Iv. Adamič, vrvarski pomočnik v Kamniku, priznava, da jc izmaknil Francetu Levičniku iz Kamnika 68 K \ redno uro z verižico, višjemu živi-nozd ravnik u Sadnikarju starinsko medeno kupico, vredno 30 K in Pavlu Kneze viču iz zaklenjene hiše kovčeg s perilom v vrednosti 107 K. Pri trgovcu Karlu Kum m je vzel pod pretvezo, da ga pošilja njegova mačeha, za K 00 vin. konjaka, salam in sira. Slednjega dejanja Adamič neče priznati. Obsojen je bil na 2 meseca teške ječe. Kast c lic - Šiško vic. Dne 8. t. m. se je vršila na deželni sodni ji v Trstu, kakor vzklieni instanci razprava o znani aferi Kastelic-Šiškovič radi žaljenja na časti, storjenega od strani toženca dne 25. oktobra 1908 po-\oflom volitve za V. kurijo v okraju koperskem. — Stvar se je torej vlekla blizu 2 leti. Višja instanca je potrdila razsodbo, s katero je bil g. Šiško vič obsojen na 150 K globe oziroma na 15 dni zapora in v poravnavo vseh stroškov. Razne stvari. * Pri trganju planik ponesrečil. Na Penegalu v Nemčiji je padel turist Franc Dorsaf pri trganju planik v globok prepad. Dorsaf je na mestu obležal mrtev. * Abbe Murri izstopil iz katoliške cerkve. italijan>ki poslanec in modernist abbe Murri je predvčerajš i.jem odložil svojo duhovniško obleko ter s tem obenem izstopil iz kat. cerkve. Poda se v Berolin na kongres svobodnih kristjanov. * Goljufije na Ruskem. Inten-daačnega polkovnika C'ihockega, ki si je v teku dveh let na goljufiv način pridobil i>ol milijona rubljev. so v Dvinsku obenem s stotnikom (ihockim aretirali, ki si je iz postranskih zaslužkov zaslužil hišo za 40.000 rubljev. * Ceh rektor na švicarskem vseučilišču. Kakor poročajo češki listi, .ie bil za rektorja vseučilišča v Frei-burern izvoljen Vineonc Zapletal, moravski Čeh. * Dvesto grozilnih pisem. Rodbina posestnika Kraaza. ki je bil pretečeni leden vsled eksplozije nastavljene mu bombe težko poškodo-\an, je dobila v teku tega tedna rl c-sto grozilnih pisem. :; Oblak se je utrgal. Ne samo pri nas, tudi v Severni Ameriki imajo letos vedno sam dež in same nevihte. Iz Hendersona javljajo, da se je tam utrgal oblak, ki je napravil škode za dva milijona dolarjev. + Štiri otroke povozili. V Kolinu na Nemškem jc nek avtomobil povozil štiri otroke ter jih težko ranil. Neka dama je stopila iz voza ter jih položila v obcestni jarek * Ogenj na ladji. Na parni k u za petrolej »Standard«, ki je predvčerajšnjem odplul iz Hamburga, je izbruhnil ogenj ter se z veliko hitrostjo razširil. Straži se je posrečilo zbuditi moštvo, ki se je komaj rešilo. * Proviantni častnik poneveril. Proviantni j>oročnik Ladislav Linhart 87. pešpolka na Dunaju je poneveril 4000 K ter se potom sam ovadil. * Ojačenje ruskih posadk na zahodu. Vsled rusko - japonskega dogo-\ora se je Rusiji omogočilo, da zmanjša število vojaštva, ki ga ima i a vzhodu. Z vojaštvom, ki je vsled dogovora postalo v Aziji nepotrebno, bo Rusija okrepila svoje posadke na zahodu, to je ob nemški in av-Mrijski meji. * »Novoje Vremja« — delniška družba. Veliki ruski list »Novoje Vremja" namerava baje prevzeti neka delniška družba z osnovno glavnico 3 milijonov rubljev. List bo baje spremenil tudi svojo politično tendenco. Kot delničar se imenuje tudi grof Vitte. * Bencinovi uaigalalk eksplodiral. V veliki nevarnosti je bila pred- Greta Petrovič. Eksplodiral jI ja namreč bencinovi uiigalnik, katerega ja imela pri aabi. Naenkrat ja bila vsa v ognjn. Njen spremljavama jo ja hitro vrgel na tla in tako aa mu ja posrečilo pogasiti ogenj. Igralka je dobila le majhne opekline. * Pet dni šivi pokapani. V rudokopu »Prine-regent« v Bochumu sta bila v torek preteklega tedna zasuta dva rudarja Vilj. Bronker in Viljem Kdpper. Takoj so pričali z deli, da bi ju še šiva rešili. Delo je trajalo od torka preteklega tedna do nedelje. V nedeljo popoldne: so rešili oba delavca še živa, seveda zelo obnemogla. Odpeljali so ju v bolnišnico. * Stoletnica Barnumovega rojstva. Dne 5. julija je bila stoletnica moža, ki je bil znan po svoji naravnost genijalno-nesramni reklami, P. T. Barnum. Ni bilo nobenih slavno-sti, akademij, tudi spomenika mu niso odkrili; toda beseda »barnuinska reklama« bo še dolgo živela. V avoji reklami je bil Barnum čudovito iznajdljiv. Razume se samo ob sebi, da sta obsegala Barnumov muzej in razstava prav vse, kar si hotel videti: vse narode sveta, Washingtonovo dojiljo, model Niagare itd. itd. — vse za par cent i mov. Največja znamenitost pa je bil Barnum sani. — Nekoč je prišel k Barnumu mož in je prosil miloščine. Te mu Barnum sicer ni dal, dal pa mu je delo. Dal mu je dolar na dan vnaprej in pet opek. Štiri opeke je moral mož blizu cirkusa položiti na tla in s peto opeko hoditi od ene opeke k drugi. Seveda se je kmalu nabralo veliko radovednežev. Ko je imel mož že veliko občinstva okoli sebe zbranega, je počasi lezel v cirkus in občinstvo je drlo za njim: Barnum je imel nabito polno predstavo. — Barnumov prijatelj, Clark, se je nekoč po obisku Barnumovega muzeja izjavil, da kaj takega še nikdar ni videl, in ko se je Barnum zadovoljno smehljal, je Clark dodal, da tudi upa, da kaj takega ne bo videl nikdar več. — Z brezprimerno reklamo je vpeljal Barnum v Ameriko švedsko pevko Lindovo. Nikdar je sicer ni slišal ]>eti, kar je bilo sicer tudi prav vse eno, ker Barnum ni bil muzizaličen: toda slišal je o nji mnogo hvale in to mu je zadostovalo. Lindova je Barnumovo ponudbo sprejela in Barnum je začel z reklamo. Ta je bila tako temeljita in tako genijalna, da je bil ves Novi Jork po konci, ko se je pripeljala Lindova, F lice so bile okrašene z zastavami in girlandami in v pristanišču je pričakovalo pevko na tisoče ljudi — sploh je bila Lindova sprejeta prav po kraljevsko. Prvi listek za njen prvi koncert je bil prodan za 225 dolarjev. Prodanih je bilo 1000 vstopnic, ki so prinesle nad 10.000 dolarjev. Barnum ni bil umazanec in je takoj po koncertu ponudil pevki nov sijajen kontrakt — ko se jc Lindova odpeljala iz Amerike, je odnesla seboj celo veliko premoženje. Kako popularen jc bil Barnum, kaže sledeča do-godbica: Nekoč je prišel k vhodu svojega »največjega muzeja sveta« n^k človek: Barnum je tujca, misleč, da hoče v muzej, pozdravil z globokim poklonom. Tujec pa vpraša: »Ali niste vi gospod Barnum?« Barnum je pritrdil in tujec pravi: »Hvala lepa! Videti sem hotel samo gospoda Barnuma, do njegovega muzeja mi pa ni veliko« — in odide. Telefonsko h Brzojavna porotna. Klerikalci - ubija let. Žalec, 21. julija. Čevljar Franc t okan, katerega so v nedeljo klerikalci smrtno nevarno ranili, je danes ponoči umrl. Ubijalci so vsi cerkveni pevci in navdušeni pristaši duhovniških hujskače v. Nemška gonja proti ljubljanski policiji. Dunaj, 21. julija. Tukajšni list »Deutsches Volksblatt« poroča iz Ljubljane o »škandalozni« aferi, namreč o onečaščenju cesarjevega spomenika. Pri tem se zopet zaletava na nečuven način v ljubljansko policijo, ker storilca ni izsledila iu trdi, da ljubljanska policija sploh ni za drugega, nego da ščiti in prikriva Slovence, dočim so Nemci pod njo »vogelfrei«. Zaradi tega je res že skrajni č**, da se ljubljanska policija nemudoma podržavi. Dvoboj med aktivnim in rezervnim častnikom. Praga, 21. julija. »Narodni Listi« poročajo iz Tamopola, da se je tam vršil med nekim honvedskim ritmojstrom in nekim častnikom v rezervi dvoboj na pištole. Nesreča je hotela, da je v boju padel ritmojater. Povod dvoboju je bila sestra ritmoj-strova, ki se je baje takoj po dvoboju odpeljala a laaei inim častnikom z avtomobilom proč. Med potjo pa se je po zatrdilih v avtomobilu aa- Carigrad, 21. Jnlija. Policija zatrjuje, da so neresnična vesti o osebi, ki ja bila v prentolonaslednikovi okolici in o kateri so je govorilo, da ja bila voditelj ta zarote in da z zarotniki sploh ni imela nobenega stika. Nasprotno pa bo prod vojnim sodiščem sojen dr. Riga, ne da bi se njegova obsodba potrdila od parlamenta. Načelnik konservativne stranke v parlamentu, Ismael Haky, prireja med prebivalstvom shode, na katerih s ognjevitimi govori napada mlado-turško stranko in mladoturški režim. Prebivalstvo se deloma ogreva za Mladoturke, deloma pa nastopa proti njim. Rusko - perzijski spor. Petrograd, 21. julija. Radi rusko-perzijskega spora, ki ga je provzro-čila afera v Asterabi, kjer je bil od prebivalstva ubjt neki ruski kozak, je odredil ruski konzulat, da odplove pred Asterabo ena ruska vojna ladja. Rusi so v Asterabi razdejali več koč in pobili več ljudi. Kozakovega morilca so v jeli. Nesreča pri znanstvenih poskusih. Heidelberg, 21. julija. Na tukaj-šnem vseučilišču je delal v laboratoriju dr. Eder poskuse z Rontgenovi-mi žarki in se pri tem ponesrečil. Dr. Eder je šele včeraj prestal eksa-men in bi moral biti danes promoviran. Prijet defravdant. Rim, 21. julija. Iz Neapola poročajo, da je policija izsledila in aretirala nekdanjega bančnega ravnatelja Hollanderja, ki je poneveril en milijon. Sreča aviatika. Pariz, 21. juliju. Nek član francoske aviatiške šole je poskušal včeraj letati s svojim letalnim strojem in se obdržal pri tem 35 minut v zraku. Med tem časom pa je prihrumela nevihta. V letalni s+roj je udarila strela, ga vžgala in vrgla na tla. Stroj sam je ves razbit. Aviatik pa se na zagoneten način ni pripetila nobena nesreča. Položaj na Španskem. Madrid, 21. julija. Zbornica je danes dokončala adresno debato. Ministrski predsednik Canelajas je pri tej priliki izjavil, da odločno vstraja pri tem, da se njegov program na celi črti izvede. Tudi je izjavil, da je najnujneje potrebno, da se že vendar enkrat končno reši spor med Špansko in Vatikanom. Amerika proti Avstriji. London, 21. julija. Ameriški poslanik je obvestil avstrijsko vlado, da ameriška vlada nikakor ni voljna mirno gledati boja,ki ga vodi Avstrija proti ameriškim lastnikom petrolejskih vrelcev. Ameriška vlada bo Avstriji na to odgovorila s svojim strogim postopanjem nasproti izseljencem iz Avstrije in z vpeljavo speci jalnega tarifa za avstrijsko blago na ameriškem trgu. Štrajk železničarjev na Angleškem. London, 21. julija. Štrajk na severovzhodnih železniških progah se veduo bolj razteza proti jugu. Dose-daj štrajka v celoti 25.000 železničarjev. Trgovina radi štrajka jako veliko trpi. Težaki v posameznih pristaniščih so že brez vsakega dela. Na progah vozijo samo še posamezni ekspresni vlaki, vendar pa bo tudi še ta promet že tekom jutršnega dneva popolnoma ustavljen. Z jutršnim dnem bo torej počival ves železniški promet. Ribiči v pristanišču Timesa ne love več rib, ker jih nimajo komu prodati. V Sunderlandu so strojevodje in kurjači v sredi med vožnjo ustavili osebni vlak, izstopili in vlak s pasažerji vred pustili sredi proge. Železničarsko gibanje v Ameriki. New York, 21. julija. Več kakor 16.000 železničarjev Grand Prong kompanije je pričelo štrajkati. iSn^snnn^aTanunmiim uosraarflvo. — Poučilo, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je predvsem treba kakih 8—10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nošem obrezati: 1. Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je stran porezati. 2. Na šparo-nih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katero imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druga pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še S do 4 peresa. Izrastle suparnice se zaščipujejo sa prvini ali drugim listom. 3. One mla-dihejmtera stoja na r uniči (pmloa ali šcapu), ter imajo dati les sa napravo resam aH iaa^aamv v mihidnjem lata, ja in ohraniti, kar je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena* Ako so takim mladikam samo vršičhf od" biti, odrežemo le najbolj poškodovan del njih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapornica (zaBistnik), katera takoj naprej raste in nadome-stuje trti odbiti vršiček. Ostale zape rn i ce zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa namesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri sponiladnem obrezovanju, to je na palce (ali sčape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere ponavadi poženejo iz starega lesa. 4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. — B o h u s 1 a v S k a 1 i c k y, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolf o ve m. — Lokalna železnica Červinjan* Belvedere - Gradež s postajo Belve-dere in postajališči Terzo, Oglej in Gradež, se je izročila dne 16. julija 1910 javnemu prometu. Postaja Belvedere se je otvorila za vsakovrsten promet (tudi za omejeni prekmorski promet v voznih nakladah), postajališče in nakladališče Terzo za osebni promet, prtljažni promet potom naknadnega plačila in omejeni promet v voznih nakladah, postajališče in nakladališče Oglej za osebni promet in prtljažni promet potom naknadnega plačila in postajališče Gradež za osebni promet in prtljažni promet potom naknadnega plačila. V zdravilišču Gradež se je otvorilo izdajal i-šče voznih listkov in prtljažno orl-pravništvo c. kr. avstrijskih državnih železnic. Za prevažanje kosovnega blaga v in iz zdravilišča Gradež, se uvede v postaji Belvedere preva-ževalna služba. Poslano.) Na napade, priobčene v št. 139 »Jutra«, prisiljen sem pozvati dotič-nega dopisnika, naj mi dokaže, katera nemška društva podpiram in na kak način pridem do lepe besede »nemškutar«. — Jaz sem član več narodnih društev v Ljubljani, v moji družini se govori izključno slovensko, moja žena je Slovenka, jaz pa naj bi bil nemškutar? Morda sen: nemškutar zato. ker ugodim željam staršev gojenk in gojencev ter poučujem na svojem zavodu poleg slovenščine tudi nemščino? — Dopisnik je nadalje najmanj poklican k vprašanju, zakaj sem se naselil v Ljubljani in tu otvoril svoj učni zavod. Kruh, ki ga uživam s svojo družino, je menda vendar-le ravno tako pošten kakor kruh, ki ga uživa dopisnik. — Sumim, da se za člaukom v »Jutru« skriva tisti gospod, ki sem ga odslovil iz službovanja na mojem zavodu, ker je izgubil moje zaupanje. Od tistega časa namreč me ta človek nesramno napada tako. da sem bil pred par dnevi prisiljen, iskati si pomoči pri pristojni oblasti, katera ga bode vzajemno z vis. c. kr. deželnim šolskim svetom v kratkem poučila, da tako postopanje ni sposobno, povzdigniti učiteljsko avtoriteto. Moj zavod je slovenski, otvoril sem ga z dovoljenjem vis. c. kr. deželne vlade pred 4 leti, je torej gotovo prvi. Ravno okolnost, da je ta moj zavod vedno dobro obiskovan, ker ima strog disciplinarni red, ker poučujejo na njem razun mene še 4 srednješolski profesorji, ozir. strokovni učitelji in ker so učni uspehi na njem vedno zelo ugodni, kar je za zavod edino dobra reklama, — bode dopisnika v oči in ga ne pusti mirno spati. Išče in išče potov, kako mu škodovati. — Na uho mu kličem v spomin pregovor. »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«, ter mu začno javim, da se je za vstop v zavod s prihodnjim šolskim letom prijavilo že sedaj nad 40 gojenk. 2472 JOSIP CHRISTOF lastnik učnega zavoda. 8s TaeMao toas »plss Js w*oalltT* U toliko, kolikor Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so Dne 21. joKi v Ljubljani: Um Ji jHina: Ivan Ozincc, sTnn»f£U6W suptent, 31 let, Marije Terezije cesta 16. ▼ Seaelal bolalel: Ime 1* julije: Fran Bizjak, hlapec, ** lDuc 19. jslija: HeJsas PanuA kocarica, ./o v Radečah pri mostu je priredilo t nedeljo, dne 17. julija, vrtno veselico, ki je v ▼sem obsegu izborno uspela. Podpisani odbor se tem potom iskreno zahvaljuje cenjenemu občinstvu iz Radeč in okolice, dragim gostom iz Trbovelj, sploh vsem, ki so nam izkazali svojo naklonjenost, ter s tem pripomogli, da je veselica tako lepo uspela. 2466 Poslano. Bate svotinla Berolin, Pariz, Rim itd. Bemlk dr. tna. Hirsca, Olomuc Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da ej nlajdlln" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. te; eleznaro Kina Vino Kjcijaiii&na rtutATt na Dana*u 1906: Dr*»Tno odlikovanje in Elitni diploav k mlati kolajni Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, p o bolj ga kri in je rekonvalescentom = - in malokrvnlm selo priporočeno od zdravniških avtoritet borni o: Večkrat odlikovano. Had SO00 idravruskih sprlesval J. SERRAVALLO, i.k.imi - TRST-B*rkovlja. - i J (usnju? Snun? mnaC mnu? ^a%af 3nus? ^n%s? ^am? ^aua* ^nua* ^na£ ^a%^ ^nu£ 4 ^^r* ^^jv *^srv v^»v> ^p^R^R^m ^m^R^R^R^R) rleteorolo^icno poročilo. Vara itd morje« 3M*2. Sredi j i zričoi U4k71fv 20. 21 Cis opazovanja Stanje barometra T mm 1 Temperatura v C° Vetrovi Nebo 2. pop. 9. zv. 7329 7355 25 6 15-6 slab jug brezvetr. del. oblač. jasno 7 zj. 7376 13*5 si. jvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 18*9*, norm 199°. Padavina v 24 urah 28.2 mm. Včeraj od 4—5 ure popoldne močna nevihta. Popisa Oimec roj. Pf šifer naznanja v svojem in v imenu svojih sinčkov Mirana in Borisa, kakor tudi svojih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen čez vse ljubljeni, nepozabni soprog in dobri oče, oziroma sin, brat, svak in zet, gospod Ivan Ozmoc gimnaziiski profesor včeraj ob 9. uri zvečer, po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bode v petek, 22. julija t 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 16. Maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi preč. oo. frančiškanov. Dragi rajnik priporoča se v blag spomin in molitev. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, 21. julija 1910. popolnoma vešč slovenščine, laSčine, hrvaščine, nemščine, knjigovodstva in strojepisja, iiOO alutbo tudi na deželi. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Sprejmem takoj 2 učenca iz boljše hiše v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod „U. %\m Slov. ^ Gradec 2409 prodajalko 6OD1 nn 2417 Ponudbe naj ae p vlijejo pod na upravu. »Slov. Naroda«. rsaMtp*** fujDltVTdtka v Ljubljani, astra stoujeaa, se iz proste roke zaradi rodbinskih razmer = proda = Vprašanja pod „fj. MM" na anončno pisarno Rudolf Mossc, Dunaj, I., Seilcrsttttc 2. 2463 Humpoku Sprej trezen, pošten, mošinist izučen ključavničar, ki se razume tudi pri dvnamostroju in akumulatorjih. Omoženi imajo prednost. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2468 Al lir* na tri tečaje, stope, z novim orodjem, stanovi mo vodo, tudi pripravno za žago ali kako tovarno gospodarsko poslopje, Djive in travniki, lep sado-nosmk v prijaznem kraju v Savinski dolini, se zavoljo bolehnosti proda« Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 2451 Stanovanje s tremi sobami, 3 balkoni, kopalnico, elek. razsvetljavo in z vsemi pritlikami se odda za avgust event november v vili pod Bolnikom (Vatea pot 3). lstotam se tudi takoj a a* a1 a elegantna mesečna 2449 soba z verando. Avtomobil zrn 4 osebe ts a* bita noodll f—i nrodl. Več poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. Edino zastopstvo znamke KIMTA je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v popravo, Omtj- liran]e in ponikl]anja ter izposojevanje koles. Sočna, solidna in cena izvršitev. Karel Čamernik fjubljana, Dunajska cesta 9. Ceniki zastonj in franko. C. kr. avstrijske jjjf državne železnice Izvleček iz voznega reda. V«*laa^«»» ls L|uM|aae Qua. ssi.) 7*Q& Zjutraj. Osebni vlak ▼ amen: Trfić, Jeacmce, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*96 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rodolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 9-12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, •Jraidane, Berlin, Beljak, Baugastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. it-AO dopoldno. Osebni vlak v smeri: Triič, lesemce, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. IS2 p^poldno. Oaehni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje, 8*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trat, Celovec U*S5 zvooor. Osebni vlak v «171611: Iriič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbif. yao zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Rodolfovo, Kočevje. IOIO ponodl. Osebni vlak v ameri: Jesenice, Beljak, Gorica, Tiat, Celovec. Odhod is Lf seljane (artsvai kolodvor). 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2 OB popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-35 zvtosr: Mešanec v Kamnik. |f— ponoći: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. 7-09 zjutraj: Osebni vlak iz Jeaenir. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Praac, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, beljaka, Gorice, Trsta, Trtica. a*aa zjutraj: Osebni vUk iz Kočevja, Ru-dolfovega, Grosuplja, St. Janža. II-20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa. Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*00 popoldne: Osebni vlak iz Kočev a, strate - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja St. Janža. 417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trtica. 0*08 zvader: Oaebni vlak iz Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. atO zveoer: Osobni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica. a-07 zveoer: Osebni vlak is Kočevja, Straže Toplic Rudolfovega, Grosuplja. St. Janža, 11-22 ponool: Osebni vlak is Trbita, Celovca Beljaka, Trata, Gorice, Jesenic. Prlasa v LjuMjaaa (arsavue ieleulce). 0*40 zjutraj: Mešanec iz Kamnika. io*so dopeldei Mešanec iz Kamnika. UfO sveder: Mešanec iz Kamnika. IO so po no6i: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so C. kr. diiavno-ielezai&kt ravnateljstvo v Trsta Krasna umetniška reprodukcija v Groharjeve sttfcs Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti ska Umu Jarana Si sm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejsa kar Jih imamo Slovenci. mm mm^immmv. £epo stanovanje * L aadstr. 2. sobi, kuhinja in drvarnica aa aenla na avansa! stranki brez otrok. galajsaraln aMaa M. M pri B. atovMn. 2456 Mesečno sobo s hrano lana bančni uradnik aa* IS. avsrusta ntapraf. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod tJm\ %*u 2458 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Crna dal" marlaaha vina 1774 Kuč aaJMjae aradatvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. Odda aa aa račun (filijalka) in gostilna na dobro prometni cesti (državna cesta Trst-Reka). Prevzem je pripraven zlasti za oženjenega obrtnika (krojača ali urarja). Kavcija od 2—3000 kron potrebna, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa z menico proti dobremu girantu. Ponudba naj se pošljejo pod ltFi-iaialka-istra" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2418 trgovino Bay-rum s konjičkom tvrdke Bergmann & C o., Draždan e in De čin na L. se primerno dobro obnaša proti tvo-ritvi luskin in prezgodnjem osivenju in izpadanju las, pospešuje rast las in je izredno krepčujoče vteralno sredstvo proti revmatizmu. Dobiva se v steklenicah po K 2'— in 4*— v lekarnicah. drogerijah, brivnicah in parfumerijah, Solicitotor samostojen delavec, izvežban v izvršilni, kakor v vseh izvanspornih strokah, tiaa atailM ▼ odvetniški pisarni. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2444 Aaaalvaat trnovske šale, zmožet slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepisja tali vstopiti v službo. Cenjena pisma na upravn. »Slov Naroda« pod šifro vyAbsolvenru. Na prodaf sta mr dva -ua jakc lepi, novi, enonadstropni HIŠI z lepimi vrti, v Ljubljani. Plačiln, pogoji najugodnejši. Kje — pove upravništvo »islov Naroda«. 231: Vzame aa takoj na račun ~ gostilna na Štajerskem ali Kranjskem. Na prodaj je AkAfl obsegajo — 9UU 24 hektoi Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2461 Ivan Domicelj, trgovec v Nov, Sušici na Notranjskem proda potom prostovoljne dražbe U sa vrši dne 28. julija ob 9. uri zjutraj v Novi Sušici po zelo ugodni ceni, z vsemi obstoječimi koncesijami in tvornico sodovke, I z lepim gospodarskim poslopjem ter z lepim vrtom, zasajenim s trtami. Vodovod v hiši, 2 orala gozda. Zidov -ostalo od požara je prav popolnoma v dobrem stanju, tako da se more z I malim denarjem napraviti dvonadstropno Stavbo j dolgo 17 m in 9 mi široko. 2452 Ženitna ponudba. 33 let star upokojenec s 50 K mesečne pokojnine, poleg tega tudi privatni uradnik, Slovenec, srednje postave, ki se tudi razume v trgovini in poljedelstvu, se želi spoznati z nekoliko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, Slovenko, 17—27 let staro, bolj srednje velikosti (vsaj ne nad 163 cm), b e 1 o 1 i č n oin ne rdečih las ter brez telesnih hib, pa naj bo Že iz mesta ali z dežele. Vitkostase imajo prednost. Ponudnica mora, če nima primerne dote, razumeti kakšno obrt, to j. biti dobra šivilja, razumeti ročna dela, ali biti samostojna prodajalka tobaka, krčmarica, prodajalka drugega blaga ali kaj podobnega, aH pa mora kaj podobnega za gotovo vsaj v kratkem doseči. To se zahteva ne ravno računajoč na zaslužek neveste, nego le vsled sigurne eksistence. Ponudnica naj natančno popiše svojo osebo ter navede sedanji ter eventualno prihodnji mesečni zaslužek ter priloži, če mogoče, fotografijo z navedbo, kdaj je bila napravljena, ki se tajno vrne. 2467 Dopisi pod šifro „Us samudimou na upravništvo »Slov. Naroda«. X X X Velik dohodek za Kranjsko in 2470 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX s* s mojih dveh epohalnih brezkonkurenčnih porabnih predmetov z veliko XI razpeČavo. Strokovnega znanja ni potreba, torej pripravno za vsakega gospoda. Sijajna izpričevala prvih strokovnjakov, v kratkem okoli Jj 1,4 milijona prodano. Ugodna prilika za gospode, ki se se hočejo osamo- S svojiti. Resni refiektantje, ki razpolagajo z nekaj tisoč kronami obratnega H kapitala, zvedo več v hotelu pri Maliču v Ljubljani, aoba X 14 od 9. in pol do 1. in od 3. do 6. Na željo tudi pozneje obisk. X in sijajno eksistenco si zagotovi oni, ki prevzame obmejne dežele edino prodajo Valjčni mlin v Domžalah] L BONČAR, LJUBLJANA I ntrolno pisano In skiodlfie: Vegova ulica s. Mm SSSSSSj it US. TUdaa latama, it lit. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor •tudi otrobe in drage mlevske izdelke. UftSlaul tTfJ 9m