lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 2. decembra 2011
letnik LXIV • št. 93 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
^ Po mestni občini
Ptuj • Očitke o uničenju arhiva v celoti ■ II III I 'I'III I II )■ zavračajo
TERME
NOVE NAROČNIKE S
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajerski
O Stran 2
Podlehnik • Če bo
predrago, koncesije ne bo
Z> Stran 4
Štajerski
Spodnje Podravje • Priprave na slovesne dneve
Veselo v praznični december
V ponedeljek zvečer, ko bo otroke na Mestnem trgu na Ptuju obiskal prvi od treh decembrskih dobrih mož, bo v vsem sijaju zasijalo tudi praznično ptujsko okrasje. Že nekaj let namreč v tem času prižgejo praznične luči.
Šport
Mina Markovič •
»Imam še zadosti rezerv«
O Stran 11
Za praznično okrasje in decembrska darila, povezana z naravo, so se tudi letos potrudili na Biotehniški šoli Ptuj. Ob tej priložnosti so odprli svojo prodajalno v Lackovi ulici na Ptuju, ki bo odprta do 16. decembra. Kot je povedala njihova mentorica Jerica Korpar, se lahko dijaki pohvalijo z odličnimi rezultati na tekmovanju v izdelavi adventnih venčkov. 18. novembra sta bila dva njihova dijaka, ki obiskujeta program cvetličarja, več kot uspešna v mednarodnem merilu: Matej Erjavec je zmagal v izdelavi adventnega venčka iz svežega cvetja, Anja Hiržin pa je zasedla drugo mesto v izdelavi adventnega venčka iz suhega materiala. Za ponudbo na letošnji že tradicionalni praznični stojnici v prostorih Šolskega centra pa so se potrudile dijakinje zaključnega letnika izobraževanja za hortikulturnega tehnika.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Centralno čistilno napravo (spet) posodabljajo
Kanalizacijska drama pred zaključkom?
Lendavsko podjetje Elektro studio je v skladu s podpisano pogodbo z Mestno občino Ptuj po nekaj mesecih pogajanj oktobra začelo izvajati zaključna dela na ptujski centralni čistilni napravi.
Futsal • V soboto v Kidričevem Slovenija - Madžarska
O Stran 11
Vrednost pogodbe znaša slaba 2 milijona evrov in jih bo v celoti poravnala Mestna občina Ptuj iz unovčene bančne garancije v višini 3,5 milijona evrov.
Dela na čistilni napravi morajo biti končana najkasneje do junija 2012, ko naj bi bilo zaključeno tudi obdobje njenega poskusnega obratovanja. V omenjenem obdobju bi morala ptujska čistilna naprava odvajati prečiščene odplake v skladu z zakonodajo, česar trenutno zaradi nezaključenih del ne more.
Republiški inšpektorat upravljavcu čistilne naprave, ptujskim Javnim službam, grozi s finančno kaznijo, če izpusti iz CČN ne bodo v skladu z zakonodajnimi standardi najkasneje do konca marca naslednje leto.
Vodja CČN Jernej Šomen pa ob tem opozarja, da se v drenažni jarek iz centralne čistilne naprave zlivajo tudi neprečiščene kanalizacijske odplake iz dela naselij na desnem bregu občine Ptuj, kar pa bodo lahko rešili le s predvidenimi naložbami v okviru druge faze izvedbe kanalizacijskega sistema, za katero pa še nimajo odločbe pristojnega ministrstva o sofinanciranju.
O Stran 3
Izpusti iz centralne čistilne naprave, ki se po drenažnem jarku zlivajo v šturmovsko laguno, bodo še nekaj časa polni svinjarije in strupov.
Foto: SM
Ptuj • Še o usodi arhivskega gradiva Mestnega kina
Očitke o uničenju arhiva v celoti zavračajo
Svetniška skupina Stranka mladih - Zeleni Evrope je na 12. seji mestnega sveta 21. novembra opozorila na neuresničene programe Mestnega kina Ptuj, gradivo pa vsebuje tudi nekaj fotografij, ki ilustrirajo stanje v Mestnem kinu. Dodano je bilo tudi pismo Srečka Šnebergerja, nekdanjega direktorja Mestnega kina Ptuj in likvidacijskega upravitelja, ki piše o tem, da je arhiv Mestnega kina Ptuj končal v kontejnerjih in da je bilo v toliko opevani čistilni akciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki je potekala 5. in 6. novembra, uničena vrsta pomembnega gradiva.
»V Štajerskem tedniku pišejo, da so odpeljali štiri zabojnike - kontejnerje in ločevali zrnje od plevela, poudarjam, brez strokovnega nadzora in pomoči Zgodovinskega arhiva Ptuj. Kot direktor likvidirane družbe Mestni kino Ptuj in likvidacijski upravitelj vem in zagotavljam, da je šlo za vrsto pomembne poslovne dokumentacije od leta 1946 dalje do leta 2009. Pred mojim odhodom nas je na mojo pobudo obiskal Ivan Lovrenčič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki si je dokumentacijo v veliki omari v pritličnih prostorih Mestnega
kina tudi ogledal in dejal, da se bo to reševalo z novimi pravnimi nasledniki. Ta omemba je potrebna, da ne bi CID zanikal uničenje arhivskega gradiva Mestnega kina Ptuj,« je med drugim zapisal Srečko Šneber-ger. Pismo ZAP, ki je bilo priloženo gradivu za mestni svet, je napisal tudi zato, ker je 10 dni po izvedeni čistilni akciji dobil dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za predložitev dokazil o plačah v postopku uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja, ker pri ZPIZ-u niso zbrani podatki o njegovih plačah oziro-
ma o zavarovalnih osnovah za nekatera leta. Ti dokumenti naj bi se po navedbah Srečka Šnebergerja nahajali v že omenjeni omari v pritličju Mestnega kina.
Direktorja CID-a Ptuj Aleksandra Kranerja je prosil, da naj mu začasno predajo to dokumentacijo, ta pa mu je odgovoril, da je ni. Zaradi tega je poklical tudi v Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), kjer so mu povedali, da jim ni bilo predano nikakršno »gradivo«.
m m m	V« v V •
Arhiv za čiščenje izvedel iz medijev
Za pojasnila v zvezi s problematiko arhiva Mestnega kina Ptuj smo zaprosili direktorico ZAP Katjo Zupanič, prav tako pa tudi Nino Milošič, strokovno sodelavka CID-a, ki je čistilno akcijo v Mestnem kinu vodila, in direktorja CID-a Aleksandra Kranerja.
Ker je bil Mestni kino do leta 2008 v zasebni lasti, ZAP ni imel zakonske podlage za nadzor nad tamkajšnjim gradivom, ker vsi regionalni zgodovinski arhivi v Sloveniji izvajajo nadzor nad gradivom javnopravnih oseb. Mestni kino Ptuj leta 2004, ko je minister Vasko Si-moniti razglasil te javnopravne osebe, ni bil na tem seznamu. V letu 2008 ga je MO Ptuj odkupila še v preostalem delu, do takrat je bila lastnica 42 odstotkov, in ga v decembru istega leta predala v upravljanje CID-u. Kar pa zadeva poslovno dokumentacijo Mestnega kina, ta ni bila nikoli predmet predaje poslov, prevzemnega zapisnika Srečko Šneberger nikoli ni podpisal. Plačilne liste pa niso arhivsko, temveč trajno gradivo, ki ga mora hraniti ustvarjalec, je povedala Zupaničeva.
Po objavi članka o čistilni akciji v Mestnem kinu Ptuj, je Katja Zupanič takoj poklicala direktorja CID-a Aleksandra
Kranerja in se zanimala, ali so res odbirali gradivo brez vnaprejšnjega obvestila o tem Zgodovinskemu arhivu. Po zagotovilih tako direktorja kot vodje čistilne akcije je šlo v prvi vrsti za čistilno akcijo v kleti in starih neuporabnih plakatov, gradivo, ki so ga našli, pa je po njunih navedbah ostalo nedotaknjeno v leseni omari.
Najdeno gradivo od leta 1959, ne od 1946
Po prejemu dopisa Srečka Šnebergerja je direktorica ZAP skupaj s sodelavko, ki je pristojna za kulturne dejavnosti, opravila 23. novembra strokovni nadzor, pregledali sta gradivo in dali napotke za popis in prevzem gradiva, za katerega se bo morda izkazalo, da je arhivsko. V omari v kleti kina se je ob pregledu nahajalo dokumentarno gradivo, ki ima lahko lastnosti arhivskega gradiva, a precej manj, kot navaja Srečko Šnebeger, ki govori o tem, da je bila v tej omari dokumentacija od leta 1946, da je bila omara natrpana in celo podprta, toliko je bilo materiala. Sedaj ga je po oceni iz zapisnika o pregledu za okrog dva tekoča metra, Šneberger pa vztraja, da ga je bilo za pet tekočih metrov, kar je leta 2009 videl Ivan
Lovrenčič in nekateri drugi, ki te navedbe lahko potrdijo. Po izjavi direktorice ZAP v zabeležki o obisku Lovrenčiča v kinu ni nikjer navedena količina dokumentacije, govori pa o tem, da je v prostorih, kjer se je nahajala omara, vladala zmeda, o arhivskem gradivu pa ni bilo govora. Finančna dokumentacija pa se je po navedbah Lovrenčiča nahajala v pisarni gospoda Šnebergerja. Plakatov naj bi bilo med pet in šest tisoč, je povedal nekdanji direktor kina. Nedopustno je po njegovem, da se je čiščenje izvajalo v odsotnosti stroke.
Kot pove direktorica ZAP Katja Zupanič, so jih bili dolžni obvestiti o akciji, še posebej, ker je bil govor o gradivu. V javnopravnih osebah imajo usposobljene ljudi za ravnanje z arhivskim gradivom, tudi v CID-u imajo za to usposobljeno delavko z opravljenim izpitom v ZAP-u, ki bi morala v tej čistilni akciji sodelovati.
Gradivo v omari ostalo nedotaknjeno
Iz pogodbe o prenosu upravljanja, ki sta jo 22. decembra 2008 podpisala župan MO Ptuj in direktor CID-a Aleksander Kraner, in njene priloge s seznamom premoženja, ki se daje v upravljanje, izhaja, da arhivsko gradivo nikoli ni bilo predmet primopredaje, torej tudi ne omara z gradivom. Iz nikoli podpisanega prevzemnega zapisnika izhaja, »da lastnik in bodoči upravljavec ne prevzemata arhivskega gradiva, ki se nahaja v kleti«. Ta stavek je bil zapisan na zahtevo Srečka Šnebergerja, ki pa zapisnika nikoli ni podpisal. Poenostavljeno povedano je bil arhiv s tem, ko se ni poskrbelo zanj, na nek način prepuščen propadu, saj se je lahko nenadzorovano posegalo vanj.
CID s plačilnimi listami nek-
danjega direktorja Mestnega kina nima nič, poudarja Kraner, to nedvoumno dokazujejo že omenjeni dokumenti. Kraner je na Šnebergerjevo prošnjo, naj mu posredujejo plačilne liste, odgovoril, da želene dokumentacije v omenjenih prostorih ni.
Tako Kraner kot Milošičeva izrecno poudarjata, da v novembrski čistilni akciji, ki je bila zasnova kot ena od akcij v okviru evropskega leta prosto-voljstva z udeleženci iz dvanajstih držav, niso uničili nobenega gradiva. Enostavno povedano: odstranili so navlako, smeti, ki so se v letih nabrala v kletnih prostorih Mestnega kina. Šlo je za štiri zabojnike odpadkov, od tega, pravi Milošičeva, je bilo 99,9 odstotka »starih« plakatov iz leta 2009 do danes, resnično starih je bilo zelo malo, najstarejši je bil star 20 let. Vsakega je osebno pregledala, vse, ki veljajo, so ohranili in lepo zložili. »S to akcijo smo v evropskem letu prostovoljstva želeli dokazati, da lahko včasih ljudje stopijo skupaj ter s pridnimi rokami in dobro voljo brez nepotrebne birokracije in brez denarja tudi kaj pametnega naredijo,« sta povedala Kraner in Milošičeva. Prostore, v katerih je potekala čistilna akcija, bodo namenili kino dejavnosti.
Gradivo v omari, ki bi lahko imelo lastnosti arhivskega gradiva, je po izjavi Milošičeve in Kranerja ostalo nedotaknjeno, ničesar niso izločili. Le prah so pobrisali in ga malo lepše zložili. V kontejnerjih pa so se znašla od miši načeta in s paj-čevino prekrita gradiva za seje mestnega sveta, pa nekaj gradiva za uredništvo Ptujčana, za katera so ocenili, da nimajo vrednosti za nikogar.
»V tej zgodbi imamo popolnoma čisto vest, vsem bom obrazložil, kar je potrebno,« je še povedal Aleksander Kraner, ki je prepričan, da 'arhivske' vojne, ki ima ozadje, še ni konec.
MG
Uvodnik
Povest o dobrih ljudeh
Človek resnično ne ve, komu bi (bolj) verjel, ali nasmejanim obrazom s plakatov ali kruti resnici, ki jo povzročajo kriza, pomanjkanje vrednot in medijska gonja. Vse udriha na vse strani, kot da smo v deželi pod Alpami vsipovprek sprti. Verjamem, da si bomo opolnoči, ko se bo pričel volilni molk, vsaj malce oddahnili, saj nam javni prepiri, metanje polen levo in desno, razbijanje mitov, odkrivanje osebnih, tajkun-skih in družbenih afer vsem že krepko preseda. Kljub nezadovoljstvu in že skoraj bolestni apatičnosti pa ne smemo pozabiti, da je pred nami zelo pomembna nedeljska odločitev, ki bo, vsaj upam, krepko zaznamovala našo prihodnost.
V glavnem vsi težko čakamo in želimo, da bi našli pot iz ledenega brezna. Glede na napovedi, da smo na pragu nove recesije, bo pot v svetlejšo prihodnost veliko bolj negotova, strma in težka, a verjamem, da premagljiva; če bomo znali vsi prijeti za oje in voz vleči navzgor. Osebno sem optimist, saj pričakujem, da bo obvladal razum in da bodo ne glede na nedeljski izid razvnete politične glave našle toliko zdrave pameti, da bo želja bo preživetju večja od ponosa in da bodovsi izvoljeni združili moči ter nas popeljali na pravo pot, v zdravo demokracijo.
Ne smemo pozabiti, da je osnovna pravica vseh ljudi biti obveščen, nepristransko in čim širše, kar pomeni, da je osnovni pogoj za resnično demokracijo popolna svoboda in avtonomija medijev. Tudi o tem se je zadnje čase govorilo, celo med najodgovornejšimi v državi, a pogled v dejansko stanje, ko skorajda ni redakcije, ki ne bi trepetala pred kapitalskimi učinki posledic svojega poročanja, me težko prepriča v njihovo iskrenost.
A verjamem, da bo v ponedeljek vstal nov dan, prav malo mi je mar, v kakšni barvi bo zasijalo sonce nad deželico, ali bo na modrem nebu (kar bo v jesenski megli skoraj težko) zasijalo bolj rumeno ali rdeče, ali se nam bo nasmehnila celo mavrica. Prava figa. Prav vseeno mi je, ali nam bo novo vlado prinesel Miklavž, Božiček ali dedek Mraz. Pomembno je le, da nas bo svetlo sonce še dolgo, dolgo grelo in, da bo vedno znova preganjalo „noč temno, ki tare duha".
Le zakaj me vse to tako močno spominja na Povest o dobrih ljudeh? Morda zato, ker jo je Miško Kranjec zapisal v zelo podobnem kriznem času, ko je vsa Evropa z grozo trepetala pred svetovno morijo, ali bolj zato, ker je v njej ustvaril brezčasen poklon dobroti, pravičnosti in slogi med ljudmi? Kaj je že to?
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Posodobitev ptujske čistilne naprave spet v teku
Kanalizacijska drama pred zaključkom?
O tem, da ptujska centralna čistilna naprava spušča v okolje praktično povsem neprečiščene odplake, smo pred dvema mesecema že poročali. Stanje danes ni bistveno drugačno, čeprav glavni akterji dogajanja obljubljajo, da bi moralo biti kmalu po novem letu bistveno bolje.
Na nedelujočo centralno čistilno napravo (CČN) so najbolj upravičeno jezni občani Markovcev, še zlasti naselja Nova vas, ki se zaradi zbirajo-čih strupenih odplak v šturmo-vski laguni občasno dušijo od smradu. Na nemogočo situacijo so javno opozarjali že pred leti, toda dosegli niso ničesar; država namreč raje prilagaja okoljsko zakonodajo stanju kot obratno, kar dokazuje tudi odgovor okoljskega inšpektorata (IRSOP), ki je že leta 2008 govoril o tem, da se mora ptujska CČN modernizirati do konca leta 2010, šele potem bodo lahko inšpektorji urgirali. Namesto ukrepanja pa je zdaj rok za inšpekcijsko kazen prestavljen v naslednje leto.
Centralna čistilna naprava (še) ne deluje
Dejstvo je, da se je rekonstrukcija CČN sicer začela v prvi fazi skupnega projekta konzorcija sedmih občin za zaščito podtalnice, a se je letos marca zaradi stečaja glavnega izvajalca del, mariborskega cestnega podjetja (CPM), tudi ustavila. Sledil je nekajmesečni popoln moratorij del, saj nosilka projekta, Mestna občina (MO) Ptuj, ni našla skupnega jezika s ptujskimi podjetji, da bi nadaljevala in končala začeta dela. Zdaj je pogodba z novim izvajalcem, lendavskim podjetjem Elektro Studio, d. o. o., ki bo dokončal vsa potrebna dela in popravke, vendarle sklenjena in dela se nadaljujejo. Omenjeno podjetje ni bilo izbrano po javnem razpisu, saj je pred tem že izvajalo nekatera dela na CČN, zato je dela s podpisom nove pogodbe le nadaljevalo.
Vodja CČN Jernej Šomen
odkrito priznava, da so izpusti iz CČN popolnoma neskladni z zakonodajo, daleč presegajo vse mejne vrednosti in da
bi inšpekcija glede na veljavne predpise njeno delovanje lahko v sekundi prepovedala: „Vem, da je stanje še vedno obupno, vendar vsaj za las bolje kot v prejšnjem obdobju, ko CČN sploh ni funkcionirala. Zdaj deluje vsaj del tehnologije, vendar je jasno, da s temi delujočimi obrati nikakor ne moremo zagotoviti efekta čiščenja v takšni meri, kot ga zahteva zakonodaja. Popolnoma prečiščenih odplak ne bo niti potem, ko bodo vsa dela na CČN uspešno zaključena, ker se v drenažni potok še vedno mimo CČN izliva kanalizacija iz gospodinjstev na trikotnem območju med Sv. Rokom in hajdinsko železniško postajo. Ta kanalizacijski vod ostaja speljan brez čiščenja v drena-žni potok. Res je, da ti izpusti ne predstavljajo velikega onesnaženja, morda kakšnih 10 odstotkov onesnaženja, vendar bo ta težava rešena šele z drugo fazo izvedbe projekta, ko se bodo tudi ti kanalizacijski kraki povezali na CČN."
Zakaj lendavsko in
ne ptujsko podjetje
Trenutno še vedno tečejo dela v okviru prve faze, ki so sicer kar nekaj mesecev stala. Po besedah Šomna bi Elek-tro Studio moral dela končati januarja, sledil bo tehnični pregled, ki ga opravi okoljsko ministrstvo, nato pa poskusno obratovanje CČN.
Razlog, zakaj so vsa dela obstala od marca do oktobra, niso le v stečaju CPM, ampak tudi v dolgotrajnih in brezplodnih pogajanjih MO Ptuj z nekaj vključenimi domačimi izvajalskimi podjetji; eno od teh, NGP, je v tem času tudi propadlo. Kaj vse se je dogajalo v času večmesečnih pogajanj in zakaj niso uspela, verjetno ne bo nikoli povsem odkrito; zdaj že bivši direktor podjetja NGP Mitja Omulec pa je dal vedeti,
Jernej Šomen: „Centralna čistilna naprava ne deluje, izpusti so daleč nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi."
da je bil eden nesprejemljivih pogojev MO Ptuj v tem, da naj bi novi izvajalec dal garancijo za vsa do tedaj opravljena dela v okviru prve faze, česar seveda ni želelo in moglo dati nobeno od ptujskih podjetij. Pa tudi lendavsko podjetje Elek-tro Studio v novi pogodbi tega pogoja nima.
Ptujski župan Štefan Čelan pravi drugače: „Pogoji niso drugačni. Edini problem, ki ga je takrat kazal NGP, je bil ta, da zaradi finančnih težav niso bili sposobni dati garancije za dobro izvedbo posla. Zaradi grozečega stečaja bi lahko po-dizvajalci spet ostali brez plačil, mi pa brez dokončanega projekta. Nadzorni svet VGP pa je sprejel sklep, da ne bo nadaljeval del, saj so želeli izbris solidarne odgovornosti iz osnovne pogodbe. Sprememba osnovne pogodbe pa ni bila sprejemljiva za Mestno občino Ptuj."
Vrednost nove pogodbe, sklenjene s podjetjem Elektro Studio Lendava, znaša slaba dva milijona evrov (brez DDV). Vendar pa v tem okviru ne bodo izvedena vsa predvidena dela na CČN; za dokončanje nekaterih del, kot je npr. zunanja ureditev in rušenje starih gnilišč (kar ne vpliva na samo funkcioniranje obrata in čišče-
Foto: SM
Štefan Čelan: „V skladu s pogodbo mora novi izvajalec dokončati vsa nujna dela najkasneje do junija 2012, vključno s poskusnim obratovanjem."
nje odplak), naj bi izvedli nov javni razpis.
„V okviru pogodbe se bosta dokončali obe mali čistilni napravi v Kidričevem in Gorišni-ci, vakuumska kanalizacija v Kidričevem, prav tako se bodo opravila nujna dela, potrebna za delovanje CČN Ptuj. Sedanji izvajalec je podal bančno garancijo v višini 10 % pogodbene vrednosti in ni podal garancije za vrednost del za nazaj. Za nazaj je bila unovčena bančna garancija v višini 3,45 milijona evrov. Nujna dela izbranega izvajalca Elektro studio morajo biti končana v osmih mesecih od 18. oktobra letos, ko je bilo podjetje uvedeno v delo (torej najkasneje do 18. junija naslednje leto, op. a.), vključno s poskusnim obratovanjem. Mestna občina bo izvajalca plačala iz sredstev garancije za vse občine," je še povedal Čelan.
Inšpekcija
ne ukrepa, le podaljšuje roke ...
Da ptujska CČN s sedanjim nedelovanjem ter z neprečišče-nimi in strupenimi odplakami krši vse okoljske zakone že nekaj let, zelo dobro vedo tudi na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP), kjer
so pred tremi leti, leta 2008, postavili rok za posodobitev CČN do konca 2010. Takrat sov zvezo s to problematiko na IRSOP povedali le še, da do tega roka inšpekcija nima zakonske podlage za ukrepanje...
Čeprav je od postavljenega roka do danes mimo že skoraj celo leto dni, inšpekcija, kot je razvidno iz odgovora, ki nam ga je na naše vprašanje glede ukrepanja inšpekcije posredovala njihova predstavnica za stike z javnostjo Helena Lovše Vrhovec, do nadaljnjega ne bo naredila prav nič: „CČN Ptuj bi morala do 31. oktobra 2010 zagotavljati predpisane parametre na izpustu po Uredbi emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Glede na ugotovljeno stanje, da je bila rekonstrukcija ustavljena zaradi stečaja glavnega izvajalca v mesecu avgustu 2011, in dejstva, da ČN prekomerno obremenjuje okolje, smo že izdali upravljavcu ČN, to so Javne službe Ptuj, inšpekcijsko odločbo, da izvedejo potrebne ukrepe. Odločba je bila izdana 26. septembra letos, določen rok po inšpekcijski odločbi je pa je 31. marec 2012. Po tem roku bo sledila izvršba z denarno prisilitvijo, če do tedaj ne bo izkazana usklajenost z okoljsko zakonodajo. Vsekakor prepovedi obratovanja ČN ne moremo odrediti, saj bi s takšnim ukrepom povzročili še večjo okoljsko škodo."
Po najboljšem možnem scenariju, če ne bo dodatnih zapletov pri izvedbi ali v času poskusnega obratovanja, bi se stanje odpadnih voda iz CČN moralo izboljšati spomladi naslednje leto.
Kdaj se bo začela druga faza, ne ve nihče
Še vedno pa bo, kot že povedano, mimo CČN speljan v drenažni jarek del kanalizacij-
skega sistema na desnem bregu Drave. „Ta problem bomo lahko reševali šele z izvedbo druge faze izgradnje kanalizacijskih sistemov. V tej fazi se bodo gradili kanalizacijski sistemi v Markovcih in podra-vskih vaseh Gorišnice, na območju MO Ptuj pa se bo gradila kanalizacijska mreža v Pod-vincih, Grajeni in v nekaterih ožjih predelih oz. ulicah samega mesta. Prav tako je v drugi fazi predvidena danes sporna kanalizacija na desnem bregu Drave, ki bo v tej fazi speljana v CČN, tako da bodo šele takrat izpusti v drenažnem jarku lahko res prečiščeni in bodo povsem ustrezali zakonodajnim standardom. Kdaj pa lahko pričakujemo začetek izvedbe druge faze, pa ne vem, to je stvar MO Ptuj," je še povedal Šomen.
Žal pa tudi vodstvo MO Ptuj ne ve nič več o začetku realizacije druge faze, kot je razvidno iz odgovora: „Popravljena in usklajena vloga je bila podana na Ministrstvo za okolje in prostor 2. septembra letos. Sporočeno nam je bilo, da jo je pregledal tehnični in pravni sektor, da pa je še vedno v pregledu na ekonomskem sektorju."
Torej bodo Markovčani očitno še precej časa morali stiskati zobe (in nosove), saj bodo teoretično povsem čiste odplake v drenažnem jarku šele po izvedbi druge faze, za katero pa nihče na tem svetu ne ve, kdaj se bo sploh začela. Sicer bo s (po)polnim funkcioniranjem CČN večinski del težave rešen, saj naj bi bili izpusti veliko čistejši, kot so danes, še vedno pa bo ostal odprt velikanski problem sanacije zastrupljene lagune, kjer se že desetletja in še danes nalaga vsa svinjarija in strupene snovi. In ta laguna, tragikomično, leži v območju Nature 2000 ... A to je že druga zgodba.
SM
Dejan Levanič
Naprej.
Bolj skladen in enakomeren razvoj -
Slovenija ni samo Ljubljana
Večja enakost državljank in državljanov
Ukrepi za gospodarski zagon in nova
delovna mesta
Deblokada odločanja
Povečanje proizvodnje hrane, kije
predpogoj za prehransko varnost Slovenije
Mladim delovna mesta, štipendije in
stanovanja
Naročnik:Socia!nidemokrati, Levstikova 15, lOOOLjubljana
Foto: SM
Podlehnik • S sedme redne seje občinskega sveta
Ce bo predrago, koncesije ne bo
Podlehniški občinski svet je na zadnji redni seji obravnaval kar 14 točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi je bilo sprejetje rebalansa, sicer pa so potrdili tudi letni program oskrbe s pitno vodo in se strinjali s predvidenim razpisom koncesije za vzdrževanje cest.
Z drugim letošnjim rebalansom, ki je bil sprejet soglasno, se je letošnji proračun znižal z 2,9 na 2,3 milijona evrov. Kot je pojasnil župan Marko Maučič, je znižanje le posledica dejstva, da v letošnjem letu niso uspeli porabiti vseh predvidenih sredstev za izgradnjo kanalizacije in vrtca, kar bodo nadomestili v naslednjem letu.
Svetniki so bili soglasni tudi pri objavi javnega razpisa za dodelitev štipendij za domače dijake in študente. Fond sredstev za eno leto znaša 5700 evrov; večino denarja je prispeval podžupan Sebastian Toplak, ki se je v ta namen odrekel polovici podžupan-ske plače, nekaj denarja pa so donirali tudi podjetniki in fizične osebe. Po tokratnem razpisu bo na voljo pet celoletnih štipendij - tri za študente in dve za dijake. Izbrana dijaka bosta prejemala po 100, študentje pa 150 evrov mesečno, kriterij za dodelitev pa bo izključno šolski uspeh. Pravilnik s kriteriji za dodelitev štipendij bodo v prihodnje še nekoliko dopolnili, predvsem v smislu, da se bodo štipendije v prihodnjem letu dodeljevale dijakom in študentom na tistih programih, ki so koristni za občino.
V nadaljevanju so se svetniki posvetili še predlogu odloka za vzdrževanje cest in vsebini koncesijskega akta za
Župan Podlehnika Marko Maučič je na seji občinskega sveta med drugim povedal, da se je občina povezala še z osmimi drugimi občinami v skupnem koncesijskem razpisu za izbiro vzdrževalca cestne mreže: »V razpisu koncesije bomo sodelovali, kar pa ne pomeni, da jo bomo potem tudi dejansko podelili oziroma podpisali pogodbo z izbranim koncesionarjem. Če bo za nas predrago, pač ne bomo izbrali nikogar.«
to storitev. Znano je namreč, da morajo občine (oz. bi po zakonu že morale) imeti izbranega izvajalca za več storitev (oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, vzdrževanje cest itd.) ali pa za opravljanje teh storitev ustanoviti javno podjetje oz. režijski obrat, ki mora biti sposoben izvajati vsaj 80 % vseh potrebnih dejavnosti. Na področju vodooskrbe so podeželske občine težavo že rešile, saj so po skupnem razpisu izbrale za koncesionarja ptujsko komunalno podjetje, še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje ravnanja z odpadki in vzdrževanja cest.
Po besedah župana Maučiča
se je zaenkrat za skupen koncesijski razpis za vzdrževalca cest povezalo devet občin: Podlehnik, Žetale, Cirkulane, Dornava, Juršinci, Majšperk, Makole, Markovci in Poljčane. Župani vseh omenjenih občin se bodo srečali in dorekli podrobnosti v teh dneh, razpis pa naj bi bil izdan v začetku naslednjega leta. »V razpisu koncesije bomo sodelovali, kar pa ne pomeni, da jo bomo potem tudi dejansko podelili oziroma podpisali z izbranim koncesionarjem. Če bo za nas predrago, pač ne bomo izbrali nikogar in bomo v prekršku. Menim, da bo koncesijo najbolje razpisati po sklopih, morda
za dve ali tri občine, ponudniki pa bodo nato lahko dali ponudbe za vsak sklop. Ob tem bo naša zahteva še ta, da bo moral ponudnik ob prijavi navesti vse izbrane podizvajal-ce v naši občini ter se hkrati zavezati, da bo vsaj 80 % cene ponudbe za določeno storitev prejel podizvajalec," je dodatno pojasnil Maučič.
Brez posebne debate je bil potrjen tudi letni plan oskrbe z vodo, po katerem se bo cena na položnicah občanov dvignila za višino obvezne omrežni-ne, kar v Podlehniku pomeni za okoli 3,5 evra mesečno, ne glede na porabo vode. Vendar se bo cena lahko spremenila oziroma zvišala šele takrat, ko bo vlada preklicala trenutno še veljavno zamrznitev cen.
Tako kot v drugih občinah se je podlehniški občinski seznanil še z novim načinom ločenega zbiranja in odvoza smeti iz gospodinjstev. Čisto mesto kot (zaenkrat še) izvajalec te storitve bo namreč v prihodnje ob ločenih posodah občanom dostavil še prozorne vreče za plastiko in pločevinke. Tudi v Podlehniku so se zbrani obregnili ob te prozorne vreče, češ da jih bodo trgale živali in raznašale smeti naokoli, a so bili opozorjeni, da se v te vreče lahko spravijo le oprane plastenke in pločevinke (ne pa umazane) in takšen odpadek za živali ne bo zanimiv.
SM
Ljubljana • Podjetje Žiher odprlo nov studio
Celovita ponudba na enem mestu
Družinsko podjetje Žiher s sedežem v Moškanjcih in že dolgoletno tradicijo poslovanja, je sredi novembra v Ljubljani odprlo novo poslovalnico - Žiher studio, v kateri obiskovalcem predstavlja in nudi vse informacije za lastne nizkoenergijske in pasivne (Žiher) hiše, naravne parkete, lesene terase, stopnice in fasade.
Moderni Žiher studio se nahaja v novem objektu v industrijski coni Stegne. „Trgovska in razstavna vloga salona je
pomembna tako za kakovostno predstavitev strankam kot tudi za korporativen ugled
blagovne znamke. Kupcem že-
limo ponuditi celovito ponudbo na enem mestu: projektiranje, predstavitev in izvedbo montažnih hiš, parketov, lese-
Foto: arhiv Ziher
nili stopnic, teras, fasad, oken in vrat, keramike, skratka vse, kar kupec potrebuje za svoje kakovostno in zdravo bivanje v novem ali prenovljenem domu," je ob otvoritvi povedala vodja marketinga Natalija Klauzner in dodala:
„Skrb za kakovost materialov in izvedbe projektov ter zadovoljstvo kupcev je pri nas na prvem mestu. Poleg novo-odprtega studia, kjer si obiskovalci lahko ogledajo predstavitev hiš, vzorce parketov in kataloge, nudimo tudi možnost brezplačnega obiska potujočega salona parketov na domu stranke, da je odločitev za stranko lažja in pravilna."
Podjetje Žiher sicer sodeluje s priznanimi in uveljavljenimi poslovnimi partnerji, kot so: Tilo, Stabil, Cooplegno, Bra-mac, Demit, Fibran in drugi.
SM
Od tod in tam
Sp. Podravje • Predvolilna predstavitev (3.)
Tokrat smo v zvezi s predvolilno predstavitvijo za bralce Štajerskega tednika z nekoliko zamude prejeli še odgovore Dušana Cvetka (Slovenska nacionalna stranka -SNS, 2. in 9. volilni okraj).
Katerim nalogam boste kot poslanec v naslednjih štirih letih dali največji poudarek? Gospodarsko uspešni in socialno pravični Sloveniji. V gospodarstvu sem zaposlen že 28 let in se zelo dobro zavedam, kako se ustvarja nova in dodana vrednost. Na osnovi svojega znanja, izkušenj, najboljših moči, pozitivne energije, delavnosti, vztrajnosti, nekoristoljubja ter prizadevanj za doseganje zastavljenih ciljev in vizij si bom prizadeval za odgovorno zastopanje interesov za dobrobit prebivalcev predvsem Spodnjega Podravja in Slovenskih goric. Naši ljudje si zaslužijo najboljšega predstavnika v DZ RS, ki bo nastavil hrbet za interese naših ljudi, od najmlajših do najstarejših.
Kje vidite gospodarsko prihodnost Spodnjega Podravja v naslednjih 30 letih?
V	mikro podjetjih, pridelavi zdrave hrane, turizmu in storitvenih dejavnostih.
V	našem okolju stavimo na razvoj turizma. Če bi vi bili turistični delavec - kakšen enodnevni izlet bi pripravili za goste?
Obisk Ptuja, Pesniške doline, Puhove domačije, gradu Dornava, Dominkove domačije, gradu Ormož, po ormoški vinski cesti do Jeruzalema in Koga, predstavitev ptujskega luka, kurentov ter ptujskega in ormoškega jezera.
Kako gledate na pokojninsko reformo?
Pokojninski sistem mora temeljiti na načelih pravičnosti, fiskalne vzdržnosti in preglednosti.
jš
Radenci • Adventni venec v krožišču
Pričel se je adventni čas, ki se kaže na najrazličnejše načine. Izjemno domiselni so tokrat bili v turističnem društvu Radenci, ki so adventni venec postavili kar v krožišču ob vstopu v zdraviliški kompleks. S pomočjo gozdarjev, ki so jim podarili tri šestmetrske smreke, je ekipa sedmih ljudi pod vodstvom predsednika TD Emila Šmida uspešno opravila delo in na predvečer prve adventne nedelje prižgala prvo luč. Številnim obiskovalcem so krajši kulturni program pripravili otroci iz vrtca in osnovne šole Radenci, o pomenu dogodka pa je nekaj besed prisotnim namenil radenski podžupan Janez Konrad. Člani TD Radenci bodo v decembru v krožišču z adventnim vencem postavili še božično-novoletno drevo.
NŠ
SLS
RADOVANA ŽERJAVA
www.radovanzerjav.si
Slovenska ljudska stiarka
Foto: SM
Foto NS
FRANC PUKŠIČ
Kidričevo • Sedmo srečanje prostovoljcev Spodnjega Podravja
Osamljenost - največja bolezen sodobnega časa
Na sedmem srečanju prostovoljcev Spodnjega Podravja so v torek, 29. novembra, opozorili na vse hujše stiske starejših v današnji družbi, kritični so bili do medijev, ker prostovoljstvu ne dajejo ustrezne pozornosti, ter poudarili, da je največja bolezen našega časa osamljenost.
Foto: M. Ozmec
Za izstopajoče delo je priznanja ZDUS prejelo pet prostovoljk: (z desne) Anica Oldhaber, Vida Mi-lunič, Marija Hasaj, predsednik Franc Hojnik, Tinka Kostanjevec, Zora Pliberšek, podpredsednica Silva Gorjup in sekretarka Marija Ditinger.
Franc Hojnik, predsednik pokrajinske ZDUS Spodnje Podravje, je bil navdušen nad izredno dobro udeležbo prostovoljcev iz skoraj vseh društev Spodnjega Podravja, ki so dodobra napolnili dvorano restavracije v Kidričevem. V imenu vseh, ki so bili kadarkoli deležni njihove pomoči, se je iz srca zahvalil za njihovo humano delo, še posebej koor-dinatorki in podpredsednici Silvi Gorjup. Ob tem je poudaril:
»To, da se je danes v dvorani zbralo toliko prostovoljcev, dokazuje, da so v družbi potrebni bolj kot kadarkoli prej. Tudi zaradi tega sem prepričan, da bo zaradi vse bolj starajoče se družbe prostovoljstvo še bolj potrebnejše, zato vedno znova vabimo k sodelovanju tudi druge upokojence, ki še imajo moči in jim ni vseeno, kaj se dogaja z drugimi starejšimi, onemoglimi in osamljenimi ljudmi.«
Na neprecenljivo delo in številne aktivnosti prostovoljcev v letošnjem letu je opozorila glavna koordinatorica prosto-voljstva in podpredsednica Silva Gorjup: »S ponosom lahko povem, da je kar 29 od 42 društev upokojencev z našega območja že uspešno vključe-
nili v naš projekt Starejši za starejše. Za njegovo izvajanje na terenu skrbi 21 koordinatorjev z 2309 prostovoljci, ki so letos opravili že 6021 obiskov starejših, osamljenih in onemoglih. Kar 1636 osebam so nudili najrazličnejše oblike pomoči, prek 600 finančno najbolj ogroženih pa je prejelo tudi materialno humanitarno pomoč.« Ob tem je opozorila tudi na vse težje življenjske razmere upokojencev, predvsem pa na vse nižje pokojnine in druge prejemke:
»Zaskrbljujoče je dejstvo, da jih kar 40 odstotkov prejema mesečno manj kot 500 evrov pokojnine, prek 130.000 jih prejema manj kot 400 evrov, okoli 60.000 celo manj kot 300 evrov, kar 40.600 pa jih zaradi nizkih prejemkov dobiva varstveni dodatek. Zaradi vse hujših finančnih stisk so se tudi materialne pomoči organizacij Rdečega križa in Karitas občutno povečale, več dela pa imamo tudi prostovoljci, ki delujemo kot nekakšna podaljšana roka obeh humanitarnih organizacij. Kljub stiskam in izredno nizkim dohodkom pa okoli 30 odstotkov starejših najde še toliko, da pomaga preživeti svojim brezposelnim otrokom ali vnukom. Pritiski
m
v.
Foto: M. Ozmec
Okrog 300 prostovoljkam in prostovoljcem je besede zahvale namenila Slavica Golob, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.
nad starejšimi so vse hujši in raziskave so pokazale, da je kar 48 odstotkov starejših od 60 let žrtev takšnega ali drugačnega nasilja, razkorak med starejšo in mlajšo generacijo pa tudi zaradi tega vse večji.«
Vsem prostovoljkam in prostovoljcem so se zahvalili za njihovo humano delo, za nešteto opravljenih ur, za številne obiske pri onemoglih in osamljenih na terenu, telefonske klice in pisma, petim prostovoljkam, ki svoje humanitarno delo opravljajo 4 ali 5 let, pa so izročili pisna priznanja ZDUS. Prejele so jih Vida Milonič iz občine Zavrč, Marija Hasaj
iz občine Ormož, Anica Old-haber iz občine Majšperk ter Tinka Kostanjevec in Zora Pliberšek iz MO Ptuj.
V imenu ZDUS je vsem prostovoljkam in prostovoljcem besede zahvale namenila podpredsednica Slavica Golob in izrazila globoko ogorčenje nad mediji, ki po njenem prepričanju prostovoljstvu in prostovoljcem ne dajejo ustrezne pozornosti, ki si jo ti za nešteto brezplačnih ur humanitarnega dela zagotovo zaslužijo. Ošvrknila je tudi politike: »Če bi se naši politiki v parlamen-
tu ozirali po nas, prostovoljcih, potem recesije zagotovo ne bi bilo. Mi si znamo pomagati med seboj in to je naša velika prednost. Zavedamo se, da je osamljenost največja bolezen današnje družbe, zdravje pa naše največje bogastvo, zato vsem, ki se prostovoljno razdajate na terenu v najrazličnejših aktivnostih in dejavnostih, en velik in srčen HVALA!«
Svoje srečanje so prostovoljci zaokrožili s humanitarno akcijo društva Soroptimist, ki zbira finančna sredstva za nakup mamografa za bolni-
šnico na Ptuju. V dvorani so postavili posebno skrinjico, opremljeno z informativnimi napisi, v katero so lahko posamezniki prispevali sredstva po svojih močeh. Za popestritev srečanja so poskrbeli člani hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci s pevkami iz več društev upokojencev, ki so zapele pod vodstvom Jožeta Drnikoviča, zabaven program pa so pripravili tudi učenci 3. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorskim vodstvom učiteljice Lidije Mlinarič.
M. Ozmec
ZA pravičnost, delovna mesta in razvoj
Kandidatka Slovenske demokratske stranke v 10. volilnem okraju je Ptujčanka Helena Neudauer, žena in mama dveh otrok, odvetnica, sicer pa kandidatka z veliko izkušenj iz gospodarstva in javne uprave. V tem mandatu je članica mestnega sveta in ptujska podžupanja. Odlikuje jo delavnost, vztrajnost in odprtost. Svoje dosedanje izkušnje želi nadgraditi, zaradi česar se je odločila za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah.
Gospa Helena, kaj želite doprinesti k slovenski politiki?
»Predvsem bi želela z dobrimi argumenti in strokovnostjo prispevati k razvoju Slovenije na vseh področjih družbenega življenja. Delo v politiki jemljem kot izziv. V pomoč mi bodo že pridobljene izkušnje, hkrati pa sem prepričana, da lahko kot poslanka veliko naredim predvsem na področju pravosodja, regionalnega razvoja in varstva okolja.«
Katerim nalogam se boste posebej posvetili?
»Na prvem mestu je zagotovo zagotavljanje pravične in pravne države na vseh področjih. Podpirala bom ukrepe za oživitev gospodarstva, še posebej tiste, namenjene spodbujanju manjših podjetij. Za področje gospodarstva ima SDS pripravljene številne ukrepe, za katere tudi sama menim, da so nujni - kot ključna ocenjujem znižanje davka od dohodka pravnih oseb in izboljšanje plačilne discipline. Prav tako se je treba bolj posvetiti kmetijstvu, dvigniti samooskrbo in povečati promocijo doma pridelane hrane.«
Katere so glavne točke vašega pro-
SDS 100/
PAMETNA REŠITEV
www.sds.si
grama in kaj bodo prinesle Sloveniji v prihodnjem mandatu?
»V SDS smo delali na pripravi kvalitetnega programa za naslednji mandat. Naš realen program smo poimenovali 10+100. 10 prvih ukrepov je za prvih sto dni vlade, saj nova vlada glede na trenutno gospodarsko situacijo ne bo mogla zahtevati 100 dni miru. Številka 100 v našem programu pa predstavlja sto ukrepov za cel mandat, preko katerih lahko Slovenija spet ujame razvojni tempo.«
ZMANJŠANJE REGIONALNIH RAZLIK IN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Zavzemate se za pokrajino s sedežem na Ptuju. Do kdaj je mogoče pričakovati ustanovitev pokrajin in k čemu bi te lahko doprinesle?
»Razvojne razlike med posameznimi regijami v državi je nujno potrebno zmanjšati in to je mogoče doseči z ustanovitvijo pokrajin. V SDS smo že pripravili zakonodajo, ki jo je potrebno zgolj prevetriti, tako da je lahko sprejeta že v prihodnjem letu. Prepričana sem, da se bodo s porazdelitvijo investicijskih sredstev med pokrajine zmanjšale razvojne razlike.«
Kako bi ocenili odnos do kulturne dediščine na Ptujskem?
»Ptuj kot najstarejše slovensko mesto ima zares bogato kulturno dediščino. Prizadevala si bom, da bo država v večji meri zagotavljala nepovratna finančna sredstva za njeno ohranitev.
Ptuj bi moral imeti svojo enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bi lastnikomi pomagalai iskatii rešitvei pri obnovi starega mestnega jedra. Hkrati je potrebna uvedba davčnih olajšav in drugih instrumentov, ki bodo spodbujali obnovo stanovanj in hiš v središčih starih mest.«
SKRB ZA MLADE IN POKOJNINSKA REFORMA
V ospredju vašega programa je skrb za mlade, ob tem pa tudi uvajanje novih programov izobraževanja na visokošolski stopnji. Ptuj to potrebuje?
»Na Ptuj smo v času naše vlade pripeljali višješolske programe, ki jih moramo sedaj nadgraditi z visokošolskimi. Mladim je poleg pridobitve izobrazbe treba pomagati tudi pri drugih izzivih. Izpostavila bi povečanje števila razpoložljivih stanovanj in sprejem zakonodaje, ki bo spodbujala zaposlovanje za nedoločen čas. Obenem je treba mladim pri izbiranju izobrazbe tudi svetovati.«
Kakšen je vaš pogled na pokojninsko reformo?
»V SDS se zavzemamo za prenovo pokojninske zakonodaje na način, ki bo zagotovil finančno vzdržnost in primerne pokojnine. Sistem mora biti pregleden, zavezancem nuditi vse informacije o vplačanih sredstvih in pričakovani višini pokojnine. Hkrati mora biti pravičen - ne sme preveč posegati v že pridobljene pravice posameznikov in ne prekomerno obremeniti mladih, ki že tako nosijo breme iskanja prve zaposlitve.«
Helena Neudauer, univ. dipl. pravnica
Veljati bo začel Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki določa vračanje varstvenega dodatka s strani dedičev. Kakšnoje vaše stališče?
»Z rešitvijo, ki jo prinaša zakon, se sama osebno in tudi v stranki ne strinjamo. Pri tem nimam v mislih le varstvenega dodatka, ampak tudi druge vrste socialnih pomoči. Ce lahko država oziroma občina izterja vse, kar je posameznik prejel, potem lahko socialne prejemke preprosto preimenujemo v kredit. Za drugačno ureditev bo najverjetneje treba spremeniti Zakon o dedovanju.«
VAROVANJE OKOLJA KOT TEMELJNA VREDNOTA
Kako lahko poslanec vpliva na varnost v prometu in bolj zdravo okolje? Imate kakšne konkretne pobude?
»Prepričana sem, da obnova in izgradnja prometnic prispeva k razvoju naših krajev in prometni varnosti. Urediti je treba povezavo z Juršinci, Lenartom,
zgraditi hitro cesto Ptuj-Ormož, obnoviti stari ptujski most čez reko Dravo. Ob gradnji cest ne smemo pozabiti na kvaliteto bivanja ljudi, ki ob cestah živijo, hkrati pa spodbujati razvoj javnega prevoza. Varovanje okolja ima SDS v svojem programu zastavljeno kot temeljno vrednoto. V Sloveniji imamo veliko bogastvo v zdravi pitni vodi, zato moramo varovati podtalnico - tudi Dravskega in Ptujskega polja. Zavzemala se bom za pospešeno izgradnjo kanalizacije in zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi.«
ZA PAMETNE ODLOČITVE
Kakšni so vaši hobiji? Se v življenju držite kakšnega posebnega načela?
»Držim se modrega načela »Pazi kako se vedeš do ljudi na poti navzgor, ker boš spet vse srečal na poti navzdol«. Proste trenutke pa izkoristim za druženje z družino in prijatelji, sprehode s psom in branje kakšne dobre knjige.«
Gospa Helena, je še kaj, kar bi na koncu želeli sporočiti volivkam in volivcem?	a
»Slovenijo je SDS vodila v mandatu § 2004-2008. Imeli smo dobre rezultate, | dokazali smo se z vodenjem Evropske -g unije. Imamo izkušnje, ki nam v teh -o časih pridejo prav, zaradi česar sem prepričana, da je SDS pametna rešitev. _S Predvsem pa, spoštovane volivke in | volivci, upam in verjamem, da sem ž vas z dosedanjim delom prepričala § in da boste na prihajajočih držav- ~g nozborskih volitvah obkrožili števil-jI
Ptuj • Odprli vrtec Podlesek
Naši vrtci med najboljšimi
Ponedeljek, 28. november, je bil praznik za predšolsko vzgojo v MO Ptuj. Po 40 letih je to okolje pridobilo nove jaslične zmogljivosti - namensko grajen vrtec za otroke od prvega do treh let starosti.
Lukavci • Četrta enota doma
Svečan rez vrvice so opravili minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ptujski župan Štefan Čelan in ravnateljica Vrtca Božena Bratuž.
Odprli novo enoto
Dom Lukavci v občini Križevci je drugi največji posebni socialnovarstveni zavod v Sloveniji in nudi storitve osebam s posebnimi potrebami že od leta 1952.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje Podleska, prvega nizkoenergetskega vrtca v našem okolju, je izjemno pomemben dogodek ne samo za Vrtec Ptuj in mlade družine z najmlajšimi občani, temveč tudi za MO Ptuj, ki je za to investicijo pridobila tudi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 odstotkov, je ob odprtju povedala ravnateljica Vrtca Božena Bratuž. Z novogradnjo je pridobil tudi vrtec Tulipan, saj bodo novozgrajen osrednji prostor in druge dodatne prostore uporabljali tudi otroci iz enote Tulipan;
ti so na strehi novega vrtca pridobili tudi novo igrišče.
Na odprtju so se zahvalili vsem, ki so v teh kriznih časih sprejeli odločitev za to pomembno investicijo: mestnim svetnikom, županu Štefanu Čelanu in Simoni Kašman, vodji referata za kakovost in projektno vodenje MO Ptuj, ki je s pomočjo mnogih strokovnih sodelavcev pripravila zahtevno dokumentacijo za gradnjo. Zahvalili pa so se tudi vsem drugim, ki so pomagali pri izvedbi te za predšolsko vzgojo izjemno pomembne
investicije v MO Ptuj, ki ni vedno tekla gladko. V Vrtcu Ptuj si želijo, da bi takšne pogoje za delo, kot so sedaj v Podlesku, lahko ponudili vsem otrokom v MO Ptuj.
Posebno dodano vrednost je vrtec Podlesek pridobil s prostovoljnim delom akademskega slikarja Tomaža Plavca, ki je tri otroške risbice Ptuja prenesel na veliko pusto steno, s čimer je ta pridobila svežino in tudi sicer obogatila celotno notranjost objekta.
Še preden so se včeraj vrata novega ptujskega vrtca odprla tudi za otroke, so ga opremili z izdelki otroške
ustvarjalnosti in zaposlenih.
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in županom Štefanom Čelanom simbolično prerezal vrvico in s tem predal objekt v uporabo, je ob tej priložnosti povedal, da imamo v Sloveniji najboljše vrtce na svetu. Ko so ugotavljali zadovoljstvo staršev z vrtci, jih kar 95 odstotkov ni imelo pripomb na izvajanje predšolske vzgoje, kar je podatek brez primere, saj v Sloveniji ni področja, kjer bi bilo ugotovljeno takšno zadovoljstvo.
MG
Ustanova si je leta 1993 pridobila status posebnega social-novarstvenega zavoda, ki skrbi za institucionalno varstvo odraslih duševno prizadetih in duševno bolnih oseb, varstvo starejših ter zdravstveno nego in rehabilitacijo. Za okoli 300 stanovalcev skrbi 180 zaposlenih. Prvo dislocirano enoto Doma Lukavci za osem stanovalcev so odprli leta 2004 v Ljutomeru, leto dni pozneje se je osem stanovalcev preselilo v enoto v Križevcih, pred štirimi leti so tretjo enoto odprli v Lu-kavcih.
Nedavno pa je bila v Lukav-cih odprta nova enota, kjer bo svoje bivalne prostore dobilo deset oseb. Enota je zrasla
na že povsem propadajočem objektu, ki so ga porušili in leta 2010 pričeli novogradnjo. Projektantska vrednost je znašala 350 tisoč evrov. Gre za manjšo obliko stanovanjske skupnosti, ki bo stanovalcem ob podpori in pomoči dopolnjevala ali zagotavljala funkcijo doma ali lastne družine. Nova enota zajema eno dvoposteljno sobo v pritličju ter štiri v etažnem delu hiše, kjer so tudi kopalnica, sanitarije in kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom.
V Sloveniji je pet posebnih socialnovarstvenih zavodov, v katerih biva več kot 1300 oseb z motnjami v duševnem zdravju.
NS
Foto: Črtomir Goznik
V vrtcu Podlesek je prostor za 42 otrok v starosti od enega do treh let.
r"--- _J
Foto: NS
Nova bivalna enota v Lukavcih
Državljanska lista Gregorja Viranta: zagon gospodarstva, zmanjšanje javne porabe ter vzpostavitev pravične in pravne države
Gregor Virant s kandidati od leve: mag. Ivan Vogrin 7. VO, dr. Eva Klemenčič 11. VO, dr. Tanja Kosi 2. VO in mag. Robert Segula 9.in 10. VO.
Tako kot več kot 100 tisoč Slovenk in Slovencev ne želimo, da se v Sloveniji delimo na leve in desne, dovolj nam je prepirov, raznih afer in podtikanj. Dovolj nam je tudi prestižnih bojev, teorij zarot in drugih negativnosti v politiki.
Danes je zaupanje v politiko na najnižji možni točki, enako je z zaupanjem v pravno državo, ki je prav tako na najnižji točki, in še bi lahko naštevali.
V Državljanski listi Gregorja Viranta se ne bomo ukvarjali s tem, kdo je za nastalo situacijo kriv in kdo je kaj naredil narobe, ampak gledamo naprej. Želimo delati in reševati probleme te države.
Preprosto bi radi dosegli profesionalno in učinkovito upravljanje države. To je tisto, kar si želimo in kar Slovenija vtem trenutku najbolj potrebuje.
Naš koncept je sledeč: na eni strani bi upravljali državo brezkompromisno z železno roko, in sicer takrat, ko gre za vprašanje birokratskih ovir, kriminala, zlasti gospodarskega kriminala in korupcije.
Ko gre pa za vprašanja sociale, plač, pokojnin, davkov in druga vprašanja, o katerih se moramo v družbi dogovoriti, pa bomo iskali soglasje vseh socialnih partnerjev in skupaj poiskali rešitve.
Program Državljanske liste Gregorja Viranta temelji na treh ključnih točkah:
zagon gospodarstva, zmanjšanje javne porabe ter vzpostavitev pravične in pravne države, pri čemer je zagon gospodarstva ključnega pomena.
Poleg debirokratizacije države na vseh segmentih je edina pot navzgor ta, da zaženemo gospodarstvo, saj le gospodarstvo ustvarja dodano vrednost in nova delovna mesta.
Država mora s svojimi ukrepi omogočiti gospodarstvu lažje delo. Ti ukrepi so: davčne in investicijske olajšave za podjetja, ki zagotavljajo nova delovna mesta, davčna razbremenitev srednjega razreda, davčna razbremenitev prve zaposlitve, olajšanje priložnostnega dela, tudi za neštudente, intenzivna debiro-kratizacija in poenostavljanje postopkov, zagotovitev plačilne discipline, odprava sodnih zaostankov.
Nenazadnje pa je treba ukrepati in izboljšati tudi politični sistem v Sloveniji in tukaj imamo tudi konkretne rešitve:
vsi vemo, da je v Sloveniji institut referenduma velikokrat zlorabljen v politične namene, zato bomo odvzeli poslancem možnost, da zahtevajo referendum, ohranili pa možnost, da ga zahteva - ko gre za državno raven - 40.000 volivcev. Hkrati s tem bomo dan (ali dva) v letu določili za »referendumski« in s tem v največji možni meri racionalizirali stroške izvedbe.
Ukinili bomo državni svet, ki je po svoji sestavi neobičajen in za majhno državo nepotreben drugi dom parlamenta.
Proračunsko financiranje političnih strank bomo prepolovili.
Zavedamo se, da lahko Slovenijo na pravo pot vrneta znanje in sodelovanje. Zato smo si zadali pet najnujnejših ukrepov:
•	Investicijski zagon gospodarstva
•	Znižanje javne porabe in javnega dolga
•	Debirokratizacija države
•	Davčne olajšave za zaposlovanje
•	Vzpostavitev pravične in pravne države
Slogan Državljanske liste Gregorja Viranta je »ZA BOLJŠO SLOVENIJO« in naredili bomo vse ZA BOLJŠO SLOVENIJO.
Naročnikoglasa: Lista Virant
Draženci • Enajsti gospodinjski večer
Rezanci s humanitarno noto
Društvo gospodinj Draženci je v Domu vaščanov Draženci 26. novembra v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Ptuj pripravilo že 11. tradicionalni gospodinjski večer, ki ga je zapolnilo tekmovanje v ročni izdelavi domačih rezancev in razstava na temo zelišča, ki je od včeraj na ogled v razstavnem prostoru poslovno-stanovanjskega centra Hajdina.
Foto: MG
Na 11. gospodinjskem večeru so se članice Društva gospodinj Draženci predstavile v novih oblačilih, s katerimi so posnemale nekdanje zeliščarice. Na fotografiji jim družbo delajo Veseli Jožeki iz Vidma pri Ptuju.
V	imenu občine Hajdina je na letošnjem gospodinjskem večeru govoril podžupan Andrej Tkalec. Pozdravil je inovativnost in marljivost dra-ženskih gospodinj, ki s svojimi projekti presenečajo iz leta v leto.
V	ročni izdelavi rezancev se je letos pomerilo 15 društev gospodinj oziroma aktivov kmečkih žensk s Ptujskega, ki sta se jim pridružili tudi dve moški ekipi: Valek mojstri, ki že imajo nekaj izkušenj v pripravi domačih rezancev, in ekipa Planinskega društva Haj-dina, ki si je šele začela pridobivati izkušnje na tem izrazito ženskem poligonu. Hajdinski planinci so namreč dražen-ske ženske letos popeljali do Triglavskih jezer, z udeležbo na gospodinjskem večeru pa so se jim na nek način zahvalili za izkazano zaupanje, da so jih lahko popeljali v čudovit slovenski planinski svet, v katerem so si lahko še dodatno izpopolnile svoja spoznanja o zeliščih.
Ekipe so imele na voljo 90 minut, da so izdelale tanke in široke rezance ter krpice. Kako uspešne so bile, je na
Foto: MG
V ročni izdelavi domačih rezancev se je letos pomerilo 17 ekip.
koncu povedala komisija v sestavi Terezija Meško, KGZ Ptuj, Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina, in Jožica Kuzman iz Društva kmetic Vitanje. Pozorni so bili na razva-ljano testo in končni izdelek, saj so tako rezanci kot krpice morali biti narezani čim bolj enakomerno in niso smeli biti sprijeti. Naj rezance so letos izdelale članice Društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje, preostale ekipe pa so se uvrstile na drugo mesto.
Izdelane rezance so po končanem tekmovanju zakuhali v juho, na gospodinjskem večeru pa so postregli še z drugimi dobrotami.
Na odprtju gospodinjskega
večera so nastopili Veseli Jo-žeki iz Vidma pri Ptuju, s katerimi so se draženske gospodinje povezale v humanitarnem projektu za pomoč družini Piškurjevih.
V Društvu gospodinj Dra-ženci so se letos v celoti posvetili zeliščem, od sajenja do priprave končnih izdelkov za lajšanje najrazličnejših človeških tegob. Skozi celoletno delovanje so se članice same prepričale, da v naravi raste roža za vsako težavo, le poznati jo je potrebno, je povedala
predsednica društva Zdenka Godec. Zmešale so veliko čajev, naredile šentjanževo olje, veliko mazil, ob vsem tem pa razstavile okrog 50 različnih zelišč.
Letošnji gospodinjski večer je imel tudi humanitarno noto: članice so organizirale zbiranje sredstev za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. Do začetka večera so zbrale nekaj več kot 800 evrov, akcijo pa bodo zaključile te dni.
MG
Spoštovane in spoštovani volivci!
avičnost.
Pred nami so parlamentarne volitve, od katerih državljanke in državljani veliko pričakujemo. Sem kandidat Socialnih demokratov v 11. volilnem okraju 8. volilne enote. Za poslanca kandidiram, ker sem prepričan, da lahko s svojim dosedanjim delom in vztrajnostjo pomagam rešiti marsikatero težavo, pa ne samo na lokalnem, ampaktudi državnem nivoju.
Imam izkušnje z delom v lokalni politiki, poznam mnoge težave ljudi na Dravskem polju in v Halozah in želim biti soudeležen pri oblikovanju boljše, lepše prihodnosti za vsakega izmed nas. Problematiko podeželja poznam zelo dobro, saj je to okolje, v katerem sem odraščal in v njem vse svoje življenje tudi živim.
Sem poročen, oče treh otrok. Družina mi veliko pomeni, rad pa imam tudi svoj poklic in delo samostojnega podjetnika. In prav na področju gospodarstva, predvsem srednjega in drobnega, želim sodelovati kot poslanec. V SD smo za to področje pripravili rešitve, saj dobro poznamo težave v naši državi. Kot poslanec se bom zavzemal za povečanje gospodarske rasti, za ohranjanje delovnih mest in za izboljšanje plačilne discipline. Več bo treba narediti na področju povezovanja turističnih subjektov, bolj povezati Haloze in Dravsko polje, zavzemal se bom za čimprejšnjo izgradnjo avtoceste do Gruškovja in za izgradnjo hitre ceste od Ptuja do Ormoža ter Središča ob Dravi.
Na področju kmetijstva bo treba dvigniti samooskrbo in dati prednost hrani slovenskega porekla, več pa bo treba narediti tudi za položaj kmeta. Zavzemal se bom za bolj skladen in enakomeren razvoj, želim prisluhniti mladim, ki jim moramo pomagati pri izobraževanju, iskanju prve zaposlitve in reševanju stanovanjske problematike. Čakajo nas spremembe še na mnogih drugih področjih, kot na primer v zdravstvu, sociali in v skrbi za okolje.
V SD imamo program za Naprej. Poznamo probleme in imamo rešitve zanje. S poštenostjo, vztrajnostjo, zavzetostjo in dialogom lahko tudi sam veliko doprinesem v dobro občin na Ptujskem. Moj življenjski moto je, da le poštenje šteje.
Hvala za Vaše zaupanje in glas na volitvah pod številko 15.
Danijel Zaje
Od tod in tam
Ptuj • Zeleni Slovenije bi šli v parlament
Foto: Črtomir Goznik
Zeleni Slovenije so pod vodstvom predsednika Vlada Čuša, ki kandidira v dveh volilnih okrajih, na tiskovni konferenci, ki je bila 24. novembra na Ptuju, predstavili svoj program in druge kandidate v 8. volilni enoti: Marjana Pečnika, Igorja Kocbeka, Mileno Babič, Milana Trola in Alenko Brglez Sovinc. Cilj Zelenih Slovenije, ki so edini original v Sloveniji med zelenimi strankami, saj na političnem parketu delujejo že od leta 1989, je družba, temelječa na znanju, ustvarjalnosti in izkoriščanju vseh naših talentov. Verjamejo, da je možno velik del ukradenega premoženja, kije last državljank in državljanov Slovenije, povrniti. Slovensko gospodarstvo v tem trenutku ne more nahraniti svojih ljudi. Že odhajojoča vlada se je morala v času svojega mandata zadolžiti vsako leto za dodatni dve milijardi evrov, da jih je nahranila. Ob vrnitvi nakradenega je potrebno v proračun usmeriti tudi vse dobičke od državnega premoženja.
MG
Slovenija • Ljudje odprtih rok
Foto: Anton Dom
Revija Naša žena je letos že osemnajstič preko natečaja izbrala 24 prejemnikov naziva Ljudje odprtih rok. Med izbranimi prejemniki zahvalne listine sta tudi Pavla Veler iz Cirkovc in podlehniški župan Marko Maučič. Komisija je med vsemi zbranimi predlogi za dobrotnico leta 2011 izbrala Danico Ozimic iz Mežice, predsednico društva Sožitje, darovalec leta 2011 je postal Novalija Muminovič iz Šoštanja, podjetnik, ki je v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki na svoje stroške zgradil most in ga podaril državi, izjemna osebnost leta 2011 pa je Majda Struc iz Maribor, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Podlehniški župan Marko Maučič je ob prejemu zahvale zelo skopo povedal le, da mu je najpomembnejše to, da s svojo pomočjo lahko nekomu resnično pomaga, da ima pomoč dejanski učinek, javnih zahval pa ne mara preveč. Zahvalne listine sta izbrancem podelila minister dr. Ivan Svetlik ter glavna in odgovorna urednica Naše žene Marta Krpič.
SM
Moškanjci • Podjetje Žiher za Mašo
V podjetju Žiher iz Mo-škanjcev so organizirali humanitarno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov za Mašo Prasnic. Maša je 6-letna vesela in simpatična deklica, ki je pri komaj 4 tednih starosti prebolela hudo obliko bolezni strep-tokoknega meningitisa — meningoencefatalitisa in je popolnoma odvisna od svojih najbližjih. Ne hodi, ne govori in ne vidi, se ne hrani samostojno, ne sedi, tudi govora se uči preko neverbalne komunikacije. Shuma-nitarno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov želijo v podjetju Žiher Maši in njeni družini omogočiti lažje in srečnejše življenje. Kljub vsakodnevnim naporom Maša vnaša v življenje svoje družine radost in misel na to, da nismo vsi enaki, si pa kljub temu zaslužimo srečno življenje. Z denarjem, zbranim s pomočjo akcije zbiranja plastičnih zamaškov, bo Mašina družina pokrila stroške nabave nekaterih samoplačniških pripomočkov in hipoterapije za Mašo. Hvala vsem, ki boste v humanitarni akciji sodelovali in v zabojnik, nameščen pred gostilno Žiher, prinesli plastične zamaške.
Ur
Foto: Ziher
Maribor • 13. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije
Za dober namen in promocijo slikarskega poklica
Slovenski slikopleskarji so tudi na svojem 13. tekmovanju, ki je bilo 25. novembra, pokazali, da imajo resnično veliko srce. Prišli so z vseh koncev Slovenije, podarili več kot 800 ur svojega dela ter prepleskali 3800 m2 površin Centra za sluh in govor Maribor.
Tekmovanje je potekalo v organizaciji sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, organizacijski odbor pa je tudi letos vodil Branko Go-ričan, pobudnik tega tekmovanja. Letošnje tekmovanje je preseglo vsa dosedanja tako po številu udeležencev kot po opravljenem delu. Pri tem so udeležencem pomagali zvesti sponzorji, ki so jih opremili z barvo, orodjem in drugimi pripomočki, da so lahko delo kvalitetno opravili v zadovoljstvo otrok in zaposlenih Centra za sluh in govor Maribor, ki ima v slovenskem šolskem prostoru poseben pomen. Od vsega začetka sodeluje pri tekmovanju JUB, ki je letos prispeval že 800 kg barve, pleskarji pa več kot 800 ur dela. Hkrati so s tekmovanjem opravili svojevrstno promocijo poklica slikopleskarja, ki je v izumiranju, ob tem pa opozorili na problematiko poklicnega izobraževanja, ki bi mu morali vrniti ugled, da bi mladi svojo prihodnost videli tudi v poklicih, ki prav tako omogočajo kvalitetno
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Boris Černilec, Branko Goričan, vodja organizacijskega odbora tekmovanja slikopleskarjev, in mag. Dunja Petak, direktorica Centra za sluh in govor Maribor, so predstavili letošnje dobrodelno »tekmovanje«.
življenje kot druge oblike izobraževanja.
Na državnem tekmovanju slikopleskarjev, ki se je pred 13 leti začelo na Ptuju na pobudo Branka Goričana, predsednika gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, je letos sodelovalo 88 slikopleskarjev. Šestnajst je bilo tekmovalnih ekip, 20 udeležencev sta prispevali obe srednji gradbeni šoli, mariborska in kranjska, ki sta že tradicionalni udeleženki tega tekmovanja, 36
slikopleskarjev pa je sodelovalo v humanitarnem delu, čeprav so v bistvu vsi skupaj delali za dober namen. Opravili so nadvse koristno delo, za katerega v izobraževalnih in drugih institucijah ponavadi primanjkuje denarja, zdajšnja kriza pa je stanje le še poslabšala.
Direktorica Centra za sluh in govor Maribor mag. Du-nja Petak je bila nadvse hvaležna, da se je letošnje tekmovanje slikopleskarjev
investicijsko bančništvo
88 slikopleskarjev je letos opleskalo kar 3800 m2 zidnih površin; med njimi je bila edina slikopleskarka Olga Lorber.
Slovenije odvilo pri njih. Zahvalila se je v imenu zaposlenih, predvsem pa otrok in njihovih staršev, saj so se razmere za njihovo delo in bivanje bistveno izboljšale. Ob prispevku slikopleskar-jev, ki so obnovili zidne površine njihovega vrtca, šolskih prostorov v prvem in drugem nadstropju objekta ter petih zdravstvenih ambulant, so hvaležni tudi za obnovo parketov v vrtcu, ki jo je opravilo Parketarstvo Podeks Stanislava Petroviča iz Ptuja.
Na 13. tekmovanju sli-kopleskarjev Slovenije je prvo mesto pripadlo ekipi podjetja za slikopleskarstvo in fasaderstvo Dekor plesk Maribor, drugo ekipi Sama Grabušnika, prav tako iz Maribora, tretja pa je bila ekipa slikopleskarja Jožeta Volj-karja iz Laz v Tuhinju. S Ptujskega sta v ekipnem delu tekmovanja sodelovali ekipi Plekarstva Janeza Vuzma iz Prerada in Slikopleskarstva Mihaela Bezjaka iz Bukovcev, v humanitarnem delu pa ekipi slikopleskarjev Bo-
štjana Peska z Destrnika in Branka Goričana iz Placarja.
Osnovna dejavnost Centra za sluh in govor Maribor, ustanovljenega davnega leta 1962, ki ga trenutno obiskuje 132 otrok, je vzgoja, izobraževanje in rehabilitacija gluhih in naglušnih otrok, otrok z motnjami v govorni in jezikovni komunikaciji ter avdiologopedska obravnava otrok in odraslih z motnjami v govorni in jezikovni komunikaciji. To, da so slovenski slikopleskarji za kraj svojega tekmovanja letos izbrali Center za sluh in govor Maribor glede na njegov status, veliko pomeni tudi generalnemu direktorju di-rektorata za vrtce in osnovno šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS Borisu Černilcu, ki si je v petek vzel čas, da je obiskal center in se tekmovalcem osebno zahvalil za njihov prispevek pri izboljšanju delovnih razmer v centru. Upa, da bo ta humanitarna akcija živela tudi v bodoče in je kriza ne bo ogrozila.
MG
Zdaj tudi v najbližji poslovalnici Abanke
Ne izpustite iz rok zlate priložnosti v obliki zlatih naložbenih palic in kovancev, ki so lahko dobra naložba ali dragoceno darilo. Ujamete jih lahko v poslovalnicah v Mariboru na Glavnem trgu 18, telefon: (02) 22 83 110 in v Murski Soboti na Kocljevi 16, telefon: (02) 53 04 310.



■ v.
¥ Hi
Opozorilo: Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral. Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, ne jamči pa za odkup prodanega zlata.
www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360
**
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
ZLATO ŠE NIKOLI NI BILO TAKO BLIZU
Cirkulane • Nova premiera giedaiiščnikov
Partnerji na odru življenja
Cirkulanska dramska skupina bo tudi letos kot vsako leto doslej na oder postavila novo igro in spet poskrbela za nekaj nadvse smejočih in humornih večerov. Obiskovalci se bodo namreč lahko že v petek na premieri ali v soboto na ponovitvi od srca nasmejali Partljičevi komediji Partnerski odnosi.
Foto: SM
Utrinek z vaje za letošnjo komedijo Partnerski odnosi, ki jo bodo cirkulanski gledališčniki premierno odigrali nocoj (v petek) in ponovili v soboto zvečer.
Idejo za novo delo je Tone Partljič, kot je povedal sam, dobil v času prvih parlamentarnih debat o zakonskem in nezakonskem partnerskem odnosu: „Že takrat mi je šlo malo na smeh, ko pa smo k temu dodali še 'istospolne partnerske odnose' oziroma istospolne zakonske partnerske zveze ali pa istospolne nezakonske partnerske zveze, se mi je že med prepiri na zasedanjih začela smehljati nova komedija z naslovom Partnerski odnosi ali pa kar Partnerska poroka. Da ne bi bilo pohujšanja, sem erotično prepletel le moške in ženske, politika in študentko ter študenta teologije in profesorico. Za vsak slučaj pa še lez-bijko, če bi si katera od oseb v komediji premislila. Soočam tudi resnično ljubeč partnerski odnos in kajpada pragmatični partnerski odnos.
Moja komedija je v bistvu nedolžna, za razliko od žensk v njej, četudi bi se ob treh
ženskah na odru in dveh moških lahko zgodilo marsikaj; tudi kaj takega, zaradi česar ne bi dobil odveze. Če je res, da ljubezen ne pozna meja, so moje starostne meje in ne-
sporazumi v bistvu nedolžni ... Nobenemu igralcu in gledalcu ne bo treba pri spovedi ogleda moje komedije izpovedati kot greh ..."
Partljič je bil nad cirkulan-
sko izbiro svojega teksta za igro navdušen, sicer pa sta s cirkulanskim režiserjem Aloj-zem Domnikom že dolgoletna prijatelja. Obiskal je tudi eno prvih vaj, ki so se začele
pred slabimi tremi meseci, ter obljubil, da pride tudi na premiero: „Že na prvi vaji sem spoznal, da člani ekipe vedo o stvareh več kot jaz sam. Zato jim zelo zaupam in so mi tudi osebno zelo všeč in ljubi. To zadnje velja zlasti za ženski del ekipe. Mogoče je zato za vsak primer šla na vaje z menoj tudi moja žena Milka ... "
Režiser (in v tokratni komediji tudi igralec) Domnik, ki že šesto leto vodi cirku-lanske gledališčnike, pa ob tem dodaja: „Zelo všeč mi je Partljičev humor, sicer pa sem iz ene od njegovih monodram tudi diplomiral kot režiser. Tokratno komedijo osebno označujem kot neke vrste erotično komedijo ali morda kot prikaz umetnega striptiza. Priznam, da s tega, vsebinskega vidika, obstaja nekaj malega strahu, kako se zna odzvati publika, vendar upam, da ji bo igra všeč in bo odziv takšen, kot mora biti."
Domnik je še napovedal, da se po letih igranja komedij, ki so pač na podeleželskih gledaliških odrih najbolje obiskane in najlepše sprejete, za naslednje leto odločajo o uprizoritvi igre Nedotakljivi po predlogi Ferija Lainščka; pisatelj je za uprizoritev že dal dovoljenje: „Osnova za scenarij je istoimenska radijska igra, kjer pa je nastopalo kar 44 igralcev. To je seveda za naš oder preveč, zato
bom scenarij priredil za 14 igralcev. Ker gre za pretežno moške vloge, v dramskih sekcijah po občinah pa je praviloma veliko več žensk, bo že to hudo velik zalogaj."
Tokratna Partljičeva komedija govori o ločeni profesorici v najlepših zrelih letih, ki živi z odraslo hčerko, ta pa se je ravnokar razšla s svojim fantom. Profesorica skuša svojo obupano hčerko prepričati, da moških v svojem življenju sploh ne potrebuje, kar ves čas dopoveduje tudi sebi. In ko se že zdi, da je z moškimi za zmeraj opravila, jo nekdanji dijak povabi na obletnico mature. Srečanje je za Olgo „usodno", saj ji zdaj že odrasli dijak in „falirani" se-meniščnik razkrije, da vse od gimnazijskih dni hrepeni po njej. Hkrati pa se tudi hčerka zaplete v partnersko zvezo z veliko starejšim sodelavcem ... Kako se bodo odnosi zapletali in razpletali, pa naj ostane skrivnost, ki jo bodo izvedeli le obiskovalci. Priložnost za decembrske zamudnike bo še v začetku januarja.
V komediji Partnerski odnosi bodo zaigrali: Ana Črnivec, Melita Meznarič, Tadeja Lesjak, Zdenka Debeljak, Davor Hrženjak in Alojz Domnik. Za kostumografijo skrbi Janja Solina Črnivec, za glasbeno opremo Romana Rek, za luč in tehnično službo pa Sandi Kelc in Gordana Črnivec.
SM
Ormož • Zaključek bralne značke
Nazaj v knjižnice in k slovenskim avtorjem
Proti koncu novembra je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v viteški dvorani ormoškega gradu pripravila zaključek letošnje bralne značke za odrasle.
Letošnja bralna značka se je začela 21. marca, ob dnevu poezije. Bralni seznam so pripravili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer značko tudi organizirajo. Prebrati je bilo treba pet knjig s seznama, ki je obsegal 16 avtorjev. Med njimi so bili tudi slovenski avtorji in zanimivo, da je najbolj navdušil Jurčičev Sosedov sin. Milica Šavora, direktorica ormoške knjižnice je povedala, da so bralci v bralnih mapah, ki jih ob koncu branja oddajo, prav Jurčiča ocenili z najvišjo oceno. Ker pa so okusi različni, je vsak avtor kdaj dobil oceno pet zvezdic; veliko dobrih ocen si je prislužil tudi strip.
Letošnja bralna značka je bila peta po vrsti v ormoški knjižnici. Prvo leto je sodelovalo le osem bralcev, letos pa so v knjižnici zelo veseli rekordnega števila, saj je predpisano čtivo prebralo kar 50 posameznikov.
Bralni znački so se letos pridružili tudi starostniki v Centru starejših občanov Ormož. V domu imajo lepo urejeno knjižnico in radi berejo v bralni skupini. Prostovoljka Nada Novak je povedala, da stanovalci zelo radi prihajajo na skupino, ki naj bi jo imeli vsak
torek eno šolsko uro, vendar so vedno skupaj dve ali več ur. Bralni znački so se pridružili na pobudo Željke Milovanovic iz ormoške knjižnice, ki je ena od sovoditeljic bralne skupine v domu. Novakova je povedala, da so skupaj s strokovno delavko doma starostnikom prebirale predpisane knjige, potem pa je stekel pogovor, v katerem so pripovedovali svoja doživetja, in vsi so pri druženju zelo uživali. Zanimala jih je predvsem poezija, najodmevnejši pa je bil Sosedov sin Josipa Jurčiča. Bralno značko je osvojilo osem starostnikov.
Direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer se je
udeležil zaključka v Ormožu in je ob tej priložnosti povedal: „Bralna značka je zelo mikaven in dober projekt, ki vsako leto privabi več bralcev. V teh hudih časih je v knjižnicah vedno več ljudi. Nikoli ni bil tako velikega obiska in izposoje kot v zadnjih dveh letih."
Prireditev je bila dobro obiskana, knjižničarji pa so poleg knjižnih daril, kazal in priznanj bralcem za nagrado podarili tudi večer o Mileni Mohorič, zamolčani pisateljici, rojeni v Ormožu, o kateri je spregovorila Alenka Puhar, z njo pa se je pogovarjala Marijana Korotaj.
Med publiko je bil tudi
Franc Novak iz Velikega Bre-brovnika, ki je bralno značko osvojil že petič. Je dolgoleten strasten bralec in zelo reden obiskovalec knjižnice. Za bralno značko se je odločil, ker se mu je zdela zanimiva. Ko pride v knjižnico, najprej pogleda novitete, zelo rad pa bere tudi slovenske avtorje. Če mu je kakšen avtor všeč, prebere vsa njegova dela. V knjižnico pride nekako na tri tedne, izposodi pa si tri ali štiri re-
sna dela in vedno tudi nekaj humorja. „Če je knjiga težka, preberem nekaj strani humorja, potem pa gre spet lažje z resno literaturo naprej. Bral sem vse življenje. Ko sem bil v službi v Mariboru, sem tam obiskoval knjižnico. Ormoške knjižnice pa se spomnim še iz časov knjižničarke gospe Než-ke. Pri njej sem si izposodil kakšnih 200 knjig in jih med malico delil v knjižnici v tovarni Carrera, kjer sem delal.
Takrat je bilo 120 zaposlenih," se spominja Franc Novak. Sicer so pa v Novakovi družini vsi okuženi z branjem. Kar trije so osvojili bralno značko, poleg Franca še žena Štefka in hčerka Mojca. Tudi sin Mitja zelo rad bere, vendar ne mara brati po seznamu, zato ga izziv bralne značke še čaka. Bralno veselje pa se je uspešno preneslo tudi na najmlajšo Novakovo generacijo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Bralno značko je letos osvojilo 50 bralcev, med njimi tudi trije člani družine Novak iz Velikega Bre-brovnika - Franc in Štefka ter hčerka Mojca, ki vsi zelo radi berejo.
Hajdina • Predstavili pesniški prvenec Marije Markovič
Tednikova knjigarnica
Poezija srca in življenjskih preizkušenj
V občini Hajdina so sklenili letošnje praznovanje občinskega praznika s predstavitvijo pesniškega prvenca Marije Markovič iz Hajdoš pod naslovom Jesensko svitanje - s pesmimi, ki prihajajo iz srca.
Zadnja prireditev letošnjega praznika je potekala 25. novembra v dvorani DU Hajdina in privabila številne domačine in goste, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Na prireditev so vabile tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina, saj je Marija Markovič ustanovna članica društva, dolgoletna članica upravnega odbora in večletna tajnica. Ob tem aktivno deluje še v organizaciji Karitas, je članica DU Hajdina, Europe Donne, Društva invalidov Ptuj in podporna članica GD Slovenja vas.
Posebej so na petkovi slovesnosti pozdravili nekatere goste: Marijo Lili Gričar, am-basadorko programa Svit, Vi-tomirja Gričarja, predstavnika TD Gozd Martuljek, Darinko Tarman in Miro Smolej iz Literarnega klub upokojencev Slovenije itd. Večer poezije iz srca je spremljal priložnostni kulturni program, ki so ga izvedli mlada citrarka Lucija Te-ment, violinistka Nuša Petek, harmonikar je bil najstarejši Marijin vnuk Alen Ogrizek, najstarejša vnukinja Minea Peer je prebrala eno od babi-činih pesmi, oglasila pa se je tudi pesem ljudskih pevcev DU Hajdina.
■ aP* H[ ; BB PH	' 'K"-"^jw^y 3f *"*"" * Jub	r
		
K|		
	KIPI	
S predstavitve pesniškega prvenca Marije Markovič (druga z leve) Jesensko svitanje. Na hajdinskem odru so se ji pridružile Tatjana Mohorko, Danica Serdinšek in Nataša Šlamberger.
Pesniški večer je potekal pod moderatorstvom Tatjane Mohorko, pri omizju sta se avtorici Mariji Markovič pridružili recitatorki Danica Serdin-šek in Nataša Šlamberger iz Društva žena in deklet občine Hajdina ter predstavili nekatere izmed 104 pesmi, ki jih je Marija napisala ob različnih dogodkih, ki so zaznamovali njeno življenje. Njej osebno je najbolj pri srcu pesem Sreča, ki je nastala ob spoznanju, da
je zdravje največje bogastvo, kar jih človek ima. Pesem, ki je tako kot vse napisana v preprostem in razumljivem jeziku, se je utrnila v trenutkih, ko so ji povedali, da je premagala bolezen. Ideje za svojo pesmi Marija jemlje iz življenjskega vsakdana. To, kar v srcu čuti, strne v verze in zapiše.
Ob izdaji svojega pesniškega prvenca se je Marija Mar-kovič zahvalila vsem, ki so ji pri tem pomagali. Podpora
Gorišnica • Za najmlajše telovadce
Telovadne urice z bonbonom
Tanja in Sašo Majerič sta tudi letos, že četrto leto zapored, začela telovadne urice za malčke do šestih let, ki se bodo vse do konca marca odvijale vsak ponedeljek popoldne v gorišniški športni dvorani.
Ura vadbe je povsem brezplačna, občina Gorišnica je za ta namen zagotovila uporabo prostora, Športna zveza Gorišnica pa že vsa leta poskrbi za nakup telovadnih pripomočkov. Sašo in Tanja, tudi sama starša dveh kratkohlačnikov, animirata in vadita z malčki prav tako prostovoljno.
„Letos je obisk otrok zelo dober, prijavljenih jih je okoli 25, se pa število otrok, ki prihajajo na vesele urice telovad-
be, pač spreminja iz tedna v teden, tudi zaradi bolezni. Sicer pa je obiskanost iz leta v leto boljša.
Z malčki delamo po enakem programu kot prejšnja leta, torej začnemo z vajami za razgibavanje, potem so na vrsti najrazličnejše igre z žogami, obroči, stožci, štafetne igre, zaključujemo pa z umiritveni-mi igrami in počasnim ohlajanjem. Vsi otroci, ki sodelujejo, na koncu dobijo bonbonček,
za vsako uro pa izberemo tudi dva dežurna, ki morata poskrbeti, da na igralni površini ne ostanejo papirčki bonbončk-ov," je povedala Tanja in nadaljevala, da so takšne kratke urice razgibavanja za otroke izjemno pozitivne iz več vidikov:
„Otroci pridobivajo motorične oziroma gibalne spretnosti, izgubijo strah pred telovadnimi prostori in dvoranami, spoznajo se s športnimi rekviziti, naučijo se tudi discipline
vseh in razumevanje družine ji pomenijo veliko, neprecenljivo motivacijo in navdih za novo pisanje. Kot je sama zapisala, ji bodo izkušnje, ki jih je pridobila, v veliko oporo v prihodnje, saj čuti, da bi lahko izpovedala še marsikaj. Z izdajo pesniškega prvenca se ji je izpolnila dolgoletna želja - izdala je knjigo svojih pesmi, poezijo iz srca, ki je nastajala polnih deset let.
MG
in ekipnih iger s sodelovanjem ter varnega vedenja na športnih površinah. Na telovadbo lahko pridejo vsi, ki to želijo, od enega leta naprej. Pri tistih otrocih, ki so začeli obiskovati prve telovadne urice pred štirimi leti, je že zelo viden napredek pri igrah in vajah, sploh v primerjavi s tistimi, ki so šele začeli. Seveda pa ne moremo primerjati sposobnosti dve- ali triletnika s šestletnikom, skrbimo pa za to, da so igre in vaje primerne za vse otroke."
Vesele telovadne urice se bodo zaključile pomladi, predvidoma konec marca ali v začetku aprila, ko je zunaj že topleje in sonce dalj časa na nebu.
Ob redni ponedeljkovi vadbi pa Majeričeva skupaj s starši poskrbita še za novoletne prireditve in slovesen zaključek vadbe spomladi. Za vsako novoletno srečanje pripravita posebno presenečenje; praviloma gre za nastope gimnastov ali akrobatov, nato pa sledi še novoletna zakuska z darilcem, ki jo pripravita skupaj s starši.
Sicer pa sta Majeričeva tudi pobudnika ideje o vključitvi vrteških otrok v tradicionalno vaško olimpijado, kjer se lahko v svoji kategoriji pomerijo v različnih igrah na prostem, prav tako pa je postal stalnica tudi otroški mini maraton, ki ga izpeljejo v okviru prireditve Gorišnica teče in nordijsko hodi.
MANGUEL
Knjižnico ponoči
Knjižnica ponoči - knjižnica podnevi
Minuli teden je bil dobršen del Cankarjevega doma spremenjen v knjigarno, saj se je v prestolnici odvil 27. domači knjižni sejem. Čez 6000 knjižnih naslovov je bilo nagrmadenih v treh etažah ljubljanskega kulturnega hrama in zares postaja slovenski posel s knjigami vse bolj podoben sejmarjenju, kakršnemu smo priča ob takih dneh na ulicah Ptuja. Le roba je drugačna. No, seveda so razlike, a bistvo je isto: v najkrajšem času je nujno z najmanjšimi stroški največ prodati.
Morda se zdi, spoštovani bralci knjigarnice, primerjava med sejmom knjig in sejmom vsakršnih reči bogokletna, toda - roko na srce, ali bolje dlan čez bralske oči - mnogim slovenskim knjigotržcem manjkajo samo še utripajoče, svetlikajoče, monotono piskajoče in poskakujoče knjižne oblike in slike s sejma v Ljubljani in na Ptuju bi bile nenavadno podobne. Če bi stisnili ptujski Katarinin sejem na kvadraturo Cankarjevega knjižnega sejma ... Morda me prevevajo take in podobne primerjave zato, ker je eden izmed eminentnih govorcev v okviru tradicionalnih debatnih kavarn (Mimogrede: debata je izmenjava mnenj, navadno v razgovoru; toda teh izmenjav in razgovarjanj pač ni bilo zaznati. Zato predlagam, da se besedica debatna zamenja s promocijska, morda digitalna ali marketing kavarna. Seveda so izjeme.) dejal, da bi morala država knjigarne enako podpirati kot podpira mesarije. Hja, doktor znanosti pač ni pomislil, da bi tak državni mesarski okvir verjetno omogočal bolj zdravo mesno prehrano, ohranil poklic in delovna mesta domače mesarske stroke, v slovenskih mestih bi imeli še kakšno fino domačo mesnico ... Tako pa je treba po tovrstne beljakovine praviloma tujega, slabega porekla v nakupovalne centre, kjer se cedijo kupi mesovja . No, saj se žal tudi knjigam podobno piše, vsaj tako zatrjujejo »digitalni navdušenci«, ki očitno še niso prebrali knjige Plitvine s podnaslovom Kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnenja (Nicholas G. Carr. Prevedla Tanja Ahlin. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011). Navedena knjiga je izšla v zbirki Bralna znamenja, ki jo ureja pisatelj, prevajalec, urednik Andrej Blatnik. Celotno zbirko Bralna znamenja zelo, zelo priporočam odraslim ljubiteljem knjig, posebej pa vsem, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s knjigami in branjem ter z vsemi oblikami pismenosti. Doslej je v zbirki izšlo deset naslovov: Zgodovina branja (Alberto Manguel), Posel s knjigami (Andre Schiffrin), Založniške zgodbe (Jason Epstein), Dolgi rep (Chris Anderson), Trženje literature (Claire Squires), doslej edini slovenski avtor v zbirki je Samo Rugelj z najbolj poetičnim naslovom Za vsako besedo cekin?, Knjižnica ponoči (Alberto Manguel).
Avtor z začetka in konca naštevanja naslovov zbirke, Alberto Manguel, je meni osebno najljubši, ker je strasten bralec, zbiralec, oboževalec, neverjeten poznavalec klasičnih knjižnih oblik in literature. Knjižnica ponoči (prevod Nada Grošelj) je čudovita hvalnica knjigam, knjižnicam in knjižničarjem! Zato hvala založniku, ki je pripeljal to izjemno delo na slovenski knjižni trg.
Knjižnica ponoči je esejistični, zgodovinski, čuteč prerez vsega, kar tvori knjižničarsko stroko. Ja, zapisala sem čuteč, kajti čutnosti, občutljivosti, humanosti je vse manj v slovenskem poslu s knjigami. Nič več ni poezije, ko gre za knjižnice in knjige. Vse je samo še cena in trg in preštevanje in omejevanje in barantanje in poslovanje v stilu: hitro, hitreje, veliko, večje .Tako pravi avtor v Predgovoru:
/../Ljubezni do knjižnic, kot do večine drugih stvari, se je treba naučiti. Nihče ne more nagonsko vedeti, kako naj se vede, ko prvič stopi v sobo samih knjig -kaj se od njega pričakuje, kaj se mu obeta, kaj mu je dovoljeno. Lahko ga preplavi groza - ob prenatrpano-sti ali ob prostranosti, tihotnosti, porogljivem opominu, česa vsega ne ve, nadzorovanosti - in sredi tega silovitega čustva /.../ V viharnih mladih letih, ko so moji prijatelji sanjarili o junaštvih v inženirstvu in pravu, financah in državni politiki, sem sam sanjaril, da bi postal knjižničar/./ Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Foto: MG
Foto: SM

Košarka
PARKL v petnajstem letu
Stran 12
Rokomet
Mladi Ormožani v Gyoru drugi in tretji
Stran 12
Strelstvo
31. razglasitev najboljših strelcev leta
Stran 13
Bowling
Končno na vrhu ekipa Saška bara
Stran 13
Boks
V 2. krogu od Ptujčanov zmagal le Makovec
Stran 14
Nogomet
Kidričani v Avstriji drugi in tretji
Stran 14
tednik
íVoíLUíajÍE ÜCLÍ na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Mina Markovič
»Imam še zadosti rezerv«
Foto: Simon Margon
Mina Markovič s pokaloma za skupni zmagi v svetovnem pokalu v težavnosti in kombinaciji
Futsal • Reprezentanca Slovenije
V soboto v Kidričevem meddržavna tekma Slovenija - Madžarska
našem koncu je slovenska iz- da se bo zbralo okrog 1500 lju-brana vrsta vedno dobrodošla di,« je povedal Perger. in lepo sprejeta. Pričakujem,	JM
Madžarska
Madžarski futsal ima bogato zgodovino. Lani so naši vzhodni sosedje celo gostili evropsko prvenstvo, na katerem je nastopila tudi Slovenija. Domačini so igrali v skupini A, v kateri so najprej priznali premoč Azerbajdžanu (1:3), potem pa v trilerju še Čehom (5:6). To je bil drugi nastop Madžarov na EP, pred tem so že igrali leta 2005 na Češkem. Madžari so nastopili tudi na 1. svetovnem prvenstvu leta 1989 na Nizozemskem, na katerem so se prebili v 2. krog.
»Madžari so zelo dobra ekipa, ki je pustila pečat tudi na zadnjem evropskem prvenstvu, s katerega so nesrečno izpadli po predtekmovanju. V tem hipu so tekmec po meri za Slovenijo. Mi bomo skušali v praksi udejanjiti tisto, kar smo sedaj nekaj vikendov trenirali na pripravah v Laškem in Celju,« je pred tekmama povedal slovenski selektor Andrej Dobovičnik.
Foto: Črtomir Goznik
Reprezentanca Slovenije je doslej že večkrat gostovala v SV Sloveniji (na Ptuju in v Kidričevem) in bila vedno dobro sprejeta.
Rokomet • 1. NLB leasing liga
Ormožani ne gredo v Škofjo Loko
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Mina Markovič (Plezalni klub 6b Ptuj) je na finalni tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Barceloni le še potrdila primat v letošnji sezoni. Na desetih tekmah je kar devetkrat stala na zmagovalnem odru, od tega je dosegla kar 5 zmag (Chamonix
-	Francija, Changzhi in Xining
-	Kitajska, Aman - Jordanija, Barcelona - Španija). Mina je bistveno pripomogla tudi k skupnemu 3. mestu Slovenije v pokalu narodov, zmagala pa je tudi v kombinaciji (težavnost, balvani, hitrost). S temi uspehi si je tudi zagotovila 1. mesto na svetovni lestvici najboljših športnih plezalk.
Mina Markovič: »Sezona je bila res dolga, a moram reči, da sem z njo v celoti zadovoljna, prav tako s svojim plezanjem. Nisem pa zadovoljna s smermi, ki niso bile vedno primerno težke - upam, da se to drugo leto ne bo ponavljalo. V Barceloni in tudi sicer mi je skozi vse leto bil užitek plezati. Dobro sem se pripravljala in trenirala, tako da je 1. mesto v skupni razvrstitvi lepo plačilo in nagrada ter potrditev za uspešno delo. Da sva z Majo v skupnem seštevku na stopničkah, je odličen uspeh in sem ga zelo
vesela. Upam, da drugo leto to ponoviva oziroma še izboljšava. Po finalu državnega prvenstva sledi počitek in nato čez novo leto v Španijo, kjer bom plezala v naravni skali. Najlepši utrinek z letošnje sezone? Vse mi ji ostalo v lepem spominu, predvsem to, da vidim, da imam še zadosti rezerve, da svoje delo in pripravljenost še nadgradim.«
Simon Margon, selektor slovenske članske reprezentance: »Sezona, ki je bila res dolga, praktično od aprila, delali pa smo že od februarja, je bila boljša, kot smo pričakovali ali si predstavljali. Mislil sem, da bo naporneje, a odlični rezultati iz tekme v tekmo so poplačali ves naš skupni trud. Na podelitvi medalj in nagrad najboljšim v skupnem seštevku smo manjkali le na enih stopničkah. Uspeh na zadnji tekmi svetovnega pokala v težavnosti, ko smo bili v seštevku narodov drugi in v celotni sezoni tretji, nam daje samo še večji zagon.
O sami tekmi v Barceloni lahko rečem, da se je Mina skozi finalno smer tako rekoč sprehodila in na žalost prva tri dekleta, ki so preplezala smer do vrha, niso mogla po-
kazati vsega svojega znanja in sposobnosti. Finalna smer v ženski konkurenci je bila daleč od primerne za zaključek svetovnega pokala. Edino finalna smer v Kranju je bila za dekleta primerna in taka, da so lahko pokazala svoje znanje.«
Sedaj sledi finale državnega prvenstva v Kranju, nato pa si bodo plezalke privoščile krajšo pavzo. »Takoj po novem letu bomo začeli s pripravami na novo sezono. Predvsem pa je treba vse rezultate »prespati«, narediti analizo vseh tekem, skupnega uspeha, pogledati video posnetke vseh tekmovalcev ter narediti posamezno in skupno podrobno analizo sezone. Nato bomo naredili vizijo, preverili kaj komu manjka, razmislili, kako stvari še izboljšati. Čeprav je bila sezona več kot uspešna, verjamem, da lahko v naslednji sezoni še nekaj dodamo,« je zaključil Margon.
JM
Konec tedna, tj. 2., 3. in 4. 12., bo v Kranju potekalo finale državnega prvenstva v težavnosti in balvanih, na katerem se bo odločalo o letošnjih državnih prvakih.
Slovenska izbrana vrsta pospešeno opravlja priprave na kvalifikacije za nastop na SP leta 2012 (Slovenci se bodo v kvalifikacijski skupini pomerili s Srbijo, Izraelom in Molda-vijo). Selektor Andrej Dobo-vičnik je ob zadnjih koncih tedna v Laškem in Celju zbral reprezentante in opravil bazične priprave, v decembru pa sledijo štiri pripravljalne tekme, dve z Madžarsko in dve z Makedonijo.
Prva tekma bo na sporedu že to soboto, 3. 12., ko se bodo slovenski reprezentanti ob 19. uri v Kidričevem pomerili z Madžari. Ljubiteljem futsala na našem območju se tako obeta zanimiv večer, priprave nanj pa pod vodstvom Borisa Per-gerja potekajo po načrtu: »Na
Med tednom je še tlelo upanje, da bodo z nastopi v elitnem razredu nadaljevali rokometaši iz Škofje Loke. Nadaljevanje sezone bi koristilo tudi ekipi Jeruzalema, ki je v 2. krogu na Hardeku osvojila točki proti Loki. Po dokončnem izstopu Loke bodo vsem tistim ekipam, ki so jo ugnale, točke izbrisane - med njimi so tudi Ormožani, Celjani in Koprčani. Daljši konec pa so kljub porazu v Škofji Loki potegnili Velenjčani, ki bodo tako prednost pred Pivovarno Laško in Cimosom povečali za dve toč-
ki. Boj za prvaka in dve mesti v evropski Ligi prvakov bo tako še bolj dramatičen, saj vodilni trojček ni ravno na isti valovni dolžini.
V taboru Jeruzalema so tudi v tem tednu trenirali, kot da je pred njimi redna tekma državnega prvenstva. Trenutno potekajo intenzivne priprave na tekmo 14. kroga, ko bo na Hardeku gostoval Trimo iz Trebnjega. Po Dolenjcih Vinarje čakata dve gostovanji v Ribnici, najprej v Pokalu Slovenije, nato še v državnem prvenstvu. Leto 2011 bodo varovanci tre-
nerja Saše Prapotnika zaključili z domačo tekmo, v sredo, 21. decembra, proti presenečenju prvenstva Izoli.
V tem trenutku stanje Jeruzalema na lestvici ni rožnato, kar pa se do božiča lahko hitro spremeni, vendar bodo fantje v prvi vrsti tudi sami morali verjeti v pozitiven razplet. Žal zaradi bolezni z ekipo že cel teden ne trenira Jaka Špiljak, ampak bo tudi on kmalu pripravljen na težko preizkušnjo proti Trimu prihodnjo soboto.
UK
Košarka • PARKL
PARKL v petnajstem letu
Košarka je šport, ki je zelo priljubljen tako po Sloveniji, kakor tudi na našem področju. Priljubljenost je še povečala kandidatura Ptuja za gostovanje ene izmed kvalifikacijskih skupin na EP 2013.
Ptujska amaterska rekreacijska košarkarska liga (PARKL) je letos vstopila v 15. leto delovanja. Marsikatero športno združenje bi se lahko - kaj zadeva organiziranost - zgledovalo po tej ligi. Ni
čudno, da je tekmovanje zelo priljubljeno in poteka v dveh kakovostnih razredih. Skupaj v sezoni 2011/12 nastopa 16 ekip, tekmovanje pa bo potekalo do konca marca, ko bomo dobili 15. prvaka lige.
V preteklih dveh tednih sta bila odigrana že dva kroga. Najbolj zanimiv obračun 2. kroga je potekal na Prager-skem, kjer smo videli ponovitev zadnjega finala med domačini in ekipo Vinag MCApro.
Gostje so prevzeli pobudo že na začetku in s pomočjo razpoloženega napada držali prednost ob polčasu (38:44). V zadnjih minutah tretje četrtine so igralci KK Pragersko pokazali, zakaj so najboljša ekipa lige. S čvrsto obrambo so onemogočili Mariborčane in jih prisilili v težke mete, ki so vse pogosteje grešili koš. Na drugi strani so s pomočjo hitrih protinapadov sami dosegli nekaj »lahkih« košev in
KK Kidričevo
Rokomet • Mlajše selekcije Jeruzalema
Letniki 1997 in 1999 drugi in tretji v Gyoru
Rokometna šola Jeruzalem Ormož Gorišnica se je z letniki 1997 In 1999 mudila na močnem mednarodnem turnirju v Gyoru, kjer so nastopale ekipe iz Madžarske, Slovaške, Avstrije in Slovenije. V obeh konku-rencah je nastopilo po 8 ekip. Z igro in rezultati mladih Ormožanov so bili trenerji več kot zadovoljni, saj je bil storjen viden napredek v igri.
Letniki 1997 so po dobrih predstavah, predvsem v obrambi, v svoji
OKfl
skupini suvereno osvojili 1. mesto in se uvrstili v veliki finale. Tam so jih čakali stari znanci - Alsoors Vesz-prem, ekipa, ki v tej kategoriji spada v sam evropski vrh (madžarski 14-le-tniki so v povprečju višji od članske ekipe Jeruzalema!). Obe ekipi sta prisotne v prelepi univerzitetni dvorani v Gyoru navdušili z igro, več sreče pa je imel madžarski prvak, ki je slovenske premagal z 21:17, predvsem na račun odličnih obramb vratarja Mar-
ka Kovacsa (195 cm). Gašper Vese-njak iz vrst Jeruzalema Gorišnice je bil proglašen za naj igralca turnirja.
Odličen turnir so v Gyoru (135.000 prebivalcev) odigrali tudi letniki 1999, ki so bili za gol prekratki proti kasnejšim zmagovalcem turnirja, ekipi Elesz Veszprem. Madžarski prvak je slovenskega podprvaka v skupini ugnal 15:14 in se na račun te zmage uvrstil v veliki finale. Mladi Ormožani so se izkazali
Jeruzalem Ormož, letniki 1997
ubranili rezultat. Prednost so s svojimi izkušnjami suvereno ubranili do konca tekme (82:74).
Med drugimi rezultati velja omeniti sploh prvo zmago Adecca v prvi ligi, v kateri so bili od Kidričevega (79:70).
1. liga
REZULTATI 2. KROGA: Addeco -ŠD Kidričevo 79:70 (21:10, 16:23, 21:22, 21:15), KK Pragersko - Vinag MCApro 82:74 (17:21, 21:23, 26:14, 18:16), TED ŠD Cirkovce -GG Felnar 0:20, KK Rače - KK Starše II. 77:100 (19:22, 22:22, 15:18, 21:31)
1.	KK PRAGERSKO	2 2 0 4
2.	STARŠE II.	2 2 0 4
3.	VINAG MC APRO 2 113
4.	GG FELNAR	2 113
5.	KK KIDRIČEVO	2 113
6.	ADDECO	2 113
7.	RAČE	2 0 2 2
8.	TED ŠD CIRKOVCE 2 0 2 2
2. liga
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Maj-šperk - Pragersko veterani 80:45 (28:9, 17:11, 20:17, 15:8), KK Starše Čiro - NKBM 55:64 (15:14, 17:16, 12:19, 11:15)
1.	MAJŠPERK	2 2 0 4
2.	KLUB PTUJ. ŠTUDENTOV 2 2 0 4
3.	NKBM	2 2 0 4
4.	KK STARŠE ČIRO 2 113
5.	PRAGERSKO VETERANI 2 0 2 2
6.	KMO DORNAVA	10 11
7.	ČREŠNJEVEC	10 11
8.	ŠD PTUJSKA GORA 2 0 2 1
Danilo Klajnšek
z odlično igro v obrambi, praktično jih v takšnem stilu trenerji še niso videli igrati in zato je zadovoljstvo toliko večje. V skupini je »padla« tudi odlična in fizično zelo močna ekipa Tatabanye iz Budimpešte. V malem finalu so Jeruzalemčki 1999 pometli z Gyorom (22:12) in zasluženo osvojili 3. mesto.
REZULTATI - 1997:
Jeruzalem Gorišnica - Gyor 22:15, Jeruzalem Gorišnica - Bratislava 16:12, Jeruzalem Gorišnica
-	Dosza Veszprem 21:15, finale: Jeruzalem Gorišnica - Alsoors Vesz-prem 17:21.
REZULTATI - 1999:
Jeruzalem Ormož - Eles Veszprem 14:15, Jeruzalem Ormož
-	Tatabanya Budimpešta 23:19, Jeruzalem Ormož - Toldi DSE 19:6, mali finale: Jeruzalem Ormož - Gyor 22:12.
POSTAVA - 1997: Uroš Mendaš, Gašper Vesenjak, Aljaž Tement, Nejc Šandor, Vid Lukman, Matic Štum-berger, Miha Kolmančič, Matic To-polovec, Marko Kralj, Dejan Kociper, Tilen Kosi, Boštjan Žižek Cvetko, Gašper Horvat, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, trenerja Uroš Krstič in Franc Šandor.
POSTAVA - 1999: Rene Rizman, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Anže Šo-štarič, Niko Jovanovič, Nejc Štrucl, Lan Voršič, Luka Voljč, Kristjan Petek, Žan Kociper, Žak Ciglar, Aleks Škorjanec, Teo Šulek, Anže Noters-berg, Gašper Hebar, trenerja Iztok Luskovič in Mladen Grabovac.
UK
Šolski šport • Rokomet
Gimnazija Ptuj v četrtfinale
Področno prvenstvo za dijakinje in dijake
Letos je področno prvenstvo v rokometu za dijakinje in dijake srednjih šol gostila Gimnazija Ormož. V konkurenci dijakov sta se pomerili ekipi domače gimnazije in gimnazije s Ptuja.
Večni derbi je tokrat drugič zapored pripadel gimnazijcem
s Ptuja, ki so po prikazani igri zasluženo zmagali z rezultatom 29:17. Za Gimnazijo Ptuj so nastopili: Koštomaj, T. Cvetko, R. Cvetko 1, Benčič 1, Janžekovič 4, Toš 4, Jerenec 2, Verdenik 5, Čuš 1, Kenda, Pravdič 1, Leben 1, Žuran 4, Reisman, Pukšič 2.
Dijaki ptujske gimnazije so se tako uvrstili v četrtfinale. Dijakinje so napredovale brez borbe, ker ekipa ormoških gimnazijk ni imela ekipe.
Tomaž Zemljič
Rokometaši ptujske gimnazije
Rokomet • Mlajše selekcije
Kadeti in starejši dečki Drave boljši od Gorenja
V soboto so na Ptuju gostovale selekcije kadetov, starejših dečkov A in B enega izmed najmočnejših slovenskih klubov - RK Gorenje Velenje. Še enkrat več se je potrdilo, da imajo v RK Drava kopico nadarjenih mladih igralcev, saj so uspeli iztržiti dve zmagi in en samcat poraz z razliko enega zadetka.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 26:11 (12:4), Pomurje - Gorenje Velenje 9:37 (3:20), Arcont Radgona - Maribor Branik 16:17 (7:5).
1.	JERUZALEM ORMOŽ	8	8	0	0	16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	7	0	1	14
3.	GORENJE VELENJE	9	7	0	2	14
4.	DRAVA PTUJ	8	5	0	3	10
5.	MARIBOR BRANIK	9	5	0	4	10
6.	V. NEDELJA C. O.	9	4	0	5	8
7.	S. GRADEC 2011	9	2	0	7	4
8.	ARCONT RADGONA	9	1	0	8	2
9.	POMURJE	9	0	0	9	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 2011 26:11 (12:4)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Kokalj 3, Kovačec, Simonič, Pučko, Gašič 3, Škrlec 6, Toplak 1, Kosi 4, Hržič 2, Meško, R. Škrjanec 6, M. Škrjanec, Kuhar 1. Trener: Davorin Kovačec.
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 10.KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 19:20 (10:10), Arcont Radgona - Maribor Branik 17:34 (6:13).
1.	JERUZALEM ORMOŽ	8	8	0	0	16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	7	0	1	14
3.	SLOVENJ GRADEC	9	6	0	3	12
4.	GORENJE VELENJE	8	6	0	2	12
5.	V. NEDELJA C. O.	9	4	0	5	8
6.	MARIBOR BRANIK	9	3	0	6	6
7.	DRAVA PTUJ	8	3	0	5	6
8.	MOŠKANJCI - GOR.	8	1	0	7	2
9.	ARCONT RADGONA	9	0	0	9	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 2011 19:20 (10:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kovačec 1, Ozmec, Šo-šter, Simonič 4, Kumer, R. Škrjanec
10.	Toplak, Majcen, Kuhar 4, Horvat, Slana. Trener: Davorin Kovačec.
KADETI
REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 28:32 (13:15), Arcont Radgona - Slovenj Gradec 22:36 (8:14), Drava Ptuj - Gorenje Velenje 31:30 (12:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9	9	0	0	18
2.	DRAVA PTUJ 10	9	0	1	18
3.	JERUZ. ORMOŽ 11	7	0	4	14
4.	MARIBOR BRANIK 9	5	0	4	10
5.	SLOVENJ GRADEC 10	4	2	4	10
6.	GORENJE VELENJE 11	3	2	6	8
7.	V. NEDELJA C. O. 11	2	0	9	4
8.	ARCONT RADGONA 11	0	0	11	9
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - JERUZALEM ORMOŽ 28:32 (13:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, D. Hržič 1, J. Hržič 3, Bombek 3, Moravec, Jaušovec, Petek, Bokša, Preac, Pfeifer 10, Ho-jžar 6, Notersberg, Marin 5, Ozmec, Kumer. Trener: Bojan Munda.
DRAVA PTUJ - GORENJE VELENJE 31:30 (12:14)
DRAVA PTUJ: Lenart, Beranič, Ca-futa-Horvat, Prapotnik, Reisman 1, Hajdinjak, Kenda, Žuran 3, Veit, Lu-kežič 3, Korošec 7, Petrovič, Levanič
9.	Dravčbaher, Jerenec 3, Šalamun 5. Trener: Aleš Belšak.
Kadeti Drave, ki so že uvrščeni v polfinale DP, so začeli tekmo z rahlo zadržanostjo, kar je nasprotnik izkoristil in povedel s 3:9. Domačini so se nato zbrali in počasi začeli zmanjševati razliko. V drugi polovici drugega polčasa so domačini imeli vodstvo ves čas v svojih rokah, a jim kakšne občutnejše prednosti ni uspelo ustvariti. Tako je bila tekma
napeta do konca, srečnejši pa so bili na koncu Ptujčani, ki so slavili z 31:30.
2. MLADINSKA LIGA -VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Moškanjci
-	Gorišnica - Slovenj Gradec 21:31 (6:16), Drava Ptuj - Pomurje 45:23 (21:10)
1.	S. GRADEC 2011 7 6 0 1 12
2.	DRAVA PTUJ 7 6 0 1 12
3.	MARIBOR BRANIK 5 3 0 2 6
4.	V. NEDELJA C. O. 6 2 0 4 4
5.	MOŠKANJCI - GOR. 7 10 6 2
6.	POMURJE 6 10 5 2
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 22:35 (9:17), Maribor Branik
-	Celje Pivovarna Laško, Drava Ptuj
-	Gorenje Velenje 29:20 (14:9).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 8	0	0	16
2.	JERUZALEM ORMOŽ 9	6	1	2	13
3.	DRAVA PTUJ 9	5	0	4	10
4.	GORENJE VELENJE 10 3	3	4	9
5.	S. GRADEC 2011 9	4	1	4	9
6.	V. NEDELJA C. O. 9	12	6	4
7.	MARIBOR BRANIK 8 0	17	1
DRAVA PTUJ - GORENJE VELENJE 29:20 (14:9)
DRAVA PTUJ: Rosič, Črnivec, Mlač-Černe 1, Vaupotič 11, Sitar, Saj ič 1, Krajnc, Bukvič, Krasnič 5, Serdinšek Ekart 1, Cmrekar, Šešerko, Žmavc 5, Gavez, Kokol Bogme 1, Bedrač 4. Trenerja: Nejc Benčič in Sašo Kafel.
Starejši dečki A so se gostom želeli oddolžiti za nesrečni poraz iz Velenja (za en sam zadetek). Ponovno se je izkazalo dejstvo, da obramba zmaguje tekme. Ptujčani so v zadnjih 4 tekmah prejeli vsega skupaj 68 zadetkov, kar je povprečno 17 na srečanje.
STAREJŠI DEČKI B
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6	5	1 0	11
2.	GORENJE VELENJE 8	4	13	9
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 6	4	0 2	8
4.	DRAVA PTUJ 6	2	0 4	4
5.	S. GRADEC 2011 6	0	0 6	0
DRAVA PTUJ - GORENJE VELENJE 29:30 (16:15)
DRAVA PTUJ: Osterc, Mlač-Černe 2, Koderman 1, Sajič 6, Gavez 2, Sitar 2, Krasnič 11, Serdinšek Ekart 5, Cmrekar, Šešerko, Krajnc, Satler. Trenerja: Nejc Benčič in Sašo Kafel.
Starejši dečki B so šli v boj za točke rahlo oslabljeni, a se nikakor niso, tako kot na marsikateri tekmi prej, vnaprej predali. Na igrišču so parira-li tekmecu in po uvodni zaspanosti uspeli do konca polčasa nasprotnika ujeti in celo povesti. Podobno se je zgodilo tudi na začetku drugega dela, ko so gostje znova povedli. Deset minut pred koncem je bila razlika -4. To je prebudilo domačine, ki so izvedli zaključni nalet, s katerim se jim je le uspelo približati gostom.
MLAJŠE DEKLICE B
1.	ŽALEC 7	7	0	0	14
2.	JERUZALEM ORMOŽ 7	5	1	1	11
3.	MER. TENZOR PTUJ 6	5	0	1	10
4.	GEN - I ZAGORJE 7	4	12	9
5.	NAZARJE 6	3	0	3	6
6.	RAČE 7	3	0	4	6
7.	CELJSKE MESNINE 7	3	0	4	6
8.	BRANIK 5	2	0	3	4
9.	VEPLAS VELENJE 7	0	0	7	0
10.	BREŽICE 7 0 0 7 0
VEPLAS VELENJE - JERUZALEM ORMOŽ 17:27 (10:13)
JERUZALEM: Polič, Kolenko 11, Hergula 13, Ozmec, Rodi 1, Pintarič
2,	Markrab, Lukman, Kociper. Trenerja: Vesna Havlas in Aljaž Kovačič.
PIKAPOLONICA TENZOR PTUJ -CELJE CELJSKE MESNINE 20:12 (10:6)
ŽRK PIKAPOLONICA TENZOR PTUJ: Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 9, Nika Bedrač 5, Ajda Jakomini
3,	Nika Vidovič, Sara Šegula, Tjaša P. Malek 2, Laura Škrabl, Špela Topol-nik 1. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
DK, JM, TP, UK
Strelstvo • Na Kidričevem zaključna prireditev SZS
31. razglasitev najboljših strelcev leta
V sredo, 30. 11., je v dvorani Pan v Kidričevem potekala slovesna razglasitev najboljših strelk in strelcev Strelske zveze Slovenije v pretekli sezoni. Na njej so podelili plakete za športne dosežke in organizacijsko delo v klubih, razglasili pa so tudi najboljše strelce v posa-
meznih starostnih kategorijah. Slavnostni govornik je bil predsednik SZS Gorazd Maloič.
Izmed strelcev iz Spodnjega Podravja so bronasto plaketo dobili kadeti SD Juršinci Ivan Druzovič, Gregor Vesenjak in David Kekec za dosežen ekipni državni rekord v streljanju z
V Preserjah (občina Brezovica pri Ljubljani) je v nedeljo potekal 1. letošnji odprti turnir za člane in članice do 21. leta starosti. NTK Ptuj so zastopali trije igralci: Luka Krušič, Matic Slodej in Anja Bezjak.
Pri dekletih je nastopalo 10 igralk, Anja pa se tokrat ni uspela uvrstiti iz skupine v glavni turnir. V svoji skupini je osvojila 3. mesto (1. mesto je osvojila Vesna Rojko).
Pri fantih se je turnirja udeležilo 27 igralcev, prvi nosilec pa je bil Matic Slodej. Ta je v svoji
skupini osvojil 1., Luka Krušič pa v svoji 3. mesto. Matic je v glavnem turnirju na izločanje po vrsti ugnal tri tekmece in se veselil skupne zmage. Najtežje delo je imel v finalu, ko se je meril s Patrikom Sukičem (Kema). Po izenačenju na 1:1 v nizih je odločitev padla v 3. nizu, ki ga je Matic po izjemno izenačeni igri dobil z rezultatom 18:16! V nadaljevanju je unovčil psihološko prednost in zmagal s 4:2.
JM
Rezultati - dekleta:
polfinale: Vesna Rojko (Muta) - Tamara Pavčnik (Hrastnik) 1:4, Nina Pavlin (Iskra avtoelektrika) - Staša Matis (Kajuh Slovan) 4:0; finale: Pavlin - Pavčnik 4:1. Fantje:
četrtfinale: Matic Slodej (Ptuj) - Mario Kolbl (Sobota) 4:2, Ervin Železen (Kema) - Emil Steiner (Križe) 4:0, Patrik Rosc (Tempo) - Gorazd Horvat (Kema) 4:2, Patrik Sukič (Kema) - Jurij Zdovc (Rakek) 4:3; polfinale: Slodej - Železen 4:0, Rosc - Sukič 0:4; finale: Slodej - Sukič 4:2 (4, -4, 16, 7, -9, 7)
Foto: Črtomir Gozni k
Matic Slodej (NTK Ptuj)
Teniške novičke
ZTK Maribor, RR U-12
Na igriščih ŽTK Maribor je v soboto potekal round robin turnir za dečke do 12. leta starosti. Ti so bili razporejeni v 6 skupin, v vsaki so bili štirje igralci (izjemoma trije). Prva dva iz vsake skupine sta se uvrstila na A turnir, druga dva na B turnir, ki bo naslednjo soboto. Blaž Vidovič je v skupini osvojil 2., Urban Gnilšek (oba TK Terme Ptuj) pa 3. mesto.
OP TK Olimpija Ljubljana
Na turnirju v Ljubljani je nastopila Marina Baklan (TK Terme Ptuj), ki
je v glavnem delu žreba (32 igralk) izgubila v 1. krogu: od nje je bila z rezultatom 3:6, 1:6 boljša Zala Dov-nik (ŽTK Maribor). Zmagovalka turnirja je postala Tina Mohorčič (MAX Ljubljana).
JM
zračno pištolo (1083 krogov), Majda Raušl (SK Ptuj) za izenačen državni rekord v streljanju z zračno pištolo (385 krogov) in Petra Vernik za dosežen kadetski državni rekord v streljanju z MK puško 60 leže (589 krogov).
Zlato plaketo za vrhunske dosežke na EP so prejeli Raj-mond Debevec, Boštjan Maček (oba sta se že kvalificirala na OI
leta 2012 v London) Renata Ora-žem Vršič in Robert Markoja.
V sezoni 2010/11 (od 15. 10. 2010 do 14. 10. 2011) je bilo doseženih 29 novih državnih rekordov, od tega so reprezentančne ekipe dosegle 3 rekorde.
Zlate plakete SZS za dolgoletno strokovno delo v strelst-vu so prejeli: Karl Vidmar, Jože Arh, Avgust Seidl, SD Impol
Najboljši strelci in društvo po izboru SZS:
pionirke: Jagoda Tkalec, Dušan Poženel Rečica pri Laškem
pionirji: Jakob Petelinek, Slovenske Konjice
mladinke: Živa Dvoršak, Olimpija Ljubljana
mladinci: Mitja Černi, Gančani
strelka: Renata Oražem Vršič, Grosuplje
strelec: Boštjan Maček, Štefan Kovač Murska Sobota
strelsko društvo: SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem.
Slovenska Bistrica (ob 50. obletnici delovanja) in Mlinopek d. d. (z direktorjem Karlom Pojbičem na čelu) za posebne zasluge in pomoč pri razvoju športnega strelstva v Sloveniji.
Srebrno plaketo je prejel
Matjaž Pikl.
Laskavo lovoriko najboljšega strelca si je drugič, po letu
Foto: Črtomir Goznik
Zlate plakete za vrhunske dosežke je strelcem podelil predsednik SZS Gorazd Maloič (desno)
Namizni tenis • OP U-21
Slodej do prestižne zmage
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki bronastih plaket SZS
Bowling • Podjetniška liga
Končno na vrhu ekipa Saška bara
S ponedeljkovimi tekmami zadnjega kroga in torkovim zaključnim tekmovanjem najboljših posameznikov se je zaključila jubilejna 10. izvedba podjetniške lige. Ta je postregla z zanimivostjo: prvič v zgodovini lige je kateremu izmed igralcev, in sicer Robertu Kurežu (Saška bar), uspelo odigrati popolno igro (perfect game) - 12 zaporednih stri-kov. Zmagovalni pokal je predstavnik Bowling centra Ptuj Robert Šegula tokrat predal v roke ekipi Saška bar (na vrhu je nadomestila ekipo Radio-Te-dnik Ptuj, ki je bila najboljša v spomladanski ligi). Ta si je 1. mesto priborila s konstantnimi igrami čez vso sezono, pribor-jeno prednost pa je znala - za razliko od spomladanske lige - zadržati tudi v končnici, ko jim je zapretila ekipa Mestne občine Ptuj. Na 3. mesto se je v zadnjem trenutku prebila ekipa Taluma, ki je izkoristila odsotnost igralcev DaMoSSa in se z maksimalno zmago zavihtela pred ekipi VGP Drava in Tames ...
Na lestvici najboljših posameznikov je prepričljivo na vrhu Jani Kramar (DaMoSS) s povprečnim rezultatom več kot 190 na igro. Med ekipami je najboljše rezultate dosegala ekipa Saška bar, ki ima v lasti kar 4 najboljše rezultate posameznega kroga.
Na finalnem tekmovanju posameznikov sta največ mirnosti pokazala Nina Rogina (Tames) in Tadej Vreže (MO Ptuj).
2009, priboril bodonski strelec Boštjan Maček, ki je kot edini v 31. letih organiziranega ragla-šanja najboljših strelcev uspel premagati zlatega olimpijca Rajmonda Debevca. Letos je na Mačkovo stran tehtnico prevesilo dejstvo, da je v letu 2011 postavil 4 nove državne rekorde, Debevec enega. Največji izziv prihodnjega leta 2012 pa bodo za oba najboljša slovenska strelca predstavljale poletne olimpijske igre London 2012, osme za Debevca in prve za Mačka. Po 12 letih, od Sydneya 2000, se bo zgodilo, da bodo imeli strelci na OI več kot samo enega predstavnika. Debevcu in Mačku pa se lahko v Londonu, po končanem EP z zračnim orožjem na Finskem v februarju 2012, pridruži še kakšen slovenski strelec ali strelka, saj imajo nekateri (Željko Moičevic, Robert Markoja, Živa Dvoršak ter Majda Raušl) visoke ambicije in dobre možnosti za osvojitev zadnjih olimpijskih kvot.
SG, JM
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posamezniki na finalnem tekmovanju: zmage sta se veselila Nina Rogina (Tames) in Tadej Vreže (MO Ptuj).
Finalno tekmovanje posameznikov, končni vrstni red:
ženske:
1.	Nina Rogina (Tames)
2.	Lea Mohorič (MP Ptuj)
3.	Ida Veršič (VGP Drava)
4.	Monika Kolarič (Radio-Tednik)
5.	Suzana Marin (Boxmark)
6.	Karolina Kelec (Boxmark)
7.	Vesna Masten (Talum) Moški:
1.	Tadej Vreže (MO Ptuj)
2.	Branko Kelenc (VGP Drava)
3.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik)
4.	Jože Roškar (Elektro Maribor)
5.	Igor Vidovič (Tames)
6.	Zvonko Čerček (MP Ptuj)
7.	Srečko Cvetko (DaMoSS)
8.	Bogdan Zelenik (Saška bar)
Nina je v finalu ugnala Leo (171:157) predvsem po zaslugi dveh odličnih čiščenjih »splita«, Tadej pa je praktično brez napake odigral celotno finalno partijo proti Branku Kelencu (193:183).
Rezultati 11. kroga: Talum - DaMoSS 8:0 (b. b.), Mestna občina Ptuj - Tames 6:2, Saška bar - Elektro Maribor 7:1, VGP Drava - Boxmark Team 8:0, Javne službe Ptuj - MP Ptuj 0:8. Prosta je bila ekipa Radio-
Tednik Ptuj.
1.	SAŠKA BAR 11	2637	63	170,1
2.	MESTNA OBČ. PTUJ 11	2719	59	164,7
3.	TALUM	I11	2318	47	157,4
4.	VGP DRAVA 11	2764	45	161,6
5.	TAMES	11	2489	44	164,7
6.	MP PTUJ, D. O. O. 11	2342	43	158,0
7.	DAMOSS	11	-	40	160,9
8.	RADIO-TEDNIK 11	-	40	154,7
9.	ELEKTRO MARIBOR 11	2348	40	150,9
10.	BOXMARK TEAM 11	2068	19	130,0
11.	JAVNE SLUŽ. PTUJ 11	-	0	115,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) povprečje 190, 2. Robert Kurež (Saška bar) 180,1, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,5, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj)
177.1,	5. Gregor Miložič (Saška bar) 175,9, 6. Aleš Korošec (Saška bar) 174,8, 7. Marko Šamperl (Saška bar) 173,7, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava)
173.2,	9. Igor Vidovič (Tames) 172,4, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 171,4.
Jože Mohorič
Najboljše ekipe letošnje jubilejne 10. izvedbe podjetniške lige: MO Ptuj (2. mesto), Saška bar (1. mesto) in Talum (3. mesto)
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Franc Malek (VGP Drava) 770, 2. Igor Vidovič (Tames) 709, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 701, 4. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 700, 5. Tadej Vreže (MO Ptuj) 694, 6. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 693, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 691, 8. Igor Gaber (MO Ptuj) 690, 9. Bogdan Zelenik (Saška bar) 675, 10. Marko Šamperl (Saška bar) 662.
omir Goznik
Boks m 1. SBL, 2. krog
Zmaga za Makovca
Železničarski boksarski klub Maribor je v nedeljo pripravil 2. krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Tokrat je bila udeležba bolj skromna, saj v Mariboru niso nastopili predstavniki BK Slovenska Bistrica, ki so se udeležili mednarodnega tekmovanja.
BK Ring je imel med 16 boksarji iz šestih klubov prijavljenih šest predstavnikov: Nejca Nedeljka, Nina Milošiča, Blaža Škrjanca, Aleša Kujavca, Marcela Gojkoška in Marka Makovca. Zaradi pomanjkanja tekmecev so imeli Ptujčani napovedane le tri borbe, vendar Marcel Gojkošek proti Ediju Sedimoviču ni smel nastopiti, saj ni imel predpisane obutve. Dvoboj med Nejcem Nedelj-kom in izkušenim Alešem Šu-rbekom je sicer dobil slednji z rezultatom 14:12, vendar smo videli na delu dva zelo izenačena boksarja. Edino zmago za ptujski klub je tokrat dosegel Marko Makovec v srednji
1. SBL, 2. krog, rezultati:
Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Edi Sedimovič (ŽBK Maribor) 0:2
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (Combat Academy) 12:14
Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Davor Pavlovič (FLC Ljubljana) 7:7
kategoriji do 75 kg. V izenačenem dvoboju je bil za odtenek boljši od Davorja Pavloviča.
Po dveh krogih elitne slovenske lige (v njej sodelujejo boksarji, ki so do sedaj zbrali več kot 15 borb) so med devetimi ekipami v vodstvu člani BK Ring, ki so zbrali 14 točk in imajo 2 točki več od ekipe DBV Combat Academy. V mesecu decembru sledi naslednji krog 1. lige, medtem ko bo naslednji krog 2. lige na sporedu 10. decembra na Ptuju, v športni dvorani Campus.
David Breznik
Judo m Turnir Nagaoka
Urekova slavila dvakrat, Fras enkrat
V soboto in nedeljo je v Ljubljani potekal tradicionalni, letos že 48. mednarodni turnir Nagaoka 2011. Na njem je v starostnih kategorijah članov, mlajših članov in kadetov nastopilo skoraj 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 klubov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Italije in Japonske. Med njimi so bili tudi člani JK Drava Ptuj in JK Gorišnice.
Članica ptujskega kluba Urška Urek je nastopila med članicami in mlajšimi članicami in v obeh slavila v kategoriji nad 78 kg.
Uspešni so bili tudi Gorišni-čani, ki so osvojili 4 medalje: zlato je osvojil Damjan Fras med člani v kategoriji nad 100 kg (4 tekmovalci). Med mlajšimi članicami je Tanja Kociper osvojila 3. mesto v kategoriji do 63 kg (5), med kadeti pa sta nastopila Renata Kralj
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (JK Drava Ptuj)
in David Forštnarič. Prva je bila druga v kategoriji +72 kg (3), drugi pa tretji v kategoriji do 81 kg (9).
JM
Nogomet • Mlajše selekcije NK Aluminij
Kidričani v Avstriji drugi in tretji
Aluminij U-12 drugi v Lipnici
Nogometna selekcija Aluminija U-12 se je 26. 11. pod vodstvom trenerja Zvonka Kocjana udeležila turnirja v malem nogometu na odboj v Lipnici v sosednji Avstriji. Kocjan je po turnirju povedal: »Moram reči, da so fantje več kot odlično predstavljali NK Aluminij. Na koncu so kljub dobri igri morali v finalu priznati zmago ekipi SV Gralla, ki je slavila z rezultatom 1:0. Na poti do finala so naši fantje premagali AC Linden 3:2, SN Kaindorf 8:0 in SV Lebring 2:1.«
NK Aluminij so predstavljali naslednji igralci: Anej Milič, Domen Žunkovič, Vid Ovčar, Gregor Predikaka, Armando Košič, Marsel Kovačec, Alen Kropec, Denis Vek in Neven Karlovčec. Trener: Zvonko Kacjan.
Ekipa U-9 NK Aluminij je v Lipnici osvojila 3. mesto.
3. v kategoriji U-9
Na istem turnirju so nastopili tudi člani selekcije nK Aluminij U-9. V tej kategoriji je nastopalo 12 ekip, ki so najprej tekmovale po skupinah. Kidričani so dvakrat zmagali, enako jim je uspelo tudi v četrtfinalu. V razburljivem polfinalu so se dobro kosali s prvo ekipo Sturma iz Graza in izgubili šele po streljanju kazenskih strelov. V tekmi za 3. mesto so premagali drugo ekipo Sturma.
Skupinski del tekmovanja: NK Aluminij - Club 83 Wr. Neustad 3:1, SVL Flavia - NK Aluminij 0:8;
četrfinale: NK Aluminij - AC Linden-Leibnitz 4:0; polfinale: NK Aluminij - SK Sturm I. 4:4 (6:7 - po streljanju kazenskih strelov), SK Sturm II. - ND Mura 05 I. 1:2; za 3. mesto: NK Aluminij - SK Sturm II. 3:2; finale: ND Mura 05 I. - SK Sturm I. 3:2.
Končni vrsti red: 1. ND Mura 05, 2. SK Sturm I., 3. Aluminij.
NK Aluminij: Rok Metličar Fric, Domen Zajšek, Tibor Knaus, Žan Vi-dovič, Žan Jevšenak, Alen Ostroško, Alen Ahec, Tai Kmetec, Luka Pernek, Vid Kovačec. Trener: Sašo Gaiser.
Danilo Klajnšek
Futsal m ZLMN Ormož
Remi na derbiju, Smokiji začeli z zmago
Članska liga
Rezultati 2. kroga: Čistilni Servis Safir - B. U. Gaja Svetinje 2:11, Br-lek Transport Cvetkovci - Pušenci Bioplinarna Šijanec - preloženo, Inox ograje Majcen - ŠD Tomaž
2:1, Jerebič Črni Ribič - Mladost Prevozništvo Pesrl 3:3, Transport Vičar Vičanci - Mladost Digo Bar 4:1, Lordi Ivanjkovci - Pristan Fran-kovci 5:1.
Veteranska liga
Rezultati 1. kroga: Bresnica - Na-itors Tomaž 2:3, Smoki Ormož - NK Ormož veterani 5:1, Frankovci -Fiposor Aries IT 2:6, Borec Ormož - prost.
uk
Namizni tenis m 3. SNTL (m)
V 3. krogu 3. lige so igralci iz Cir-kovc na gostovanju pri Royal Bea-chu iz Škofje Loke prišli do svoje druge zmage na prvenstvu. Pot do zmage ni bila lahka, saj je bil celoten dvoboj zelo izenačen. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih dveh dvobojih, ko je Cirkovčanom šlo že pošteno za nohte, saj so domačini vodili s 4:3. Veselje domačinom sta preprečila Krnjak in Šilak, ki sta zadnja dvoboja dobila in poskrbela za veselje gostov.
REZULTATI 3. KROGA: Royal Beach - Šternmatik Cirkovce 4:5, Pre-serje - Vesna Zalog 5:3, Hrastnik - Kajuh Slovan 5:3, Royal Beach -Žogica 2:5, Preserje - Kajuh Slovan 5:3, Hrastnik - Vesna Zalog 3:5
1.	PRESERJE
2.	VESNA ZALOG
3.	KAJUH SLOVAN
4.	HRASTNIK
4 4	O	8
B 4	1	8
B 2	3	4
4 2	2	4
5.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4 2 2 4
6.	ŽOGICA	4 13 2
7.	ROYAL BEACH	4 0 4 0
ROYAL BEACH -ŠTERNMATIK KIDRIČEVO 4:5
Jemec - Krnjak 0:3, Hari - Šilak 3:0, Rant - Slaček 2:3, Hari - Krnjak 3:0, Jemec - Slaček 1:3, Rant
-	Šilak 3:2, Hari - Slaček 3:0, Rant
-	Krnjak 1:3, Jemec - Šilak 1:3.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
1. SML
16. KROG: ALUMINIJ - OLIMPI-JA 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Goljat (15.), 2:0 Vindiš (42.) 2:1 Plestenjak (85.)
ALUMINIJ: Peršuh, Kajtna, Cesar, Vindiš (Kobale), Jus, Dvoršak -Špehar, Strel, Pulko (Sagadin), Goljat (Babšek), Petek, Kirič. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
16. KROG: ALUMINIJ - OLIMPI-JA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (17.), 2:0 Špehonja (50.), 2:1 Corn (77.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Novačan, Klobučar, Me-sarič (Dobaj), Planinšek, Ž. Špeho-nja, Zečevič, Krajnc, Vrbanec. Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14 vzhod
16. KROG: ALUMINIJ - NŠ R. KOREN DRAVOGRAD 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Gale (10.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi (Dobnik), Bračič, Zorec, Panikvar (Brec), Šavorič (Klajnšek), Hreljič (Vajda), Kukovec, Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
DK
Nogomet
1. SNL
PARI 21. KROGA - NEDELJA 13.00: Mura 05 - Nafta, Triglav - Domžale; 14.00: Olimpija - HIT Gorica; 15.45: CM Celje - Luka Koper; 16.00: Maribor - Rudar Velenje
LIGA U-14 VZHOD
17. KROG: Aluminij - Tehnostroj Veržej (sobota 11.00)
Rokomet
1. A MOŠKA NLB LEASING LIGA
PARI 13. KROGA: Ribnica Riko hiše - Krško, Krka - Šmartno, Gorenje - Cimos Koper. Srečanji Istrabenz plini Izola - Maribor Branik 24:24 (11:12) in Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 27:30 (11:15) sta že bili odigrani. Jeruzalem Ormož je v tem krogu prost zaradi izstopa Loke iz tekmovanja.
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
11. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (sobota 19.00)
1.	B SRL MOŠKI
10. KROG: Škofljica - Velika Nedelja (sobota 19.00)
2.	SRL MOŠKI
10 KROG: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 (sobota 19.00), Pomur-je - Moškanjci Gorišnica (nedelja 11.00)
Odbojka • 3. DOL VZHOD (ž)
7. KROG: AC Prstec Ptuj - Mežica (sobota 17.00 v gimnazijski telovadnici)
Košarka • LIGA PARKL
1.	LIGA, 3. KROG: KK Starše - TED ŠD Cirkovce (petek, 2. 12., ob 20.15 v OŠ Starše), ŠD Kidričevo - KK Pragersko (petek, 2. 12., ob 20.45 v OŠ Kidričevo), Vinag MCApro - KK Rače (sobota, 3. 12., ob 17.00 v OŠ Fram)
2.	LIGA, 3. KROG: ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava (sobota, 3. 12., ob 20.00 v OŠ Majšperk)
Futsal • Zimska liga MNZ Ptuj
PARI 2. KROGA: sobota, 3. 12.: KMN Draženci - Apolon 11 (11.30), Sport club M - Klub Ptujskih študentov (12.10), ŠD Ptujska Gora -SGD in Slikopleskarstvo Goričan (12.50), Reklamni Atelje Babšek -ŠD Rim (13.30), Club 13 - Rick's Cafe (14.10), ŠD Draženci - Hausmart Super Team (14.50)
ZLMN Ormož
Razpored tekem za soboto, 3. 12., Športna dvorana na Hardeku: Smoki Ormož - Naitors Tomaž (ob 14.30), Brlek Transport Cvetkovci -Pušenci Bioplinarna Šijanec (ob 15.10), Fiposor Aries IT - NK Ormož veterani (ob 15.50), Borec Ormož - Frankovci (ob 16.30), B. U. Gaja Svetinje - Lordi Ivanjkovci (ob 17.10), Pristan Frankovci - Jerebič Črni ribič (ob 17.50), Tomaž - Čistilni servis Safir (ob 18.30), Mladost Digo bar - Inox ograje Majcen (ob 19.10), Pušenci Bioplinarna Šijanec -Transport Vičar Vičanci (ob 19.50), Mladost Prevozništvo Pesrl - Brlek Transport Cvetkovci (ob 20.30).
«
Boks • »Noč boksarskih kraljev
Športni klub M v sodelovanju s TV-postajo Sportklub v soboto, 3. decembra, organizira prireditev z naslovom Noč boksarskih kraljev. Šlo bo za pravi spektakel borilnih veščin, saj se bodo borci v športni dvorani v OŠ Antona Ingoliča na Spodnji Polskavi od 19.30 dalje v
petih borbah večera merili v boksu (3 borbe) in full kontaktu (2 borbi).
V prvih dveh dvobojih bodo nastopila dekleta (med njimi bo tudi članica BK Ring Monika Božičko), v naslednjih pa fantje. Glavna borba večera bo potekala med domačinom Maticem Samsturjem (Športni klub M) in Srbom Aleksandrom Jovanovičem (APB Vojvodina). Borca se bosta v profesionalni borbi (5 rund) merila za naslov interkontinen-talnega prvaka Slovenije.
Aikido seminar
Na Ptuju bo v soboto, 3. decembra, v športni dvorani Mladika v organizaciji Aikido kluba Ptuj potekal Aikido seminar. Vodil ga bo Bra-tislav Stajic iz Mednarodne aikido akademije iz Beograda. Program: 10.00 - 11.30: trening za odrasle 11.45 - 13.00: trening za otroke 16.00 - 17.30: trening za odrasle
Na seminarju bodo med drugimi sodelovali aikidoke iz Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja in okolice, nekaj jih bo prišlo tudi iz Srbije.
Predstavitev športa invalidov na OŠ Olge Meglič
Društvo za šport invalidov MOST (DŠI MOST) bo v sodelovanju z Osnovno šolo Olga Meglič ob mednarodnem dnevu invalidov izvedlo predstavitev športa invalidov. Učenci bodo spoznali nekaj športov, s katerimi se uspešno ukvarjajo invalidi ter se v njih tudi preizkusili.
Predstavitev bo potekala v petek, 2. decembra, od 8.30 do 10. ure v telovadnici OŠ Olga Meglič Ptuj. Skupaj s športniki invalidi bodo predstavljeni:
-	kegljanje za slepe in slabovidne (leta 2012 bo v Sloveniji 13. EP),
-	košarka na invalidskih vozičkih (2012 bo v Sloveniji EP skupine B),
-	šah za slepe in slabovidne,
-	namizni tenis,
-	sedeča odbojka.
DK, JM
Videm • Delavnica o delu in pomenu TIC
Turisti hočejo doživetja, ne (le) oglede, hrano in pijačo
Ali je smiselno ustanavljati turističnoinformacijske centre (oz. pisarne), kakšen pomen imajo te institucije za razvoj turizma, kaj so njihove prednosti in kaj slabosti, so bile teme nedavne delavnice o vlogi TIC-ev pri razvoju turizma na podeželju. Razlog za sklic srečanja različnih akterjev podeželskega turizma je načrtovana ustanovitev TIC-a v Vidovi kleti v občini Videm.
Uvodni del delavnice, ki so se je v največji meri udeležili predstavniki več (turističnih) društev iz Haloz, v precej manjši meri pa podjetniki s takšno ali drugačno turistično ponudbo, je bil namenjen predstavitvi delovanja TIC Štatenberg, Turističnoinformacijske pisarne (TIP) Ptujska Gora in TlC Rogatec.
Predstavnika TIC Štatenberg in TIP Ptujska Gora Franc Kociper in Dragica Purg sta zbranim povedala skorajda enako zgodbo, in sicer da obe organizaciji delujeta na prostovoljni bazi, da ni redno zaposlenih, ampak da svoj čas za delo skozi ves teden v centru oz. pisarni dajejo člani turističnega društva, da sodelujejo z ostalimi društvi pri organizaciji različnih prireditev v občinah, da pripravljajo zloženke za večjo promocijo, da si v Štatenbergu želijo urediti kakšen kotiček z igrali za družine z otroki, ki radi obiskujejo grad, a tam nimajo kaj početi, na Ptujski Gori pa menijo, da bi bilo ob sedanji ponudbi (ogled bazilike ipd.) za boljšo obiskanost nujno več gostinske ponudbe.
V Rogatcu stavijo na doživljajske delavnice
Nekoliko drugače so delo zastavili v Rogatcu; tam so namreč že pred leti ustanovili Zavod za kulturo, turizem in razvoj, ki ga vodi Irena Roškar. V precej dolgem nagovoru je Roškar-jeva povedala, da je zavod ustanovil občina, da je v njem osem redno zaposlenih, da za financiranje Zavoda skrbi deloma občina (30%), enak del denarja pridobijo na trgu, zadnjo tretjino pa si uspejo zagotavljati preko razpisov in projektov. Zavod Rogatec sicer upravlja z muzejem na prostem in gradom Strmol, ki je bil obnovljen po sistemu javno-zasebnega partnerstva, kar pa po besedah Roškarjeve ni najboljša kombinacija, saj naj bi imeli kar precej težav z usklajevanjem ponudbe zasebnega lastnika (gostinca) in zavodskih aktivnosti. Sicer pa je Roškarjeva poudarila to, kar pojejo že ptiči na vejah: da je za boljšo turistično ponudbo in več obiska nujno povezovanje več občin in da pričakuje, da se bodo občine, zlasti haloške, ki si delijo skupno geografsko lego in veliko kulturne dediščine, znale bolje povezati in pripraviti zanimive programe za goste.
V Vidovi kleti v centru Vidma naj bi kmalu začel poslovati nov turističnoinformacijski center (TIC) z eno redno zaposleno osebo.
Zelo podrobno je predstavila tudi projekte, ki jih izvajajo v muzeju na prostem; namreč, kot je dejala, sam obisk arhitekturne dediščine ne more zadovoljiti gostov: „To je prazna infrastruktura, pa naj bo še tako lepa. To nikogar posebej ne zanima, stavbe ne bodo pritegnile turistov. Gostje želijo zgodbe, doživljaje, ne le oglede muzejev. Pri nas tako redno izvajamo več delavnic starih obrti: obiskovalci si lahko ogledajo pletenje torb iz ličja, lahko jih tudi kupijo, lahko sodelujejo pri peki domačega kruha v krušni peči, lahko si ogledajo pletenje košar iz šibja ... Vsa ta opravila so v rokah naših domačinov, večinoma upokojenih, ki so se tega priučili in jim to pomeni dodaten vir zaslužka, čeprav morda ne ravno velik, ampak vseeno. Hkrati jim zapolnjuje čas.
Ob tovrstni ponudbi pa je vedno pomembna tudi kulinarika. Pri nas smo ta program poimenovali Okusimo dediščino in odzivi obiskovalcev so zelo pozitivni. Ljudje so lačni takšne ponudbe in menim, da bi se morale vse haloške občine povezati, s
tem bi lahko turistom ponudili še bolj pisan program, kaj vse lahko kje vidijo in doživijo. Takšni eno- ali dvodnevni paketi bi bili tudi zanimivejši za trženje."
Golc: Temelj turistične ponudbe so zaenkrat še društva
Jernej Golc iz podjetja Halo je dosedanji turistični razvoj in ponudbo Haloz ocenil dokaj pozitivno: „Pred 20 leti sta bili v celotnih Halozah le dve turistični kmetiji,danes jih je mnogo več. Seveda pa turističnega razcveta ne moremo pričakovati v trenutku, teče počasi.
Na samem začetku so veliko vlogo odigrale lokalne skupnosti, saj je bilo treba v teh krajih asfaltirati ceste, urediti vodovod ... Brez tega noben turistični ponudnik ne more niti začeti poslovati, kaj šele da bi uspel. Danes smo prišli do obdobja, ko imamo že kar nekaj podjetnikov, vendar realno razvoj turizma še leži na plečih turi-
stičnih društev, ki so motor najrazličnejših prireditev, skrbijo za kulturno in arhitekturno dediščino. To je pač ena od faz razvoja, ki bo po mojem mnenju trajala še kar nekaj časa, in šele potem, čez leta, se bo turistična ponudba lahko pretežno prenesla na zasebnike oziroma podjetja. V tej fazi danes je torej nujno spodbujati razvoj podjetništva na eni strani in hkrati s tem razvoj turizma na drugi strani.
Med našimi cilji na tem področju je tudi oživitev in odprtje gradu Borl, ki je bil vse do dneva zaprtja pravzaprav ogromna haloška turistična zlata jama, v načrtu je še odprtje vinoteke v Cirkulanah, že zdaj pa promoviramo turistično vas Halonga, VTC Haloze in Turistično cono Haloze - Zagorje. Jasno je, da so vse aktivnosti usmerjene v povečanje prihodkov od prodaje turističnih storitev; kako to uresničiti, pa moramo odkriti sami, saj recepta ni. Dejstvo je le, da moramo Haloze z vso ponudbo promovirati kot skupno blagovno znamko, potrebno je skupno vlaganje v promocijo, razvijati čimbolj inovativne turistične produkte in pri-
pravljati skupno bazo oziroma koledar prireditev."
Podgoršek: TIC-i ne bodo pripeljali več turistov
Golc je svoje poglede zaključil z besedami, da so za turistično ponudbo Haloz skupne vinsko-degustacijske kleti zelo pomemben dejavnik, vendar morajo biti čim lažje dostopne (z avtobusom), vedno odprte za obiskovalce ter zagotavljati širšo paleto vin več vinogradnikov.
Piko na i dolgo trajajoči razpravi (ki se je seveda končala v Vidovi kleti) pa je dal Dejan Podgoršek, ki pod okriljem ZRS Bistra skrbi za podravsko-ptujsko-ormoško regionalno destina-cijsko organizacijo. Kaj in koliko bo slednja doprinesla k dejanskemu razvoju turizma v Halozah, je sicer veliko vprašanje, je pa Podgoršek dal vedeti, da sami TIC-i niso posebno pomemben kamenček v mozaiku turistične ponudbe in obiska. Označil jih je bolj kot možnost lažjega povezovanja vinogradnikov in vinarjev (in drugih ponudnikov) ter kot neko informacijsko točko za turiste, nikakor pa niso ti centri tisti dejavnik, ki bi lahko povečal turistični obisk. Kot že Roškarjeva pred njim je Podgoršek opozoril na nujnost oblikovanja doživljajskih vsebin turistične ponudbe, ki jo lahko potem dopolnjujejo še kulinarične, vinske, naravne in arhitekturne posebnosti območja.
„Zavedajte se, da je TIC le majhna podporna dejavnost turizma, nikakor pa noben TIC niso nobena odprta vrata za turiste in turizem, še manj pa temelj slednjega! Ni važno, koliko TIC-ev bo po haloških občinah, pomembno je, ali bomo znali oblikovati dovolj zanimiv turistični produkt in ga nato tudi dobro tržiti - pa ne zgolj na nekih velikih mednarodnih sejmih, ki so predragi in se ponudba drobcenih Haloz zlahka izgubi v poplavi svetovnih destinacij z izjemno močnimi turističnimi produkti, kakršnega Haloze nimajo. Trženje Haloz mora biti usmerjeno v ciljno publiko, ki stavi na zdravo in ohranjeno naravo ter prehrano, izvajati pa se mora na tistih točkah, ki so dobro obiskane, frekventne in kjer se gibljejo ljudje, ki si opisano ponudbo iščejo."
SM
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
P rimu sove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus - DECEMBRSKI ČAS PENIN	^	o?
Petek, 9.12.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Vstopnina 18 €; za upokojence, študente in člane skupine Facebook Terme Ptuj: 15 € grand hotel Primus °
**** >
NOVO: Nedeljska kosila v restavraciji Grand Hotela Primus	-g
Cena nedeljskega kosila med 12. in 15. uro je 19 € za odrasle, posebni popusti za otroke.
Obvezna predhodna rezervacija do 18. ure v soboto.	grandI^Primus §
. .	...	***+	"D
OTROCI: Otroška matineja v Grand Hotelu Primus
Ob nedeljah, med 9. in 12. uro, smo za vas pripravili otroške delavnice ustvarjanja in gibanja. Cena delavnice: 2 € na otroka
Rimska hedonistična večerja - vstopite v skrivnostni svet Rimljanov v Klubu Gemina
Ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30. uro. Odrasli: 15 €, posebni popusti za otroke.
NOVO: Kopanje in kosilo v hotelskih bazenih Vespasianus Odrasli že od 23 €, otroci od 16 €. TERMALNI PARK - ugodnosti do 23.12.2011
Celodnevna vstopnica 11,50 € /osebo (vstop od 9. do 11. ure, razen nedelje in prazniki). Upokojenska vstopnica 9 € /osebo (od ponedeljka do petka}. Družinska vstopnica 2e od 33 €.
POGREJTE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS. plačate 2 uri, koristite 4 ure REDNA CENA: 80,00 € PONUDBA MESECA: 60,00 € (do 2 osebi)
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij.
Grand Hotel PrimusjK
Termalni Parh
ft
Grand Hotel Primus»«
Kot je bilo Gasno) razbrati iz široke razprave o vlogi TIC-ev, so za razvoj turizma, predvsem pa večji turistični obisk bolj kot stavbna infrastruktura pomembne doživljajske vsebine turistične ponudbe.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Foto: RS
Foto: SM
Kuharski nasveti
Cesen
Česen po vsem svetu cenijo zaradi uporabnosti v kulinari-ki in zdravilnih lastnosti. Znan je po močnem in edinstvenem okusu, pri pripravi jedi pa ga uporabljajo vse dežele. Glede na barvo in okus poznamo tri glavne sorte: česen z belo, rahlo vijoličasto in rdečo lupino, okusi in vonji pa segajo od milega do ostrega. Orjaški česen je glede na okus mil in nežen in ga zaradi tega uporabljamo kot zelenjavo.
Kulinarična vrednost česna je v njegovi začimbni moči. V majhnih količinah poudarja druge arome. Surov česen je najbolj okusen v solatnih prelivih in marinadah. Po dolgem kuhanju postane milejši in privzema sladke okuse. Pri pečenju moramo česen speči previdno, vendar hitro, saj se rad preveč zapeče in postane grenak po okusu. Milejšo aromo po česnu v jedeh lahko dobimo tudi tako, da česen najprej spražimo na maslu in preden dodamo ostale sestavine, česen odstranimo.
Uporabljamo ga tako rekoč vsak dan v naši prehrani, saj šele z dodatkom česna določene jedi dobijo pravi okus. Še vedno pa ga bolj pogosto uporabljamo kot začimbo, zaradi njegovega značilnega okusa. Ta okus daje česnu eterično olje alicin, ki ima tudi zdravilne učinke. Še vedno največ česna uporabljamo zrelega oziroma kot posušeno glavico s stroki, pri mladem česnu pa lahko uporabljamo tudi nadzemni del, ki še posebej okusno deluje v osvežilnih solatah. Ta del mladega česna lahko uporabimo tudi za okusne zelenjavne na-rastke in musake ali kot svežo zelenjavo zraven mesnih
Tačke in repki
Steklina je zoonoza, neozdravljiva bolezen ljudi in živali, ki prizadene živčni sistem bolnika in povzroči smrt v krčih in mukah. Možnost, da bi ljudje pri nas dobili steklino, je izredno majhna, med drugim tudi zaradi tega, ker
jedi.
Česen je tudi v svetu znan bolj kot začimba in manj kot osnovno živilo za pripravo jedi, vendar kljub temu poznamo nekaj znanih jedi iz česna. Tako v Španiji pripravljajo česnovo juho in jo ponudijo z opečenimi kruhovimi kockami ali krompirjem. Ta česnova juha je domala poznana po vsem svetu in jo pogosto pripravljamo tudi pri nas. Francija pozna pečenega piščanca, ki ga močno natrejo s sesekljanim česnom, Grčija pripravlja znamenito česno-vo omako, prav tako Francija pozna česnovo maslo, ki pa ga pogosto pripravljamo in ponudimo tudi pri nas, predvsem zraven mesnih jedi.
Pri nas česen še vedno uporabljamo kot začimbo, ki se po okusu lepo sklada z listnato zelenjavo, testeninami, čili-jem, kumino, večino mesnih jedi, paradižnikom, kumarami, s sladko-kislo vloženo zelenjavo, krompirjem, korenčkom, bučkami, grahom stročjim in suhim fižolom in drugimi živili ter jedmi. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi enolončnic in gostih juh, pri čemer ga dušimo ali pražimo s čebulo. Uporabljamo ga tudi pri pripravi mesnih klo-
Cesen
bas in pečenic.
Mladi česnovi listi pa so uporabni tudi za pripravo samostojnih jedi ali za pripravo prilog in prikuh. Tako si lahko pripravimo narastek iz prosene kaše in mladih česnovih listov. Narastek pripravimo tako, da liste operemo in jih narežemo na dva centimetra dolge trakove in jih v slani vodi kuhamo dve do tri minute. Nato jih odcedimo in ohladimo. Posebej skuhamo proseno kašo in ko je kuhana, jo prav tako odcedimo. Na maščobi prepražimo na tanke rezance narezano slanino, in sesekljano čebulo. Še preden čebula porumeni, jo skupaj s slanino sipamo na kašo, dodamo česnove liste in dobro premešamo. Manjši pekač dobro premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj sipamo pripravljeno mešanico, ki jo začinimo s soljo in peterši-ljem. V pekaču naj sega vsaj dva centimetra visoko. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter pečemo v pečici pri 200 do 220 C toliko časa, da rahlo porjavi. Tako pripravljeno jed ponudimo, kot samostojno jed
skupaj s poljubno solato ali kot prilogo k mesnim jedem.
Ena izmed zelo cenjenih jedi iz česna so tudi česno-ve juhe, ki jih poznamo več vrst glede na pripravo. Juho lahko pripravimo tako, da na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, ki jo lahko zamenjamo s porom, dodamo večjo količino sesekljanega česna (na eno čebulo vzamemo 4 stroke česna). Nato dodamo vloženi ali sveži paradižnik, ki mu odstranimo semena ter prisipamo večjo količino na tanke rezance narezanega krompirja. Zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo in na močnem ognju kuhamo vsaj 30 minut. Začinimo s soljo, poprom, peteršiljem in žafranom. Kuhano juho po želji pretlačimo in preden ponudimo, damo v juho opečene kruhove kocke, ki jih potrese-mo s parmezanom.
Če je česen toplotno obdelan, ne pušča zadaha, pri svežem česnu pa lahko zadah odstranimo z meto, meliso, zelenim peteršiljem, klinčki in kavnim zrnom.
Vlado Pignar
Muce, mikročipiranje in cepljenje zoper steklino
Več lastnikov muc je poslalo vprašanja s podobno vsebino: ali se muce lahko cepijo zoper steklino in ali se jim lahko vstavi mikročip, podobno kot psom. V teh mrzlih dneh so namreč opazili lisice v bližini hiš in se bojijo, da bi ugriznile ali napadle domače muce, zato sprašujejo, ali so take muce kasneje lahko nevarne za ljudi. Vprašanja so tudi glede mikročipa, ali se lahko na podlagi njega izsledi muco, ali je naslov lastnika na mikročipu in podobno.
se psi že vrsto let redno cepijo zoper steklino. Cepijo se tudi lisice, katerim se vabe s cepivom odmetavajo iz letala na območjih, kjer se nahajajo v večjem številu. Steklina se prenaša preko ugrizov živali in človek bi se lahko okužil,

Foto: E. Senčar
če bi ga ugriznila stekla žival.
Psi se morajo po zakonu cepiti zoper steklino vsako leto od starosti treh mesecev dalje. Za muce cepljenje zoper steklino ni obvezno, je pa izredno priporočljivo. Muce se gibljejo po terenu brez nadzora lastnikov in prav mogoče je, da se srečajo z lisico, ki je okužena s steklino. Znano je, da lisice rade napadajo mačke tudi zaradi hrane, ker so jim okusne. Teoretično lahko stekla lisica z ugrizom poškoduje muco, lastnik muce pa poškodbe niti ne opazi. Taka muca lahko zboli za steklino in tako ogrozi zdravje ljudi, ki so z njo v stiku. Zaradi takih primerov veterinarji toplo priporočamo lastnikom tistih muc, ki hodijo brez nadzora po terenu, da jih pripeljejo cepit zoper steklino. Cepljenje cenovno ne predstavlja visoke investicije, cena se vrti okrog 20 EU, korist in varno st pred steklino vseh domačih, ki prihajajo v stik z muco, pa odtehta omenjeni strošek.
Muci se lahko vstavi tudi mikročip, enako kot psu, in se zavede v centralni register. Prednost mikročipira-nja pri mucah je v tem, da se v primeru, če muca uide, se
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
izgubi ali je odtujena, lastnik enostavno odkrije, saj sta ime in priimek lastnika v centralnem registru vezana na številko mikročipa.
Mikročip ne omogoča sledenja muce, kot marsikdo zmotno misli. Mikročip je kombinacija številk, ki se odčitajo s posebnim čitalcem. Vsi podatki o lastniku, starosti živali, velikosti, barvi, dolžini dlake in morebitnih posebnostih so v centralnem registru, vezani na številko mikročipa. Identiteta izgubljene muce se tako zelo hitro ugotovi. Potrebno pa je vedeti, da muce, ki jih lastniki vzamejo s sabo na potovanje, na morje in podobno, morajo biti označene z mikročipom in cepljene proti steklini, saj je taka zakonska obveza za vse živali, ki prehajajo državno mejo.
Cepljenje muc zoper steklino je malenkost, ki ne vzame dosti časa in ne stane dosti denarja. Koristi in varnost za lastnike muce, ki jih cepljenje prinaša, pa so zagotovo tako velike, da cepljenje toplo priporočam.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Organiziranost in prodaja mleka v Avstriji
Na hladno jesensko jutro smo se popeljali proti avstrijski Koroški, kjer nas je pozdravil Peter Krištof iz Kmetijsko-gozdarske zbornice avstrijske Koroške in nas popeljal na ogled male zadružne mlekarne - Sonnenalm Milch.
Zadruga je pričela delovati pred 4 leti, takrat je predelala 90.000 kg kravjega mleka in oskrbovala 8 šol. Po štirih letih oskrbujejo z mlekom in mlečnimi izdelki že 120 šol, domove za ostarele, imajo tudi svojo lastno prodajo - trgovino. V vrtce dostavljajo pasterizirano mleko v 10-litrskih vedrih. Trenutno predelajo 1 milijon kg mleka v mlečne izdelke: jogurte, sire, skuto ...
Mlekarna je narejena po klasičnem sistemu. Trikrat na teden kmetje pripeljejo na dvorišče mleko v hladilnih cisternah in mleko prečrpajo v velike cisterne. Iz teh vodijo dovodi do različnih kotlov, kjer mleko pripravijo za sirjenje, skuto in druge izdelke. Predelava poteka po postopkih kot nekoč, za svoje izdelke uporabijo homoge-nizirano polnomastno mleko brez dodatkov. Pri izdelavi skute ročno odtočijo sirotko in je del uporabijo za napitek shaky, del pa vrnejo na kmetije za dodatek hrani prašičem.
V	zbiralnih cisternah je ločeno ekološko in konvencionalno pridelano mleko ter kozje mleko. Mleko dovedejo v pasterilizator - to je predpisano za šole, vrtce in domove ostarelih. Mleko, ki steče skozi homogenizator polnijo v litrske steklenice (4.000 - 5.000 na dan).
Vsi končni izdelki se skladiščijo v hladilni komori pri temperaturi 4 - 6 0C, odvečna temperatura, ki nastane pri hlajenju, pa se uporabi za segrevanje vode na 60 0C. Končne izdelke pripravljajo po naročilu in razvažajo do porabnikov. Velik del pa prodajo v lastni trgovini v sklopu mlekarne.
V	lanskem letu so pričeli še predelavo kozjega mleka, lani 40.000 kg, letos so že podvojili predelano količino. Svoje proizvode polnijo v plastično embalažo: mleko v litrske plastične steklenice, jogurte v plastične lončke, kozje izdelke tržijo pod znamko BIO kozje ... Iz presežkov mleka izdelujejo kozji sir, na dan 1.000 kg grobe skute in 200 kg kremne skute.
Pred letom 1995 je bila cena za liter mleka v Avstriji nad 50 centov, nato je močno padla za okoli 30 % na okoli 30 centov. Trenutno je 38 centov. V mlekarni dobijo kmetje 53 centov za kravje mleko, za liter kozjega pa 83 centov.
Predelani proizvodi v mlekarni so: sveže mleko, sir, čokoladno mleko, sirotka, jogurti brez ali s sadnimi dodatki, skutni namazi ...
Cena za liter svežega kravjega mleka znaša 1,20 evra, za sveže kozje mleko pa je treba odšteti še 30 centov več.
Opisano kmetijsko zadrugo oskrbuje s kravjim mlekom 14 kmetij, ki redijo 15 - 35 krav in 5 kmetij za oskrbo s kozjim mlekom, katerih čreda se giblje 30 - 100 koz. Vse več je ljudi, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo uživati kravjih izdelkov, zato jim ponujajo kozje mleko. Izdelki dosegajo višjo ceno zaradi višje kakovosti, ki jo zahteva regionalna prodaja. Vključeni so v shemo šolskega mleka, ki je delno financirana iz EU.
Objekt - mlekarna, ki je bil grajen v letu 2008, je mogočno poslopje z več prostori, modernim dizajnom z zagotovitvijo higiene ... Pravi svet doživljanja mleka ...
Sodeč po obisku mlekarne in po obiskih na predstavitvah, imajo vse večje povpraševanje po izdelkih in težnja po regionalnem jogurtu je vse večja. Zavedajo se, da so dijaki, študentje zanje stranke prihodnosti. Prav tako lahko njihove izdelke najdemo na prodajnih policah po celotni koroški v trgovskih verigah Billa, Merkur, Spar ...
Celoten obrat sami oskrbujejo z energijo; ogrevanje je na sekan-ce, moč peči je 200 kW, imajo pa tudi 70 m2 fotovoltaike za ogrevanje treh hiš.
Pripravila: Stanka Pažek, univ. dipl. ing. kmet., KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba - Izpostava
Slovenska Bistrica
Foto: arhiv
Ormož • Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic
Knjižnice prerasle v dnevne sobe mesta
V začetku prejšnjega tedna so slovenske splošne knjižnice praznovale svoj dan, tokrat na temo Knjižnice v ogledalu družbe.
Iz prostora za izposojo knjig so knjižnice prerasle v kulturno in socialno središče lokalnih skupnosti in vse bolj postajajo dnevne sobe mest, so nam zaupali v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, kjer so v ponedeljek vse zamudnike pri vračilu gradiva oprostili plačila zamudnine, vse obiskovalce pa so ta dan obdarili z ličnimi knjižnimi kazali z znakom knjižnice.
Izbor, nabava, obdelava, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva predstavlja sicer še vedno osnovno dejavnost knjižnic, vendar v ormoški knjižnici ugotavljajo, da vse več uporabnikov prihaja zaradi organiziranih dogodkov, kot so literarna srečanja, strokovna predavanja s predstavitvami knjig, različne delavnice, pravljične, bibliopedagoške in igralne ure ter jezikovni tečaji. Uporabniki prihajajo tudi zaradi uporabe interneta, obiska točke vseživljenjskega učenja,
pisanja različnih besedil in iskanja informacij po elektronskih bazah podatkov. Zato ni čudno, da imajo letno kar 47.000 obiskov, od tega je približno 34.000 obiskov članov, ki v knjižnico pridejo v zvezi z izposojo gradiva, 7.200 zaradi branja časnikov in revij, 3.400 zaradi obiska interneta, dobrih 2.000 pa obišče prireditve. Knjižnica je najmočnejša kulturna institucija v okolju, katere storitev se poslužuje v prvi vrsti lokalno prebivalstvo, je povedala direktorica Milica Šavora in dodala, da so podatki na ravni države prav tako fascinantni, saj vse slovenske splošne knjižnice letno fizično obišče okrog 9,5 milijona uporabnikov, ki si izposodijo okrog 29 milijonov enot gradiva. Uporabniki ormoške knjižnice domov ali v čitalnico odnesejo nekaj manj kot 110.000 enot.
Ormoška knjižnica razpolaga s 75.000 knjigami, 3.200 enotami serijskih publikacij,
Foto: Viki Ivanuša
Knjižničarji skrbijo, da se uporabniki vedno znova radi vračajo v knjižnico.
od tega okrog 150 naslovov	filmov, glasbenih zgoščenk,	3.800 do 4.000 novimi eno-
redno naročenih serijskih pu-	igrač.	tami. Za to porabi dobrih
blikacij in približno 10.000	Ormoška knjižnica vsako	62.000 evrov. Kljub velikim
enot neknjižnega gradiva -	leto svojo zbirko posodobi s	številkam pa Milica Šavora
pravi: »Spadamo med slovenska območja, na katerih je knjižnična dejavnost najslabše razvita. Žal nimamo razvite ustrezne knjižnične mreže. Smo ena redkih knjižnic brez krajevne knjižnice. Za knjižnično dejavnost je na celotnem območju Spodnjega Podravja s ptujsko in ormoško knjižnico namenjenih najmanj sredstev. Knjižnici dobita le dobro polovico sredstev, namenjenih knjižnicam v osrednjeslovenski in primorski regiji, ki veljata v knjižničnem smislu za najrazvitejši. Najslabše rezultate dosegamo tudi glede kadrovske zasedbe.«
Kljub temu so ormoški knjižničarji radi knjižničarji in se veselijo obiskov uporabnikov. »Prepričani smo, da imamo prijetne uporabnike, ki cenijo naša prizadevanja in upamo, da bomo ostali velika družina, ki se srečuje v tej dnevni sobi mesta od rosnega otroštva do zrelih let. Naši člani štejejo namreč od 1 do 94 let. Naša najstarejša članica nas s svojim obiskom razveseli skoraj vsak teden,« je zaključila Milica Šavora, ki občane vabi v shrambo knjižnih dobrot, kjer jih čaka mavrica bralnih potovanj.
Viki Ivanuša
Ormož • 40 let OS Stanka Vraza
Sprejeti različnost brez želje po spreminjanju
Osnovna šola Stanka Vraza je praznovala 40. obletnico začetka delovanja. Ob okroglem jubileju so pripravili proslavo v ormoškem domu kulture. Kulturni program so pripravili vsi učenci šole, ki so nastopili pred starši, prijatelji in širšo javnostjo, ki seje z njimi veselila praznika in pridobitve nekaj novih prostorov.
Ravnateljica OŠ Stanka Vraza Simona Meško je v svojem nagovoru poudarila: »Majhnost naše šole je naša velika prednost, saj je vsak učenec deležen pozornosti in poučevanja na način, ki je njemu najprimernejši. Naši učenci so izjemni kljub primanjkljajem, ki jim včasih otežijo življenje. Prevečkrat pozabljamo, da nas drugačnost bogati. Polni smo pozitivne energije in tisti, ki nas dobro poznate, boste potrdili, da nam je ni-
koli ne zmanjka. Vsak človek ima svoje poslanstvo na tem svetu, poslanstvo vsakega izmed naših učencev in poslanstvo šole kot celote pa je, da premikamo meje v glavah ljudi, ki nas srečujejo ali z nami živijo. V naših učencih je nesluteno bogastvo, ki ga je treba odkrivati.« Dodala je še, da naj okolje učencev s posebnimi potrebami ne poskuša spreminjati in ukalupljati v sistem, ki ni njihov, saj imajo pravico, da so to, kar so.
Foto: Viki Ivanuša
V programu ob 40-letnici šole so nastopili vsi učenci.
Šola se pogosto predstavlja tudi navzven in vključuje v okolje, v katerem deluje. Zato je župan občine Ormož Alojz Sok v svojem govoru poudaril, da je družba demokratična samo toliko, kolikor poskrbi za svoje najšibkejše člene. Povedal je, da na občini vedo, da bo treba v prihodnosti vlagati tudi v obnovo šole, čaka jih predvsem sanacija stavbnega pohištva in notranje opreme. Občina je bila dejavna pri izboljšanju pogojev dela
na šoli tudi v preteklosti in ob prazniku so pridobili kar nekaj novih prostorov, kot so učno stanovanje, gospodinjska učilnica, logopedski kabinet in upravni prostori. Župan je zaključil z obljubo, da bo občina šoli po svojih močeh pomagala, kot je tudi doslej. Čestitkam ob jubileju sta se pridružila tudi župana občin soustanoviteljic Mirko Cvetko iz občine Sv. Tomaž in Jurij Borko iz občine Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
Ormož • Srečanje starejših občanov
Sami si lahko najbolj pomagajo
V soboto so se v jedilnici OŠ Ormož na Hardeku na svojem vsakoletnem srečanju zbrali krajani KS Ormož, starejši od 70 let. Po zadovoljnih obrazih sodeč, so se imeli lepo.
Zbrane sta najprej pozdravila v. d. predsednika Krajevne skupnosti Ormož Mirko Kosi in predsednik Društva upokojencev Ormož Andrej Pučko.
Osrednja govornica je bila Silva Gorjup, ki je predstavila projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki poteka že od leta 2004. Danes zajema 232.000 starejših in 1990 prostovoljcev. Cilj prostovoljcev, ki so tudi upokojenci, je pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Gre za različne oblike pomoči. Opazno je, da
standard upokojencem pada, da se raven pokojnin manjša. Marsikomu zmanjka denarja za najnujnejše, saj 49 % starejših več ne shaja s svojimi prihodki. Z roko v roki sodelujejo z Rdečim križem in Karitas. Pogosto starejši potrebujejo tudi družbo, razumevanje ali preprosto pogovor z ljudmi, ki poznajo njihove probleme, saj so tudi sami starejši. Na ta način se najdejo rešitve za najrazličnejše težave, ki se v osamljenosti morda zdijo nerešljive.
Foto: Viki Ivanuša
Jedilnica Osnovne šole Ormož je bila nabito polna.
Marija Hasaj je koordina-torica projekta za ormoško območje. Povedala je, da je v društvu 584 starejših od 69 let. Od leta 2005 so prostovoljci opravili 2951 obiskov. V društvu deluje 11 prostovoljcev, ki osamljene stanovske kolege obiščejo enkrat na mesec ali po dogovoru na več mesecev. Vsak od starostnikov se odloči, ali in kdaj želi obisk. Hasajeva je povedala, da imajo pri svojem delu zelo lepe doživljaje, saj se jih ljudje razveselijo. Še posebej pa tudi paketov s pomočjo, ker so pokojnine male. Včasih kdo tudi ne želi obiska in ga odkloni, kar tudi ni nič narobe. Prostovoljci prihajajo z dobrim namenom in tja, kjer jih želijo.
Ker pa se pogosto zgodi, da pride čas, ko starostnik in nje-
govi sorodniki zaradi bolezni ali drugih razlogov več ne zmorejo oskrbe starostnika doma, sta zbranim predstavnici doma starejših občanov po srečanju predstavili življenje in delo v domu.
Vlogo gostitelja je prevzel ravnatelj OŠ Ormož dr. Bojan Burgar, gostom zaželel prijetno druženje na šoli ter jim zagotovil, da pri njih mlade vzgajajo v duhu spoštovanja starosti. To je bilo videti tudi v lepem kulturnem programu, v katerem je nastopilo 140 učencev šole, ki so v program in pripravo vložili veliko sebe in svojega časa. Učenke in učenci višjih razredov pa so poskrbeli, da so starejši sedli za lepo pogrnjene mize in za postrežbo, saj so jim v šolski kuhinji pripravili kosilo.
Viki Ivanuša
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Pevka April je v nedeljskem šovu Misija Evrovizija pre-mierno predstavila svojo novo skladbo I'd like to (My FB Song) in tokrat nastopila brez svojega zaščitnega znaka - očal. Ker pesem govori o zmenkih preko družabnega omrežja, sije pevka za nastop omislila posebno kostumo-grafijo: namesto klasičnih kosov oblačil je svoj kostum sestavila iz računalniške miške in tipkovnice.
•kick
Pevka Bilbi bo v temnih dneh pred novim letom z novim videospotom poskrbela za številne iskrice, ki bodo razsvetljevale temno decembrsko nebo. Z novo pesmijo Iskrice se Bilbi pripravlja na mrzle dni, ki so pred nami. »V času, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, seje še kako prijetno stisniti k svoji pravi ljubezni. A najti pravo ljubezen ni tako enostavno. Včasih iskrica enostavno ne preskoči,« je prepričana pevka, ki jo slovenska javnost pozna po skladbi Hvala za vijolice, s katero je začela graditi prepoznavnost na domači glasbeni sceni. Pesem Iskrice, s katero se tokrat predstavlja simpatična Bilbi, je že tretja promocijska skladba z uspešnega albuma Drobne slike. Videospot za pesem je nastal pod režijsko taktirko Jureta Plešca. Vspotu Bilbi v svojem laboratoriju sredi Maribora s pomočjo asistentov elektrončkov preizkuša formulo za »perfektnega moškega«. Ko se že zdi, da je končno »ulovila«manjkajočo sestavino, ji soseda iz spodnjega nadstropja prekriža načrte ...
•k-k-k
Pevka Leila svoj igrivi in pozitivni pogled na svet razkriva v novi skladbi z naslovom Kjer je sonce doma. Rdeča nit besedila je spreminjanje odnosov v življenju, skupne poti in razhajanja. Za pesem je Leila posnela videospot, scenarij zanj pa je spisala kar sama. Pod režijo se je podpisala Valerija Zabret.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Murat & Jose - Zdaj vem i - S tabo
8. Julija Kramar'- Barka iz perja 7. Klinči & Partyzani - Lepa pesem
6. Eli - Kam greš 5. Flirrt & Tinkara Kovač - Klovn 4. Samuel Lucas - Novo srce 3. Alenka Godec - Ti si moja roža 2. Neisha & Tokac - Najin ples 1. Kingston - A la la li
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Izjemena in prepričljiva Korosica
Mlada pevka Eva Boto je ena izmed finalistk v oddaji Misija Evrovizija, kjer se kandidatke potegujejo za zmago, ki bo eni izmed njih prinesla nastop na izboru za pesem Evrovizije 2012.
Izjemen vokal mlade pevke je zagotovo velika popestritev na slovenski glasbeni sceni. V oddaji Misija Evrovizija je namreč Eva s svojim vokalom resnično prepričala strokovno žirijo in tudi gledalce. Na številnih spletnih portalih se že govori o njenem vokalnem presežku, toda pevka kljub številnim pohvalam ostaja na trdih tleh. Čeprav ima izjemen vokal, še vedno vadi vsak dan.
»Zelo sem vesela, da sem v oddaji Misija Evrovizija uspela priti med finaliste, torej med vrhunske izvajalce. Občutki ob tem uspehu so pozitivni, polni pričakovanj in novih izzivov, tako da komaj čakam na naslednji nastop. Želja po tem, da bi se uvrstila med najboljše, je bila res velika in zato sem več kot zadovoljna, da so gledalci in tudi žirija prepoznali moj talent in trdo delo skozi leta. Vsekakor upam, da bo uvrstitev še višja, saj sem pripravljena iti vse do vrha. Za mano stoji izkušena
Foto: Arhiv RTV SLO
Eva Boto v oddaji Misija Evrovizija
ekipa, ki mi izjemno pomaga pri vsakem koraku, in vesela sem, da mi stojijo ob strani,« o svoji izkušnji v oddaji Misija Evrovizija pripoveduje simpatična vrhunska mlada
vokalistka Eva Boto, ki je že od malega prepevala v pevskem zboru. V petem razredu osnovne šole se je po zaslugi mentorice Silveli Grosek prijavila na mednarodno tekmo-
vanje »Super Chris 2006« v Avstriji, kjer je dosegla svojo prvo zmago. Leto kasneje je na koroškem tekmovanju dosegla prvo mesto, prav tako je leta 2008 zmagala na festivalu Fens v otroški kategoriji. Leta 2009 je ponovno zmagala na koroškem pevskem tekmovanju, na festivalu Fens pa v najstniški kategoriji zasedla tretje mesto. Leta 2010 se je udeležila glasbenega tekmovanja osnovnih in srednjih šol v Ljubljani in bila razglašena za najbolj talentirano vokalist-ko tekmovanja. Letos so jo na tem istem tekmovanju okronali še z nazivom najboljše vo-kalistke v solistični kategoriji.
Še pred zaključkom oddaje Misija Evrovizija, v kateri ima veliko možnosti za zmago, se je Eva odločila za izdajo prve samostojne pesmi. V sodelovanju z Borutom Ipavcem in Martinom Lesjakom (Stayer-cproduction) je posnela skladbo z naslovom Vzemi me.
MZ
Filmski kotiček
Somrak Saga
Jutranja zarja - 1. del
Vsebina: Bella in Edward se končno poročita in odideta na medene tedne v južno Ameriko, kjer uživata na rajskem otočku. Na poročno noč končno oba izgubita nedolžnost kljub tveganju, da se bo Edwardu strgalo in bo v navalu strasti pozabil na svojo moč ter raztrgal Bello. K sreči v sesuti spalnici preživita oba, toda Edward meni, da je seks prenevaren, zato se koprneče Belle ne
The Twilight Saga: Breaking Dawn - Part 1
Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Dakota Fanning, Anna Kendrick, Ashley Greene, Michael Sheen, Nikki Reed Režija: Bill Condun Scenarij: Melissa Rosenberg po romanu Stephenie Meyer Žanr: fantazijska ljubezenska drama Dolžina: 117 minut Leto: 2011 Država: ZDA
dotakne več. A kaj bi to, Bog je ukazal, da se lahko seksa samo v okviru zakona, pa še to samo za razplod, torej jima ni treba več seksati, saj je Edward res pravi dedec: Bello je oplodil že v prvem šusu. Toda to ni razlog za veselje, kajti biološko gledano živ mrtvec naj ne bi imel takšne heavy metal sperme, ki bi lahko še karkoli oplodila. Še več, zarodek raste neverjetno hitro in odžira Bellino življenjsko energijo. Kmalu se spremeni v živega nosečega okostnjaka, za povrh vsega pa volkodlakom spet nekaj ni prav in jo hočejo pojesti ...
To je četrti film po zelo priljubljeni seriji knjig Somrak in na tej točki v filmski franšizi ni več kaj dodati. Ta film je, tako kot vsi prejšnji, popolnoma neobčutljiv na kritike in bo dogajal samo ljubiteljicam knjig. Vsi ostali se lahko le čudijo, ker ne razumejo, kaj je v njem takšnega, da obnori takšne mase. Tehnično gledano je film navadna TV-produkcija, režiran popolnoma brez navdiha, za scenarij pa se še vedno zdi, da je bil napisan tako, da je scena-
ristka vsako stran knjige posebej skrčila na nekaj vrstic, potem pa so vse to posneli v tem vrstnem redu. Rezultat je pomanjkanje pripovednega loka, zlasti v prvi uri filma, ko se ne zgodi nič. Videti je, da v žanru romanc velja pravilo, da nič ne more biti preveč osladno in to pravilo ta film navije do takšne skrajnosti, da mestoma že zaide na polje parodije. A smejte se tiho, da ne boste koga užalili, kajti kljub skrajni osladnosti, je vse mišljeno smrtno resno.
Zgodba še naprej ostaja le zbirka prvinskih ljubezensko-seksualnih vzgibov deklet na pragu najstništva, ki so spretno uokvirjeni v Božjo besedo. Pravi dedec je torej ranjen moški, ki nosi na sebi breme sveta, a se je za svojo punco
pripravljen spremeniti in brzdati, čeprav v postelji pa le naj bo žival, a ne, ob morebitni nosečnosti splav ni nikakršna opcija, tudi če je življenje ženske ogroženo, konec koncev se bo tako iz mladostnice razvila v ideal mučeniške matere svetnice. Njena lepota in čistost sta tako nepokvarjeni in nezem-ski, da tudi sovražniki klonijo ob njeni svetlobi in postanejo ponižni sluge, otrok pa je seveda skorajda odrešitelj. Gotovo so vse te zadeve v knjigah tako mojstrsko napisane, da temeljito prepričajo tudi nejeverneže, toda četrti film je v podajanju teh občutkov tako šlampast, da je že smešen. Kot vsi prejšnji je tudi ta del samo za ljubiteljice knjig.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Prvi dnevi v decembru bodo zelo radovedni, polni navdiha in upanja. Stvari se bodo odvijale hitro in učinkovito. Kreativen čas prihaja glede službe in stvari se bodo končno uredile tako, kot si boste želeli. Toplo ognjišče in prijeten klepet bosta sreča na kvadrat.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Čeprav je zunaj mrzlo in bolj pusto, pridobite upanje in energijo za prihodnost. Pričele se bodo predpriprave za veseli december in konec leta, sprejeli pa boste tudi neko strateško odločitev. Finančno se ne boste smeli pritoževati in pomembno je, da si vzamete čas zase.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Prijetno bo, kajti družba vam bo ustrezala in predvsem se boste zadrževali tam, kjer bo veliko ljudi. Priložnosti za uspeh se bodo stopnjevale in blesteli boste v skupinskem delu. Mladi predstavniki tega znamenja boste zaljubljeni do ušes. Finančno bo zvedavo in radovedno.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
V ljubezni bo pričakovati neko strast in povečano mero romantike. Stvari se bodo odvijale na prijeten način in našli boste tisto, kar si želite. Sledili boste osebni legendi in se povezali z notranjimi smerokazi. Primeren čas bo, da radikalno spremenite videz. Nekoliko drznejše bo v službi.
LEV
f^V
WjSj (23.7. - 22.8.)
Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli sami korist. Raziskovali boste stvari, ki odstopajo in so v bistvu skrite. Sreča bo nekaj zelo pomembnega, ustvarjalno se lotite novih navdihov. Morje strasti bo valovilo v ljubezni in obudila se bo že davno pozabljena romanca.
14 DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Znani ste po tem, da je pri vas doma veselo in zabavno. Tudi tokrat bo. Vi gotovo ne boste počivali, ampak si zadali nove naloge in obveznosti. Pestro bo glede navdiha, kajti umetniški talent bo v tem obdobju močno izstopal. Odpravite se v gledališče ali opero.
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZAPOR, JECA
Štajerski TEDNIK
OBLOZENOST
MORSKI GLAVONOŽEC
KOŠARKAR ČIŽMIČ
SLUŽBUJOČA VOJSKA
DEL BOKSARSKEGA DVOBOJA
ELEKTRONSKA POŠTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPREJEMNA SOBA
MANJŠI TRAM
LESENO PIHALNO GLASBILO
KONOP, OZA
NIKELJ
NIZKOTNOST
CERKVENI DOSTOJANSTVENIK
ENOCELICNA ZELENA ALGA
OTMAR KREAČIČ
ČARODEJ
POGODBENIK, ZAVEZNIK
KOPANJE
ILIR
FILM BILLYA WILDERJA IZ L. 1953
ŽENSKA, KI POLNI
RUSKO MESTO
FRANCIJ
SORZICA
OBLAK, OVČICE
URADNI DAN, ROČIŠČE
SVEŽ JUTRANJI ZRAK
OSTRI DEL CEPINA
POPOTNIK HODALIČ
SIDRO S ŠTIRIMI KAVLJI
ENOTA ZA SEVANJE
ZIDARSKA ŽLICA
REZILNA PRIPRAVA
ZVEZDA V ORLU
SNOV, MATERIJA
TRGOVSKI POMOČNIK
KAMNIT POMOL
MERJASEC
OBČUTEK, ČUSTVO
PROTIN V RAMI
DOLGOREPA
Zival
JANEZ ERZEN
POLJSKO MESTO, SZCZECIN
MODEL MAZDE
GORA V JULIJCIH (2050 m)
NAŠA OPERNA PEVKA KRAMAR
PREDEL PTUJA
FRANCOSKA IGRA NA KARTE
ALDEHID OCETNE KISLINE
UGANKARSKI SLOVARČEK: IDIOM = narečje, dialekt, INFAMIJA = nečastno dejanje, nizkotnost, JELENK = gora v Julijcih, visoka 2050 m, KLORELA = enocelična zelena alga, KUMAR = slovenski skladatelj (Aldo, 1954-, Istrska suita), OMAGRA = protin v rami, rOčIN = uradni dan, ročišče, RŽADA = zmes pšenice in rži, soržica.
■|eueie 'ageoe 'ejeji 'efi|nf
'^uaiap 'uepas 'ingegs 'oedai 'ej§eiue '¡luo^ 'jbaj 'jjeje 'zou 'pej 'bajo^ 'o^o 'oiab 'jj 'aoz\/ 'e>||!U|od 'jp 'eu|jqes 'do^ 'ejeueq '^maojeg 'ea6}snqo 'HiuieAjs 'wop 'e|em 'jeiun^ 'jsaje :ouabjopoa "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
SOBOTA, 3. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba, zanimivosti. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 4. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na
današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba, zanimivosti. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, vmes Volitve 2011. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
(Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 5. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fri-dl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 6. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
SREDA, 7. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 PO-
ROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 8. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia
Ptuj. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje).
PETEK, 9. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
SNOP iz studia Radia Ptuj. V nedeljo, 4. 12. in v ponedeljek, 5. 12., med 00.00 in 05.00.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Ozavestili boste pojem o sreči in stvari naredili tako, da boste imeli od vsega sami koristi. Na delovnem mestu vas čaka radikalna priložnost in ugodne iztočnice napredovanja. Pravzaprav bo tako, da z ničimer ne boste smeli odlašati in tako se zavedajte, da se počasi daleč pride.
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Okrepila se bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Vsekakor boste skozi lastno delo in priza-devanjepridobili upanje in energijo za prihodnost. Odločili se boste oditi strmo naprej, blesteli boste v financah. Več bo sproščenih pogovorov in pozornosti.
Vsekakor se boste izkazali v besedah in dosegli uspeh. Pravzaprav boste potegnili neke niti tako, da se bosta lahko cedila med in mleko. Varovati se boste morali zapravljivosti, kajti denar prihaja in odhaja. Glede ljubezni bo pestro in zanimivo. Koristno bo delovalo znanje joge.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Čeprav boste sami kovali načrte, ima za vas usoda presenečenje. Sprva morda nekoliko bolj šokantno, vendar se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Odločili se boste in naredili spremembo na osebni ravni. Čeprav boste sprva dvomili, boste dobili


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Kamenčki v mozaiku spoznanja se bodo zasukali tako, da ostaja upanje in da boste drzno verjeli v svoje sanje. Razmisliti velja, kaj vam podarja upanja. Na delovnem mestu boste cveteli. Če ste pred kratkim pridobili službo, boste morali zavihati rokave. Verjemite v lastno kreacijo.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Čeprav veljate za ljudi z umetniškim znanjem, boste to v tem tednu dali na stranski tir in se aktivno lotili vsega tistega, s čimer ste odlašali. Pravzaprav boste naredili neke premike na bolje in napredku v službi kar ne bo videti konca. V partnerju boste našli pravega prijatelja.
Iščete svoj stil
Pletenine grejejo tudi Barbaro
Barbara Bedenik je doma na Ptujski Gori, stara je 25 let in je diplomirala ter išče prvo zaposlitev. Trenutno je honorarna sodelavka v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Njen prosti čas izpolnjuje ustvarjalnost na različnih področjih: kvačka, plete, izdeluje nakit. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Barbara prej...
... in pozneje
V kozmetičnem salonu Neda so Barbari kožo površinsko očistili in uredili obrvi. Opravili so masažo obraza, ki izboljša cirkulacijo, odpravlja stres in tudi sicer blagodejno vpliva na celotno počutje. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo negovala tudi doma.
Frizerka Sabina Vajda iz Frizerskega salona Stanka se je pri Barbari odločila za postopno striženje. Lase je na sprednjem delu postrigla krajše. Posušila jih je postopoma s kodrasto krtačo, spela na stran in stilizirala s stajling lakom. Frizura je primerna tudi za svečane priložnosti, kot so maturantski ples, valeta, obisk gledališča in podobno.
Pri ličenju je vizažistka Min-ka Feguš uporabila rjavo-bež tone v kombinaciji z zlatimi na vekah z rahlo obrobo. Z mare-ličnimi toni je poudarila lica, v rdeče mareličnih tonih pa še
ustnice. Na obraz je predhodno nanesla podlago v pudru za večjo obstojnost ličil. Ker je Barbara rjavolaska s temnejšo barvo oči, lahko po mnenju vi-zažistke z izbranimi odtenki še dodatno poudari svojo lepoto.
»V zadnjih dneh nam zima že kaže zobe, vsaj kar zadeva nizke temperature. Čas je, da v svojih omarah v ospredje postavimo topla oblačila in preverimo, kaj je še uporabno in kaj je treba dopolniti, da bodo hladni dnevi kljub mrazu minili čim lepše. Tudi našo današnjo udeleženko akcije Iščete svoj stil smo odeli v tople pletenine zimskih barv in tople čevlje. Na policah trgovine Stik sem izbrala sproščena oblačila. K čokoladno rjavim žametnim hlačam ozkega kroja 3/4 dolžine se zelo lepo poda pleten rjav pončo, pod katerega lahko oblečemo tudi kakšen debelejši pulover
Foto: Črtomir Goznik
Barbara v modnih pleteninah Špenko iz prodajalne Stik na Ptuju
ali celo kakšno toplo volneno jakno, lahko pa tudi tanjši puli, odvisno od temperatur. Pri ponču je zelo zanimiv detajl bogat ovratnik, ki ga lahko oblikujemo na različne načine. Na šal smo se že kar nekako navadili, saj je postal eden od nepogrešljivih kosov zim-
Ptuj • Sprejem za ekipe prve pomoči CZ
Zahvala za požrtvovalnost
Ptujski župan Štefan Čelan je 25. novembra v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju pripravil sprejem za člane vseh treh ekip prve moči CZ MO Ptuj (Ptuj II., Ptuj III. in Ptuj IV.), ki so letos dosegle odlične rezultate na regijskem, državnem in evropskem tekmovanju.
Ekipa bolničarjev (Ptuj II.) je bila na letošnjem evropskem tekmovanju FACE v Italiji skupaj šesta, prvo mesto pa je dosegla v oživljanju, regijskega tekmovanja so se udeležile vse tri ekipe in zasedle prve tri mesta, čisto novo ekipo pa so morali glede na spremenjena pravila formirati za državno prvenstvo, ki pa je zasedla
odlično peto mesto. Vsem ekipam se je zahvalil za humano poslanstvo, ki ga izvajajo; tekmovalni rezultati so sicer pomembni, veliko pomembneje pa je delo, ki ga opravijo pri reševanju življenj ljudi in zmanjševanju posledic nesreč.
Rozalija Ojsteršek se je kot mentorica ekip zahvalila za vso pomoč, ki ga imajo na MO
Ptuj, Civilni zaščiti MO Ptuj in Območnem združenju RK Ptuj. Letošnje leto je bilo zelo naporno za vse tri tekmovalne ekipe, saj so se tekmovanja vrstila drug za drugim. Kljub temu jim je uspelo, člane ekip odlikuje velika požrtvovalnost, predvsem pa človečnost, ki jo dnevno izkazujejo.
MG
ske garderobe, ki ni le estetski dodatek. Barbari sem dodala zanimiv šal v rjavih odtenkih, ki ga lahko na kakršenkoli način ovije preko ponča. Tople čevlje sem izbrala v Alpini. V novi podobi je pripravljena za raziskovanje zgodovinskih znamenitosti tudi v hladnih zimskih dneh. Ne sme pa pozabiti na tople rokavice, pa tudi kakšno pokrivalo ni nikoli odveč,« je o Barbarini stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Barbara odločila za masažo hrbta, s katero dosežemo sprostitev in povečano prekrvavljenost mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter priraščajo na vretenca in lopatice. S pritiskom in masažo teh mišic odpravimo mišične zatrdline (vozle), ki nastanejo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnejšega mišičnega napora. Z masažo se celotna hrbtenica ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča, prav tako pospeši odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi nezadostne prekrvavljenosti. »Povečana prekrvavljenost omogoča, da tudi medvretenčni diski dobijo dovolj hrane,« je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FíU2£ííSCVO z Slomškova 22
10 % popust v decembru
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Ormož • Biseroporočenca Vrečar
Foto: Karoiina Putarek
Minulo soboto sta se ponovno poročila Marija in Franc Vrečar z Ljutomerske ceste 14 v Ormožu, ki sta prvič skupaj stopila pred oltar 25. novembra 1951. Zakonca Vrečar sta oba rojena leta 1928, Franček je bil doma na Hardeku, Micka pa v Loperšicah. Spoznala sta se leta 1943, ko sta bila oba trgovska vajenca. Biseroporočenec Franček je bil dolgoletni poslovodja, nazadnje v Mercator-ju, kjer se je pred 30 leti invalidsko upokojil. Biseroporo-čenka Marija pa je bila dolga leta zaposlena kot glavna blagajničarka v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem. V zakonu sta se jima rodila hčerka Majda in sin Franček, danes pa sta ponosna na tri vnukinje in vnuka ter pravnukinjo in pravnuka. Zadnja leta pa Franček za dom skrbi sam, ker je Marija zaradi bolezni v domu starejših občanov v Ormožu, kjer jo obišče včasih tudi večkrat dnevno. Franček je tudi že več kot 60 let aktiven lovec, član LD Ormož. Oba biseroporočenca pa sta tudi več kot 68 let člana PGD Ormož. Za zvestobo in aktivno delovanje v društvu so se jima tovariši gasilci na biserni poročni dan zahvalili z izkazano častjo in špalirjem pred gradom, kjer je civilni del poroke opravil župan Alojz Sok. Poročna slovesnost pa je potekala tudi v cerkvi sv. Jakoba v Ormožu, kjer sta se bisernoporočenca tudi poročila pred šestimi desetletji. Cerkveni del obreda je tokrat opravil župnik Drago Avsenak.
Viki Ivanuša
Bišečki Vrh • Zlati par Muršec
Foto: zasebni arhiv
VBišečkem Vrhu 59 se je pred 50 leti pričela skupna pot Janka in Zefke Muršec. Poročila sta se 19. novembra 1961 v domači cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi. Težka je bila pot, polna odrekanj in trpljenja, vendar sta vzdržala z veliko ljubezni in medsebojnega spoštovanja do 19. novembra 2011, ko sta se spet zaobljubila in izrekla zlati DA. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Jožica, Janko, Viktor, Slavek in Dušan. Na domačiji je ostal najmlajši sin Dušan, ki skrbi, da se sreča in ljubezen ne izgubita. Še več veselja in radosti imata z vnuki inpravnuki, ki so najmilejši obliž na vse rane skrbi in trpljenja. Zahvalno sv. mašo je vodil domači župnik Franc Mlakar,pred oltar pa sta ju popeljala priči sin Janko in hči Jožica.
Ur
Ptuj • 90 let Cecilije Kralj
Foto: Langerholc
Članica Društva upokojencev Rogoznica Cecilija Kralj iz Gomilškove ulice 2 na Ptuju je 22. novembra praznovala 90. rojstni dan. Rodila se je v Podvincih v delavski družini z devetimi otroki. Izšolala se je za vzgojiteljico in prvo službo opravljala v Ormožu. Hitro za tem se je zaposlila v vrtcu na Ptuju in ostala na tem delovnem mestu do upokojitve. Z družino sina Rajka živi v izrednem razumevanju v isti hiši. Zelo se veseli svojih treh vnukov. Še vedno je čila, vedrega razpoloženja in vzorna gospodinja. Ob jubileju so jo s priložnostnim darilom obiskali predstavniki Društva upokojencev Rogoznica.
Janko Mlakar
Prejeli smo
	
_ ■23s332z1 !!(!□□ programska shema peiv	
Petek 2.12.	Nedelja 4,12,
9:00 Dnsvnih TV Maribor	9:05 Ptujska kronika - pon.
10:00 Ptujska kronika pori.	12:40 Dan življenja - dokumentarni film pon.
17:00 Povabilo na kavo - par.	13:00 Pregled tedna - pon.
17:30 Mata scena - S. oddaja pon.	13:20 Zemlja in mi — por.
17:50 Prodstavitvena Dddaja d kartingu - poti.	13:50 Motivacijsko predavanje i Nickom Vujicičeoi - pon.
18:00 Poslanski utrip - 3. oddaja pon.	17:00 Koncert Jure Tori Trio
20:00 Ptujska kronika - pon.	18:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip - 3. oddaja pon.	18:20 Pregled tedna - pon.
21:20 Čista umetnost pon.	20:00 Ptujska kronika - pon.
2160 Noto scena - S. oddaja pon.	20:20 Kultu ra na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
23:10 Infe kanal	21:20 Sport(no) - pon.
Sobota 3.12,	22:40 Info kanal
9:05 Ptujska kronika - pon.	Ponsdsljok5.l2.
11:00 Koncert Piazzolleky	9:00 Preglednik IV Maribor
12:00 Ptujska kronika	10:45 Pregled todna - pon.
12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Pregled tedra	10:05 Info kanal
	17:00 Povabilo na kavo-pon.
18:30 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža pon.	17:30 Prajlei tidna - pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.	16:20 Info kanal
17:00 Koncert kluba Soroptimjst Ptuj	20 00 Ptujska kronika- pon.
18:00 Ptujska kronika-pon.	20:20 KoncsrtTorrafolk
18:50 Pregled tedna - pon.	21:20 Moto scena - 5. oddaja pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.	21:40 Info kanal
20:20 Zemlja in mi - ppn.	
21:38 Dan življenja - dokumentarni film pon.	
22:00 Ptujska kronika-pon.	
22:20 Info kanal	www.petv.tv
	Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Mesečna kronika Občine Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža - ponovitev 11:50 Oddaja ŠKL 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 14:50 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 60. Let DU Lenart 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
NEDELJA 4. 12.
8:00 9:00 11:00 12:15 13:00 13:55 15:00 16:10 17:00 18:30 20:00 21:25
Oddaja ŠKL
Iz mošta vino pridi na Hajdino - l.del Leskovec - Martinov koncert Od kleti do kleti 5. oddaja Kronika iz Občine Domava Ujemi sanje
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbeni utrinki
Koncert MePZ Destmik z gosti
Let DU Lenart Glasbena oddaja Video strani
8:00 Mesečna kronika Občine Markovci 9:10 Oddaja ŠKL 10:00 60. Let DU Lenart 11:30 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Markovci - posnetek 18:00 Glasbena oddaja 20:00 17. Dobrodelni koncert KARITAS 22:00 Ujemi sanje 23:00 Utrip iz Ormoža 23:55 Ptujska kronika 00:15 Video strani
PONEDELJEK 5. 12.
8:00 Videm - Ljudski pevci se predstavijo
9:50 Utrip iz Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:20 ŠKL 12:00 Ujemi sanje 13:05 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Leskovec - Martinov koncert 20:00 17. Dobrodelni koncert KARITAS 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
fCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 0IO4i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Zakaj se naše društvo ne najde v občinskih razpisih
Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršincev že 20 let razkriva - odkriva preteklost naših vasi, naših prednikov in iz teh kmečkih korenin razvija vsako leto tu-ristično-kmetijsko manifestacijo pod naslovom „Zahvala jeseni". Istočasno člani zbiramo in ohranjamo zapise, predmete iz naše preteklosti za naše zanamce z Muzejem dediščine kraljic. Skratka skrbimo za ohranitev in razvoj podeželja, in kar je bistveno, za razpoznavnost našega območja, v katerem bodo živeli naši otroci.
Zaradi vsega tega je naše
društvo ogorčeno, saj se nikakor ne najde v razpisnih dokumentacijah naše občine. Menimo namreč, da vsaka občina, vsak kraj mora videti pomembnost prednikov za zdrav razvoj in mora skrbeti za razvoj svojega področja.
Naše društvo daje močno razpoznavnost občini, saj kaže, kaj vse se tam dogaja, a si mora v večjem delu za svoj obstoj in razvijanje programov že leta in leta pomagati s sponzorji od drugod, ki jih je na žalost vse manj, ob tem pa ne manjka očitkov, češ saj imate svojo občino.
V upanju za razpoznavnost kraja Vas prisrčno pozdravljamo.
Preds. društva Marta Toplak
m
<£tajertAka> budutka,
89,8 98,2 104,3 Mkz
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
¡0>i(uia.fte nai tudi na ipietu: www. radio-ptuf:
Prireditvenik
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenfl	Oprema	Barva
renault espace 2.2 dciexpr.aïï.	2005	6.900,00 £	serv. knjiga	bela
renault grand espace 2.0 dciinit. paris	2008	14.900,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
honda jazz 1.216v ls	2005	4.900,00 €	prvi last.	kov. sv. modra
daewoo kalos 1.4c0m. plus	2003	2.890,00€	prvi last.	kov. bordo
renault kango01.5 dci express	2003	3.590,00€	klima	rumena
peugeot 607 2.2 hdi ivoire pack	2004	7.500,00 €	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 2061.4 ixs	2002	3.400,00€	avt. klima	kov. modra
renault limuzina laguna 1.816v priv.	2001	3.250,00£	avt.deu. klima	kov. srebrna
peugeot 2061.41 break	2002	3.480,00 i	klima	kov. srebrna
volkswagen passat2.0tdic0mf.lim.	2006	10.600,00€	serv. knjiga	kov. črna
renault initiale proa. vel satis 3.0 dci	2004	4.900,00€	avt.deu. klima	kov. modra
renault grandt.megane1.5 dci auth.	2006	5.690,00 €	klima	kov. siva
renault cli01.2	2008	4.990,00€	klima	rdeča
chevrolet ave01.416v elite	2008	5.720,00£	prvi last.	bela
peugeot 2061.1 ixr presence	2002	2.750,00!	klima	kov. siva
peugeot 3061.41	1999	1.350,00€	prva reg. 2000	kov. bordo
ford fusion 1.616vtrend	2006	5.990,00€	serv. knjiga	črna
peugeot um. 4071.816v conf. pack	2004	5.950,00 £	serv. knjiga	kov. siva
peugeot206 1.4 ixr presence	2003	3.700,00£	serv. knjiga	kov. modra
citroen c41.616v hdi sx pack	2005	5.990,00 €	serv. knjiga	kov. bordo
opelcorsa 1.216v cosmo	2005	4.890,00€	avt. klima	kov. sv. zel.
citeroeneleg. grand picasso c41.6 hdi	2007	10.900,00€	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 3071.616v style	2006	6.190,00é	prvi last.	kov. bordo
mercedes-benz lim. c 200 elegance	1995	2.800,00€	avt. klima	modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O PMcklaui 7).o. c.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
bmw530dautumuzina	2003	10.280,00	xsen0n	kov. črna
bmw 535 d eccelsa umuzina	2008	26.900,00	alupalt.	kov. črna
fiat croma 1.9 mjt dynamic	2008	9.280,00	avt. kuma	kov. rjava
ford fusion 1.6 tdci	2008	6.780,00	kuma	bela
ford monde01.8 tdci titanium karavan	2009	12.580,00	alu plat.	kov. črna
ford c-max 1.6 tdci ghia	2009	10.400,00	alu plat.	kov. siva
ford smax 2,0 tdci duratorq	2008	13.380,00	navig.	kov. t. siva
kia proceed 1,4 lx fresh	2008	7.880,00	kuma	kov. črna
peugeot 4071,6 hdi confort umuzina	2009	9.980,00	avt. kuma	srebrn
renault espace 1,9 dci	2006	9.580,00	avt. kuma	srebrn
renault kango01,216v	2007	5.490,00	kuma	srebrn
reanult laguna 1,9 dci karavan	2004	4.290,00	avt. kuma	srebrn
renault laguna 1,9 dci umuz. dynamic lux	2006	6.100,00	avt. kuma	kov. črna
renault scenic expression 1,5 dci	2009	11.680,00	avt. kuma	kov. siva
vw passat 1,9 tdikaravn comfort	2001	4.580,00	avt. kuma	srebrn
vw passat 2,0 tdi variant comfortline	2008	11.880,00	avt. kuma	kov. srebrn
vwtouran 1,9 tbi	2004	7.880,00	avt. kuma	kov. siva
Petek, 2. decembra
10:00
18:00
18:00
18:00 18:30
20:00
20:00
Ptuj, Mestno gledališče: predpremiera predstave Iva Andriča Aska in volk
Hajdina, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert za šolski sklad, nastopajo učenci in učitelji šole ter glasbeni gosti Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ: Na miklošof večer - folklorni večer (I. del) v organizaciji KTD Miklavž in OŠ Miklavž Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Iva Andriča Aska in volk Ormož, avla trgovskega centra Holermus: prireditev ob predaji elektronskih tarč, kulturni program z bontonologom Sašom Županekom, strelci in stand up komikom
Ptuj, CID: potopisno predavanje Renate Ribežl - Kanada, kako preživeti pri -34
Ptuj, DomKULTure: glasbeni koncert Bratko Bibič in The Madleys
Sobota, 3. decembra
9:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Christiana Andersena Svinjski
pastir Lutkovnega gledališča Fru Fru Ljubljana, za abonma in izven 9:00 Središče ob Dravi, Kulturni dom Sokolana: seminar za pevce ljudskih
pesmi - petje spodnjega glasu (basa), JSKD OI Ormož 10:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: gledališka predstava Žabec je junak Lutkovnega gledališča Pika Lenart in likovna delavnica za otroke
10:00 Ptuj, proštija na Slovenskem trgu 10: adventna delavnica - izdelovanje okraskov in peka medenega peciva 11:00 Pragersko, Dom Kulture: lutkovna predstava 12:00 Ormož, grajska pristava: javno vodstvo po stalni razstavi, PM Ptuj Ormož
15:00 Gerečja vas; gasilski dom: 9. tekmovanje žensk v kartanju (paver-
šnops) v organizaciji Društva žena in deklet Gerečja vas 17:00 Cirkovce: humanitarna prireditev, gledališka predstava Neskončno
ljubljeni moški v izvedbi PD Cirkovce, za projekt Otrokom varen dom 17:00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: Žveglin sejem , predstavitev ustvarjalcev, literatov in likovnikov Mihčevega festivala in pevskih zborov MO Ptuj
17:00 Zavrč, kulturna dvorana: Miklavžev koncert skupine Trta KUD Maksa Furjana Zavrč
18:00 Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ: Na miklošovo - folklorni večer
(II. del) v organizaciji KTD Miklavž in OŠ Miklavž 18:00 Ormož, viteška dvorana: Jovan Popov: Čriček in vonj daljav, predstavitev avtorja in knjige 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: adventni koncert pihalne godbe občine Dornava
19:00 Ptuj, ŠD Campus: brucovanje Kluba ptujskih študentov s skupinami
Siddharta, Zen in Tretja izmena ter z didžejem Šemničkim 21:00 Ormož, Unterhund: Buka storm over Ormož, vrnitev odpisanih s skupinami Doomed, Vulvathrone in Woli Wo
Nedelja, 4. decembra
10:30 Cirkulane: Barbarno 2011, stojnice, srednjeveški tabor 11:00 Ptuj, Pokrajinski muzej - na gradu: lutkovna igrica Žabec junak 11:30 Ptuj, Pokrajinski muzej - na gradu: muzejska delavnica Praznično
voščilo; izdelava voščilnic 13:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: Barbarno 2011, pogovor o jedeh
in hrani iz 17. stoletja, na gradu Borl 17:00 Velika Nedelja, župnijska cerkev: miklavževanje, otroška igra in
prihod sv. Miklavža 19:00 Slovenska Bistrica, grad: koncert Balkanija, Stošič
Ponedeljek, 5. decembra
13:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: tiskovna konferenca sekcije ljudskih pevk Lukarc, TED Lukari, ob 20-letnici delovanja 17:00 Poljčane, Razvojni center narave: delavnica izdelovanja voščilnic 17:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: prihod sv. Miklavža s parklji 17:30 Skorba, dom krajanov: Miklavžev večer za otroke s predstavo otroške
gledališke skupine KD Skorba Miklavž prihaja 18:30 Ptuj, Mestni trg: Miklavževanje v organizaciji MO Ptuj in Nadžupnije sv. Jurija
19:00 Pokoše, Dom krajanov: obisk sv. Miklavža
Torek, 6. decembra
16:00 Ormož, Center starejših občanov: Miklavževanje z otroki in vnuki
zaposlenih ter stanovalci 17:00 Ormož, Gimnazija: izobraževalna delavnica Skupaj zmoremo več,
peka peciva, aranžiranje, barvanje kamnov 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: XXL bejbe - stand up komedija Zavod za kulturo Maribor, za izven
Kino Ptuj
petek, 2., sobota, 3., in nedelja, 4. decembra: 17:00 Bonobo beni; 19:00 Oropaj bogataša; 21:00 art : Umetnost negativnega mišljenja
Program TV Ptu	.	
sobota ob 21:00 in nedelja ob 9:00: VRANSKI POLETNI VEČERI: Ansambel Robija Zupana, Modrijani, Slovenski zvoki, Okrogli muzikanti, Ansambel bratov Dobrovnik, Kvintet Dori, Ansambel Gregorji in Reportaža iz deleže miru: otr Benjesove meje		
		oški vrtec divjih živali,
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ODKUP VOZIL V ENI URI
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
RADIOPTUJ
89,8'98,£"Kn3
raisoTO
dUM
Tel.: 02/252-46-45, GSM :040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelavo škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, telefon 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obha jilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037._
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
VIKI. HARMONIKA. Kvaliteta, ki se sliši! Izdelava diatoničnih harmonik, popravilo vseh tipov harmonik, obnova starejših harmonik. Kajzba V. S. Mihovci 102, Velika Nedelja, telefon 041 802 793.
NEPREMIČNINE
VROČA PONUDBA - PRODAMO 2 garsonjeri in 4 x 2 sobna stanovanja v Dornavi pri Lipi. Za večinfo
pokličite na	nepremičnine
051/455 010. www.re-max.si/Poetovio

PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM enosobno stanovanje v pritljiču, v izmeri 45 m2 ali menjam za vikend ali manjšo hišo. Tel. 031 693 309.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2.Telefon 041 212 136.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju.
Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefonski številki 041 362 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Telefon 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667
170.
PRODAM prašiče od 25 do 100 kg ali zamenjam za drva, možna dostava. Tel. 041 670 766.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber , Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
KUPIMO traktor Zetor, IMT ali drugo in ostale ostale priključke za traktor. Informacije na tel. št. 051 639 777
PRODAMO PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAM 130 kg težke prašiče. Tel. 031 374 463.
PRODAM tri prašiče domače reje, težke okrog 250 kg. Tel. 041 462
171.
PRODAM suha bukova drva, po želji razrezana, možna dostava. Tel. 031 788 502.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Tel. 040 842 407.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
PRODAM DVE svinji domače reje. Tel.782 96 21.
PRODAM več brejih telic simentalk, možna menjava za male od 250 do 350 kg. Telefon 040 65 77 51.
PRODAM belo vino laški in šipon, mešano ali menjam za odojke. Telefon 031 201 283.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, drugo tele, vajeno paše. Informacije na tel. 041 897 584, 041 230 530.
KOKOŠI v 10. mesecu nesnosti za zakol ali nadaljnjo rejo prodajajo po 1,20 € za kokoš. Baumanovi, Žu-pečja vas 48/a. Tel. 790-03-51 ali 031/346-153._
PRODAM svinjo domače reje, težko 220 kg. Cena 1,30 € za kg. Tel. 041 944 735.
PRODAM prašiča 230 kg. Tel. 74082-53.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM elektromotor, 4,5 konja, dvojni. Tel. 031 693 309.
PRODAM zelo lepo ohranjeno delujočo zamrzovalno omaro Gorenje s šestimi predali, višine 1,40 cm in širine 60 cm. Možna dostava na dom. Telefon 040 807 371, 041 945 589.
www.tednik.si
SPOMIN
Minilo je leto, odkar je tiho in mirno, kot je živela, odšla od nas draga
Marija Vrbnjak
Hvala vsem, ki se je kdaj spomnite. Pogrešamo te!
Blanka, Mirko, Nuša, Miha, Leo
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
naši dragi
Ivanki Lovrec
IZ PODVINCEV 6
Danes, 2. decembra, mineva 5 let žalosti, odkar nas je
nepričakovano zapustila naša draga Ivanka.
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji poklonite lepo misel.
Vsi njeni
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok.
V SPOMIN Marjanu Lazaru
IZ TURŠKEGA VRHA 16 A, ZAVRČ 3. 12. 2009-3. 12. 2011
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete
Frančiške Bizjak, rojene Heric
IZ OBRTNIŠKE UL. 2, PTUJ
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Prav tako se zahvaljujemo p. Marjanu in p. Juriju za opravljen pogrebni obred in sv. mašo zadušnico, pevcem Kola-rič, govorniku g. Šeguli, fotografu g. Langerholcu, g. Heriku za odigrano tišino, ZD za hitro pomoč in Pogrebnemu podjetju Ptuj, d. d.
Iskrena hvala vsem in posameznikom.
Žalujoči: njeni najdjražji
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage žene, mamice, hčere, sestre in snahe
Andreje Peklar
IZ MURETINCEV 39, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred ter sveto mašo, pevcem in govornikom. Hvala OŠ Gorišnica, Občini Gorišnica, UO SLS Gorišnica, ŠD Stojnci, PGD Muretinci, PGD Kuzma, GZ Gorišnica, Društvu gospodinj občine Gorišnica, njenim nekdanjim sošolcem iz OŠ, podjetju Carrera Optyl, d. o. o, in podjetju IS.Edico, d. o. o., ter sosedi Kristini za molitve. Zahvalo izrekamo tudi Pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Srečko, otroci Gašper, Petra in Nika, starši Arnečič, brat Gregor in starši Peklar
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Črešnika
IZ BOROVCEV
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornikoma Martinu Zamuda in Francu Horvatu, g. Janezu Horvatu za organizacijo lovskega pogreba, PGD Borovci, ostalim GD, LD Markovci, ostalim LD, rogistom, vsem nosilcem prapor-jev, DU Markovci, RD Borovci, ŠD Borovci, DPŽ Markovci, ZUDV Dornava, ambulanti dr. Saškove ter podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi tvoji, ki te bomo pogrešali
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka
Antona Kokola
IZ NJIVERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala gasilcem PGD Kidričevo za častno stražo in spremstvo, lovcem, sindikatu Taluma, govornikom, nosilcem praporjev, društvu upokojencev, g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, godbeniku, pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj.
Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kidričevo za
neizmerno požrtvovalnost, skrb in nego.
Vsem in vsakemu posebej smo neizmerno hvaležni, da ste
nam stali ob strani.
Hvala.
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka ter svaka
Ivana Zupaniča
IZ MOSTEČNEGA 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem za darovano cvetje in sveče, iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre pogrebnemu podjetju Panek, pevcem za odpete pesmi, predsedniku DU Makole za prelep govor ter župniku Janku Frangežu za lepo opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Antonije Tomanič
13. 4. 1929-25. 11. 2011
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 22
se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili na zadnjo pot ljubljeno mamo, darovali rožice, darove v cerkvi ali v dober namen. Hvala za izrečena sožalja. Srčna hvala g. župniku za opravljeno sv. mašo in žalni obred, obema pevskima zboroma za lepo odpete žalostinke, govornici ge. Hedviki za besede slovesa, vsem sodelavcem, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam pomagali v teh dneh bridkosti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in hvala Društvu upokojencev Lovrenc, praporščaku in zastavonoši. Hvala za odigrano melodijo slovesa. Vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Roman, hčerke Zdenka, Danica in Boža z družinami, sestri Liza in Anica, vnuki in pravnuki
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste 23. 11. 2011 v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku našo drago mamo, omo, prababico, sestro, taščo in teto.
ZAHVALA
Ide Krajnc
IZ PESTIK 31
Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darovane maše, posebna zahvala osebju UKC Maribor, govornici, obema g. župnikoma, pevcem in godbeniku. Hvala za opravljeno molitev, nosilcem obeležij ter podjetju Mir.
Z žalostjo: Njeni najdražji
Ni vas več pred hišo in ne v hiši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Terezije Širec
1938-2011
IZ TRŽCA 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Tarziciju Kolenku za opravljeno sv. mašo in obred, društvu upokojencev Videm in društvu kmečkih žena Videm za besede slovesa, pevcem Feguš, podjetju Mir, godbeniku za odigrano tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Gorenjski Vrh • Uspešen zaključek humanitarne akcije
Nezi in Rajku predali hiso dobrote
V Gorenjskem Vrhu v občini Zavrč je bilo v soboto, 26. novembra, svečano, 78-letna NeZa Mislovič in njen 42-letni sin Rajko pa sta Zarela od sreče, saj so jima predali novo hiSo, ki so jo zgradili s skupnimi močmi donatorjev, darovalcev in prostovoljcev.
Njuna 200 let stara hiša v Gorenjskem Vrhu 20 je bila vse od leta 1807 prekrita s slamo, ko pa je pred leti streha pričela puščati, so jo prekrili s salonitnimi ploščami. A vlaga je storila svoje, saj so zaradi starosti popustili zidovi in leseni strop. Špranje in razpoke so bile vse večje, tako da se je skozi njih čutil hladen veter, ponekod pa se je skozi razpoke celo videlo. Na več mestih je omet odpadel, iz povešene-ga lesenega stropa so štrleli prepereli leseni tramovi in deske, tako da je bilo življenje resnično že nevarno. In ker obnova hiše ni bila mogoča, so v občinski organizaciji Rdečega križa v Zavrču pričeli iskati rešitev in jo s skupnimi močmi našli.
Na pobudo Stanka Ivan-čiča, ki vodi občinsko organizacijo RK v Zavrču, so ostareli in od dela izčrpani materi Neži in njenemu brezposelnemu sinu Rajku priskočili na pomoč že pred lanskim božičem. Neža se na stara leta preživlja s 170 evri državne pokojnine, sin Rajko, ki je kot otrok utrpel hujšo prometno nesrečo in je zaradi tega ostal brez zaposlitve, pa z 226 evri socialne pomoči. Skupaj prejemata ravno toliko, da se lahko za silo prebijata iz meseca v mesec, zato je za popravilo stare in dotrajane haloške hiške brez vode in sanitarij žal vedno zmanjkalo denarja.
Kot je povedal Stanko Ivan-čič, so se z lastnikoma dogovorili, da staro hišo porušijo in na istem mestu zgradijo novo hišo podobne velikosti. Kmalu zatem, ko so Nežo in Rajka obiskali televizijski novinarji in posredovali javnosti pretresljivo reportažo o njunem obubožanem življenju, so na Rdečem križu odprli poseben transakciji račun in pričeli zbirati prostovoljne prispevke. Odziv slovenske javnosti je bil kljub kriznim časom dober, saj se je na računu hitro zbra-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Stanko Ivančič (levo) si je skupaj z zaskrbljeno Nežo in Rajkom Mislovičem ogledoval prek 200 let staro razpadajočo cimpračo v Gorenjskem Vrhu letos februarja.
lo več tisoč evrov, veliko ljudi pa je podarilo tudi gradbeni material in svoje storitve.
Potem ko je ptujska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje za Nežo in Rajka priskrbela bivalni zabojnik, so sredi julija staro hišo do talne plošče povsem podrli in na istem mestu pričeli graditi novo hišo ter jo sredi avgusta spravili pod streho.
Pomagali dobri ljudje iz cele drŽave
Ko smo se minulo soboto spet odpravili med haloške griče, je bilo v Gorenjskem Vrhu 20 vse zelo drugače. Namesto razpadajoče »kočure« je tam ponosno stala v oranžno odeta zidana hiša, Neža in Rajko

"-itt. —_
G
S
LEINA
ESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Srečna Neža in Rajko pred novo hišo, za katero ima največ zaslug Stanko Ivančič (desno) in njegova ptujska pomočnica Maja Hala-dea (levo).
pa sta žarela od zadovoljstva, saj se je iz njune nove hiše že vil dim. Brž sta pohvalila vse, ki jima pri novogradnji pomagajo, in s ponosom dodala, da imata v novi hiši tudi vodovod, kanalizacijo in elektriko. Ob prisotnosti sponzorjev, donatorjev, prostovoljcev, darovalcev gradbenega materiala in izvajalcev gradbenih del so Neži in sinu Rajku svečano predali hišo, ki so jo zgradili s pomočjo dobrih ljudi iz cele Slovenije in jo tudi opremili.
Predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ptuj Marjana Caguta je pojasnila, da je 233 darovalcev na poseben transakcijski račun prispevalo 22.000 evrov. Poleg tega pa je blizu 80 podjetij in zasebnikov prispevalo grad-
beni material, les, stavbno pohištvo, električne, vodne, toplovodne in kanalizacijske inštalacije ter celotno notranjo opremo. V imenu Neže in Rajka se je zahvalila vsem darovalcem, donatorjem in prostovoljcem, še posebej pa pobudniku humanitarne akcije Stanku Ivančiču, ki je vodil celotno akcijo. Novo hišo je blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek.
Nadvse srečen pa je bil tudi Stanko Ivančič, predsednik občinske organizacije Rdečega križa Zavrč: »Hvala vsem, ki so karkoli prispevali za novo hišo. Ocenjujem, da smo z donacijami in gradbenim materialom vred zbrali blizu 60.000 evrov. V veliko pomoč mi je bila Maja Hala-dea s Ptuja, ki mi je pomagala pri zbiranju donatorjev in je akcijo koordinirala s Ptuja. Največji donator pa je zagotovo društvo Ekologi brez meja iz Ljubljane, ki je s pomočjo akcije Star papir za novo upanje prispevalo 15.000 evrov.«
Po slovesnem odprtju so se udeleženci zbrali v novi dvorani v Goričaku, kjer so celotno akcijo za hišo dobrote predstavili v besedi in sli-
ki ter jo proslavili z bogatim kulturnim programom in ob koncu vse tudi pogostili. V imenu društva Ekologi brez meja je o velikem uspehu humanitarne akcije govorila predsednica Petra Matoz, v imenu občine Zavrč se je vsem zahvalil podžupan Janko Lorbek, s tresočim glasom pa se je vsem dobrotnikom, humanitarnim delavcem in darovalcem zahvalila Neža Mislovič, še posebej pobudniku in vodji akcije Stanku Ivan-čiču, ki je sam opravil prek 1500 prostovoljnih delovnih ur. Alenka Kos iz društva za pomoč ljudem Vilinski ključ je Neži in Rajku izročila umetniško sliko mariborskega slikarja Rajka Ferka, v imenu vseh, ki so v akciji sodelovali, se je Slavku Ivančiču zahvalila Vida Milunič, ob koncu pa je s svojo dobrotljivostjo presenetil še Janez Ajlec, direktor največjega družinskega podjetja v Sloveniji AJM, ki je segel v denarnico in Nežiki Mislovič osebno izročil 200 evrov ter ji ob tem dejal, da naj poskrbi, da bosta imela s sinom Raj-kom za letošnji božič res polno mizo dobrot.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktor podjetja AJM Janez Ajlec je segel v denarnico in Nežiki izročil 200 evrov, da bosta imela s sinom Rajkom za božič res polno mizo dobrot.
BETULA cf.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mail: oknabetula@volja.net
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC MARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih objektih
Danes bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji oblačno, predvsem na zahodu bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Sončno pa bo proti vzhodnem delu Slovenije. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje nočne temperature bodo od -4 do 0, na Primorskem do 5, a bo zjutraj že marsikje topleje. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 12 stopinj C.
V soboto se bodo padavine na zahodu nekoliko okrepile. Pooblačilo se bo tudi v vzhodnih krajih, kjer bo ponekod lahko padlo nekaj malega dežja. V nedeljo bo na vzhodu spet večinoma sončno, drugod pa pretežno oblačno.
družinska praznovanja^ prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
Umrl ob trčenju s tovornjakom
30. novembra okoli 15.20 je 65-letni moški vozil osebni avtomobil Renault 4 iz smeri Ptuja proti Borovcem. Izven Spuhlje je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotnosmerno vozišče, kjer je trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo, ki ga je vozil 37-letni državljan Hrvaške. Voznik osebnega avtomobila je na kraju prometne nesreče umrl.
Prijeli roparja v Kidričevem
28. novembra so policisti Policijske postaje Ptuj odvzeli prostost 28-letnemu moškemu iz bližine Ptuja. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je moški 14. septembra vstopil v trafiko v Kidričevem. Delavki je dejal, da naj ostane za prodajnim pultom in naj odpre predal ter mu da denar in ji pri tem grozil. Pri tem je dajal videz, da ima v roki, pod majico, kakšno orožje. Delavka mu je zato iz predala izročila več kot 400 evrov gotovine. Moški je v žep stlačil še nekaj srečk in pobegnil iz trafike. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Čez mejo brez dovoljenj
25. novembra ob 7.10 so policisti v Cirkulanah ustavili 49-letnega državljana Hrvaške. V postopku so ugotovili, da so bili v osebnem avtomobilu hrvaškega registrskega območja dva 16-letna in 30-letni državljan Afganistana ter državljanka Srbije. Ugotovili so tudi, da so državljani Afganistana na različne načine prišli v Hrvaško, kjer so v Zagrebu spoznali omenjenega državljana Hrvaške. Z njim so se dogovorili, da jih proti plačilu odpelje v Italijo. Ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, so državno mejo prestopili na prehodnem mestu v Paradižu. Policisti so tujce pridržali in jih naslednji dan predali hrvaškim varnostnim organom.
Obstrelil lovskega kolega
27. je potekal skupni lov v lovskem revirju Gočova. Okoli 13. ure je 64-letni moški streljal na zajca iz lovske puške. Strel je zadel manjše drevo, katerega deblo pa je preusmerilo smer leta snopa šiber. Ena šibra je zadela v nogo54-letnega moškega in iskal je zdravniško pomoč v ZD Lenart. Zoper 64-letnega moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlom
24. novembra popoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Loki. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okrog 4500 evrov.