Leto XIII V Celju, dne 26. junija 1603.1 Štev. 49 Wuja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraakfaano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se pla&Jl 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petlt-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno Ineeriranje primeren popust — Naročnina sa celo leto 8 krat za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Naši kresovi. Dolga vrsta stoletij je prešla mimo slovenskih zemlja, odkar so se nastanili v njih naši pradedi, ko so zapustivši svoja zakarpatska selišča v dobi preseljevanja narodov z drugimi slovanskimi ro¬ dovi vred zasedli zapuščino starorimskega ce sarstva. Tam, kjer so še pred nedavnim časom vihrale različne tolpe germanskih in hunskih plemen, ki je vsaka zase hotela ugrabiti najboljši del rimske mogočnosti, se je naselil mirni Sloven. Od baltiškega morja do sinje Adrije, od retiških planin pa do Carigrada je vzel v posest zapuščene zemlje slovanski rod. Izginili so ostanki starorimske prosvete; krščanstvo, ki se je ondi pod pokroviteljstvom rimskih cesarjev razvilo, je zopet izginilo in po zemljah, v katerih so se naselili naši pradedi, je odmevala slava Svetovitu, Perunu in Triglavu. Naši pradedi so oboževali naravo, prebujajočo se spomladi in umirajočo po zimi. Blagodejni vpliv solnca na vse življenske pojave v naravi jim ni mogel ostati skrit. Videli so, kako se spo¬ mladi pod vedno toplejšimi solnčnimi žarki pro- buja narava iz zimskega spanja, kako vse klije novega življenja pod njihovim vplivom, videli so kako dozoreva plod, in gledali, kako vsled poje¬ majoče toplote pada narava v zimsko mrtvilo. Solnce jim je bilo vir vseh dobrot, solnce jim je bilo vir vsega življenja — najmogočnejši bog. Takrat, ko je stalo najvišje, ko je bilo v polni svoji moči, so naši pradedi po hribih in gričih zažigali svojemu dobrotniku v čast kresove in mu darovali svoje daritve. Minila so stoletja. Slovenci so pač pozabili svoje stare bogove, pozabili pa niso svojih starih navad, zato še dandanes gori po naših hribih nebroj kresov na predvečer 24. junija, onega dneva, ko solnce stoji najvišje. Seveda imajo ti kresovi dandanes ves drugačni pomen, kakor so jih imeli svoj čas. S krščansko vero so sprejeli stari Slovani le malo tujih navad, ampak pri¬ držali so si svoje stare, katerim so znali učitelji nove vere odvzeti poganski značaj in jih preude- siti v svoje namene. Zato časti dandanes slovenski narod s kresovi, s katerimi je častil v davni davnini svojega Svetovita, Svaroga ali Svarožiča, sv. Janeza Krstnika. Enak značaj so imeli kresovi, ki jih zaži¬ gajo Slovenci na pustni večer. Stari Slovan je slavil s svojim kresom zmago solnčne toplote nad zimskim mrazom, zmago vseoživljajočega solnca nad vso naravo uspavajočo zimo. Sedaj je zažiganje Kurenta le nedolžna zabava vaškemu naraščaju brez vsakega verskega značaja. Navada je ostala, njen pomen pa se je izgubil iz spomina našega naroda. Stoletja so minevala, odkar so se Slovenci naselil v sedanjih svojih bivališčih. Krščanska vera jih je osvobodila duševnega robstva pogan¬ stva, obenem pa jih je pokopala v robstvo ger¬ manskih sosedov, ki so pod krinko oznanovanja krščanske vere prihajali med nas in nas končno z ognjem in mečem ali pa z lokavostjo spravili pod svojo oblast. Od tedaj ni bil Slovenec sam svoj gospod, ampak gospodaril mu je tujec, ki ga je izsesaval do mozga. Vsem mogočim gospodar¬ jem je plačeval Slovenec svoje davščine, za vse mogoče gospode je prelival kri in zato prejemal — palico, kruha ne. Med narodom se je naselilo nebroj nemških privandrancev, ki so s privilegiji nemških cesarjev in avstrijskih vojvod tlačili in gnjavili narod, da je v resnici čudno, da je ostal še pri življenju. Takrat je pač vsak Slo¬ venec s solzami v očeh žgal svoje svetoivanske kresove. Ali prišli so še hujši časi. Iz Azije so prihrumele divje tolpe Turkov, ki so se kakor povodenj razlile po vseh evrop¬ skih zemljah. Cela tri stoletja je stal naš ubogi narod s svojimi brati Hrvati na braniku proti turškim navalom. Tri stoletja je prelival svojo kri, da obrani svojim domačim tlačiteljem živ¬ ljenje in premoženje. Takrat je zopet zažigal svoje -■ — kresove na visokih hribih, ali ti kresovi niso bili znamenja radosti, ampak naznanjali so ža¬ lostno vest, da Turek prihaja. Kres za kresom je zagorel vrh planin in morenje se je začelo. — Z ene strani nemški graščaki s svojimi poživi- njenimi hlapci, z druge pa krvoločni Turk, in težko se reče, kdo je bil hpjšif ali naš narod je še ostal in še pali svtlje kresove vrh svojih planin. Sv. brata Ciril in Metod! S kolikim svetim navdušenjem izgovarja vsak Slovenec ti besedi. In kako ne bi, ko mu predstavljate ona dva sveta, blaga moža, ki sta morda edina prišla med naše pradede s pravo ljubeznijo do naroda in svete resnice, ne pa z bičem in mečem, ona dva sveta moža, ki sta podala našemu narodu prvi pogoj bodoče prosvete, v domači besedi pisane knjige, in sta takorekoč obudila šele narod v narodno življenje. Stoletja in stoletja, ko so naši pradedi že izgubili svojo državno samostoj¬ nost, ko so jim tujci vzeli vse, kar se je le dalo odvzeti, je bila edina opora našim prednikom zapuščina sv. bratov, v domačih glasih pisana knjiga, ki jim je budila še narodno zavest. Naših ljudi je malo v pratiki, pravi naš kmet in prav ima. V pratiki ni naših mučenikov, ali naš celi narod, ves narod Slovencev je mu¬ čenik, mučenika, prava narodna mučenika sta bila tudi sv. brata Cit 1 in Metod. Preganjali so ju, zapirali v ječe in mučili, ali zastonj je bil ves njihov peklenski napor, seme, ki sta ga za¬ sejala je obrodilo dober sad, katerega smo de¬ ležni v največji meri mi pozni potomci tedanjih rodov. Sicer se še tudi sedaj ni osvobodil naš narod vseh svojih tlačiteljev, sicer se mu gode še vedno krivice od potomcev onih nekdanjih grozovitežev, ali gotovo ni daleč več dan, ko se bo otresel tudi zadnje pijavke, ki se mu je vse¬ sala v život. Daleč ni več ta dan, in to polni našo dušo z radostjo in veseljem, to nas navdaja s pogumom, da z vsemi svojimi močmi delu- LISTEK. Spomini iz potovanja po slavonskih gozdih. Spisal Seški Fr. Fišer, poslovenil Vrhovski. (Konec.) Solnce se je že jelo skrivati za gore, kajti bilo je že šest, ko dospem na majhen holmec, od koder se ogledujem okolu sebe. Ves začujen vidim okolu in okolu le samo velikanski gozd. To me je vznemirilo, da začnem skrbno premiš¬ ljevati svoj položaj. Domislil sem si zlesti na velikanski hrast, ki je bil še pri tleh z vejami obrasten, morda z njegovega vrha vidim ono vas ali vsaj kakšno bivališče. Sezujem čevlje in odložim svojo prtljago in kmalu sem bil v go¬ stem hrastovem vrhu. Odondi zapazim na eni "tram veliko planino, na njej pasočo se govejo živino in zraven tudi nekaj lesenih hoč. Da se ne zmotim, na kateri strani je to, vržem z dre¬ vesa doli klobuk na ono stran, kamor se nai je obrniti, ako hočem namreč pod streho prenočevati. Solnce se je že skrilo in jelo se je mračiti, ko sem čez četrt ure nagle hoje dospel na kraj gozda do planote. Tu vidim pred seboj par plan¬ šarskih koč, pred eno stojita dva človeka v belih plaščih in z velikimi črnimi klobuki pokrita, zraven pa sta dva velika psa. Vsi pogledajo proti gozdu, kjer sem se tako nenadoma prika zal, pa naglo stopita pastirja v kočo. Bližam se počasi in previdno, vedno oziraje se na psa, boječ se, da bi se mrcini ne vrgli name. Ko se nekoliko približam, da se je že mogel slišati moj glas, snamem klobuk ter glasno pozdravim: »Faljen Isus!“ (Hvaljen Jezus!) Starši pastir pri vratih koče stoječ pri¬ vzdigne klobuk, kakor v odzdrav, pa ošteje psa, ki sta me po svoje pozdravljala. Še nekaj korakov stopim bliže, potem pa vprašam: B Prijatelji! Dobar sam čovjek, putujem u Pakrac. Jeli još daleko?“ „Pakrac varoš?“ odvrne stareji, „četiri sati“, (štiri ure hoda). Starec je očividno spoznal, da nisem kak ropar, pogledavši na mojo puško, jaz sem pa tudi kmalu videl, da mi od preprostih pastirjev ne preti nikaka nevarnost. Šel sem k njima in začel, kolikor mi je bilo mogoče, v hrvaščini praviti, da potujem iz Daruvara in sem v hosti zgrešil pravo pot proti Pakracu. Poprosil sem, bi li mogel tukaj prenočevati? To me je razumel ter pokazal z roko k bližnji staji za živino z besedami: „Idi tamo do kuce“. „Fala:“ (hvala) rekel sem odhajaje, kamor mi je pastir odkazal. Tu je stala velika ograja iz naloženih debel, visoka le toliko, da je mogla živina stati v njej, pokrita je bila s počez naloženimi vejami, navrh pa je bil slab krov, pokrit več noma s skorjami, da brani dežju in snegu v stajo. Na vejah nad živino bilo je nametano nekaj mrve še od prejš¬ njega leta. Ograja ali staja je bila pregrajena po sredi. V enem delu je bila živina, dočim je v drugem bilo stanovanje za pastirje. Bajta ni imela oken, temuč svetloba je prihajala nekoliko skozi raz¬ poke med bruni v steni, sicer pa le pri vratih. V kotu bajte je gorel ogenj, nad njim pa je visel kotel, v katerem se je kuhala večerja. Tu se je pokazala ženska, oblečena samo v belo srajco iz domačega piatna, pa čez sredo 280 dotični okraj ali kraj, ne priobčimo, ker nismo hlapci oziroma policaji ali špijoni posameznih oseb. Opozarjamo pa tudi naše cenjene naroCnike, da naj ne pozabijo, da list stane denar. Papir stane, tisk stane, odpošiljate? stane, zato Vam lista ne moremo pošiljati zastonj. Vaša dolžnost je, da tudi tako redno plaCujete naročnino, kakor hočete, da Vam mi list redno pošiljamo. Roka roko umiva! Ne pozabite torej, da znaša naroč¬ nina za celo leto 8 K, za pol Teta 4 K, in za četrt leta 2 K. To so vendar tako malenkostni zneski, da Vam jih gotovo ne bo težko utrpeti, nam pa Vaši zaostanki delajo le veliko dela in tudi škode. Kdor še ni plačal, naj nikar več ne odlaša, ako hoče, da bo tudi odslej dobival redno naš list. Toliko v pojasnilo! Uredništvo in upravništvo. (Izlet »Celjskega Sokola" v Bukovžlak) se je, kakor smo že poročali, obnesel prav dobro. Udeležba iz mesta in okolice je bila velika in gotovo bi bila še mnogo večja, ako bi bilo vreme ugodno. Komaj je prikorakal Sokol do Koželjeve gostilne, kar se je vlila ploha, ki je potrajala skoraj do šeste are. Sokole so sprejela ob vhodu na dvorišče domača dekleta s prisrčnim pozdra¬ vom, okitile zastavo z vencem in podarile sta¬ rosti dr. Dečkotu lep šopek. Prihod Sokola se je pozdravljal s pokanjem topičev. Ker je bila vsied dežja zabava na prostem nemogoča, so se udeleženci po mogočnosti nastanili po notranjih prostorih. Ko se je zvedrilo, se je postavilo te¬ lovadno orodje, drog, bradlja in konj, in telovadci se med sviranjem narodne godbe nastopili v treh vrstah. Najbolj nas je zanimal nastop vajencev. Priznati moramo, da nas je samozavestni nastop in precizno izvajanje nekaterih precej težkih vaj v resnici presenetil. Posebno nam je ugajal pred- telovadec Zabukovšek ml., ki bo v par letih go¬ tovo eden najboljših telovadcev ne samo »Celj- skega Sokola". Prva in druga vrsta rednih telo¬ vadcev ste zadovoljili vsaka po svoji moči in in izvežbanosti, ali skoraj moramo reči, da je bil nastop vajencev sigurnejši, kakor nastop sta¬ rejših telovadcev. Naš poklic ni, da bi strokovno ocenjevali vsako vajo posebej, zatorej samo re¬ čemo, da je »Celjski Sokol" z le-tem svojim nastopom pokazal, da goji ono pravo zistema- tično telovadbo, katera edina je cilj vsega So kolstva, v prvi vrsti Češkega. Ako še ni vsaka vaja oglajena do dovršenosti, ako tupatam kak odskok, kaka kretnja ni še takšna, kakor bi morala biti — nič ne d6, z vztrajno doslednostjo se odpravijo vsi nedostatki. Načelniku br. Smert- niku vse priznanje za njegov trud, ki ni ostal brezuspešen, kakor smo videli prošlo nedeljo. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo vajam in odlikovalo telovadce z glasno pohvalo in ploskanjem. Ko so se je zvečerilo, je odkorakal Sokol z godbo na čelu ki je ves čas marljivo svirala, proti Celju. Obenem s Sokolom so se odpravili tudi celjski izletniki. Upamo, da bomo kmalu zopet imeli priliko, poleteti s Sokolom v | našo okolico, — Kakor smo že zadnjič omenili. * nam naši nemčurski nasprotniki niso delali zgaga. Dogodil se je samo na povratku slučaj, ki g a bo pa sodišče primerno kaznovalo. Dva fanta, g0 tovo nahujskana, sta napadla v Celje se vračajoče slovenske dame, toda brez hujših posledic. Sodišče ima napadalce že v rokah. V bodoče najbrž ne bomo imeli prilike več kaj takega poročati. Ljudje so se spametovali in ne marajo hoditi več za nemčurje v ogenj po kostanj. (Kres na Starem gradu) na predvečer praz¬ nika sv. bratov Cirila in Metoda, v soboto, dne 4. julija 1.1. obeta nekaj prav posebnega, pač vae kaj drugega kakor pa nemčurska »Sonnvvend- feier" svojim prirejevalcem. »Celjsko pevsko društvo", ki ima celo prireditev v svojih rokah, se bo gotovo potrudilo, da bo letošnji kres pre¬ kosil vse dosedanje. Velikanski kres, umetni ogenj, narodna godba, petje in bogsigavedi kaj Se vse — kdo se ne bi udeležil. »Celjsko pevsko društvo", ki je dosedaj prirejalo to veselico v svoji lastni režiji, je na željo obeh podružnic »družbe sv. Cirila in Metoda", priznavajoč veliko važnost naše šolske družbe za narodni napredek, odstopilo denarne zadeve v korist dobri stvari, j za katero se bojuje družba sv. Cirila in Metoda, ! podružnicama iste, kateri bodete po završetkn | na Starem gradu v »Skalni kleti" s sodelova¬ njem ostalih celjskih narodnih društev nadalje¬ vali veselico. Nadejati se je torej udeležbe, kakor je dosedaj še ni bilo ob enaki priliki. Pripom nimo naj še, da je »Skalna klet", last žalske delniške pivovarne, popolnoma novo urejena, in da prevzame gostilno s 1. julijem gdč. Lojzika Leon, ki bo gotovo kakor prej v »Narodnem domu" tudi sedaj v »Skalni kleti" z veseljem najtočnejše postregla svojim gostom. (Klavrna „Sonnwendfeier" celjskih nem- čurjev) v čast in slavo njihovega »starega nem¬ škega boga", ki se je vršila prošli torek, nas navdaja s prepričanjem, da je »stari bog" celj¬ skih nemčurjev pobral svoja šila in kopita in jo pomaknil kam drugam, kjer ga imajo morda v večji časti, kakor v Celju. Onih par žab in raket, ki so jih spustili v zrak in vsega skupaj par balončkov in ognjičev, kakor jih po navadi za¬ kurijo naši pastirji, da si spečejo krompir, to je bilo vse. Pripravili so menda tudi dva splava, katera so baje mislili spustiti po Savinji, ali ds vemo, zakaj se jim je vse skupaj izjalovilo. Menda bo že res, da je morala poseči kaka višja oblast vmes, ki ni bila pri volji, da bi celjski Nemci v svoji budalosti zasmodili kak most ali kaj sličnega ob Savinji. Pa bodi že kakor hoče, cela »slavnost" je imela tako klavrn značaj, da klavrnejšega ni mogoče. Prepričani smo, da tudi »godba celjske musikalnega dru¬ štva" ni povzdignila tužnih src v „Waldhau8u‘ zbranih »heulbruderjev", še manj pa govor nek¬ danjega c. kr poštnega uradnika in razbijalca oken v »Narodnem domu", sedanjega vahtarfi- nega urednika. Vzlic plakatom in zasebni agita¬ ciji 1® »Sonnwendfeier“ z žabami in raketami, balončki in ognjiči klavrno pogorela, da niti pe- jemo na to, da ta dan čim prej napoči. In v znamenje vstajenja iz tujčevega robstva v zna¬ menje trdnega upa bodoče popolne zmage pri¬ žiga slovenski narod širom svoje domovine krese na predvečer praznika sv. bratov Cirila in Metoda, na predvečer praznika onih svetih mož, ki sta prva užgala v srcih naših pradedov luč narodne prosvete, prvega pogoja obstanka narodov. Kakor so naši pradedi v davni prošlosti proslavljali spomladi zemljo iz zimskega spanja probujajoče solnce, tako proslavimo tudi mi, njihovi potomci, probujenje in vstajenje svojega naroda iz stoletnega robstva, v katero ga je vklenila zloba in pohlepnost zvitih sovražnikov. Visoko plamteči kresovi naj vzbujajo v nas ve¬ selo spoznanje, da naš narod ni več suženj pri- vandranih in od vseh mogočih činiteljev varo¬ vanih in ščitenih naših nasprotnikov, pričajo naj našim sosedom, da je ves njihov trud zastonj, da Slovenec ne uklone več tilnika pod njihov jarem! In naj napenjajo vse svoje moči, naj iščejo pomoči kjerkoli, naj jih ščiti in varuje še tako mogočna roka, naši kresovi naj jim povedo, da bo kmalu zagorel drug kres, ki bo požgal in očistil zadnji tujčevski madež izmed našega na¬ roda, kres, ki bo javljal svetu, da je solnce svo¬ bode slovenskega naroda zmagonosno zasijalo nad premaganimi sovražniki! Celjske in štajarske novice. (Vabilo na naročbo.) S prihodnjim mesecem nastopi »Domovina" drugo polletje svojega tri¬ najstega letnika. Kakor smo že od večine svojih naročnikov Culi, jim naš list v zadnjem času kar najbolj ugaja. Priznati moramo, da nas to pri¬ znanje jako veseli in da nam je naš trud s pre¬ pričanjem, da vestno izpolnujemo svoje dolžnosti napram svojim naročnikom, gotovo v veliki meri poplačan. Ravno tako nas navdaja z velikim ! zadoščenjem dejstvo, da se je v zadnjem času oglasilo dokaj novih naročnikov, ki so vsi na¬ znanili svojo naročbo s priznanjem našemu plo- donosnemu delovanju v blagor slovenskega na roda vobče, posebej pa na Spodnjem Štajerskem. Še enkrat torej povdarjamo, da nas radosti, ko vidimo, da nam narod priznava naše zasluge, in zato se bomo tudi v prihodnje potrudili, da bomo vedno in povsod z vsemi svojimi močmi delali v znamenju sloge v prospeh svojega milega na¬ roda. Zato tudi poživljamo svojo cenjene somiš¬ ljenike, da nam po svojih močeh olajšajo naše delo s točnim in zanesljivim poročevanjem. V kratkih, jedrnatih besedah naj nam javljajo vse, kar bi moglo zanimati slovensko občinstvo. Hva¬ ležni jim bomo mi in z nami vred vsi bralci našega lista. Ne zamerite nam pa, ako se neko¬ liko zakasnimo s priobčevanjem tega ali onega dopisa, ali pa če sploh ne priobčimo — brez vzroka se to gotovo ne zgodi. V naprej pa z vso odločnostjo odklanjamo sprejem dopisov, ki iz¬ virajo iz osebne mržnje ali sličnega vzroka. Kar nima pomena za ves slovenski narod, ali vsaj za prepasana. Začujeno me je pogledala, za njo pa sta se skrivala dva polnaga otroka. Pozdravim kakor prejj s »Faljen Isus!“, nato pa dostavim: »Molim vode"! »Nema!" odvrne žena. »Molim mlijeka!" prosim dalje, ker sem že skoraj umiral žeje. Žena je odšla; med tem pa se vsedem na tnalo pri ognjišču ter odložim svoje reči. Kmalu se je žena vrnila z vrčem od dima začrnelim v rokah, katerega je postavila pred me na tla. Nisem niti pogledal, kaj je v njem, temuč kar nagnil sem ga in hitro izpraznil do polovice. Bilo je kislo mleko, s katerim sem grozno žejo precej pogasil. Sedaj poiščem iz torbe še zalogo mesa in kruha in večerja je bila gotova. Nekaj ostankov mesa in kruha sem dal ženi, katera je bila tega kaj vesela. Sedaj sem čutil šele, kako sem utrujen. Ko pride pastir v bajto, kažem mu — ker se z jezikom nisva mogla razumeti, — da bi rad šel spat. Pokaže mi na ono mrvo nad stajo, potem pa govori z ženo nekaj, ali naglo in z glavo kimaje, česar pa jaz prav nič nisem razumel. Pobravši svoje reči zlezem po majhni lestvi na pokazano mrvo, kjer slečem vrhnjo suknjo, se z njo odenem in kmalu zaspim. Mukanje živine me je prebudilo, ko je bil že dan. Hitro zlezem s svojega ležišča pa vpra¬ šam — s kazanjem na pol — pastirja, kod naj grem, da pridem v Pakrac? Ta mi je še bolj razjasnil pot, za kar sem se mu zahvalil. Nato sem šel v »kuhinjo", kjer sem ženi hotel dati štiri groše nagrade, ali ni jih hotela vzeti. Dal sem jih torej devetletni deklici, ki jih je kaj boječe prijela. Nato sem se poslovil in odšel okrepčan, čvrst po novo naznačeni poti proti svojemu cilju. Krasno pot sem imel poleg veličastnega gozda, ležečega na ravnini, ob kojem na levo je bila lepa planota, v daljini bolj pa se je spet razprostiral mogočen gozd. Tu sem poslušal žvrgoljenje raznih ptičev, gruljenje golobov in gi lic. Kar opazim kakih sto korakov daleč pred seboj žival, bežečo Čez pot in mali log, nato opazim na oni strani loga še dve, tri. Obstojim in gledam, kaj je to, šele potem spoznam, da so lisice. Šle so druga za drugo kakor ovce. nobena se ni ozirala, le zadnja se je ogledala po meni, pa šla spet svojo pot. To so bile prve čveteronožne živali, ki sem jih opazil v slavon¬ skih gozdih. čez kako uro Časa sem srečal žensko. Ugledavši me, se me je prestrašila, kakor kake zverine. S kazanjem jo vprašujem, kako daleč je še do Pakraca? »Štiri ure", dala je odgovor. Torej še vedno štiri ure, dasi sem že dobro m 0 korakal. V kratkem sem dospel v malo vasico, kj« r pa ni bilo gostilne, da bi se človek odteščal. I 1 spet vprašam, kako daleč je še do Pakraca? Neki mož mi odgovori: »Dobre tri ure hoda". Od sedaj so se gozdi nekako razgrinjali, '® razgled se je razširjal. Polja, in travnikov je bilo videti čedalje več in čez uro hoda sem že opazi' pred seboj v daljavi zidovje, znak mesta. Dospe' sem tja dosti gladen, da sem se kaj rad v prv' gostilni nekoliko okrepčal. Nato šele sem povpra¬ ševal po stanovanju ondotnega logarja, katero je bilo na nasprotnem koncu mesta. Tu se® bil spet vljudno sprejet in sem par prijetnih ut doživel. Drugo jutro zgodaj pa sem jo spet po¬ gumno mahnil po prekrasno in skrbno nego va ' nem drevoredu, sestavljenem iz samih češpljs v " 1 dreves, ter sem došel ravno na veliko sredo i cilj svojega potovanja v krasno Požego. 291 pela ni ostalo po nji, temveč kvečjemu precejšnje razočaranje v srcih naših dobrih nemčurskih prijateljčkov. Bog jim blagoslovi! (Veliki koncert) celjskega pevskega društva vršil se bode v »Narodnem domu" dne 12. julija. Podrobni spored priobčimo v prihodnjem listu. Danes povemo samo toliko, da celjski Slovenci še niso imeli tako umetniško dovršenega kon¬ certa, kakoršen bode ta. Po svoji vztrajnosti in po umetniškem navdušenju, s katerim sej je lotil dela, dosegel je pevovodja-umetnik gospod Anton Lajovic — širom slovenske domovine znani naš skladatelj, da se je povspel pevski zbor do popolnosti, katere bi človek mislil, da ni mogoče doseči v malem provincijalnem mestu. Program bode vseskozi nov in zanimiv. Nastopil bode s samospevi tudi g. dr. Gvido Sernec — pevec, ki se je izšolal pri slavnih mojstrih du najske in praške šole in v zadnjem času pri g. Hubadu v Ljubljani. Kakor čujemo, nudila se nam bode morda tudi prilika slišati mlado ab¬ solventko praškega konservatorija gdč. Gerbičevo iz Ljubljane. Celje bode torej smelo biti ponosno na ta veseli pokret na umetniškem polju. Nade¬ jamo se obilne udeležbe iz cele Slov. Štajarske in prosimo društva, da blagovole upoštevati pri svojih prireditvah dan 12. julija t. 1. (Konec glorije.) Večina naših cenjenih bralcev se še gotovo spominja s kakšnim hrupom in vriščem so sprejeli svoj čas Celjani vest o poroki nekdanjega vahtarčnega urednika, pozneje in še sedaj poslanca Wolfa, onega slavnega Wolfa, ki se je proslavil z zapeljevanjem tujih nevest in sličnimi slavnimi deli. Vse nemško Celje je veselja vzklikalo, da je njihov mož, soprog Ce¬ ljanke, hčere začasno proti lastni volji »umirov- ljenega" odvetnika dr. Stepischnegga, postal slaven boritelj za Bismarckove edinozveličavne ideje. Imeli so ga za svojega in pošiljali so mu nebroj častitk in priznanj. Ali prišli so drugi časi, in Wolf je globoko padel v milosti svojih udanih celjskih pristašev. Omazane, gnjusne stvari, ki so se obravnavale pred raznimi sodišči, so strgale krinko raz njegovega lica in pokazal se je Wolf — volk — v pravi luči — grd pohotnež in ne¬ sramnež. Od tedaj ga Celjani niso hoteli več smatrati za svojega. Prišlo pa je še drugače. Wolfova soproga, rojena Stepiscbneggova, ki je svoj čas izjavila, da ji je pes ljubši kakor Slo¬ venec, je končno izpoznala, da se je usoda kruto maščevala nad njo in ji namesto psa naklonila še kaj hujšega — pravega volka. Konec veliki ljubezni je storilo v ponedeljek dunajsko sodišče, ki je izreklo ločitev zakona. Obravnava je bila tajna, torej si je lahko misliti, kako lepe stvari so se obravnavale. Nikakor se ne čutimo pokli cane, da bi se potegovali za žensko, ki je izgo¬ vorila psovko, kakor smo izrekli zgoraj, temmanj, ker je izreklo sodišče ločitev zakona radi obo¬ jestranske krivde. — Sic transit gloria mundi! (Celjski okrajni zastop.) Nemcem se zelo sline cedijo po celjskem okrajnem zastopu. Zato so zadnje dni raztrobili v svet senzacijonelne novice o slabem gospodarstvu v tem zastopu in o neredih, ki so se, kakor ti mojstri v lažeh trdijo, tam zgodili. To pa celjskim nemčurjem ne bode prav nič pomagalo. Celjski okrajni za¬ stop je v spretnih slovenskih rokah. Vsled tega je storil za prebivalstvo, odkar Nemci nimajo v njem več besede, neizmerno mnogo dobrega in koristnega in bode enako deloval tudi naprej v blagor okraja brez najmanjšega ozira na nemška obrekovanja. O nemških zavijanjih zadostuj pa kratko zagotovilo, katero imamo iz najkompe- tentnejšega vira, da celjski okrajni zastop ni utrpel niti krajcarja škode in da je vsa uprava v najboljšem redu. Da nemške živce malo po¬ mirimo, bomo ob priliki pripovedovali, iz katerih zakladov se vzdržuje celjska poulična fakinaža. (Imenovanja.) Meseca maja so imenovani davčnim pristavom sledeči gg. davčni praktikanti: Josip Tajnik, Anton Jurgl in Ivan Stanič. (Narodnjake, kateri se želijo naseliti na Spod. Štajarskem v večjih mestih), opozarjamo na hišo tik mesta, v kateri je nad 30 let go¬ stilna, vrt, kegljišče, zraven hlevi in gospodarska poslopja, in katera je naprodaj za ceno 34 000 gld. Pojasnila daje slovensko obrtno društvo v Celju. Druge slov. časopise prosimo za ponatis. (Žalec.) Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev se je ustanovilo in začelo svoje delovanje. Za sedaj je sedež društva v Žalcu, kjer je bilo na I. občnem zboru dne 1. junija t. 1. tudi voljeno načelstvo in sicer: Načelnikom g. Ivan Kač, obč. tajnik v Žalcu; namestnikom g. Fr. Kovač, o kr. tajnik v Velenju; blagajnikom g. And, Perc, obč. tajnik v okol Celje; namestnikom g. Anton Goršek, obč. tajnik v Gotovljah; tajnikom g. Oroslav Kušeo, obč. tajnik v Žalcu; namestnikom g. Mart. Goršek, obč. tajnik v Šoštanju; odbornikom pa: Franc Kajtnar, obč. tajnik v Trbovljah, Vinko Žurman, obč. tajnik okolice Rogatec-Slatina, Da mijan Kurent, okr. tajnik v Sevnici. — Društvo sme raztezati svoje delovanje po vseh avstrijskih deželah, zastopanih v državnem zboru, in vseh teh deželah zamorejo pristopiti udje k temu društvu Ud tega društva zamore postati vsak uslužbenec avtonomnih uradov, vsi predstojniki, uradniki in drugi uslužbenci. Vstopnina znaša enkrat za vselej 2 K, letni na pa 2 K na leto. Podporni ud lahko postane vsak pošten avstrijski državljan in vsaka druga korporacija, ako plača deset kron na leto v blagajno. Društvo ima na¬ men združiti vse avtonomne uslužbence v Av¬ striji, najprej seve v slovenskih deželah, zboljšati gmotno stanje in zagotoviti njih bodočnost. Ker pa se zamore ta velika naloga le tedaj izvršiti, ako se društva oklenejo vsi oni gospodje, kateri služijo avtonomnim uradom, se s tem prijazno vabijo k vstopu k temu za naš stan prepotreb¬ nemu društvu. Oglasi se pošiljajo društvu avto¬ nomnih uradnikov v Žalcu (Štajarsko) in pridene vstopnina in letnina. — Z ozirom na to, da to društvo ni politično nego strogo stanovsko, in z ozirom na to, da se bo društvo potegovalo le za naše stanovske koristi, nam pač ni treba delati za društvo druge reklame, kakor da rečemo: Komur je mar lastna sreča in sreča njegove rodbine, ta bo brez premisleka pristopil k društvu avtonomnih uradnikov. Ivan Kač. (Ljudski shod v Šoštanju) dne 5. julija 1903 v hotelu »Avstrija". Govorili bodo: gg. Anton Korošec, dr. Vladimir Sernec in Ivan Vošnjak. Slovenci udeležite se tega shoda mno gobrojno. Začetek ob 4. uri popoldne. Po shodu prosta zabava s petjem in tamburanjem. (Darovi za Slovenjigradec.) Dodatno ob¬ javljamo, da sta darovala za pogorelce v Slo- venjemgradcu g. dr. Gvidon Sernec 10 kron in g. Martin Ropaš 2 kroni. Srčna hvala! (V Slovenjem gradcu) so aretirali nekega Jožefa Robnika, stanujočega v Cerkvenih ulicah št. 2 na katerega leti sum, da je požar, ki je j uničil skoraj celo mesto, nalašč povzročil. (Maribor.) Javna zahvala. Osnovalni | odbor za veliko narodno svečanost v prospeh ! prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda dne 7. junija 1903 v „Narodnem domu" v Mariboru zahvali se z odličnim spoštovanjem najiskreneje: 1. vsem plemenitim in veledušnim darovalkam in darovalcem, ki so z obilnimi in zelo izdat¬ nimi darovi omogočili svečanost; 2. vsem po¬ žrtvovalnim in neumorno delavnim gospem in gospodičnam, ki so se pri veselici z razprodajo toliko in tako marljivo trudile ter so kot gmotni dobiček pridobile tako veliko vsoto; 3. vsem gospodom pevovodjem in vsem pevskim zborom, pevkam in pevcem za prireditev sijajnega kon¬ certa; 4. vrli podružnici »Slov. plan. društva" v Rušah za okrašenje drugega nadstropja v »Narodnem domu"; 5. slavnemu načelstvu ma¬ riborske »Posojilnice" za toli prijazno in brez¬ plačno prepustitev vseh prostorov v „ Narod¬ nega doma" v svrho velike svečanosti. A z vso prisrčno hvaležnostjo zahvaljujemo se pa tudi slavnemu občinstvu iz Maribora in iz njegove bližnje in daljne okolice za tako ogromno, ne¬ pričakovano udeležbo pri svečanosti. Hvala in slava vam vsem! Bila je krasna, divna sveča¬ nost; naj ostane vsem v najprijetnejšem spo¬ minu! Na veselo svidenje! Osnovalni odbor. (Iz Ljutomera.) Dne 28. in 29. t. m. name¬ rava tukajšnje nemško pevsko društvo prirediti blagoslovljenje društvene zastave. Izvedeli smo, da se v nemških krogih razširja vest, da name¬ ravajo Slovenci ob tej priliki udeležnike in za¬ stavo ometati z gnjilimi jajci, vendar pa se noče imenovati vira, od kod ta vest izhaja, iz česar že sledi, da je ta vest prazna izmišljotina in grdo sumničenje, katero je zrastlo brezdvomno v kaki čedni glavici ljutomerskih nemškutarjev. Ljutomerski Slovenci so toli olikani, da v tem oziru ne bodo na noben način sledili celjskim »Nemcem", katerim tako »slavo" rade volje pre¬ puščajo. Pozivamo torej naše slovensko ljudstvo, da to provokatorično slavnost popolnoma igno¬ rira, pač pa pričakujemo na drugi strani tudi od c. kr. okrajnega glavarstva, da bode isto skrbelo za mir in red in tudi za to, da se lju¬ tomerskih Slovencev ne bode na noben način izzivalo, osobito ne z velikonemškimi pri nas neopravičenimi zastavami, s popevanjem proti- tiavstrijskih pesmi in s sirovim in izzivajočim obnašanjem, kakor so to storili ob priliki Slom- šekove slavnosti in obiska celjskih »Sokolov" nekateri mlečnozobi hujskači pred Šramlnovo gostilno. Sedaj se nudi vodji c. kr. okrajnega glavarstva najlepša prilika, da pokaže v tem oziru kot c. kr. avstrijski uradnik svojo popolno nepristranost . . .! Društveno gibanje. (Vabilo) k občnemu zboru narodne čital¬ nice v Žalcu, kateri se vrši dne 29. junija 1903 popoldne ob 4. uri v dvorani gospe Hausen- bichler. Spored: 1. Poročilo o društvenem delo¬ vanju. 2. Predlaganje računov, volitev pregledo¬ valcev istih. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev no¬ vega odbora. 5. Sklep o razpustu društva. 6. Eventualni predlogi in nasveti. Opomba: Ako ne pride k prvemu zborovanju ob določeni uri dovoljno število udov, skliče se torej eno uro pozneje, z ravno tem sporedom v ravno tem lokalu drugi občni zbor, pri katerem je vsako število udov sklepčno. Žalec, dne 21. junija 1903. Ivan Kač t. č. načelnik. (Bralno društvo Frankolovo) priredi v nedeljo, dne 28. t. m. gledališko predstavo z de¬ klamacijo in godbo v šoli. Začetek ob pol 4. uri popoldne. (Iz Konjic.) V nedeljo, dne 5. julija 1903 priredi »Bralno društvo" v Konjicah prvo ljud¬ sko veselico s prijaznim sodelovanjem slavne šmarske narodne godbe in društvenega pevskega zbora na dvorišču »Narodnega doma" v Konjicah s sledečim sporedom: Petje, godba, govori, de¬ klamacije, šaljiva pošta, srečolov in prosta za¬ bava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 v. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. (Slovenjebistriško učiteljsko društvo) zbo¬ ruje v četrtek, dne 2. julija t. 1. ob 10. uri pred¬ poldne v novem šolskem poslopju v Studenicah s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Predavanje visokorodnega g. šolsk. nadzornika dr. J. Bezjaka „o umetnosti lepega deklamovanja s posebnim ozirom na ljudsko šolo". 3. Izlet na stari grad. j K temu zborovanju se po zadnjem sklepu uči¬ teljskega društva vljudno vabi tudi celjsko, šmarsko in konjiško učiteljsko društvo. Po zbo¬ rovanju skupni obed pri g. J. Koropcu. Kdor se skupnega obeda in obenem tega izleta udeleži, naj blagovoli javiti do 30. junija tamkajšnjemu g. nadučitelju Vobiču. Opozarja se, da se vrši zborovanje tudi ob neugodnem vremenu. Tudi drugi šolski prijatelji dobrodošli. Za izborno za¬ bavo skrbi odbor, Na veselo svidenje! (Trboveljsko pevsko in tamburaško dru¬ štvo »Zvon") priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ali v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo izlet v Hrastnik, kjer bode v narodni gostilni gospoda Ferdo Roš a koncertiralo. Odhod iz Trbovelj od gostilne »Dolničar" na Vodah je točno ob pol 2. uri popoldne. Začetek koncerta pa ob 3. uri. Vstop prost. — Slavno občinstvo iz Trbovelj, Hrastnika, Dola in okolice najvljud¬ neje vabimo se tega izleta oziroma koncerta najmnogobrojnejše udeležiti. (»Slovensko pevsko društvo v Ptuju") je razpisalo v novem letu t. L, kakor znano, dve častni nagradi za najboljši moški in mešani zbor. Po tem razpisu došlo je več skladb. Po sodbi ocenjevalcev priznala se je častna nagrada pesmici »Lahko noč", moški zbor, besede J. Zu¬ panove, uglasbil g. H. O. Vogrinc, kapelnik v Sa- rajevem. Pesem je izmed vseh doposlanih kompo- 292 zicij najboljša, sama na sebi precej dobra, po¬ hvale vredna, misli so preproste, lepo izražene, ima v sebi nekaj ljnbeznjivosti in tudi stavek je precej dober, Vsem drugim gg. sotekmovalcem so se kompozicije vrnile. Odbor. (Bralno društvo „Naprej“ pri Sv. Barbari v Halozah) priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ve¬ selico s petjem, tamburanjem in tombolo v go¬ stilniških prostorih g. Ant. Korenjak-a. Začetek po večernicah. Čisti dobiček pri veselici se po¬ rabi za društveno knjižnico. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. (Akad. tehn. društvo „ Tri glav" v Gradcu) priredi svoj III. redni občni zbor v tem tečaju dne 27. t. m. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2, čitanje zapisnikov br. dr. „Slove- nije*. 3. Odborovo poročilo. 4. Slučajnosti. Za¬ četek ob 8. uri zvečer. Druge slovenske novice. (Operni pevec Franc Naval-Pogačnik) je gostoval pred kratkim v Wiesbadnu na Nemškem pri slavnostnih predstavah, katerih se je ude¬ ležil tudi nemški cesar s cesarico. Naval je do segel velikanski uspeh. Takoj po predstavi je bil sprejet pri cesarju, ki mu je izrazil svoje obču dovanje in priznanje. Prašal ga je tudi po na¬ rodnosti in Naval mu je povedal, da je Slovenec. Drugi dan je prišel po cesarjevem naročilu dvorni intendant pl. Hiilsen in mu ponudil angažma pri kraljevi operi v Berolinu pod jako sijajnimi po¬ goji. Naval je sprejel ponudbo in se zavezal za pet let. Odkritosrčno častitamo našemu ro¬ jaku na sijajnem uspehu! (V konkurz) je prišla trgovina z manufak- turnim blagom Goričnik & Ledenik v Ljubljani, (Aretirali) so v Ljubljani nekega 20 letnega Maksa Roethelna iz Velike Nedelje, ki je bil zasledovan radi več tatvin. Zadnji čas je bil Roethel uslužben pri restauraterju Haubenhcferju v Mariboru in je tam ukradel Karolu Piklnu kolo vredno 260 K, nekemu Knipiču 28 K in nekemu Takelnu plašč in čevlje. Tudi nekemu Ludoviku Češnovcu v Ptuju je ukradel kolo. Policija je Roethelna izročila sodniji. (Slepar v vojaški obleki.) Bivši narednik Mihael Emeršič iz Št. Vida pri Ptuju, ki je kakor smo že poročali, izvršil več goljufij po Ljubljani in drugod, je bil pred ljubljanskim sodiščem ob¬ sojen na pet tednov ječe. (Utonil je) v blejskem jezeru dne 21. t. m. neki Gvidon Orlandini, uradnik pri nekem lesnem trgovcu v Mantovi. Šel se je kopat, a prijel ga je krč in se je začel potapljati. Klical je na pomoč, pa ga ni bilo več mogoče rešiti, Truplo utopljenčevo so našli. (Samomor.) V Zgornjem Boštanju pri Ko¬ čevju na Dolenjskem se je obesila dne 18. t. m. 74 letna vdova Margareta Hutter. Vzrok je baje veliko uboštvo. (Nesreča na železnici.) Med Nabrežino in Sv. Križem so našli v nedeljo na progi južne železnice truplo nekega delavca. Ne ve se, ali je padel z vlaka, ali pa je sam skočil pod vlak. (Razpis učiteljske službe) Na štirirazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirda in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba naduči¬ telja voditelja s 1400 K letne plače, 240 K sta¬ narine in 400 K funkcijske doklade ter pravico do šestih petletnic po 80 K. K zavarovalnini za slučaj smrti in doživetja plačuje družba dve tretjini, nadučitelj pa eno tretjino zavarovalnin- skega prispevka. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo pri podpisanem vodstvu do 15. julija 1903. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 18. junija 1903. (Mesto ravnatelja) na c. kr. državni gim¬ naziji v Trstu je razpisano do 15. julija 1903. (Stališče tržaškega namestnika grofa Goessa) je baje zelo omajano. Kakor poročajo nekateri listi nameiava vlada imenovati njego¬ vim naslednikom višjega vojaškega dostojanstve¬ nika, baje generala barona Alborija. Drugi pa zopet trdijo, da bo Goessov naslednik dvorni svetnik Simonelli ali pa kranjski deželni pred¬ sednik baron Hein. (Velika nesreča) se je zgodila te dni v Trstu. Postavili so oder, da bi popravljali neko hišo. Oder se je podrl. Ruševine so padle na neko triletno deklico in so jo popolnoma strle, da je ni bilo poznati. Drugo 15 letno deklico Olgo Tavčar je zadel kamen na glavo, da je bila tudi takoj mrtva. Težko ranjen je neki pet¬ letni deček, lahko ranjenih je pa več oseb. V Trstu se dogajajo take nesreče vsak dan in krivi so temu podjetniki, ki skrbe le za svoj žep in hočejo svoje delo čim prej dovršiti, da bi bil zaslužek večji. Da se na varnost delavcev in občinstva čisto nič ne pazi, je pokazal ta slučaj in še veliko drugih. (Strašen samomor.) V Trstu se je 17 letni delavec A. Cešina sedemkrat zabodel z nožem v vrat, prsi in trebuh. Dve rani ste smrtno nevarni. (Chodounsky o Slovencih.) Dr. Karol Chodounsky, profesor na praškem vseučilišču in znan prijatelj Slovencev, med katerimi se vedno rad mudi, naslikal je kratko v zadnjem Slovan¬ skem Prehledu 1 današnje stanje Slovencev. Spis je že zato zanimiv, ker pohaja iz peresa tako odličnega moža in nam pove, kako Čehi o nas sodijo. Chodounsky z veseljem priznava, da Slo¬ venci vzlic velikanskim težavam vendarle krepko napredujejo. Seveda razmere, kakršne imamo žal — na Koroškem in tudi na Štajarskem, kjer pe ščica Nemcev pri volitvah zmaga nad tisoči Slovencev (n. pr. v brežiškem okraju 721 prigla¬ šenih Nemcev proti 17.384 Slovencem), so za¬ vednim Čehom, katerim je narodnost nad vse, le težko umevne. — Najveselejši je napredek na Primorskem in Štajarskem. V vseh strokah je videti krepko gibanje. Seveda še mnogo, mnogo potrebujemo, v prvi vrsti raznih šol, ne le sred¬ njih temuč tudi ljudskih. Resnici na ljubo pa moramo vzeti štajarsko učiteljstvo v obrambo proti očitanju, da je večinoma protinarodno. Če bi tudi bilo res, da jih 80 (?) jemlje podporo nemške „Sudmarke“, je vendar ogromna večina spodnještajarskega slovenskega učiteljstva na¬ rodna in značajna. — S posebno hvalo omenja Chodounsky velik pomen celjskih denarnih zavo¬ dov, „Merkurja“, „Lastnega doma" in organizo- vanega delavstva. Da na Kranjskem ni vse tako, ne more uiti nobenemu bistremu opazovalcu. Na ves mnogo obetajoči razvitek je legla v zadnjih letih težka mora političnega boja. Politične stranke so končno povsod in ne smatramo jih za nobeno nesrečo — dokler notranji boj ne veže vseh narodnih sil. Toda slovenske misli so danes izključno zavzete z bojem klerikalne in liberalne stranke, z brezkončnim bojem, ki ne prizanaša nobeni instituciji in ki vse potlačuje, kar leži zunaj boja. Listi se pečajo edino le s tem bojem. Narodno - gospodarski zavodi se uničujejo ali po¬ spešujejo po tem, kake politične barve so njih predstavitelji, in se tudi zlorabljajo za politični boj, ki je absorbiral vse zanimanje, čutenje in mišljenje_ Kranjci v tem strastnem boju ne vidijo obupne borbe sorojakov na Koroškem, Primorskem, Štajarskem in v Gorici.... Pri današnjem stanju je konec tega boja, žal, nedo- gleden — in težko da smo slabi proroki, če trdimo, da zboljšanja smemo pričakovati od nove gene¬ racije. Naša srčna želja je, da bi se Chodounsky v tem motil. Če natančno opazujemo najnovejše dogodke, kjer skupni interesi vedno bolj stopajo v ospredje, se li nam ne zdi, če smo dovolj opti¬ misti, da tupatam iz te teme skoči kaka iskra, ki se bo zažarela v mogočen plamen?! Dopisi Iz Šmartna ob Dreti. Dne 18 junija 1.1. je počela voziti redna vsakdanja vozna pošta po zadreški dolini iz Gornjegagrada v Mozirje in od tu na Pako, ki ima zvezo s tretjim vpeljanim savinskim vlakom. Poštni voz, ki se je ustavil pred c. kr. pošto v Šmartnem, so deloma okin- čah že Bočani, a popolnile vrle Šmarčanke. Veselega pokanja z možnarji, kojega so preskr¬ beli domači fantje, ni b.lo ne konca ne kraja. Domači moški so si prizadevali, da je bila vsaka hiša odičena s slovensko trobojnico. Vsa vas se je zdela nekako praznična. Veselje je bilo popol¬ noma opravičeno, kajti dosti Drete je steklo v Savino predno se je uresničila tako težko priča¬ kovana vpeljava Pomisliti je, da je bila zadreška dolina do zadnjega časa popolnoma osamljena in svetu le malo znana. Ceste m bilo prave, kar jo je pa bilo, je bila taka, da se je l e 2 največjo težavo moglo voziti po nji,, V zadnjih letih pa se je po vplivu prizadetih občin i n vplivnih mož veliko storilo v zboljšanje razmer v tem oziru. Tako je bila sprejeta zadreška cesta v področje gornjegrajskega okrajnega za- stopa, odprl se je za promet novi most pr j Vrbovcu ter podaljšala cesta ob Dreti do gornje- savinske ceste. Na ta način je postala zveza i z Gornjegagrada v Mozirje po zadreški dolini ugod¬ nejša in veliko krajša, nego po savinski dolini. Sedaj pa se je dosegla še vozna pošta. Vse to skupno doseženo je v veliko korist zadreškemu prebivalstvu, kajti naša zadreška dolina dobi z vsem tem povoljno zvezo z vna¬ njim svetom, kar ji bode gotovo v procvit in napredek. Izpolnilo se je vendar po dolgem času to, po čemur je zadreško prebivalstvo toliko let zaman hrepenelo. Le še nekaj nas boli in eno željo bi imeli Šmarčani. Poštni pečat c. kr. pošte v Šmartnem ima le samo nemški napis: „St. Martin b. Ober- burg". To pa povzročuje dvojno neugodnost. Prvič se nas Slovence prezira kakor po navadi, drugič nemški napis: „Šmartno pri Gornjem- gradu" je napačen tudi zato, ker ne pridejo poštne pošiljatve naravnost, ampak prej v Gor- njigrad po savinski dolini in po isti poti nazaj v Mozirje in še le drugi dan potem od tam v Šmartno. Zato smo sklenili Šmarčani, da se od- odpravi ta neugodnost ter naprosi c. kr. poštno ravnateljstvo za premenitev imena na poštnem pečatu. Glasilo bi se: B Šmartno ob Dreti" in to tudi s slovenskim napisom. Da bode slavno županstvo v Bočni to stvar podpiralo po svoji moči, a ne prošnje sprejelo morda hladnokrvno, ali jo celo položilo med akte v večni počitek, se priporočamo najtopleje v kar nam pomozi slovenska zavednost in Bog. Iz Ormoža. Ormoški okrajni zastop. Dne 4. junija 1903 vršil se je prvi redni občni zbor novoizvoljenega okrajnega zastopa ormoškega v tekočem letu. Načelnik dr. Omulec otvori sejo, pozdravi vse navzoče ter predstavi vladnega poverjenih, okrajnega glavarja gosp. pl. Underrainerja. Po izvolitvi g. Jakoba Zadravca iz Središča zapisnikarjem razvija g. načelnik svoj program za bodočo poslovno delo ter posebno povdarja, da bodi, kakor v pretekli poslovni dobi, tako tudi v bodoči glavna naloga novega okrajnega zastopa, da povzdigne v okraju kmetijstvo v vseh panogah ter da skrbi za kulturni razvoj ormoškega okraja. Načelnik omenja, da so glavni pripomoček za povzdigo kmetijstva dobre ceste v okraju in da bode tedaj skrb novega okrajnega zastopa, da zgradi nove okrajne ceste, kjer so iste po¬ trebne in da popravi stare ceste, kjer so iste že slabe. Nadalje poroča o zgradbi nove okrajne ceste od Vitana k Sv. Bolfenku ter omenja, da se je prva sekcija že lansko leto in da se bode zadnja sekcija že letos tekom par mesecev zgotovila. Ta cesta, ki se gradi pod nadzorstvom okrajnega zastopnika g. Franca Zabavnika je za izvoz vinskih pridelkov iz župnije Sv. Bolfenka jako potrebna in se bode z zgradbo te ceste že dolgoletni želji tamošnjih prebivalcev ustreglo. Cela zgradba bo lična in tehnično pravilno izpeljana ter si bode okrajni zastop z zgradbo te ceste gotovo veliko zaslugo stekel. Nadalje poroča g. načelnik o projektirani okrajni cesti skozi veličansko grabo, ki bo imela zvezati Ormož z Ljutomerom na najkrajši poti- Omenja, da so dotični črteži že pri deželnem stavbinskem uradu v delu in da se bode ta zgradba gotovo že v prihodnjem letu začela. Isti poroča nadalje o prestavljanju mosta v takozvanem „Čakadoli“ na okrajni cesti Ormož- Koračici, katero delo je nujno potrebno ter bode okraj stalo približno 1200 K. Poroča nadalje, da je okraj v svrho povzdige govedoreje nakupil pred 14 dnevi štiri plemenske bike pincgavskega plemena ter oddal iste štirim občinam proti po¬ vrnitvi ene četrtinke vseh stroškov in da bode v prihodnjih letih nakupil še več bikov tega plemena za občine, kjer je še živinoreja slabo razvita. 293 Končno poroča, da je okrajni odbor na¬ kupil lansko leto deset, letošnje leto pet ple¬ menskih merjascev takozvanega angleškega „Jork shire" plemena, ter oddal iste brezplačno svinjerejcem, da povzdigne na ta način svinje- rejo v ormoškem okraju. Zastran okrajnih računov za leto 1902 po¬ roča g. Kočevar v imenu izvoljenih računopre- gledovalcev, da so račune v redu našli. Isti izkazujejo prejemkov 59.791 K 57 v, izdatkov 57.011 K 52 v, tedaj blagajne k. 1.1902 2779 K 05 v. Račun okrajnega ubožnega zaklada pa iz¬ kazuje izdatkov 866 K 86 v, prejemkov 18 K 52 v, torej primanjkljaja 850 K 34 v, kateri se je pokril iz okrajne blagajne. Končno se sklene z večino glasov prispe¬ vati k stroškom za uravnavo Drave od Ormoža do Središča z 10% za dobo štirih let. Ker se ni stavil nikak drugi predlog, za¬ ključil je načelnik sejo ter se zahvalil c. kr. okraj¬ nemu glavarju kakor tudi okrajnim zastopnikom za njihovo udeležitev. Politični pregled. (Državni zbor.) Seja državnega zbora v torek je bila gotovo ena izmed najkarakteristič nejših, kolikor jih je bilo v letošnjem zasedanju. Čehi so pričeli s tehnično obstrukcijo. Svojih nujnih predlogov niso umaknili, temveč so vložili še zraven nebroj interpelacij in takoj ob začetku seje zahtevali, da se vse vloge prečitajo. Pet | vsenemških poslancev se je prijavilo za hesedo j k zavrnitvi Steinovega nujnega predloga. Od 9. ure zjutraj so zapisnikarji čitali vložene inter iacije. To čitanje je trajalo do 3. ure popoldne. Nato se oglasi za besedo poslanec Tollinger in med silnim vriščem Vsenemcev predlaga, da se seja zaključi. Predlog je bil z veliko večino sprejet. Predsednik je nato povabil poslance k prihodnji seji, ki je bila v sredo. Na dnevnem redu so bile volitve v delegacijo. Izmed inter pelacij naj omenimo interpelacijo barona Schwegla zaradi dogodkov v Ljubljani po protimadžaronskem shodu in ob času turnarske slavnosti. Dolgotvezna interpelacija ponavlja vse nemške laži, kakor jih je bilo čitati svoj čas po nemških časnikih, in zaključuje: 1. Ali so vladi znani ti dogodki in kaj hoče ukreniti, da naredi konec nevarnim razmeram in da bodo Nemci imeli popolno var¬ nost življenja in imetja. 2. Ali hoče vlada potrebno ukreniti, da se ne bo ljubljanskim Nemcem samo dovolilo razobešanje nacijonalnih zastav, temveč se jim zagotovilo potrebno varstvo. To interpelacijo je vložil bar. Schwegel, častni meščan ljubljanski, vzlic temu, da je celo sodnijska preiskava dognala, da je večina v interpelaciji omenjenih dejanj zlaga¬ nih. Ljubljana je lahko ponosna na svojega čast¬ nega meščana. — V seji, ki se je vršila v sredo zvečer, so se vršile volitve v delegacije. Izmed štajarskih poslancev sta bila izvoljena delegatom poslanca Hanisch, Stiirgkh, namestnikom Derschat- ta; za Koroško delegatom Dobernig, namestnikom Tscharre; za Kranjsko delegatom Šušteršič, name¬ stnikom Žitnik; za Istro Bennati delegatom, Bartoli namestnikom; za Goriško delegatom Verzegnassi, namestnikom Antonelli; za Trst Mezzorana, na¬ mestnikom Acquaroli. Celokupni slovenski narod ima torej enega samega zastopnika v delegaciji. Med sejo je naznanil poslanec Vencajz, da odloži svoj mandat To je biia menda zadnja seja državnega zbora. Državni proračun se bo dobil s § 14. Nagodba z Ogrsko bo prišla na vrsto šele v jesenskem zasedanju. Vlada seveda želi, da bi se tozadevni odsek izjavil za permanentnost, da bi čim prej dovršil svoje delo, toda ta želja se ji bo najbrž izjalovila (Shod zastopnikov avstrijskih mest) zbo ruje sedaj na Dunaju. Izmed slovenskih mest je menda zastopana samo Ljubljana po županu Hribarju. Predsednikom shoda je bil izvoljen lvovski župan Malachowski in solnograški župan Berger, podpredsednikom pa graški župan Graf in brnski Wieser. (Ogrska) Khuen Hedervary, dosedanji hrvatski tiran, je bodoči mož na Ogrskem Cesar mu je poveril sestavo novega ministrstva in ban se trudi na vse kriplje, da bi si zagotovil večino v ogrskem državnem zboru. Dosedanja vladina stranka mu je takoj podala svoje roke, opozicija pa se ni dala tako hitro vjeti. Pod pogoji, da se vojaški predlogi umakneta z dnevnega reda, se je dala opozicija odvrniti od obstrukcije. Ban je sicer zahteval povišanje števila novincev (6000 mož) za nove baterije, ali opozicija ni odnehala, torej je moral tudi to opustiti. Zbornica bo do¬ volila štirimesečni proračunski provizorij in do sedanje število novincev. Poslovnik državne zbornice se ne poostri. Kakor je videti, je morala vlada odnehati pred opozicijo. Posebno hudo pa zadene odstranitev vojaških predlog z dnevnega reda dolgoletnega domobranskega ministra Fejer- varyja, ki najbrž ne vstopi v novo ministrstvo. Tudi skupni vojni minister Pittreich je baje vsled tega podal ostavko, katere pa cesar ni sprejel. Hedervaryju naj se le kmalu posreči sestava novega ministrstva, kajti potem so ga naši bratje Hrvati rešeni. (Dogodki na HrvatBkem.) V Zagrebu so se demonstracije zopet ponovile. Prometno zgradbo državne železnice, na kateri se še vedno blesti protiposlavni madžarski napis, so napadli z di¬ namitom, ki je storil precej škode. Mestni od bornik, opozicijonalec Gašparovič, je šel k zagreb- | škemu načelniku Mošinskemu in ga prosil, da i poskrbi, da se odpravi ta protizakoniti napis, ! kar je Mošinski obljubil. Demonstrantje so raz¬ bili madžaronu Kovačeviču vsa okna. Prava revolucija je nastala po celem Zagorju, posebno v varaždinski okolici, kjer se je vzdignil ves narod, kakor poročajo do 35.000 ljudi. Več tisoč broječa množica je z orožjem v roki napadla ! od vseh strani mesto Ludbrieg in razrušila hra- | nilnico, občinsko hišo in državno okrožno oblast. 1 Naval se je zgodil v noči od nedelje na pone¬ deljek. Kmetje vsi z maskiranimi obrazi, so po- : trgali brzojavne žice in zaprli vsa pota v mesto. Hranilnico so razrušili z dinamitom. Vse spise in - knjige so požgali, blagajne pa se niso dotaknili. | Šele ko je bilo delo dovršeno so prišli vojaki iz 1 Varaždina. Boj je trajal do ranega jutra. Voja¬ štvo ni moglo bogvekaj proti silni množici. V torek je bila razglašena na ludbreškim okrajem nagla sodba. Uradno se poroča, da je 16 madža- ronskih hiš do temelja razrušenih. Mrtvih je bilo pri napadih šest oseb. Hrvatski sabor brez opo- zicijonalnih poslancev je sprejel proračun brez razprave in nov zakon, po katerem o tiskovnih stva¬ reh ne sodijo več porotniki temuč navadno sodišče. Iz tega sklepa je razvidno, kako delajo madžaroni na to, da bi onemogočili opozicijonalno časopisje. Ko je bil zakon sprejet, je naznanil podban Kraj- čovič, da je sabor odgojen Veliko veselje vlada na Hrvatskem, da bo končno tiran Hedervary le zapustil deželo. Njegovim naslednikom imenujejo breznosega madžarskega grofa Šttfana Erdodija, drugi pa grofa Pejačeviča. Hedervary seveda misli, da bo ostal pravzaprav on sam kot mini¬ strski predsednik pravi ban hrvatski, ban pa naj bi bil le slamnat mož. V tem slučaju se je pač treba bati, da bi se dogodile potem na Hrvatskem stvari, ki bi bile v primeri z dose¬ danjimi dogodki kakor noč in dan. Potem se pač Hrvatska vzdigne do zadnjega moža. Da bi le že vendar enkrat na Dunaju izprevideli, da se je z ognjem nevarno igrati. (Srbija.) Novi kralj Peter I. je dospel v svojo prestolnico. Na celem potu po Švici ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Na Dunaju ga je pričakala okrog 1000 ljudi broječa množica Srbov, Hcvatov in Slovencev. Pozdravil ga je belgradski župan Staminkovič, in v imenu mla¬ dine medicinec Radinkovič. Množica je obkolila kralja in navdušeno pela srbsko himno „Onamo, onamo“ in hrvatsko „Lijepa naša domovino". Nekdo je nato dvignil h kraljevemu vozu majhno dekletce, ki je molilo kralju šopek cvetlic. Kralj je vzel cvetke, objel otroka in ga poljubil. Med gromovitimi ovacijami se je odpeljal iz Dunaja. Pri vzprejemu v Belemgradu sta bila navzoča samo zastopnika Avstrije in Rusije. Med narodom vlada velikansko navdušenje. Povsod prirejajo kralju najveličastnejše ovacije. Na pozdrav mi¬ nistrskega predsednika Avakumoviča je odgovoril kralj, da je zanj prihod na srbska tla res slovesen trenotek, kajti celih 45 let mu je bilo zabranjeno bivanje v domovini. Ministrstvo je podalo ostavko in predložilo kralju poročilo o umoru, v katerem pravi, da častniki prvotno niso nameravali umoriti kralja in kraljice, ampak samo prisiliti k odpovedi. Šele ko je adjutant Petrovič častnike vodil dve uri napačno po konaku in njegov spremljevalec streljal nanje, so se razjezili in umorili kralja in kraljico. Častno stražo pred kraljevim dvorom ima 6. peš¬ polk. Včeraj je kralj prisegel in takoj nato so bile obveščene vse velevlasti, da je zasedel srbski prestol kralj Peter I Upa se, da bodo velevlasti, ki so odpoklicale svoje zastopnike, vsledtega zopet obnovile diplomatične zveze s Srbijo. (Iz Carigrada) poročajo nemškim listom o skrivnostnih dogodkih v sultanovi palači. Po noči so nesli iz palače štirideset ustreljenih oseb. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče. Belgrajski listi so pa prinesli v posebnih izdajah vest, da namerava sultan odstopiti, ker se boji nezadovoljne in ne¬ zanesljive albanske straže Morda bo v Cari¬ gradu kaj takega, kakor je bilo pred kratkim v Belgradu. |2?8) Oglas. Dne 26. julija 1902 je našel kočar in krojač Franc Cmok iz Podgrada pri Sv. Juriju ob južni žel. na cesti med Štorami in Teharji usnjeno denarnico z večjim zneskom denarja. Komur je o tej izgubi kaj znanega, naj to javi nemudoma podpisanemu sodišču. C. kr. okrožno sodišče v Celju, odd. IX., dne 23. junija 1903. Oklic. S tem se sodno razglaša, da je Antonija Straže, posestnica v Razborju po dr. Josip Vrečkotu, odvetniku v Celju, svojemu možu Jožefu Stražetu, posestniku v Razborju, dne 20. junija 1903 odpovedala njemu po po¬ stavi pristoječo pravico zastopanja svoje žene in pravico do upravljanja njenega premoženja. C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 20. junija 1903. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško naznanja slavnemu občinstvu, da je dne 25. t. m. otvorila v svojih, prostorih v Celju v Rotovški ulici prodajo piva v steklenicah na drobno. — Prodajalna je dprta od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Med tem časom se lahko naznanijo obenem vsa naročila, vprašanja (279) 3—1 in pripombe glede celjske zaloge. C3aC03EitaMKC3Dgfc±jECamcaM - C>tdaMfc^g^ (269) Cena vžigalic: 1. orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48' franko Ljubljana, 2% popusta. H VŽIGALICE I družbe Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdana v Ljubljani 1. orig. zaboj s 500 zavitki (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta. Komij (novineo) z ugodnimi spričevali se sprejme ( 275 ) takoj v trgovino mešanega blaga. 2-1 JOSIP VREČKO, BIZELJSKO. NA ZNANI LO! Podpisana s tem slavnemu p. n. občinstvu in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja, da je s 1. junijem 1.1 prevzela znani •! POZOR !! Vsem, kateri bolehajo na želodcu - vi • daje gotovo pomoč in po7iača izgubljeno zdravje in težki prebavi edino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vse!^riaovanie 1 zgaga zlatenica, slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna .oteklina, m sleznim omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca P° 8 ^ i J iz krvi. boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri m izločuje vse n d a Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, , povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju e esa. lik notrošili Germanova življenska esenca je pomagala ze vec ljudem, kateri so j I za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso. rastlin- Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsom neškodljivih rastlin skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo ' J osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. . . _inn in Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremmeo m odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo K. GERMANA lekarna ,pri črnem orlu* v Belovaru, Hrvatsko, ■V V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna le „crn.om. orln cc K. Germana \x Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 2 v ZAGREBU, na vogalu Nikoličev« in Gajeve ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu | .Liebald 1 se lepo zahvaljujem in obenem obljub- I ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo, naj¬ boljšim vinom ter budjeviškim pivom po zmerni ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom ustrezati. Z velespoštovanjem udana (264) 5-2 Doljan prej hotel,Liebald*. (265) 3-2 Naprodaj je lepa hiša na Spodnjem Štajarskem, ob glavni cesti, blizu župne cerkve O s trgovino mešanega blaga O in vso trgovsko opravo po jako ugodnimi pogoji za 1200 gld. Na¬ slov pove upravništvo „Domovine“. Ker se nameravam preseliti v drug kraj, UT" prodam s-voje posestvo *TPI v enem najlepših krajev Savinjske doline. Posestvo obstoji ;z več mladih hmeljnikov, vinograda, Sadovnikov, njiv, travnikov in malega parka. Velika hiša s krasnimi stanovanji, najlepšim razgledom po Savinjski dolini in z veliko, cvetočo trgovino s 60 000—70 000 kron letnega prometa. Poleg so gospodarska poslopja, vsa v najboljšem stanu Natančni pogoji pismeno Naslov pod šifro „E. M. O.", poste restante Celje. ( 257 ) 3—2 Nr wr npr nry u r ucr w ur w mr n ar 111II11111 n 1 ii 111 1 m 11111II111111111111111111111 m ,,,,,,, IHiTTTu rn V pivovarni ŽALEC ( 266 ) dobijo se vsaki dan 2-2 sveži treberji »m 1 >m m m 1111 n m niTrmrirmri 111 m 1HTT1111 n 11 rn m ntin 11 r mn 11 m mi 11 m 111 n ut*. Mifk. MttK 401 Mia. jim JttB. Al* ut n Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 94 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Kuverte priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. Hilli &\V**!*X Trgovina z železnino „MERKUR“ PETEi v O • 1 j ii, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele^.ime, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ skega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih porev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje) lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. Tl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * .-*rvvi 2&5 Slovite žveplene toplice na Hrvatskem JSS Varaždinske toplice ‘Sr ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kro¬ nični ledvični bolezni, mehurnemu katarju, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd. itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hamorrhoidih itd. itd. ** Elektrika. ** ** Masaža. ** Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem na¬ činu, celo letu odprto; sezona traja od 1. maja do 1. ok¬ tobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagrebšk j kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno prosi, da se aotične naroči naprej pri upravi toplic. Zdravniške podatke daje topliški zdranik dr. A. Longhino. Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco (179) 12-9 uprava toplic. Naprodaj je zemljišče, obstoječe iz travnika in njive v obsegu dveh oralov. Proda se tudi razko¬ sano za stavbinske prostore. — Več se izve pri gospej Antoniji Altziebler <277) 3-1 v Gaberjih. Trgovina mešanega blaga -večjem. Israju na deželi se pod ugod¬ nimi pogoji proda ali pa -v najem da. Ponudbe na uprav, ništ-vo lista ,Domo- vine' pod naslovom ,HERMES C . -* (274) 2-1 :V;: ; %'AI vVX f»v>; »VeV ;v» ♦v.v ♦ Vozne karte in tovorni listi v ♦ AMERIKO Kralj, belgijski postni parnik. m Mi >Šii: m Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Siidbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. *.*. .*.*•*.* *.*.*«*. — (262) 3—2 Spretnega trgovskega pomočnika išče trgovina z mešanim blagom „Franca Ks. Aumanna sin“ v Krškem. Giril-JVIetodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti biškoti so najboljši. Naročila spre¬ jema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. „$voji k svojim!“ = Delavnica za vsa cerkvena dela = • KONRAD SKAZA * St. Ulrich, Groden, Tirol. se priporoča za izdelovanje ooooo svetnikov, altarjev in vseh v to stroko spadajočih del. ©©©©©©©©ec© Za vsa naročila originalne fotografije mojih del. Spričevala na zahtevanje. (35) 12-6 Za vsako slovensko naročilo - od 100 K - eceeoee © - umetno rezljano razpelo zastonj. 9999999 9 9 (9 ©G©C©©©C©C©GG©e©©©l:990999099990999e9 pomaga izborno kot nedo- < sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje: Traun m Stiger * Franc Pečnik. * Alojzij Walland » Viktor Wogg * Milan Hočevar ■ J os. Polanetz * Josip Matič , Fran Zangger ,, Anton Kolenc ,, Oto Schvvarzl lekarna ,, Ferd. Jakowitsch „ Frid. Jakowitcsh Trbovlje: Videm: Vitanje: Velenje: Vojnik: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Miiller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Uirih Lager Fr. 2ottl IMHW»WIWWMWiWiHj