Posamezna stev. 40 vin. Sev. 212. PoStnina - * sST - paviallrana. v Ljubljani, v M, dne 16. septembra mia. LelO KLVIL ■MM »SLOVbNEC« velja pe polti u vse ■treni Jogo- ■lavit« in v LJubljani: u oalo lato naprti • • * n pol lata „ .. „ 42-— sa m trt ista * .. „ 21-— is aa ntssso „ .. „ 7-— ts Inossmatvo oeloletao K>5- H Sobotna Izdaja: e Za oalo leto.....K 15 - za inosemstvo, „ 20— ^^ Uredništvo |s v Kopitarjevi illel Stev. 6/Ht Rokopisi se ne vračajo; netranklrans pisma sa m sprejemajo. Dreda. telet. Itv. N. uprava. Itv. 828. ■» m "»Inserati: Enostolpna petltvrata (M mm ilroka ln 3 mm visoka aH nje prostor) za enkrat ... po K 1-20 uradni razglasi . po K 1*80 Pri naročilu nail 10 objav popust. Najmanjši ogtss 39/9mm K V— ■■'. -h Poslano: 1, i flnostolpua peti I vrsta K 31— Izhaja vsaS dan Izvzemtl po. nedeljek lu dsu po praznika, ob 5. url zlutraj. Političen list za slovenski narod. Opravs Je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poitne hran. ljubljanske St. 630 z* naročnino ln fct. 349 ia oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.311, boan.-hero. 7563. Dajte nam volitve! Nai. : vsemi naravnimi prednostmi oblagodaiiena država se pogreza. Dežela, ki stoji n. pr. glede živeža med najsrečnejšimi deželami Evrope, pada v močvirje. Premagane in poteptane države, ki se ši-bijo pod udarci zmagovalcev do tal, se dvigajo polagoma iz globin. Nemčija, ta navadni mednarodni kaznjenec jc v svoji narodni nesreči discipliniran dovolj, da zbira svoje ostale sile za preosnovo svojega gospodarskega in državnega življenja. Naša država, ki bi se kakor vse agrarne države, lahko z odločnim sunkom povzpele v kratkem času do urejenih razmer, gre navzdol. Vzroki ne leže ne v posebnosti naših krajev in ne v negodnosti ljudstva, temveč v dejstvu, da ni nikogar, ki bi znal državo upravljati. Duševna in politična beračija naše takozvane inteligence, je pravzrok vsega zla. Vsled zgodovinskih razmer se naše razumništvo ni nikdar učilo vladati in upravljati velikih ozemelj in se nahaja zato pred nalogami, ki jim ni doraslo. To je njeno opravičilo. Toda intelektuelni in politični nedokončanosti stoji ob strani popolna moralna neresnoba ter lahkomiselnost brez kraja. Eksperiment, ki ga je vprizorila ,DS in meščanskasocialna demokracija na živem telesu države, je najočividnejši dokaz te neresnobe. Strankarske hujskarije in nebrzdane spopade, ki smo bili siljeni, jih gledati, so žalostna izpolnitev prorokbe »Jugoslovanskega kluba«, ki e rekel koj spočetka, da strankarska vlada »izziva samo boje.« Demokratska zajednica je bila drugega mnenja in je ustanovila v teh časih bojni blok s socialisti. Ti dve skupini sta šli za svojo stranko po volno, a sta se vrnili domov ostriženi. Kako lepo se slišijo na ustnicah »Slov. Naroda« taki stavki: Prokleta dolžnost vse naše javnosti pa je, da požene vse strankarske hujskače in da sc zave, da sedaj ni čas za eksperimente kakor tudi ni čas za otopelost, marveč da moramo celemu svetu mesto dosedanje žalostne figure pokazati, cla umemo tudi mi... Isto barvo in isti povdarek bodo nosile seveda sedaj tudi izjave vseh drugih »miroljubnih« strank v državi. Če sc bo ustanovila zopet koncentracijska vlada, bodemo imeli nekaj časa mir v državi. Toda koncentracijska vlada je le najmanjše zlo, ki si ga moremo izbrati. Velikih pričakovanj ne smemo vezati na nobeno vladno tvorbo pred volitvami. Politične prikazni, katerim dajejo po vsej pravici begunci — študentje v pismu na Narodno predstavništvo političen pouk, bodo ostale namreč s svojimi šegami in navadami v veljavi pri vsaki obliki vlade. Nove in žive politične sile bodo napolnile naš državni organizem šele v trenutku, ko se vzdigne ljudstvo k volitvam. Zato ne bodemo nehali in odjenjali nikdar od zahteve po volitvah v ustavotvorno skupščino. Z vso energijo in brez ovinkov kličemo po nemudnem razpisu. Izrabljanje ljudskih pooblastil v kupčije z izvoznicami, v osebni in strankarski profit mora najti konec. Ljudstvo mora udariti na plan, da uniči vojne dobičkarje in javne sleparje, ter si uredi državo po svoji lastni volji. Volitve so njegova potreba in njegova pravica. Kalto smo izgubili Pariz, dne 8. septembra 1919, Iz danes došlih slovenskih časopisov (žalibog jih dobivamo le, če pride kurir), vidimo, da nemške in laške brzojavne agencije niso povsem točno informirale o poteku mariborskega vprašanja. Med drugim se ponekod govori celo o nekem kompromisu, katerega žrtev da je bila Radgona. V pojasnilo naj služijo sledeče vrste: Pred vsem treba konštatirati, da je vrhovni svet tudi v tem vprašanju postopal po navadnem svojem pravilu: brez nas, proti nam! Dne 26. avgusta zjutraj je član delegacije po nekem poslancu zvedel, da je vrhovni svet prejšnjega dne v načelu sklenil plebiscit za Maribor in Radgono in da je naročil teritorijalni komisiji, da stavi predloge glede podrobnosti. Pariški časopisi niso o tem imeli niti besedice; no poizvedbe na pristojnem mestu so potrdile resničnost vesti. Delegacija je takoj vložila motiviran protest in je po nekaterih članih tudi osebno intervenirala. Iz laških časopisov se jc po tem izvedelo, da je bil predlog za plebiscit stavljen po Tittoniju. Plebiscitno ozemlje bi se naj razlegalo na jugu do Pohorja, na vzhodu nekaj kilometrov vzhodno železnične proge Maribor— Špilje, obsegalo bi južno od Mure ležeči del emureškega okraja in naposled radgonski trikot in trg Zgornja Radgona; torej prav v zmislu avstrijskih protipredlo-gov. V teritorijalni komisiji, ki se je sešla dne 26. avgusta, so francoski in angleški eksperti zastopali stališče, da je plebiscit sploh neumesten, a če ga se hoče dopustiti, da treba pritegniti ludi ptujski in ljutomerski okraj, ker tvori vse lo ozemlje zemljepisno in zlasti tudi gospodarsko celino. Laški eksperti so pred vsem protestirali proti temu, da se komisija sploh bavi z vprašanjem plebiscita, češ da je to vpra- šanje vrhovni svet že načeloma rešil; potem pa so pobijali in se sklicevali na etno-grafične razmere, na slovenska nasilstva napram Nemcem, ki so dovcdla celo do vstaje (tu so se sklicevali na znane mariborske nemire) in naposled so še nagla-šali, da je plebiscit zelo primerno in moderno sredstvo za reševanje teritorijalnih sporov. Njihovemu stališču sc je pridružil znani amerikanski ekspert Coolodze. Izrekli so se tudi proti pritegnitvi ptujskega in ljutomerskega okraja. Na podlagi teh poročil je v vrhovnemu svetu v seji 27. avgusta prevladovalo mnenje, da se plebiscit sploh opusti in odbije avstrijske zahteve. Ko je to izvedel Tittoni, ki radi bolezni ni prisostvoval seji, je takoj poslal vrhovnemu svetu sporočilo, da sprejme plebiscit tudi za Ptuj in Ljulo-mer. Hotel je na ta način rešiti vsaj princip svoje inicijative; no Avstrijci, ki so bili po Lahih dnevno in natančno (mnogo natančneje nego mi) obveščeni o poteku razprav, so vrhovnemu svetu sporočili, da lak plebiscit nima za njih nikakega izgleda in da so zato pripravljeni se odpovedati Mariboru, ako sc jim izroči brez plebiscita ozemlje emureškega okraja na desnem bregu Mure in Radgona. Pravijo, da je Renner posebno povdarjal, da jc Radgona njegov volilni okraj, da bi on siccr ostal brez mandata in da bi to evenluelno vplivalo na vprašanje podpisanja mirovne pogodbe. Ta argument (!) jc baje potem odločil, da je .vrhovni svet dne 29. avgusta dodelil Radgono Avstrijcem, a brez desnega hrega Mure. Čim je delegacija to izvedela, je še isti dan vložila obširnejšo spomenico, v kateri je dokazovala nezmiselnost take rešitve. Priložila je tudi zemljevid, iz katerega je bilo razvidno, kako reže radgonski trikot, kakor klin v jugoslovansko ozemlje in kako sc steka 5 cest iz tega ozemlja v Radgono, ki je z nemškim ozemljem vezan le po eni cesti. Posebno se je tudi dokazovalo, kako tvori Radgona gospodarsko središče za Prekmurje in južne kraje in kako je odcepiti.v tudi na škodo Radgone same, ki mora brez svojega gospodarskega in periodnega zaledja jednostavno propasti. Kakor prejšnje dni opetovano, tako se je tudi sedaj še osebno interveniralo. Naj tu omenim, da je bila svoj čas Radgona že dodeljena Avstriji, a da jc bila potem priznana naši državi ravno iz navedenih gospodarskih razlogov, ko se nam je posrečilo dobiti Prekmurje. Na vse to je vrhovni svet pozabil, oziroma je vse to sedaj prezrl samo za to, da ne ostane Renner brez mandata! Na celcm postopanju sc vidi zopet enkrat, kako opravičen je bil Oxcnsticrnov vzklik: Quam i; i sapientia regitur mundus! Mesece in mesece so eksperti dveh delov sveta študirali to vprašanje, vrhovni svet (tistikrat še z \Vilsonovim sodelovanjem) je spoznal po dolgih razpravah potrebo, združiti Radgono s Prekmurjem in z južnim ozemljem, a vse to jc sedaj pre-vrnjeno, da se da Renncrju osebna zado-voljščina. Nečem lu preiskovati, v koliko so Slovenci sami krivi, da se je tako z njimi postopalo; opozarjati bi pa vendar hotel na razloge laških ekspertov. Morda pride potem spoznanje, da naše notranje razmere niso brez upliva na reševanje naših velikih vprašanj v Parizu. Adrialicus m. p. mč Miibijftfflti. V nedeljo se jc izvršilo orlovsko slav-!je šentviških Orlov in Orlic nad vse sijajno. Bilo je vsled velikanske udeležbe tujih bratskih odsekov eno izmed najlepših letošnjih orlovskih prireditev. Hvala Bogu, trud našega skupnega dela je našel zasluženo priznanje, premnogo jih je za nas pridobljenih, vsi smo navdani z novim pogumom, da nadaljujemo delo za sv. vero in svoj narod do popolnega uspeha. Z opoldanskim vlakom se je pripeljalo več sto udeležencev z Gorenjskega, ki so s selsko orlovsko godbo na čelu prikorakali na telovadišče. Odtod so skupno z drugimi, ki so se pripeljali z vozmi, šli nasproti udeležencem, ki so z M. D. poljsko orlovsko godbo prikorakali iz Ljubljane. Po kratkem pozdravu so vsi skupaj odkorakali nazaj v Št. Vid, ki je bil ves okrašen z zastavami. Hvala Šcntvičanom za zavednost in naklonjenost! Vsakega jc moral navdati pogum in veselje, kdor je videl ta manifestacijski sprevod! Na čelu 16 konjenikov Orlov, nato godba, za njo nepregledna rdeča vr-sla Orlov — bilo jih jc okrog 250 — potem zopet godba, kateri jc sledilo več sto belih Orlic in orliškega naraščaja. Zadnja skupina so bili naši mali Orlici. Sprevod jc zaključila vrsta okrašenih voz. Najprej so se podali vsi v prostorno šentviško cerkev, ki je bila polna samih Orlov in Orlic in naraščaja. Dali so s tem izraz, da nc spoštujemo samo verskega prepričanja, temveč da jc katoliška sv. vera naravnost naš program. LISTEK. Narodni „Križev pot" koroških SEovencev. Piše: Dr. Val. Rožič. Usodni dnovi v Celovcu! Hannibal ante portas! Tako sem naslovil svoj dnevnik, ki sem ga pisal v nemški internaciji od 29./4. do 4./8. 1919, torej do dne, ko sem v družbi s trgovcem g. Renkotom pobegnil iz zapora v Gmiindu na Zg. Koroškem ter 8. avgusta 1919 srečno došel v Jugoslavijo. Naj popišem na kratko slovenski javnosti zadnji »križev pot« koroških narodnih trpinov na goro Kalvarijo na Zg. Koroškem. — Dne 29. aprila 1919 po polnoči so nenadoma zagrmeli kanoni in zaragljale strojne puške na južnovzhodni celovški strani. Grom topov, bučanje granat in ragljanje strojnih pušk je prihajalo vedno bližje. Nastal je dan. Cel Celovec je bil po koncu. Trgovin sploh niso odprli, učence in učenke srednjih in ljudskih šol so ob 8. uri poslali nazaj — domov; celo mesto je bilo kakor mravljišče, v katero dregne mimo-gredoči potnik — nepridiprav s svojo pa-jico. Od dežel. sod. nadsvetnika in dTž. pravdnika do zadnjega 14 letnega šolar-skega učenca in obrtnega vajenca: vse ie nosilo v nar urah že puške na ramah in s različnih formacijah so odhajali Celovčani peš ali na avtomobilih na najbližnjo, predmestno fronto, kajti Jugoslovani so stali ob 4. uri zjutraj že na Bregu ob Krki, v Grabštanju, prve čete so že prišle na Žih-polje in v Kotmaravas! Vse naokrog Celovca je bobnelo, kakor da bi se bližal sodnji dan. — Jugoslovani so stali na nekaterih točkah dobro poldrugo uro od Celovca! Streljanje, grmenje topov in pokanje strojnih pušk je postajalo bolj zmedeno, nesistematično. — Celovčani pa so hiteli v tem večjih množicah na fronto. Bojni grom polagoma potihne. V Celovcu jc vse zmedeno, vendar hiti vse, prav vse, kar le gre in leze, proti vojašnicam in iz vojašnic s puškami oboroženi ven na bojno polje. Kakšna čustva so tedaj imeli celovški Slovenci, tega ni mogoče pooi-sati. Upali in bali smo se, veselili in odu-ševljali smo se, a istočasno smo scagovali in obupavali. Pričakovali smo jih, a jih nismo pričakali. Iz lepih sanj so nas zbudili, a zaživeli smo strašno, kruto preva-ranost. Bili smo v neki mrzlični, duševno nesigurni hipnozi, v nervozni ekstazi negotovosti. — Ob 9. uri dopoldne smo si bili že na jasnem. Naše upanje je splavalo po vodi... Udali smo se resignaciji. V bojazni in skrbi smo čakali in sc v duhu že pripravljali na »Križev pot«, ki ga bomo morali hoditi: zasramovani, teptani, vpljuvani, lepeni, izmučeni strahu in sramu, vklenjeni v verige in zaprti v ozke relicp — ' :č;ii in /Rini. In 7rcjemala boš iz one domovine moči in blagoslova za vse tvojo dolo na zemlji! Pa bicz sovražnika ne bo tvoje delo! Kilistejec in Dalila! Prejel je Samson, sodnik in branitelj Izraclovega rodu, božje povelje, naj nc pije vina in nič opojnega in naj ne pride britev čez njegovo glavo. Dolgo časa je izpolnjeval to božje povelje, zato je bil močan in pretkan, da ga ni mogel ugnati sovražnik in je varno živel Izraelov rod. Filistejec pa jc sovražil vero Izraelo-vega rodu. Poslal je do Samsona lilistejsko ženo Dalilo Z ljubeznijo, ki ni bila prava, mar- več grda, sebična ljubezen, je preslepila močnega in pretkanega Samsona, da je pozabil na božje povelje, se izneveril Bogu in domovini. Nc moč nc pretkanost mu ni več pomagala, Filistejec ga je premagal Izraelov rod je z nova padel v sužnost. Mladeniči Mladenka! Varuj se Fili-stejca, da te nc zavede na pot Samsona, na pot Dalile! Mladina naša! Čas tvojih poletnih lepih in veličastnih javnih prireditev se za letos bliža h koncu, kar jc tudi prav. Dolgi jesenski in zimski večeri so pred nami. Na delo sedaj! Na notranje delo v društvenih domovih! Tu izobrazuj svojega duha in svoje srce, tu krepčaj in utrjuj svojo voljo! Ogiba; se vsega, kar bi ti temnilo duha, jemalo moč volje in gibčnost za vsakdanje stanovsko delo, jemalo ugled društvu, kateremu pripadaš. Mladenič in mladenka! Vsi pod okrilje Orla, ki ponosno razpenja svoja krila vedno širje in širje, višje in višje v strah in trepet vsem slovenskim filistejcem! Mladina! Orel te hoče varovati pred Filistejccm, da nc postaneš slovenski Samson, slovenska Dalila! Orli in Orlice! Bog blagoslovi vaše društveno delo! Pozdravljam Vas! Na zdar! * V imenu predsedništva je spregovoril Zvezni podpredsednik br. Jože Pire. Spominjal se je na prvo nedeljo v maju letošnjega leta, ko so sc Orli ljubljanske okolice prvič po svetovni vojni zbrali na Šmarni gori, bilo jih je le 70 v kroju, a danes po 4 mesecih tak napredek, prireditve letošnjega poletja (Trbovlje, Celje, Št. Vid pri Stični) so pokazale življenjsko moč orlovske organizacije. Izmed 20 odsekov iz ljubljanske okolice pred vojsko samo še 2 ne delujeta, lep vspeh organizatorične sile naših Orlov. Poletno delo se bliža h koncu, pričeti je z notranjim delom po odsekih in predpripravami za orlovski tabor v Mariboru. Z delom v telovadnici in domovih odgovorimo našim zasmehoval-cem in napadalcem, je zaklical govornik svojim bratom — sobojevnikom. Obe govornika jc navzoče občinstvo navdušeno pozdravljalo. Po telovadbi je bila ljudska vesclica, ki se ;e bo 10. zvečer končala. Vsem, ki so pripomogli, da sc je slavlje tako lepo izvršilo, tako tujim bratom Orlom in sestram Orlicam, ki so nas posetili, kakor zlasti domačinom, ki so nam z darovi priskočili na pomoč: Najiskrenejša zahvala!« Za slmmA® šolstun in noteSJsfis® o zasedenem ozemlju. Upit posl. dr. Lovrenčiča na gospoda ministra in ministrskega predsednika, vodečega posle ministra inostranskih del. V robstvu, ki presega vse dopustne moje, živi slovensko prebivalstvo v okupiranem ozemlju. Vse šikane od persekucij do interniranja in deporta-cij prenaša, z velikim samozatajeva-njem, a srce mu krvavi ob pogledu na mladino, ki jc seme in up bodočnosti. Italijanska vlada, udinjena nacionalnemu šovinizmu »svetega egoizma« dela sistematično, da bi izrula iz src tisočev šolske dece in srednješolskega dijaštva najdražje: Narodno zavest. Prvo leto okupacije jc italijanska vlada udejstvila svojo 2000 letno kulturo s tem, da je z zapiranjem slovenskih šol propagirala analfabetizem, in če to Je ni šlo, usiljevala italijanščino v šole, kalere jc iz, zahrbtnih namenov pustila in dovolila, seveda pocl njeno karabinersko kontrolo. Slovenske šole v Gorici, kjer je bilo do 5000 ljudskošolske dece iu do 1000 srednješolcev, so sploh zaprli in silili tako mladino v svoje potujčevalnice. V Trslu jc bilo istotako in do 500 srednješolcev lc tako ni izgubilo leta, da so požrtvovalni naši profesorji poučevali v katakombah, skrite po privatnih stanovanjih. Bliža se novo šolsko leto in razmeram, ki jili " uvedla italijanska vlada, je treba napraviti konec. Odločitev v Parizu še ni padla in zato mislim, da ima naše zunanje ministrstvo šc vedno dolžnost intervenirati in zahtevati za slov. ozemlje pravice našemu ljudstvu. Vprašam zato ministrskega predsednika kot zastopnika zunanjega ministra : 1. Ali so mu znane razmere, v katerih se je v prošlem letu onemogočalo šolstvo v zasedenem ozemlju? 2. Ali je voljan z vso odločnostjo posredovati na mirovni konferenci v Parizu, da se reši šolsko vprašanje v zasedenem ozemlju takoj, odgovarjajoče popolnoma narodnostnemu principu in željam ljudstva? 3. Ali hoče takoj irpoalovati, da se vsi internirani in deportirani učitelji puste na svoja službena mesta, kjer lahko oni kakor tudi njihovi kolegi, ki so ostali, neovirano vrše svojo dolžnost v narodni šoli? Ministrski predsednik jo odgovoril na to vprašanje pismeno — najbrže iz strahu pred hujšimi besedami in z ozirom na zunanji položaj. Nepojmljivo je, kako moro imeti vlada sploh še ob-zire. No, pa pustimo to! Odgovor slove: Ministrstvo inostranih del dobivalo je in dobiva poročila o težkem položaju našega življa In pokrajin, katere je okupirala italijanska vojska. Vedno je na osnovi teh poročil delalo korake potom naše delegacije za mir v Parizu in poslaništva v Rimu, da se našemu življu v teh pokrajinah položaj kolikor mogočo olajša. Ministrstvo inostranih del je sporočilo naši delegaciji za mir v Parizu tudi to zadevo in jo zaprosilo, da stori vse in korake, kjer jc treba da sc šolsko vprašanje v okupiranem teritoriju reši čimprej v smislu narodnostnega principa in želje naroda. Istotako je zaprošena naša delegacija v Parizu za korak, da se vsi internirani in deportirani učitelji izpuste na svobodo in morejo vršiti svoje delo v šoli. ReShi dopdki. LDU Reka, 14. septembra. Na včerajšnji seji »Consiglio nazionale« je sporočil dr. Grossich nastopno: Moji prijatelji! Italijanska vojska prihaja zopet k nam, da nas reši. Čustev, ki nas navdajajo v tem trenotku, z besedami ni mogoče izraziti. Gabriele D' Anunzio, ta junak vseh junakov, ki je že v sto primerih tvegal svoje življenje za veličino Italije, je še predvčerajšnjim z mrzlico ležal v Benetkah. Vojaštvo je čakalo edinole svojega voditelja, da priteče Reki na j>omoč. Gabriele D' Anunzio se ni oziral na svoje zdravstveno stanje, vstal je in odšel s svojimi vojaki. Pri Kastvu ga je zadržal general Pittaluga, ki je bil navdušen nad njegovim domoljubjem. Čim je dospel na Reko, je izpregovorii narodu veliko besedo. Danes je ta polkovnik, naš veliki pesnik Gobriele D' Anunzio, vso vojaško oblast nad Reko vzel v svoje roke. Niti eden meščan ne sme sedaj več dvomiti o bodočnosti našega mesta. Italijanski narod bo ratificiral dovršeno dejstvo. Sedaj, ko je aneksija izvršena, bi se moral tudi italijanski Consiglio nazionale razpustiti, ker je njegova naloga dovršena. Na željo pesnika vojaka pa ostane Consiglio nazionale tudi zanaprej še na svojem mestu. Po 11 mesečnem boju smo danes doživeli to, kar je bil že od nekdaj naš sen,« Po tem govoru je bila seja zaključena. LDU Bakar, 14. septembra. Na Reki kakor tudi v okolici vlada velika panika, ker izvršujejo italijanski vojaki razna nasilstva. Naše ljudstvo je skrajno preplašeno in beži iz Reke, tako, da je ves Baknr prenapolnjen z begunci. Velik del beguncev se jc napotil tudi proti Krašici. Arditi krožijo z bajoneti v rokah po mestu in grozijo s pobojem. Naše ljudstvo je vznemirjeno, zlasti ker nima upanja na odpomoč. Angleške, francoske io ameriške vojne ladje so odplule iz pristanišča. Domneva sc, da so zapustile luko zato, da si ohranijo prostost za nadaljnji nastop, druge vesti zopet govorijo, da so odšle na intervencijo Italijanov, Enaka panika vlada tudi na Sušaku, ker ni znano, kaj utegne prinesti bližnja bodočnost. Na Sušaku so vse banke zaprte, šole pa so razpuščene, ker je deca pobegnila, Italijani so aretirali dr. Fabianiča in ga odvedli na vojno ladjo, kjer je zaprt. Na Reki in po vsej okolici jc brezglavost in preplašenost vedno večja. Z reške strani sc sliši pogostno streljanje s puškami. Pijani arditi se v avtomobilih vozijo po mestu in grozijo vsakomur, kdor bi se jim zoperstavljal. Naš živelj je osup-njen in zbegan, ker ne ve kaj ga še pričakuje. Drugi dan vladavine desorganizira-nih in pijanih italijanskih čet na Reki je bil kakor prvi poln razburjenj za mesto, Nobeden Jugoslovan si ne drzne stopiti iz hiše na ulico. Okrog 10. ure dopoldne so krožili nad Reko štirje aeroplani, ki so metali pozdravne letake na mesto. Istodobno je bilo s patricijskim zvonom in sirenami alarmirano vojaštvo in mestno prebivalstvo. Vse se je preskrbelo z orožjem in bombami in hitelo pred guvernersko palačo, kjer so strojnice postavljene. Znamenje alarma je bilo dano, ker se jc raznesla vest, da se italijanski general De Robilant s četami bliža Reki, da vpostavi zopet mir in red. Alarmirano vojaštvo in prebivalstvo je čakalo 4 ure, dokler okoli polu štirih ni bilo javljeno, da je prišel general De Robilant le do Sapjan, da sc je pa na to zopet povrnil. LDU Rim, 14. septembra. (DunKU) »Epoca« poroča, da je general Batoglio, namestnik šefa generalnega štaba, odpotoval na Reko z neomejenim pooblastilom. LDU Milan, 14. septembra. (DunKU.) »Secolo« ceni jakost prostovoljskega zbora. ki ga je vodil D' Anunzio na Reko, na 10.000 mož. V listu »Corriere della Sera« pozivlje general Badaglio vse častnike in moštvo, ki se je udeležilo tega pohoda, raj se najkasneje v petih dneh povrnejo k svojim oddelkom; drugače se bodo smatrali za ubežnike. LDU Reka, 14. septembra. Ob 1. ponoči se je alarm ponovil. Vojaštvo je «opet prihitelo in se zbralo pred guberaersko alačo. Medtem ko so z vojaškimi avtomo-ili neprenehoma prihajala ojačenja, je dospel neki polkovnik in izjavil, da za alarm ni bilo povoda. Domnevalo se je, da z istrske strani koraka vojaštvo proti Reki, izkazalo pa se je, da so dospela ojačenja v pomoč reškim četam, LDU Reka, 14. septembra. Tržaški »L' Era nuova* širi živahno propagando med Tržačani, da bi se v velikem številu udeležili akcije na Reki. LDU Reka, 14. septembra. Oče bivšega reškega poslanca in vodje italijanska aneksijooistične stranke, Zanella, je * 72, letu svoje starosti umrl na Reki, LDU Reka, 14. septembra. Zaradi zadnjih reških dogodkov so reški Slovan} v največjih skrbeh. Mnogo jih je bilo aretiranih in interniranih neznano kje v mestu. Neki Dalmatinec je bil od pijanih vojakov baje ranjen. Naši Rečani pričakujejo čim hitrejšo pomoč od zunaj. LDU Zagreb, 14. septembra. Da «0 izogneta italijanskemu nasilju, sta dospela kot begunca z Reke v Zagreb Ruggectt Gottardi, predsednik reške demokratske stranke, in Oskar Battestini, tajnik td stranke. (Oba sta nacionalistična Italijana, vendar pa nasprotnika aneksijomstiča«j ideje.) Ifiirouni posnet. Letos še ne bo konca. LDU Delmar, 14. sept. (DunKU- —* Brezžično.) »Assotiated Press« poročajo iz Pariza, da bo bolgarska in ogiftka mirovna pogodba podpisana najbrž do srede oktobra, nakar se bo mirovna' konferenca odgodila in se bo zopet 80-stala začetkom leta 1920, da uredi tur* ška in vsa druga ostala vprašanja^ Podpis avstrijske pogodbo. LDU Lyon, 15. sept. (Brezžično.1)! Jugoslovanska in rumunska mirovnai delegacija snoči nista javili tajništva mirovne konference, hočeta li podpt* sati mirovno pogodbo z Nemško Ai* strijo. Rok za podpis poteče danes. Poi mnenju lista »Petit Journal« ni misliti na to, da bi se jim rok podaljšal. Jugoslovanski poslanik v Parizu, Vesnič, jet izjavil poročevalcu lista »Petit Pari-sien«, da dosedaj še ni prejel niknlf^ga1 tozadevnega navodila iz Belgrada. Najbrže bo ostal izvirnik mirovne pogodb« še nadalje pripravljen za podpis. Polltiine novice. 4 Krajevni odbor S. L. S. ▼ TriSSa je v svoji seji 12. t. m. sklenil soglacaef sledečo resolucijo: Najodločneje protestira; proti nameravanemu, novemu šolskemu zakonu kot skrajno nazadnjaškemu in nedemokratičnemu, ker jc protiljudaki irt veri ter Cerkvi naravnost sovražen. + Lo nič čakati! »Proklota dolžnost vse naše javnosti pa je, da požene vse strankarske hujskače«, tako beremo v snočnjem »Narodu«, ki se je izza par dni sem zopet spremenil iz tulečega volka v pohlevno, nestrankarska in lc narodno čuteče jagnje. V. drugem članku se povzpne celo do herojske požrtvovalnosti ter izjavi, da je pripravljen za domovino »žrtvovati tudi svojoi stranko«. Ta žrtev brez dvoma ne bo velika in za dar domovini nc dragocena. Bolje bi bilo, ko bi demokratski vodje v Belgradu domovini na ljubo odstranili iz svojih grudi tisto lastnost, ki je tem manj lepa, čim bolj je državi škodljiva: pohlep po vladanju za vsako ceno. Če ti možje to svojo lastnost zavržejo domovini na ljubo, bo to neprecenljivo dragocenejša pridobitev za državo, kakor če polože domovini na žrtvenik celo svojo stranko. Preveč mršav bi bil ta darovani kozliček. Sicer pa, gospodje, ne čakajte še dalj časa, razjjišite čimprej volitve in vašo požrtvovalne želje bo brez vašega sodelovanja ljudstvo samo temeljito izpolnilo ter vas pognalo! In to bo največja korist države in ljudstva! 4- Ljudski listi in narodno edinstvo. Msgr. A. Akšamovič je v >Nar. Politiki« priobčil izjavo, v kateri zavrača trditev, da bi imel kake zveze z cljakovskim tednikom »Sloga«. Smer lega lista določa krajevni odbor Hrv. Zajcdnice. Ob tej priliki je msgr. Akšamovič izrazil svoje mnenje o dolžnosti ljudskih listov, da najskrb-neje goje misel narodnega edinstva. Med drugim pravi: Naši ljudski listi morajo ne-šolanega človeka vzgajati za veliko vlogo ki jo ima kot državljan pri ustvarjanju svoje nove, toliko zaželjene države. Plemenske razlike ie treba oorezno in milo pobijati, a težnje za političnim zedinjenjem in kulturnim zbližanjem, ki so se pred letom dni kakor val zlile po slovanskem jugu, treba z veliko skrbnostjo negovati in z vso energijo uresničevali. Sadove bodo pa v tem prizadevanju želi samo tisti narodni možje, ki izvajajo to vzgojno nalogo s čistim namenom, da sc mora država SHS brezpogojno obdržali in učvrstiti ter pri tem z enako ljubeznijo objemajo Srba, Hrvata in Slovenca. Ne pozabimo nikoli besedi našega genialnega vladike Strossmayerja: Brez kulturne in moralne skupnosti za nas male narode slovanskega juga ni in ne more biti rešitve. Jaz pa dodajam: Brez resnega in vztrajnega prizadevanja za kulturno in moralno zbliža-nje ter politično narodno edinstvo ni in ne more biti močne države. 100.000 Irankov strankine globe. Kakor poroča »Echo de Pariš«, se je otvoril 11 septembra v Parizu socialistični kongres,. Tajnik Lorist je poročal o finančnem položaju stranke in ugotovil, da jc slab. Med drugimi je omenil zanimivost, da »so se navzeli socialistični poslanci izza par let navade, da ne plačujejo strankinih prispevkov.« Vsled tega dolgujejo danes stranki že 100.000 frankov globe.« Po tem poročilu je bil nemudoma stavljen in sprejet predlog, da morajo biti vsi poslanci ,ki ne plačajo do volitev svojega dolga, izklju- j čeni od kandidature. (Tvegamo z mirnim srcem svojo glavo, da bo do volitev ves dolg do pičice poplačan. Op. ur.) 4- Veliki preobrat na Madžarskem. Zagrebška »Narodna Politika« prinaša zanimiv dopis iz Szombathelya o današnjem položaju na Ogrskem. Dopisnik poroča med drugim: Madžarski listi so danes edini. Vsi so krščanski in madžarski. Vso krivdo za boljševizem vale na Karolya in Žide, ki so imeli v rokah vodstvo vseh svobodomiselnih struj in strank: framaso-nov, radikalcev in socialnih demokratov. Karolyu je bilo na tem, da uniči spise svojega veleizdajniškega procesa, ki so dokazovali, da je bil od inozemstva podkupljen, da v Madžarski povzroči nered in razbije zvezo z Nemčijo. Madžarski Židi so pa težili za revolucijo od tistega časa, ko je začel Rewcntlow v armadi zbirati podatke o vlogi Židov na fronti in za fronto. Bali so se protižidovskega razpoloženja v vojski ter so delali na to, da odvrnejo pozornost vojaštva od židovstva na revolucijo, — Madžarska narodna zavest je zaplamtcla z velikim novim žarom. Častniška organizacija »Madžarska državna obrambna zveza«, ki je doslej zbirala belo vojsko v Segedinu, snuje novo narodno-obrambno organizacijo po zgledu češkega Sokola ali srbske Narodne obrane. S tem je položen temelj madžarske ire-dente. V svojem oklicu na narod pravijo med drugim: Ako bomo sami vodili Madžarsko, bo naša domovina gotovo ostala madžarska. Ako jo bodo pa vodili židi, bo naše madžarstvo, naša vera, naše poštenje, naše premoženje in domoljubje hitro prišlo na boben in naši otroci že v dru--gem rodu ne bodo več Madžari, nego pleme brez morale in poštenja, človeške pošasti, ki se medsebojno uničujejo ... Zato naših židovskih sodržavljanov ne prosimo za sodelovanje. Nočemo jih preganjati, a ne potrebujemo jih. Žid naj bo internacio-nalist, a mi hočemo biti Madžari!« Vse komunistične tiskovine so pobrali in sežgali. Listi imajo posebno rubriko »Čiščenje«, kjer prinašajo imena aretiranih komunistov in vedno nove ovadbe. Vsi javni civilni in vojaški uslužbenci se morajo rehabilitirati in podati izjave o svojem obnašanju za časa boljševiške vlade. — Ta veliki preobrat na Madžarskem Židom seveda ni po misli, zato trosijo ogromne vsote denarja za protiakcijo v dunajskih in drugih listih. Za kulisami se vrši orjaška borba; nevidne roke snujejo neprestano nove strančice, da ustvarijo za bodoče volitve čim večji metež. Največji uspeh utegneta doseči »Kršč.-socialna stranka« im. »Stranka malih posestnikov«. Tak volilni uspeh bi bil končno enkrat pravi izraz volje madžarskega naroda, s katerim so se doslej njegovi magnati in židje nesramno igrali. Dnevne novim« — Predsednik deželne vlade za Slovenijo, g. dr. Brejc, kateremu se je 14. t. m. pridružil občeznani naš prijatelj, dopisnik lista »Journal des Dcbats«, grof Bc-goucn, je na svojem službenem potovanju po slovenskem Korotanu v nedeljo dopoldne obiskal Šmarjeto in Galicijo, kjer so ga sprejeli tudi zastopniki Apač, dalje Škoci-jan, Sinčo vas in Velikovec. Sprejem je bil povsod prisrčen, posebno sijajen pa jc bil v Velikovcu, kjer so pozdravili g. predsednika zastopniki uradništva, poveljnik vojaške oblasti, zastopniki občine, tako slovenski kakor nemški, šolske sestre ter odposlanci okoliških občin. V vsakem kraju je g. predsednik dobil ugodna poročila o delovanju uprave, zlasti se jc s hvaležnostjo povsod omenjalo poslovanje aprtovizacije. Tekom popoldneva jc go-aood oredsednik v spremstvu načelnika kmetijskega oddelka, g. prošla Kalarra, obiskal kmetijsko šolo v Velikovcu, potem Vovbre, Grebinj in Rudo. V Grebinju ga je pozdravila velika množica in tržaški bataljon, čigar pevski zbor mu je zapel par krasno ubranih slovenskih pesmi. Nadalje je dr. Brejc posetil naslednje kraje in občine: Vogrče, Pliberk, Globasnico, Do-brlo ves, Žitaro ves in Železno Kapljo. Prebivalstvo ga je povsod toplo sprejelo in obsipalo s cvetlicami. Tudi v tem delu naše Koroške je slišal samo pohvalo naše uprave. — Z najboljšimi vtisi o razmerah na Koroškem se je predsednik deželne vlade dr. Brejc dne 14. t, m. zvečer povrnil v Ljubljano. — Železnica Kočevje—Brod na Kolpi —Delnice. »Hrvat« prinaša dopis iz Gorskega Kotarja, v katerem dopisnik opozarja, kako tamošnje ljudstvo obupava, ker nima nobenega zaslužka. Glavni vir dohodkov so ondi gozdi, toda vsled slabih potov in neugodne železniške mreže jc delo v večjem obsegu izključeno. Sedaj bi bil končno čas, da se uresniči železniški načrt Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice. Političnih ovir, ki so preje preprečevale zgradbo te proge, sedaj ni več. Posestniki bi potrebna zemljišča odstopili izpod cene, ako ne brezplačno. Središče železnice naj bi bil Brod na Kolpi. — Mokronog. Ker so sedemrazred-nice gotovo času neprimerne šole, je bila zahteva za stopinjo naprej ali nazaj. Višji šolski svet, se je odločil za stopinjo naprej, tedaj ose m razr e d-n i c o v Mokronogu. Stroškov domača občina ne bo imela niti vinarja več, učno moč plačuje država, učiti se mora po gotovem načrtu. — Šola bo enaka šoli v Šmihelu pri Novem mestu, šoli pri Uršulinkah v Ljubljani ali drugim enakim šolam na eni strani, na drugi pa se mora pokladati velika važnost na kmetijski in gospodinjski pouk. Absolventje te šole naj bodo dobri kmetovalci in skrbne gospodinje, imeli bodo pa tudi vstop v razne pisarne, v trgovske tečaje, na učiteljišča, tretjo realko, razne tiskarne in poštni tečaj za poštne uradnike. Poleg obveznih predmetov se bo poučevala neobvezno laščina in nemščina, ker bo gotovo v korist, saj kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Ustreženo ni samo domačinom, ampak tudi vsem sosedom, ki bodo lahko izobraževali svojo mladino doma, pa gotovo ceneje kakor v mestih. Vpisovanje bo v nedeljo 21. septembra. — Ameriški darovi za zasedeno ozemlje. Iz časopisov ti obdarovanci ne bodo zvedeli za naslove, ker časopisov ne dobe. Ako bi sc seznam darov poslal po eni ali drugi poti guberniji v Trst, se je nadejati, da bi ta šla na roke, da sc darovi oddajo na prave naslove. In ti darovi so dragoceni: obleka, usnje za čevlje itd. — Opomba uredništva: Po našem mnenju bi bil ta predlog težko izvedljiv. Italijani so že ob prihodu darov iz Amerike delali velike sitnosti in so jih le na odločen pritisk poveljništva ameriškega bro-dovja pustili iz Trsta v Ljubljano. Tudi so izjavili zastopniki ljudstva iz zasedenega ozemlja, da nc kaže za sedaj razpošiljati dai'ov, ker je nevarnost, da jih Italijani pridrže zase. — Ukradeni ameriški darovi. Iz Niša poročajo, da je bil velik del ameriških darov, namenjenih za niški okraj, ukradenih. Pri več trgovcih so našli ukradeno blago ter dotičnike zaprli. — V železniških zadevah so na Slovenskem merodajni sledeči uradi: za državne železnice ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani, mestni licej, ki je podrejeno naravnost ministru saobračaja v Belgradu. Za privatne železnice pa komisarijat ministra saobračaja Ljubljana, kranjska hranilnica, oziroma vodstva do ličnih privatnih železnic. Poverjeništvo za promet ne obstoja več. Interesente sc opozarja, da pri vlogah v žel. zadevah vpoštevajo kompe-tenco zgoraj navedenih žel. uradov in na ta način pripomorejo preprečiti nepotrebno zavlačevanje rešitev. 5437 — Društvo slovenskih živir.ozdravni-kov ima 20. septembra t. 1. ob 15. uri sestanek. Kraj: Ljubljana, Narodni dom (Češka obec). — Odbor. — 4 °/0 državni boni. Zadružna zveza naznanja, da je prejela 4 % bone države SHS in jih izdaja strankam proti izločitvi začasnega potrdila. — Za sprejem prestolonaslednika Aleksandra v Zagrebu, čegar obisk je napovedan za začetek oktobra, se je na za-greškem magistratu vršilo posvetovanje vseh merodajnih činiteljev ter so v glavnih potezah določili program. — Slovensko planinsko društvo zapre kočo na Kamniškem sedlu v pondeljek 22. t. m. Po zatvoritvi je poset koče mogoč le v spremstvu oskrbnice, katera sc dobi v turistovski koči pri izviru Kamniške Bistrice, ki ostane celo zimo odprta in oskrbovana, — Invalidi. Po razsulu Avstrije jc morala samoumevno prevzeti skrb za invalide zadnje vojne nova država, to je Jugoslavija. Ker ni bilo drugih prostorov, je prejšnja vlada nastanila invalidnico v državni obrtni šoli, kjer jc še sedaj. Na vsak način pa je treba, da se vse šole po tolikih letih vendar že izroče svojemu namenu. Obrtno šolo je bilo treba že izpraznili s 1. avg. t, 1. To se pa še do danes ni moglo izvršili, ker v celi Sloveniji ni najti prostorov, ki bi bili sedaj na razpolago, da se v njih nastani invalidnico z vsemi pododdelki, ki bi odgovarjala svojemu namenu. Kljub največjemu trudu od strani po-verjeništva za socijalno skrbstvo in Komisije za preskrbo vračujočih se vojnikov in vpoštevaje vse nasvete bodisi od strani časopisja, bodisi od strani občinstva, je bil ves ta trud zaman. Preostajalo ne bi toraj drugega, ne go invalidnico na novo sezidati ali pa postavili zanjo barake po najmodernejšem sistemu. Oboje je iz tehničnih in matcrijclnih ozirov za sedaj nemogoče. Zato je poverjeništvo za socijalno skrbstvo ukrenilo, da se za prvo silo spravijo invalidi, ki so potrebni naknadnega zdravljenja, v Vojaški dom v Rogaško Slatino, tisti, ki čakajo na službe, pa se pošljejo deloma na Golnik pri Tržiču, deloma na San-grad pri Cerkljah. (Golnik je kupila še prejšnja deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov, da postavi tamkaj moderno zdravilišče za tuberkulozne.. Samgrad pa je kupila sedanja Komisija samo zato, da nastani vanj invalide.) Golnik je sedaj za silo urejen za zdravljenje bolnih na dihalih, in se taki rekonvalescenti že nahajajo gori, jih je pa samo 12, tako, da je še vedno prostora za kakih 70 invalidov, ki ne potrebujejo zdravniške oskrbe. V Sangrad pa je prejšnja leta ljubljanska mestna občina pošiljala otroke čez počitnice. Oba kraja sta toraj taka, da bi se pač malokdo branil v njih prebivati, zlasti še, če bi ga to nič ne stalo. Popolnoma drugačnega mnenja pa so invalidi. Ne vsi, pač pa vsi delamržniki in hujskači. Tem nikakor ne zadostuje, da jih država brezplačno oskrbuje, temveč zahtevajo povrhu še vse udobnosti, ki jih nudita mesto in masten zaslužek. V petek 12. t. m. je bila poslana večja partija na Golnik, vsa ta partija pa se je isti večer samovoljno vrnila v mesto in noče nikamor iz mesta, ker je bivanje tukaj v marsikakem oziru do-bičkanosno in prijetno. Ker so zastran oskrbe invalidov in ravnanja z njimi razširjene najneverjetnejše vesti, jc potreba, da sc občinstvu pojasni, da poklicani organi invalidov nikakor ne marajo ugonobiti, temveč jim gredo na roke na vse načine, kolikor je le to mogoče v danih razmerah. Za sedaj ne kaže druzega, kakor porazdeliti invalide na gorinavedene kraje, v Ljubljani pa ostanejo samo tisti, ki že obiskujejo kakšno šolo ali tečaj, ali se rodno uče obrti pri mojstrih. Ker nikakor ne gre, da bi si ljudje, ki vživajo javno oskrbo, ki obstoji iz dobrega stanovanja in izbornc hrane, šc mogoče izbirali kraj in način tc oskrbe zahtevali morda še kakih udobnosti, ki si jih ne more privoščiti niti kak bolje plačani uradnik, naj se občinstvo nikar ne čudi in ne zgraža, ako bodo poklicani faktorji vedeli dati volji zakona in odredbam glede preskrbe invalidov potrebnega energičnega povdarka. — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo. — Zdravniška služba v Ljubnem. Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ljubno, ki mu pripadajo občine Ljubno, Luče in Solčava. Razun sistemiziranih prejemkov in 100% draginjske dokiade dobiva zdravnik od občine Ljubno še stanovanjski pavšal 600 K na leto. Interesenti sc opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Spominsko plošlčo padlim vseuči-liščnikom postavijo v avli belgrajske univerze. Akcijo vodi akademično pevsko društvo »Obilič«, — Za šolske zgradbe v Bosni in Hercegovini zahteva sarajevska vlada namesto določenih 125,000 K kredit 1,650.000 kron. Za dijaške ustanove zahteva ista vlada 1,340.000 K. — Gibanje jugoslovanskega dijaštva. V Belgradu je začel zopet delovali klub vseučiliškega radikalnega dijaštva »Slovenski Jug«. Jugoslovanski dijaki v Švici so osnovali kršč. društvo mladih Jugoslovanov po zgledu podobnih društev v Ameriki in na Angleškem. — Umrl jc v Zagrebu hrvatski pisatelj in časnikar Josip Baričcvič. — Novo deželno vzgajališče je ustanovila hrvatska pokrajinska vlada v Po-žegi. Zavod so zgradili na obsežnem zemljišču (20 oral), ki ga je v to svrho darovala mestna občina. — Gibanje bančnih uradnikov na Hrvatskem. Zveza denarnih zavodov jc predlog društva bančnih uradnikov, naj se vrše pogajanja na podlagi njegovega načrta za pragmatiko, odklonilo. Nato je D. b, u. predlagalo, naj sc vrše pogajanja temeljev obeh načrtov, ki sta jih predložili obe prizadeti organizaciji. Zastopniki Z. d. z. so odbile tude ta predlog, nakar jc D. b. u. za 14, tm. sklicalo shod. Denarni zavodi so sklenili za slučaj štrajka bančnih uradnikov postopali solidarno. Na drugi strani so se gibanju bančnih uradnikov na Hrvat-sem pridružili tovariši v Bosni, Razmere v denarnih zavodih na Hrvatskem so skrajno nezdrave. Mnogckjc ima vso cblast v rokah gospodična, ki jc ravnatelju najbolj pri srcu. Ona denuncira o::talo uradništvo ter dobiva zato sijajno plačo, dečim dolgoletne sposobnejše moči prejemajo sramotno nizke plače. Tudi sicer igra prolekcija veliko vlogo. Zato je cdločen boj bančnega uradništva za pošteno službeno pragmatiko povsem umljiv in opravičen. — Za učitelja petja za odrasle mošk"c je na zagrebškem dežel, glasbenem zavodu imenovan operni pevec Josip Ri-javec. — Štrajk vojvodinskih učiteljev. Učitelji v vojvodini so ustavili pouk, dokler parlament ne reši njihovih zahtev. — Vojna akademija se ustanovi v Zagrebu. w novice. š Sv. Benedikt v Slov. goricah. Tukaj sc je vršil na Marijin praznik dne 8. septembra protestni shod zoper rop Radgone. Župnik Gomilšek je pojasnil velikansko krivico, ki se nam je zgodila z odločitvijo mirovne konference. Soglasno in med burnim odobravanjem sta bili sprejeti sledeči resoluciji: 1. Obmejni Slovenci iz okrajev lenarške-ga in gornjeradgonskega na protestnem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah dne 8. septembra prosimo narodno predstavništvo v Belgradu, da v javni seji protestira proti ropu Radgone in najodločneje posreduje pri mirovni konferenci v Parizu, da sc Jugoslaviji storjena krivica popravi in v smislu prvotnega sklepa mirovne konference Radgona zopet vrne naši državi. 2. Obmejni Slovenci, zbrani na protestnem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. iz severnega lenarškega in iz gornjeradgonskega okraja protestiramo proti ropu Radgone, ki jc naša od nekdaj, ki je glavno tržišče severnih Slov. goric in Prekmurja in nam jo je žc priznala kot neoddatno last mirovna konferenca. Odločno tirjamo Radgono nazaj, tirja-mo nazaj oba mosta pri Radgoni, brez katerih ni mogoča zveza s Prekmurjem iu protestiramo proti vsaki nakani od naše ali nasprotne strun i, da bi avstrijska republika kjerkoli prestopila Muro. Obenem prosimo vse zavedne Jugoslovane, naj se izjavijo solidarne z našimi tirjatvami in protesti. — Obo resoluciji so v polnem obsegu odobrila županstva: Sv. Benedikt v Slov. gor., Drvanja, Ihova, Sv. Trije kralji v Slov. gor., Trotkova in Osek in sta se vpo-slali v upoštevanje deželni vladi in Jugoslovanskemu klubu v Belgradu. š »Glasbena Matica Maribor« v Mariboru ustanovi na podlagi sklepa odbo-rove seje mešan zbor. Vpisovanje pevk v zbor »Glasbene Matice« sc vrši v ponedeljek, dne 15. t. m. od pol 5. do 7. ure zvečer na meščanski šoli, KaiscrstraBe 1, I. nadstropje. Vsaka na novo priglasivša se pevka mora navesti natančne rojstne podatke, stan oz. poklic in stanovanje. Vpisovanje je določeno samo za en dan, ker se prihodnje dni že prične s poukom. Odborova želja jc, da sc ustanovi poleg lepoštevilnega in izza zadnjega koncerta poznanega izbornega moškega zbora ena-kovisoko stoječ ženski oziroma mešan zbor; radi tega vljudno vabimo vse za lepo slovensko in slovansko pesem vnete gospe in gospodične, da sc temu pozivu polnoštevilno odzovejo. Zadržane naj priglase svoj pristop z gorenjimi podatki po dopisnici na naslov koncertnega vodje, gosp. sodnega svetnika Oskarja Deva, Maribor, Okrožno sodišče. — Odbor. š Pristava. Popačcnko »Pristova«, občina Sv. Ema, okr, Šmarje, znak prejšnjega tlačanstva, je dež. vlada odpravila ter pripomogla pristno domači »Pristavi« do uradne veljave. Tudi tukajšnji poštni urad sc odslej imenuje: »Poštni brzojavni urad Pristava. IfOTošIke novice. k Črna. Odkar jc prišel naš gorski kraj pod Jugoslavijo, je tukaj popolnoma drugačno življenje. Nemškutarija je popolnoma izginila. Sedaj odhajajo zadnji ostanki nemških in nemškutarskih nastavljen-cev pri tukajšnjem rudniku. Gredo vsi v Nemško Avstrijo, kjer jih preživlja »Blei-berger Bcrgwerk-Union«, četudi jim tam ne more dati službe. Tako se maščuje nemška trdovratnost, ki jc v svrho ger-manizacijc povsod podpirala in nastavljala edino-le Nemcc ali nemškularje, domačin Slovenec pa je bil dober lc za najtežja in najnižja dela. Zato pa tudi nihče nc pretaka solz za odhajajočimi zatiralci. Vas Črna ima sedaj popolnoma slovensko lice." povsod sami slovenski napisi, tako da napravi na tujca s svojimi, skoro novimi hišami zares zelo dober vtis. Tako so bili zadnji teden tukaj dijaki iz cele slov. Koroške in nekaj gospodičen dijakinj in učiteljic. Ogledali so si cclo vas, cerkcv, šolo in obiskali tudi tfrobovc dne 28. majnika t. 1. v bitki za Črno padlih slovenskih junakov. O vsem so se izrazili jako laskavo. Vse kaže, da se bo tujski promet v našem lepem gorskem kraju s časom zelo razvil. Želeti je le boljših prometnih sredstev. Toda upamo, da se bodo rane, ki jih je zadala v tem oziru vojska, polagoma zacelile. Mnogo nam obeta ravnokar dograjena ozkotirna železnica, ki vozi do topilnice v Žerjavu, odkoder je potem še ?>ičle pol ure v Črno. Zaenkrat je ta že-eznica na razpolago samo rudniku, toda govori se, da se je bo smelo posluževati tudi občinstvo, kakor hitro bo tir utrjen in ne bo nobene nevarnosti. Občina pa se bo potrudila, da se dogradi tudi še nadaijna proga do vasi, kar bo zelo velikega pomena za ves kraj, kjer je mnogo lesa in tudi živinoreja se mora polagoma bolj razvijati. Tako čaka Črno še lepa bodočnost, če bodo le tudi ljudje pametni! k Zdravniška služba na KorošVem. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Želez nakap-l j a in G r n b i n j e. Za okrožne zdravniške službe na Koroškem določilu se je do definitivne ureditve ista plača, kakor jo imajo okrožni zdravniki na Štajerskem. V obeh razpisanih okrožjih je zdravnik nujno potreben in se tnu nudijo najugodnejšo razmere. — Interesente opozarjamo na razpis v Uradnem listu. k Guštanj. V nedeljo dne 21. t. m. priredi tukajšnja Malgajeva čitalnica veliko ljudsko veselico. Vspored: ob pol 16. (pol 4.) uri Finžgarjeva igra »Divji lovec«. Po igri prosta zabava v prostorih gostilne Lečnik, šaljiva pošta, srečolov itd. k Dar. Namesto venca na grob rajnega g. dra. VI. Žitek, je daroval predstojnik okr. sodišča v Dobrlavasi g. dr. Vido-vič znesek 100 K za slov. koroške invalide. UubSianske novice. lj »Naša kri« na ljudskem odru. Ljudski oder otvori v sredo, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer svojo jesensko sezono. Uprizori F. S. Finžgarjevo prenovljeno ljudsko igro »Naša kri«. Režira g. Rojan. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici (poleg prodajalne Kat. tisk. društva). lj Krekova prosveta — Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk. Prvo predavanje v letošnji sezoni se bo vršilo danes zvečer ob 7. uri v prostorih Krekove prosvete. — Predaval bo gosp. urednik Zabret. — Pomenile se bomo tudi o jesenskem izletu naše Zveze. — Orlice imajo telovadbo namesto danes jutri v sredo ob običajni uri. —r Predsednica. lj Tovariši, ki so leta 1909. maturirali na gimnaziji v Kranju in bivajo točasno v Ljubljani, se vabijo, naj pridejo dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v igralno sobo kavarne »Zvezda«, da se pogovorimo o prireditvi desetletnice mature. lj Filatellstičnl klub za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši ne v sredo, ampak v soboto, dne 20. septembra ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union«, soba »V rožcah«. Poselijo nas gostje iz Zagreba. — Odbor. lj Sastanak Istrana. U četvrtak, 18. septembra u 8 sati u večer obdržavače se u klopskoj sobi restauracije »Zlatorog« (kod Narodne kafane) sastanak istarskih oegunaca in prijatelja Istre, na kojem če se raspravljati o važnim unutranjo- i vanj-skopolitičkim pitanjima. Istrani i prijatelji Istre umoljavaiu se za prisustvovanje. lj Football-tekma Olimpija — Ilirija 0 s 0. Izid včerajšnje tekme je iznenadil vsakogar, kdor je videl Ilirijo v prejšnjih nastopih. Olimpija, ki je igrala že v nedeljo s Slovanom (1 : 2) je pokazala še precej živahno, nekoliko neelegantno igro. Obramba je bila pri nji dobra. Napadal-ska vrsta je bila živahna, njena igra, začetkom napada lepa in premišljena, se je Sremenila pred vratmi v nesigurnost, — rija je bila v obrambi krasna, posebno desni krilec je kazal izborno igro. Napa-dalska vrsta, posebno desna z^eza, pa je pokazala v napadih komoditeto v toliki meri, da se ji ne more oprostiti. Če Ilirija misli, da se desna zveza ne da zameniti z boljšim igralcem, jc to le v njeno škodo. V splošnem hi bilo napadalski vrsti priporočati nekoliko več požrtvovalnosti. Sodnik: Ferjančič. Gledalcev okolo 1500. — Občinstvu bi bilo priporočati, da se ne vtika v igro, ker to moti kolegijalnost napram tujemu klubu. —K. lj K javnemu stavbenemu delovanju. Ljubljančan, ki se je pred kratkim vrnil iz Belgrada, nam piše: Kdor je letos spomladi in pred kratkim zopet posetil Belgrad, se ae more dovolj načuditi živahnemu stav-oenemu delovanju, ki ga je opažati na vseh koncih in krajih. Hiše se popravljajo in dograjujejo in sicer ne le one, ki so bile pred vojno dovršene v surovem stanju, temveč tudi one, ki oo bile poškodovane pri obstreljevanju mesta. Po glavnih ulicah se polaga nov tlak, celo tak iz impregiranih lesenih kock .ki ie kakor znano naioriklad- nejši, ker povzroča najmanj ropota. Popravljajo se trgovine in renovirajo trgovske izložbe. V Mihajlovi ulici in na Tera-ziji opaziš naiclegantnejše izložbe in nc moreš se dosti načuditi, koliko trgovin se je od spomladi sem popravilo ali na novo otvorilo. Skratka povsodi živahno delovanje. In v Ljubljani, ki je glede prometa in števila prebivalcev v kratkem tako zelo napredovala? Položili so nov asfaltni tlak v Šelenburgovi ulici in »pofiikali« asfaltni hodnik po nekaterih krajih mesta. Na posamezne ulice so navozil; kupe slabega gramoza. To je pa tudi vse. V kratkem na-vičenjem bo potem mestni stavbeni urad stopi zopet slabo jesensko vreme in z upra-rekel, da stavbeno delovanje ni več mogoče. Zelo se bojimo, da bomo v Ljubljančani v prihodnji zimi trpeli iste neprilike, kakor v zadnjih letih. Po vseh ulicah bomo gazili blato in mimo vozeči avtomobili in vozovi nas bodo očkropili od nog do glave. Ali tekm dolgega poletja res ni bilo mogoče kaj ukreniti za naše skrajno zanemarjene ceste? Prava specijaliteta v Ljubljani so hodniki iz šamotnih deščic, kakor jih imamo v Šelenburgovi in Erjavčevi ulici in na frančiškanskem mostu. Deščice so se omajale in človek, ki hodi po trotoarju, ima občutek, kakor da bi plaval in se potapljal. Ob deževnem vremenu se pod ploščicami nabere dežnica in ko stopaš nevede na tako ploščico, te blatna dežnica obrizga od nog do srede telesa. Posebna muka je to za dame. Par delavcev in nekaj betona in ves šamotni trotoar bi se bil lahko popravil. Toda za take potrebe naš mestni stavbeni urad menda nima časa in smisla. Na kaj še čaka? Ali misli gospod župan, da bodo ta nujna popravila cenejša, če čaka nanje še par let? Čudimo se, da se ne zgane naš občinski svet. Župan se je sicer vživel v idejo, da nima denarja in da je za slovensko prestolico vseeno, če je prava »blatna vas«, a dvomimo, da bi to mišljenje delili tudi občinski svetovalci. Narodno gledišč. Drama. 16. sept., torek zaprto. 17. sept., sreda »Favn«, abonement B. 18. sept., četrtek »Favn« abonem. E. 19. sept. petek »Oče«, abonement B. Opera. 16. septembra, torek »Pikova dama«, abonement E. 17. septembra, sreda »Madame But-terfly«, abonement D. 18. septembra, četrtek »Pikova dama«, abonement C. 19. septembra, petek »Madame But-terfly«, abonement A. 20. septembra, sobota »Pikova dama« abonement B. (Naše telefonsko poročilo.) PRED ODKRITJEM VELIKIH INTRIG. Belgrad, 15. septembra. O načinu, kako naj se kriza reši, so nastale med radikalci in demokrati velike razlike. Radikalci kažejo na dejstvo, da je demokrat-sko-socialistična vlada demisijonirala radi zunanje politike, in da je torej treba sedaj začeti reševati krizo na podlagi zunanje ?olitike, V ta namen je zaprosil Stojan rotič regenta, da se naj pokličejo iz Pariza nekateri delegati, ki bi parlamentarnim skupinam pojasnili položaj, ki ga doslej samo vlada pozna. Od predzadnje nedelje namreč ni vlada do danes izvestila parlamentarcev o zunanjem položaju. Davidovič je sicer pozval delegacijo domov, vendar pa je naenkrat mnenja, da je treba brez ozira na zunanji položaj krizo takoj rešiti in da ni treba čakati delegacije, češ da bi navzočnost delegatov demokratsko stranko spravila v neprijeten položaj. Sumi se, da razlogi krize, ki jih zakulisno navajajo demokrati, češ da so bili od delegacije slabo informirani, ne odgovarjajo resnici in da stojimo pred odkritjem velikih intrig. Verjetnost, da ni vse tukaj v redu, je tem večja, ker sodijo, da vlada ni demisijonirala zaradi zunanjega položaja, marveč vsled svoje strankarske slabosti. Belgrad, 15. septembra. Davidoviče-va vlada je bila že prve dni mrtvo rojeno dete. Njena večina je bila samo slučajna, kvoruma pa sploh ni imela. Zato je bila navezana na milost opozicije in to tembolj, ker so bile odsotnosti v demokratsko-so-cialistični vladi med poslanci vedno velike, Čakala je povoda, da se umakne s svojega mesta na lep način. Ta povod je našla sedaj v težkem zunanjem položaju — katerega je na nedovoljen način združila s svojo usodo, da strankarsko ne izgube kaj ugleda, jo je navezala na položaj v Parizu in niti ni hotela iskati sporazuma z opozicijo, ki bi ji v tem oziru gotovo šla na roko. Sedaj je najprej treba, če naj se kriza pravilno reši, iskati izhoda iz zunanjepolitičnega položaja. Zato je potrebno, da pridejo pariški delegati domov in to kembolj, ker demokrati trdijo, da jih delegacija ni zadostno, informirala o položaju. OGORČENOST NAD DEMOKRATI. i Izrabljanje zunanjega položaja. Belgrad, 15. septembra. V treznih političnih krogih, ki resno zasledujejo vse faze našega zunanje političnega položaja in naših sedanjih težav, vlada velika ogorčenost nad demokratsko stranko, da je iz strankarskih ozirov zapletla vprašanja, ki se tičejo suverenosti naše države, z vprašanji svoje strankarske koristi. Kako je neresna, sc vidi iz tega, da je načelnike vseh strank obvestila o zunanjem položaju le v prvi fazi težkoč še predzadnjo nedeljo. Od tistega časa do ostavke jim je f)rikrivala svoje akcije glede zunanje po-itike. Zato je nekorektno, da vlada skuša v pismu, s katerim je vladarju naznanila ostavko, deliti odgovornost za zunanji položaj z opozicijo, katera ni bila zadosti obveščena. Tudi z obravnavanjem zunanje politike je prejšna vlada pokazala popolno nesposobnost. DRAŽA PAVLOVIČ IŠČE STIKOV. Belgrad, 15. sept. Splošno je prepričanje, da je dobil predsednik narodnega predstavništva dr, Draža Pavlovič od regenta posebno nalogo v krizi. Eni mislijo, da mu je že poverjena sestava kabineta, drugi so mnenja, da je samo pooblaščen, informirati se pri vseh strankah, ali bi njemu bilo mogoče, sestavili novo vlado. Ako bi regenta izvestil, da mu je možna sestava kabineta, bi takoj dobil tudi nalogo, da ga sestavi. Danes se je dr. Pavlovič neprestano razgovarjal z demokrati in poizkušal tudi dobiti stik z radikalci. Radikalci odklanjajo taka pogajanja, dokler ne dobe od delegatov zahtevane informacije, V njihovih krogih se kaže jako velika nenaklonjenost do kandidature dr. Pavlo-viča, ki ga smatra za slepo orodje demokratskih intrig. Za demokratsko zajednico je izjavil Davidovič vsakomur, kdor hoče poslušati, da je edina možnost koncentracijskega kabineta v tem, da ga sestavi dr. Draža Pavlovič. To še bolj ootruijc splošno prepričanje, da je dr. Pavlovič žc po~!.al suženj demokratske zajednice. PROTI DRAŽI PAVLOVIČU. Belgrad, 15, septembra. Narodni klub se je izjavil proti kandidaturi dr. Dra že Pavloviča kot ministrskega predsednika, SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Udarec demokratsko-socialistični vladi. Belgrad, 15. septembra. Današnja seja narodnega predstavništva je bila samo formalnega značaja in zato prav slabo obiskana; tudi galerije so bile napol prazne. Ministri so sedeli na poslanskih sede žili, lc vojni minister general Hadžič, ki nima poslanskega mesta, in dr. Kramer sta sedela na ministrskih klopeh. Zbornični predsednik je izjavil, da je vlada odstopila in da so zato po poslovniku zbornične seje ne morejo vršiti, dokler se ne sestavi nova vlada. V seji je tajnik prebral dopis, ki so ga poslali Dalmatinci iz zasedenih krajev s protestom nedelavnosti parlamenta. To je bil zadnji še posmrtni udarec bivši vladi, ki je vsled strankarske sestave onc-mogočevala delo v parlamentu. DEMOKRATJE IN SOCIALISTI ZA VOLITVE POD POLICIJSKO KONTROLO. Belgrad, 15. septembra. Današnja »Tribuna« ostro kritizira volilni zakon, ki ga je sestavila demokratslio-socia-listična vlada in katerega tendenca je, postaviti vse volitve pocl policijsko kontrolo. STAVKA BANČNIH URADNIKOV. Zagreb, 15. septembra. Današnja skupščina bančnih uradnikov je sklenila stopiti v generalno stavko, ker banke niso sprejele njihovih pogojev. DR. SLOKAR ZOPET PREVZEL SVOJE POSLE. Belgrad, 15. sept. Vodja centralne uprave za trgovino z inozemstvom dr. Slokar se je vrnil s službenega potovanja z Dunaja in je zopet prevzel svoje posle. Prosveta. pr Snegulčica in škratje. Ta otroška igra ni srečno dramatizirana, ker ima pre-obilo slik in jo jc zato kaj težko uprizoriti, da ne bi postala mučna. Če sc je to Danilu kolikor toliko dobro posrečilo, mu dela tem večjo čast. Režija, oprema igre, plesi, sploh vse je dalo igri primeren bajni značaj, da so jo otroci uživali; vendar ni pustila tolikega utiša, kot na primer »Krojaček-junaček«, dasi bi po snovi pričakovali nasprotno; to je bila pač stvar pisatelja. Danilo je igral lovca zelo dobro, za otroško dušo umljivo. Tudi Winterova je podala hudobno in nečimemo kraljico dokaj dovršeno. Danilova je bila kot Snegulčica ljubka, dasi v nekaterih momentih duševno premalo vživljena. Škrati so bili na odru kaj vedri; otroci so jih bili veseli. Dober je bil minister; kraljič je bil malo preveč ženski — če otroci niso tega zapazili, potem je dobro. V prvem plesu se jc odlikovala Franketova; plesalka v kaza-škem plesu jc plesala dovršeno. Z uprizoritvijo igre smo bili v splošnem zadovoljni, F. B. pr Sehreiner-Fiuk: Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Dodatek k čitankam za ljudske šole. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 3 K. Knjiga je odobrena. — Ko se je po razsulu Avstrije ustanovila nova Jugoslavija, je nastala po naših šolskih čitankah velika vrzel: vsi zemljepisni in zgodovinski spisi so so ozirali izključno le na Avstrijo, o pokrajinah in o preteklosti naše novo skupne domovine pa nismo vedeli ničesar. To vrzel je treba izpopolniti. Novih knjig v tako kratki dobi ni mogoče natisniti. Zalo moremo z veseljem pozdraviti zgoraj označeno, lično broširano knjižico, ki bo služila kot izboren dodatek k šolskim čitankam in bo izvrsten učni pripomoček. Snov je razdeljena v dva dela: Naša domovina — in: Slike iz zgodovine naše domovine. V kratkih sestavkih nam razka- . zujc lepoto Jugoslavije, imenuje kraje, ki so nam bili po zaslugi evropske diplomacije in nemške vzgoje do sedaj skoraj neznani, opisuje nam običaje Srbov, podaja slike o prvih hrvatskih kraljih, o Kosovem polju, o Kraljeviču Marku, o Črnem Juriju in drugih osebah naše jugoslovanske zgodovine. Sestavki so kratki in pisani v živem jeziku; mladina jih bo rada brala. Knjižica bo prišla šolskim vodstvom ravno ■pravi čas v roke. — Priporočamo jo toplo. pr Časopis za zgodovino »n narodopisje. XV. letnik, snopič 1.—4. Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru, Uredil prof. dr. Fr. Kovačič. — Delo, ki ga vrši Zgodovinsko društvo v Mariboru, bo ostalo v naši kulturni zgodovini trajne vrednosti, Žc sam pogled r.a naknpičeno gradivo, ki jc v petnajstih letnikih Časopisa, nas o tem docela uveri, kaj šele govore podrobnosti, ki so javnosti skrite. Kdor vc,' s kakšno vnemo zbira prof. dr. Fr. Kovačič, spiritus agens društva, prispevke za znanstveno kjnižnico in za muzej, sc rc bo mogel dovolj načuditi izredni delavnosti tega gospoda, ki mora časopis, ki ga. uredi in večino tudi napiše, sam j-azpošiijati. Vsled maloštevilnih udov društvo do zuaj ni moglo nič kaj napredovati in ne vršili naloge, kakor bi jo rado. Mislim pač, da bi še lahko marsikdo utrpel udnino 10 K na leto ali pa postal ustanovni član s tem, da plača 200 kron enkrat za vselej in poleg še dobiva vsak Časopis Z. N. zastonj. V prenovljeni domovini čaka naše društvo še večja naloga kot doslej. Javna znanstvena knjižnica, arhiv in muzej co v Mariboru važna kulturna potreba, ki jo zahteva žc naša narodna čast, tako piše urednik na platnicah in pričakuje zdaj od nas, da sc bomo klicu odzvali. V Društvenem glasniku beremo, da jc imelo društvo dohodkov s prebitkom iz leta 1917. 16.042 K 14 vin., izdatkov pa 12.037 K 45 vin. Razen tega znaša Trstenjokov sklad 6015 K 10 vin. in sklad za izdajo Štrckljevc zgodovinske slovnice 2520 K 35 vin,, 1315 K cc je iz tega sklada izdalo za nakup Štrekljevcga rokopisa, — Razprave v v. 1. (1919) Č. Z. N. so tri; dr. Fr. Ilešič, Češko-jugoslovr.nske literarne paralele in odvisnosti; dr. Fr. Kovačič, Doneski k starejši zgodovini Murskega polja, in dr. Fr. Kos, Doneski za krajevne kronike. V Izvestju poročajo dr, Stegen-šek, Fr. Kotnik in dr. Ilešič, razno znanstveno slovstvo so occnili Fr. Podkrajšek, J. Milekič, dr. Kovačič in drugi. Dr. A^ Breznik je napisal posmrtnico O. Stanislavu Škrabcu, dr. Kovačič pa se spominja stoletnice rojstva Ignacija Orožna in osemdesetletnice Vatroslava. Jagiča. Sledi šc par zapiskov in s tem jc vsebina izčrpana, — J. St. pr*1 »Književni Vjeshiik«, bibliografski list, jc začela zopet izdajati knjigarna hrv, vseučilišča in jugoslov. akademije St. Kugli v Zagrebu. List izhaja enkrat na mesec. Prva štcviika obsega dobo po prevratu. List vposteva tudi slovensko književnost. pr Dan. Časopis za literaturo in kulturne probleme, ki izhaja v Belgradu —■ Novem Sadu, pisan v cirilici in latinici pod odgovornim uredništvom D. Jevčeviča. List prinaša mnogovrstne članke in pesmi. Vsebina mu je sledeča: Anica Savič: U spomen Milutina Bojiča. — Ante Cettinev; Zimska pesma. — Guido Tarlaglija: Su-tonji demon (pesem). P. Bojič: Tišina (pesem). Nedeljko Divac: Darvinizam i raL — I. M, Petrovič: Finale (pesem). —• Čorče Glumac: Jutro (pesem). — Dobr. Jcvčevič: Oblači (pesem), — Pregled: Kulturni pregled, naučni pregled, umetniški pregled, politični pregled. pr Dr. Jos. Srcbmič: Stična. Črtice o cistercijanskcm samostanu v Stični. Cena 1 K 80 v. To lično, 68 strani obsegajočo knjižico krasi petnajst slik. Črtice so odmev hvaležnopolnih spominov, ki jih imajo na Zatično toliki izmed Goričanov, kot pravi v uvodu pisatelj sam. Po drugi strani ie kniižica zanimiva zato. ker ie to prvo večje in popolnejše delo o stiškeon samostanu v slovenskem jeziku. Spis naj opozori naše ljudstvo na ta samostan, ki ima Izmed vseh ostalih samostanov največje stike z našim ljudstvom ia je po svoji zgodovini za nas najbolj važen. Treba bi mu bilo samo slovenskega naraščaja, da se ohrani in še poglobi svoj pomen. Knjižico toplo priporočamo. Naroči se v Jugoslovanski knjigarni. pr. »Hlapci« ▼ Zagrebu. Dr. V. Novak je pisal v »Jutarnjem listu« o pričetku hrvatske gledališke sezone in je izrazil ne-voljo nad tem, ker sezona ni pričela s premijero kakega domačega pisatelja. Gledališki ravnatelj Bach je poslal zato uredništvu pismo, v katerem pravi, da je »ova sezona prva v ujedinjenoj Jugoslaviji imala da započne premierom slovenske drame Ivana Cankara, koja još nije priluzivana ni u Ljubljani, pa je za taj svečani momenat pozvala gosp. Otona Zupančiča, da prije predstave progovori o svom pokojnom drugu.« Dalje: »Htio sam ljetos da slovenska riječ progovorena od prvog slovenskog draniatičara inaugu-rira prvu sezonu u ujedinjenoj Jugoslaviji.« — Kot smo izvedeli, bodo uprizorili »Hlapce« tudi v Ljubljani še ta mesec. Cerkveni vestnlk, c Velik shod za vse dekliške Marijine družbe iz PoSavja, iz leskovške in videm-ske dekanije, se vrši prihodnji četrtek, 18. septembra, v Reichenburgu. Slovesno cerkveno opravilo bo ob 9. uri dopoldne v novi lurški cerkvi, po opravilu dekliški tabor pred cerkvijo. Nastopili bodo razni govorniki in govornice. Pričakuje se mnogoštevilne udeležbe. c Iz Rusije izvemo le malo. Toliko je znano, da so poskušali boljševiki cerkveno življenje docela zatreti. Maksimalistična vlada je sicer uradno bila proglasila svobodo vesti, v resnici pa ni tako, saj so celo vsa javna upodabljanja (n. pr. podobe in kipi) prepovedana. Cerkveno sklepanje zakonov so razglasili kot nepostavno. Kaj »o morali pretrpeti ruski svečeniki, je dovolj znano. Nekaj časa sem pa se kažejo boljševiki bolj zmerne nasproti svečeni-Itvu. Versko življenje med ruskimi verniki se je poživilo in to je napravilo nanje močan vtis. V Rusiji se torej kaže isti pojav, kakor vselej po rcvoluciji. V Moskvi je oblast dovolila, da se je nemoteno vršila javna pobožnost s sprevodom; cele ure je odmerek« po ulicah petje pobožne mno-Bee, ki je skupno z duhovščino romala v Kremel. c Italijansko odrešenje! Bogoslovno Semenišče v Trientu je sedaj, ko gospodari italijanska beračija, brez sredstev. Stroške za vzdrževanje bo treba v bodoče pokriti s posebnimi pristojbinami, ki jih bodo plačevala razna društva, cerkve in nadarbine. Nekoliko dohodkov pa upa škofijstvo dobiti potom prostovoljnih darov. Tudi duhovščini na Italijanskem se ftlabo godi. Sv. oče Benedikt je odredil več načinov, kako bi se odpomoglo bednemu stališču ondotnega klera. Dijaški vesfnik. d Iz Tržiča. Dne 7. in 8. septembra so priredili v »Našem Domu« katoliško na-todni dijaki iz Tržiča igro »Sveti Vid«. To je bil prvi nastop naših dijakov na odru »Našega Doma«, ki se jim je tudi na celi črti posrečil, kajti obakrat je bila dvorana napolnjena. Prvi dan je posetil dijaško predstavo tudi g. Danilo iz Ljubljane, ki ei je ob tej priliki ogledal »Naš Dom« in njegov lepo izdelan oder. Drugi dan, 8, sept., pa sta iznenadila igralce s svojim obiskom g. vladni predsednik Brejc in g. dr. Cankar iz Ljubljane. Čeprav so bili dijaki prvič na gledališkem odru, so prav dobro igrali in s tem pokazali, da imajo veselje za delo med našim ljudstvom, pokazali so tudi, kjer hočejo že kot dijaki delati za izobrazbo svojega ljudstva in da hočejo pri tem delu ostati zvesti v besedi in dejanju geslu: »Z Bogom na delo za narod.« — Ker se dandanes vse organizira in vsak dobro vc in čuti, da je le v organizaciji prava moč, zato so se tudi tržiški katoliški dijaki ob priliki te prireditve organizirali v »Slov. dijaški zvezi«. V ta namen so napravili skupen izlet k Sv. Ož-baltu nad Škofjo Loko in odtod v Črni Vrh skupno s katol. dijaki iz Škofje Loke. In v Črnem Vthu so na prostem na hribčku pri farni cerkvi ustanovili pododbor »Slov. Dij. Zveze« za tržiški okraj s sle- dečim odborom: Predsednik stud. phil. Jože Avsenek iz Brezij pri Tržiču, za tajnika: stud. theol. Kristjan Cudcrman in za blagajnika stud. gimn. Mali Albin, za podpredsednika: Alojzij Šarabon, ueiteljiščnik, vsi iz Tržiča. S tem je bil postavljen temelj tej mladi organizaciji, kateri želimo, da bi ohranila svoje lepe ideale vedno, tudi v dnevih preizkušnje. Naj bi bila njena ljubezen do milega slov. ljudstva in lepe naše domovine tako globoka in odkritosrčna, kot je bila 10. sept. v mladem jutru na škofjeloških hribih! — Podpore za dijake višjih in srednjih kmetijskih šol. Iz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateljem višjih in srednjih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneuburg), ki jih žele v svrho svojih študij. Podpore bodo podeljene v taki višini, da omogočijo študij tudi v inozemstvu. Nekolkovaniin prošnjam jc priložiti študijska spričevala, krstni in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej navesti, ali prosilcc uživa žc kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Prošnje jc vložiti do 30. septembra t. 1. in jih nasloviti na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani. — Posledice vojske se zelo občutijo med našim ljudstvom. Slov. Dij. Zveza skuša te razmere ublažiti s svojimi knjižnicami. Darujte zato Slov. Dij. Zvezi, Ljubljana, Ljudski dom, knjige, ki jih ne rabite!! — Darujte za Slov. Dij. Zvezo! Vestnlk S. 8€. S« Z. * Sv. Gregor. V nedeljo 7. septembra je imelo naše nanovo poživi j eno slov. kat. izobr. društvo občni zbor! Izvolili smo nov odbor, zopet oživili Orla z naraščajem in ustanovili pevski odsek z moškim, ženskim in mešanim zborom, dramski odsek in odsek »Dekliške Zveze«. Prihodnji mesec uredimo v društvenem domu prostorno čitalnico. VESTNIH OSLOVSKE ZVEZE Desetletnica Orla na Jezici se praznuje v nedeljo 21. septembra. Ljublj. okrožje priredi tamkaj javno telovadbo, pri kateri nastopijo Orli, Orlice in naraščaj. Bratje! Pokažimo ježiškim Orlom, da niso sami v boju za orlovska načela, temveč da stpjc za njimi strnjene orlovske vrste. Zbirališče pred cerkvijo sv. Petra ob pol 1. uri popoldne, odkoder odkorakamo skupno z godbo na .ležico. — Okrožno predsedstvo. Orliška Zveza (predsedstvo ln vadl-teljski zbor) ima prvo sejo v sredo, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje (Orlovska soba). Nvazočnost vseh nujno potrebna. Zdrave! Krožek Ljnbljana - Sv. Peter. Redna telovadba se vrši odslej redno vsako sredo ob pol 8. uri zvečer. Vadile so bodo nove češke vaje za Maribor. — Odbor. Prijave za tabor v Dobrlivasi so končane. Skušalo se bo sicer šc ozirati na novodošle prijave. Toda predsedstvo O. Z. no jamči za možnost sigurne udeležbe. Sv. Gregor. V nedeljo, 7. septembra smo oživili naš odsek. Prejšnji predsednik in načelnik sta nam padla v vojni. Priglasilo se jc do sedaj 10 članov, oglašajo se šc vedno novi. Imamo tudi naraščaj, ki bo vadil v dveh skupinah. V Doberlovas nas bo šlo več. Tam upamo dobiti novega ognja za delo čez zimo. g Ponudbe za kože. Za ponudbe zajčjih kož ter kož domačih zajcev prosi Nemško - avstrijski urad za trgovski promet, podružnica Ljubljana, Resljeva cesta štev. 1. Našla sc je vstopnica za operno gledališče glaseča sc na ime Ivan Deržič. Dobi se v trgovini Žibert, Prešernova ul. Našla se je 15. t. m. denarnica z manjšo svoto. Dobi se: Vodnikov trg, stojnica Minka. Zgubil sc j c na poti od Mestnega doma po Streliški ulici in Elizabetni cesti do cerkve hv. Jožefa ključ. Kdor ga jc našel, naj ga izroči policiji. Jugoslovanske pomožne akcije v terike. V skladišču »Balkan < v Ljubljani se nahajajo naslednje pošiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom štirinajstih (14) dni: Guslišar Andrej, Dolenji Logatec št. 19, ima zaboj št. 693, ki mu ga pošilja Joe Mihove 1134 L 60 St. Cleveland C. U. S. A. Srebot Jožef, Neverke 12, p. St. Peter-Košana na Krasu, ima zaboj št. 706, ki mu ga pošilja Jožef Srebot 643 E 160 Str. Cleveland C. U S. A. Tomažič Ivan. 14, Slujc Obrov, Primorsko. Eracafi Ivan, St. Marija Magdalena Spodnja 401 Servata (Servola) Trst ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Lon. Menort 917 Ala Ano Sheboygan Wis. Rotar Franc., Kal št. 92, p. Št. Peter na Krasu ima zaboj š»ev. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar 643 E 160 St. Cleveland O. U. S. A. Žake! Anton, Kalcc 30, Logatice, Gorenji Logatec, ima zaboj št. 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino Žakel 7430 Rigge Avc Chicago Ael. Vidmar Pavla, Logatec 152 pri Ajdovščini ima zaboj št. 705, ki ga pošilja Vidmar Iv. h 705 Saranac Ro Cleveland O. U. S. A. Seljak Marija, Planina pri Rakeku 99 ima zaboj št, 639, pošilja ga Franc Seljak 6313 St. Clair Ave Cleveland O. Čič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto, ima zaboj št. 960, pošilja ga Martin Chich bose 54 Berlin Pa. Sleiko Mariia, Hrenovice 58, Postojna, ima zaboj št. 798, pošilja ga Franc Slriko 6107 St. Clair Ave Clevpland O. U. S. A. Kos Ivan, Marki Kosi Ročinj, ima zaboj št. 645, pošilja ga A. Kos 16.301 Watcrloo Rd. Cleveland O. U. S. A. Berginc. Ana, Drežnica 21, p. Kobarid, ima zaboj št. 411, ki ga pošilja Franc Jakob Berginc 489 Park St. in. Ivnku Wis U. S. A. Županstvo občine Tolmin ima zaboj št. 313, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A. Kos Frančiška, Trlnik št. 13, p. Dobrdo (Podbrdo?) pri Tolminu, ima zaboj št. 706, ki ga pošilja John Rutar 722 E 163 St. Cleveland O. U. S. A. Pivk Marija, n. Rovte pri Logatcu, ima zaboj št. 75, pošilja ga Gcorge Pivk, Kock Springs Wvo 5. Gorjanc Tcrcziia, Loka p. Kanal, ima zaboj št. 736, pošilia ga Ivan Gorjanc 386 E 161 Str. Cleveland O. U. S. A. Berginc Ana, Drežnica 21 pri Kobaridu, ima zaboj št. 404, pošilja ga Jack Berginc 489 Park St. U. S. A. Matko Josip, Tominje 21 p. Ilir. Bistrica, ima zaboj št. 235, oošilia ga Josip Matko 115 Moen Do. Rockdbile 11). Krapš Terezija, Podgora 241 p. Idrija, ima zaboj št. 833, ki ga pošilja M. Lapajnc 6614 Schater Ave Cleveland O. Fortunat Mariia, Ročinj 21, ima zaboj št. 312, ki ga pošilja P. Križnič 1239 E 175 St. Cleveland O. U. S. A. Simčič Amalija, Njivice 33 p. Kojsko pri Gorici, ima zaboj št. 768, ki ga pošilja Mihael Simčič 8107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S. A. — Lipovž (Lipuš) Jože'a, Batuje 24 p. Črniče Fri Gorici ima zaboj št. 712, ki ga oošilja rane Lipovž (Lipuš) 901 Alhambra Rd. Furlan Karolina, Svino 47 p. Šmarje pri Ajdovščini, ima zaboi št. 725, ki ga pošilja John Furlan 1306 E 55 St. Cleveland O. U. S. A. Eavčer Frančiška, Gradišče 225 p. Ajdovščina, ima zaboi štev. 649, ki ga pošilja Anton Bavčer 15.929 Saranac Rd. Cleveland O. Jugoslov Relief Fond Ljubljana ima zaboj št. 1025, ki ga pošilja Anton Kočevar Bridgc-port Ohio 1025. Brožina Marija, 22 Jelšane, Primorje, ima zaboj št. 286, ki ga pošilia Jos; Brožina 6725 Baitevs Avc Cleveland O. U. S. A. Pošta (župnija) Višnja gora. Dolenjsko, ima zaboj št. 86, ki ga pošilja From Slove-niam Red Cvoss st. st. Josip Church Joli lit. Maurin Margareta, p. Nemška Loka 17, Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin 518 Da 9 F.veleth A^inn. Erlah Jakob, Spodnje Doblje p. Loče pri Beljaku, ima zaboj št. 215, ki ga pošilja From Kiunesec 823 Kansas St. Francisco Calif. Jernej Neža, Mokliče p. Galicija na Koroškem, ima zaboj št. 309, ki ga pošilja Marij Vičič 1106 E 64 St. Cleveland O. U. S. A. Sgerm Anton, p. Vuhred (Wuchern), Sp. Štajersko, ima zaboj štev. 537, ki ga pošilja Josip Peruch 1137 Vikovv St. Joliet Iti. Walburgo Franc, Erlacli Sv. Osvvald p. Ivnica, Štajersko, ima zaboj št. 316, ki ga pošilja Fr. Walburga Kohler Wil U. S. A. Kregar Marija, Ilirska Bistrica 128, ima zaboj št. 674, ki ga pošilja Josip Kregar 1081 Addison Rd Cleveland O. U. S. A. Lilavačič Ivan, Mala Bukovica 16 p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 959, ki ga pošilja Franc Štefančič Ore Hill Pa. Vičič Mihael, vas Sovze 1, Ilirska Bistrica ima zaboj št. 232, ki ga pošilja John Vičič 1654 Dayton St. Chicago lil. Perše Andrej, Št. Florjan-Grojna pri Gorici, ima zaboj št. 792, ki ga pošilja John Perše 919 Addison Rcl. Cleveland O. Koštansk Mar., Gradiše 21 pri Ljubljani, ima zaboj št. 447, ki ga pošilja Mato Koštansk Virgin Milva. Županstvo Ilirska Bistrica ima zaboj št. 255, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland 0. U. S. A. Beučer (Bavčar) Kristina, Kosi 105 Ročinj, ima zaboj štev. 756, ki ga pošilja Ana Beučer^ (Bavčar) Saranac Rd. Cleveland O. Štefančič Marija, Trnovo 73, Notranjsko, ima zaboj štev. 634, ki ga pošilja Jos. Princ 815 Penn Ave Sheboygan wis. Kovač Marija, Lokavec 24 Ajdovščina, ima zaboj št. 908, ki ga pošilja Avgust Kovač 1145 E 55 St. Cleveland O. LI. S. A. Blažetič Jos., Kneža, Podrnelec 15 ima zaboj št. 6, ki ga pošilja Anton Roje 4321 Acorn St. Calumet Mich. Molk Matija, Gornja Planina pri Rakeku, ima zaboj šl. 855, ki ga pošilia Matija Molk 1161 Nonvood Rd. Cleveland O. U. S. A. čeraetič - Skur Marijana, p. Platišče-Prosenico 80 Udine ima zaboj št. 714, ki ga pošilja Josip Škur 15.519 Hohnes Ave Cleveland Ohio U. S. A. Černe Tereia, S*enicc, Kranjsko, ima zaboj št. 973, ki ga pošilja Joe. Černe Ore Hill Pa. Boltar Tcvorija, Rorinj I" pri Kanalu ima zaboj šl. 314, ki ga pošilja John Boltar 1095 Addison O. Cleveland O. U. S. A. Županstvo občine Divača ima zaboj št. 301, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 K. 62 Si. Cleveland O. U. S. A. Bizjak Marija., r- Lokavi ce (Lokavec?) pri Ajdovščini inu zaboj i.t. 727, ki ga pošilja Josip Bizjak 719 H K 60 St. Cleveland O. Udovič Elizabeta, Planina 58, pri Rakeku ima zaboj št. 203. ki ga pošilja Matevž Udovič 1086 Addison Ro., Cleveland, O. Sterkliako (Sterlinko?) Luka, Ajba 21, p. Kanal ima zaboj št. 868, ki ga pošilja Jos. Piliš 6717 Edna Ave, Cleveland, O. Jug Marija, Čiginj 6, Goliči-Tolmin, pošta Volče, ima zaboj št. 627, ki ga pošilja Mato Ulemak, 726 Ilotmes Ave, Indianopolis, Ind. Vuga Josip, Ročinj, p. Kanal, ima zaboj št. 795. ki ga pošilja Vuga Sidon, 919 Adison Ro., Cleveland, O. Balant Ivana. Spodnja Idrija, ima zaboj št. 129, ki ga pošilja Balant Anton, E!y, Minn. Podbrščefe Marija, Ši. Martin 75, p. Kojsko, ima zaboj št. 896, ki ga pošilja Podbršček Miha, 6107 St. Clair Avc, Cleveland, O. Pahor Anton, Miren pri Gorici 22. ima zaboj št. 355, ki ga pošiha Pahor Gabrijel, 258 First Ave, Milvaukee, Wis. Tomšič Ivan, Ilirska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780, ki ga pošilia Levar Louis, 101S Ivankee Rd., Cleveland, O. Uršič Marifa, Kobarid 84, ima zaboj št. 628, ki ga pošilja Dugar Marija, 65 IJolmes Ave, Indianopolis. Kosovel Katarina, Osek, p. Šempas pri Gorici, ima zaboj št. 610, ki ga pošilja Badolič Ciril. 2622 W 21 Plač?. Chicago, 111. Z'goy (Cigoj?) Anten, Sv. Križ-Cesta pri Ajdovščini, ima zaboj ši. 372, ki ga pošilja Zigoy (Cigoj?) Albert, 450 Nat. S. Avc, Mill-ivaukee, Wis. Petrič Ivan, Jurkovac, Plnnina pri Rakeku, ima zaboj št. 185, ki ga pošilia Mahck (Mašek?) Peter, Geljert. Minn. Mejak Ivan, Landol, Hraše pri Postojni, ima zaboj št. 539, ki ga pošilja Mejak Jakob, 205 Ruhy, St. Joliet, 111. Žetko Antonija, Laze 16, p. Senožeče, ima zaboj št. 529, ki ga pošilja Žetko Anton, 200 Jack 50, St. Joliet. Kljun Franc, Zagorje 35, Št. Peter na Pft-ki, ima zahoj št. 568, ki ga pošilja Šabec Josip, 200 Jackson, St. Joliet, lil. Cerkvenik Ivjina, Kačice 19, Lokev-Di-vača, ima zaboj št. 274, ki ga pošilia Cerkvenik Rudolf, 1115 Nnrwood Rd., Cleveland, O. Pošta (župnija) Logatec, ima zaboj št. 87, ki ga pošilja Sloveniam Red cross of St. Jo-seph Chuveli, Joliet, li!. Županstvo občine Kanal, ima zaboj štev. 724, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1052 E 62 St., Cleveland, O. Uršič Alojzija, Kobarid, ima zaboj št. 629, ki ga pošilja Vesekal Marija, 2323 W., Witti-shigan St., Indianopolis. Lcbrn Marija, Polubinj 2S pri Tolminu, ima zaboj št. 541, ki ga pošilja Kavčič Andrej, 510 Weslcrnor>, Plotia, lil. Fornaiarič Rozalija, Osek 81, Šempas prt Gorici, ima zaboj šl. 329, ki ga pošilja Avgust Toplikar, 131 Ohio Ave, Kansas Cilv, Kans. Potapan Franc, Mala Bukovica 11, Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 985, ki ga pošilja Potapan Jože, Ore Hill. Tomšič Ivan, Knežak 30, Trnovo, Kranjsko, ima zaboj šl. 605, ki ga pošilja Tomšič Marija, Box 3 Waldez, Colorado. Škeri Marija, Vas Dolne Zarnon 7, p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 856, ki ga pošilja Škerl Josip, 3560 East 82 nd St., Cleveland. Turkovič Jožefa, Brce 4, Jelšane, Notranjsko, ima zaboj šl. 912, ki ga pošilja Turkovič Jos., 1084 E 64 St., Cleveland, O. Vengar Frančiška, vas Laze 54, Planina-Rakek, ima zaboj št. 494, ki ga pošilja Vengar Franc, 117 Jones 5 E, Evelcl, Minn. Urb3s Ivan, 182 pri Pikcovih, Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 815, ki ga pošilja Urbas Louis, 1514 E 52, Cleveland, O. Cucck Marija, Kol 8, St. Peter na Krasu, ima zaboj št. 757, ki ga pošilja Cucck Janez, 702 E 156 Zoboj St., Collivvood, O. Simčič. Franc, Vedrian 35, p. Kojsko, ima zaboj št. 811, ki ga pošilja Urbas Louis, 1415 E 52, Cleveland, O. Bara (?) Drgnnc, p. Jesenice, ima zaboj št. 955, ki ga pošilja Požgaj Johan, Mgmtvre. Županstvo občine Jesenice, Kranjsko, ima zaboi št. 571, ki ga pošilja Zveza Jugoslovanskih žena in deklet, 1052 E 62 St.. Cleveland, O« U» S Upravičcncf clobc na njih naslovljeno pošiljatev proti potrdilu prejema in nedvomnem dokazu identitete. Trgovski soMik, To^S^i alov. ln nemškega jezika v govoru in pisavi, želi primerno službe v trgovini z mešanim blagom ▼ mestu ali na deželi. ponudbe pod nastovom »trgovski sotrndnlk" 5452 na upravništvo lista. za majhno manufakturno trgovino se išče. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod „I*ttkal A." Ove mladi srni, sssJLrs ln domači, sta naprodaj pri MARIJI OFFMER, po domače Anko na Jezerskem nad Kokro. Ilfinnl/a iz poštene rodbine s primerno ULbllllD šolsko naobrazbo se sprejme v trgovino čevljev J. Blag, Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 16. nrnln Pačltn la nudi na debelo tvrdka UmU uOjUU Demšar & Osenar, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35. Pelar Slijepčcvič j\nica Slijepčevič, ro|.]^oYak poročena Ijubljana, 2. septembra 1919, Knin. - ijubljana. V7nniilDliira veši,a nemščine in fran-IliljUjllblJItU coščinesespreimetakoj. Sv. Petra cesta 21. L nad. K. A. Kregar. Licitacija. V nedeljo 21. septembra ob pol 3. uri pop. oddajo se v najem polja in travniki na ljubljanskem polju, za artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti. 5458 St. C. Tauzlicr. MMii.M viiifl, ffluprie5v°AN BUZZOLINI, delikatesna trgovina, Llngarjeva ulica. Ubog dijak, fiestošolec išče za šoL loto 1910/-0 jnčlrilkrii v vseh predmetih več IIIjII UHulj najraje za Hrano in stanovanje. Ponudbe blagovolite poslati takoj upravništvu .Slovenca' pod šifro »Inštruktor« — 5405. Kol BSii v zavoii afi iioilieije stalno službo mladenič 'SI 1. tre/.en in pošten, vešč popolnoma slov. iu nem. jezika, ki lii i adzoroval električno svetilno nnpoljavo ter izvršit tozadevna popravilu in priklope. Ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod št. 5418. Lepe hpjnjn sc ceno dobi v vsaki muo-novo Ul lUjC žini pri Fran Pogačnik-u v Ljubljani, Dunajska costa štov. 36. m m filial ^ttkTSLA VODA r/eno1 Marico in Mis sprejinett za takojšni nastop. Vprašali je v Suodnji Šiški št. *'l. II. nad. Lepe sune ooiie SVn/S vic. Sv. Juri i ob Taboru. j 00768277 Posli hrvatskega korespoiMa se prevzamejo. Naslov pove uprava lista pod šiev. 51GO. I7nil i CO 10 notes z trgovskimi listi-ItlfllUl J C jC nami. Naiditelj naj ga odda proti uagradi v trgovini Perdan, Ljubljana. Hotel oli restavracijo se išče v Ljub-ljaui, Celju ali pa v okolici v najem. Cenj. ponudbe z natančnimi podatki so prosi na naslov Fani Morlelac, Boh. Bistrica. dobro ohranjen se kupi. Opis, cena in naslov naj se pošlje na upravo tega lista pod štev. 5114. Folooral-ajiorot Proda se en lrileder ais^sss čevljev št. 39. Franca Jožefa cesta 16. II. nadstr. vrata štev. 6. Zahvala. Za vse številne dokaze sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene soproge in mame, gospe ter vsem, ki so blago pokoj-nico spremili na njenem zadnjem potu, kakor tudi za lepo darovano cvetje, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 15. sept. 191». Učenec s« sprejma v modni trgovini i. KeSe, Liyb8iana. Kupim več vagonov raznega sortiranega SADJA Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sire, Kranj. * Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. IVAN KACIN izdelovatelj harmonijev Ljubljana Radeckegac. Izdeluje vse vrste harmonije, sprejema popravila, vglaševanje; isto tudi cerkvene orgije, vse po primernih cenah. Izdelane harmonije imam vedno v zalogi. Izposojujem tudi klavirje, pianine iu harmonije. 5451 Pozor trgovci! Iščem prostor za dobrega, pridnega trgovskega pomočnika mešane stroke, kateri bode moral svoj prostor premeniti. Natančna pojasnila pošljem na vprašanje na upravo lista pod štev 5371. Razpisuje se služba cerSsoeniha ln organisfa v Motniku pri Kamniku. Oglase sprejema župni urad v Motniku. Samostojen Gospodu Ivanu Dekanlč, opera-teurju kurjih očes v ljubljanski garni-zliaki bolnici, I. oddelek, se tem potom zahvaljujem, ker mi je brez bolečin odstranil kurje oko, radi katerega sem trpela več let, ter ga vsem kot opera-teurja priporočam. Franja Gams. KROMPIR, pšenico, rž, oves, tižol itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Franc Majdič. Kranj, trgovina z deželnimi pridelki. 5439 Razpis. Podpisano županstvo razpisuje službo zdraunika-oodle na javni občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega vživa zdravnik hišo. gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega še lahko vrši civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravnika, katero je opravljal tudi sedanji zdravnik, in ki bode v najkrajšem času razpisana po za začasni komisiji in likvidaciji v Ljubljani, in za katero lahko prosi. Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. sept. 1919 ter naj prilože dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju. Mestno županstvo v Krškem, dne 13. septembra 1911. Ivan Golob, župan. A. SARTORY najfinejše izdelovanje pe~ ■J rila za dame in gospode.— |— Križevniška ulica 11. — Breg 18. — IL nadstropje._ Konkurzna masa Leopold Fona ima 206 hektov starega, deloma belega, deloma rudečega vina na proda]. Vino se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje sc poizve v pisarni konkurznega upravitelja, odvetnika dr. A. Smo-le-ta, Ljubljana, Dunajska cesta 20. Vsaki dan sveže prodaja po maksimalnih cenah od 16. t. m. naprej Mlekarska zveza v Spodnji Šiški, Celovška cesta v trgovini pri Skubicu. Prvovrstna, sveža od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan na Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg na-J prej. I. vrste (riba) po K 30—. II. vrste po K 28'— za kilogram. Stečaj. Vršačka (Srpska) Kreditna Banka potrebuje ravnajučeg upravitelja sa godišnjom platom od 24.000 kruna i 3% tantijeme od čiste dobiti. Upravitelja bira glavna skupština na tri godine, prvi put na godinu dana probe. Molioci moraju imati podpunu bankarsku praksu i podpuno vladati srpskim i nemačkim jezikom. Rok ističe 15. oktobra 1919. U smislu zavodnih pravila mora upravitelj 20 kom dionica ili 20.000 kruna kaucije dati. Uprava Vršačke (Srpske) Kreditne Banke. korespondeni zmožen slovenskega, nemškega in po možnosti tudi italijanskega dopisovanja, se sprejme takoj v veletrgovino z lesom. Ponudbo na upravništvo pod .Dobra moč 1919, — 5107. Pristni firnež, oljnate barve lastnega izdelka kakor suhe barve, lake ln bacve za obleke nudi po najnižji ceni tvrdka Jančar & Co. Ljub. ijana, Slomškova ulica 19. 4961 Prvovrstna vozna kolesa ter plašče,cevi in vsa zraven spadajoča dela priporoča IGN. VOK spocijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. velik, ali mula se želi kupiti takoj. — Ponudbe naj se pošljejo na vla-steinslvo Rasinja blizu Koprivnice, Hrvatska. — Lepo, črno letošnje se dobi v vsaki množini pri tvrdki JL šarabon, Ljubljana. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Pravo žotto domača milo za pranje 1 kg K 16 -, 1 zar bojček okoli3'/^ kg franko K 56-— pošilja po povzetju zavod za eksport. Milo za britje K3-—, 1 kg K 30'—. Toaletno milo po dnevni ceni. Krema za britje porccl. lonček K &— 1 tuc. K 55-— M. JtJNKER, ZAGREB, št 39, i.'etrinjska ul.ca 3.111, L naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska. 1! KONJHK i! lJrl slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je star vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo Dve polliterski steklenici pošlje z za bojem vred za 60 K franko BENEDIKT HERTIj, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. Lepo črno letoSnje ^ ~ oddaja v vsaki množini in po ni2ki ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Einonska cesta štev. 2. Svarilo! Opozarjamo, da se v zadnji dobi v časopisih ponuja »Ko-linska cikorija«, katera pa ni naše blago. Prava kolinska cikorija je samo tedaj, ako so zavitki opremljeni z našimi etiketami ln varstveno znamko. Kolinska tovarna kavnih primesi trgovsko delniško podjetje v Ljubljani. Cenjeni ni damam vljudno n&zn&Dj&m, da sem otvorila na Mestnem trgu št. 7. last o izdelovalnico in preoblikovalnico klobukov Preoblikovalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. Za naklonjenost se cenjenim damam priporoča P. Barborič. st Rogaška platina Tempel vrelec: Stgria vrelec: Donati vrelec: Rogaška slatina Rogaška slatina Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. — Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prsbavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. — je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko' kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini.--Ta slatina je najokusnejSa krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. — je najboljša namizna in zdravilna, mine" ralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha. <39 o* Podružnico v Mariboru Gosposka ulica št. 38. 0O O je ustanovila tovarna sa barvanje tn kemično čiščenje oblek m vsevrstnega blaga. Qt Svetlolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic 1.1, d. 90S. (Reicb, Gjublma tO Movo mesto to Maribor. ..Kava 3lum Fino 3 > Gai J X c Sardin t J{eksi primiss ma N r- »O J{ondenz. 3li ž v dozah 0 E CK oj -O mleko Jrapistovski po 121/2 kg u jVtalaga sir in odprto. o.