31 šfevilKo.
Danainja Številka stane Din 1*50.
» Uomioni.»čemeli h. ftHnnrjn ml.
leto um.
{zbala vsak dan popoldne, imsnli nadeli« ln praznika« •rtaerati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru.     Inseratai davek posebei. Vprašanjem glede inseratov naj se priloZi znamka za odgovor.
tratnvnlatvo „Slov. Naroda   in .Narodna tlakama" 2aaflera □lica 41 5, pritlično. — Telalan it. S04.
Oradnlalro „Slav. »opise anraje
Jfaređa«* Snaflava a 11 o a AL i, L nadatrop|a Tel a on stav. 34.
ta podpisane la ladoatao frankovana.
Rokoplsov a« na vrsca. dpa)
PosamaiTi3 Številka: "^EB
v Jugoslaviji od 4—6 str« po O. 1*50, 8 In vet 2 D. V inozemstvu 4—6 Str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:	V J«-o*.a*Tj7~		7 li*zr«stv
	v Lublianl     |       po po*ti		
12 mesecev...... 3      9 •••••• Pri morebitnem povišanju s	Din 210- — . 120-60 — . 20-e im* daljša	Din 210- — . 120-60-— .     20- — laročnlna doni	Din 3«0-— . 180--90--. 30— BCatt.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino veino     >?S?~  ■><> rukun c'. Na <amo rtiamena naročila brez poilatve denar*« se ne moremo ozirati.
KAM TO VODI?
ravorizlranje tujega elementa se je pri nas že tako udomačilo, da javnost niti ne opaža, kako se korak za korakom bližamo trenotku. ko bo jež izpodrinil lisico iz njenega lastnega bivališča. Glede nacijonalnih manjšin je Jugoslavija med vsemi državami pravi unikum. Vedno znova čujemo, v kakšnih neznosnih razmerah se nahaja naš živelj pod Avstrijo in Italijo, kako se mora boriti za primitivno Človeške pravice in živeti neprestano v strahu za svoje imetje in življenje. Dobro vemo,
naravnost Čuditi, da smo v usodnih dneh sploh mogli ohraniti hladno kri ln nismo poravnali računa tako, kakor bi ga bil poravnaj na njegovem mestu vsak drug narod Toda slovanska kri in značaj je pač tak, da hitro pozabi ln oprosti storjeno krivico.
Komaj pa se je zgoščena atmosfera nad nemškimi glavami nekoliko zred-čila in ni bilo več neposredne nevarnosti, da očistimo slovensko zemljo in pošljemo nemški element tja, kamor spada, so se Nemci znova ojunačili in pri-
da so naše manjšine v sosednih drža- | lezli iz svojih skrivališč. Zahtevali so
vah brezpraven, zapostavljen in zaničevan element, oropan vseh pravic in izpostavljen nevarnosti sistematične asimilacije. In ker to vemo, bi bilo naravno, da posvečamo večjo pozornost nacijonalnim manjšinam v naši državL Pomanjkanje narodnega ponosa in malomarnost pa je vzrok, da smo napram njim ne samo popolnoma lojalni in strpni, marveč celo skrajno, dostikrat pretirano potrpežljivi in popustljivi. Mirno gledamo, kako se vtihotaplja v naše še ne povsem očiščene nacijonalne vrste nemški duh, kako se širi nemšku-tarstvo in Šopiri nemštvo in prav nič ne pomislimo, da imamo opraviti z elementom, ki v svoji prirojeni zagrizeno sti še dolgo ne bo pozabil zlatih časov nadvlade in teptanja naših pravic. Nemci so si začeli spletati med nami mehko gnezdo, kjer upajo priti v doslednem času do popolne veljave.
Razpad Avstrije in naše nacijonal-no vstajenje je zadelo to gospodo kakor strela z jasnega neba. Vzgojeni v velenemškem duhu In navajeni smatrati Slovana za manj vrt dno, podrejeno bife, ki mora samo delati in molčati, so mislili Nemci, da drugače sploh ne more biti. Ko pa je prišel udarec, so postali majhni, skromni, lojalni in ponižni, mahoma so izgubili svojo ošab-nost in zlezli v kot, kjer jih spočetka niti opazili nismo. Poskrili so se in umolknili. Vzrokov za to so imeli dovolj. Če bi bili avstrijski Slovani in speci-jelno mi Slovenci tako malo duševno kultivirani in plemeniti, kakor so recimo Madžari ali Nemci, bi bili s to gospodo po prevratu nekoliko drugače obračunali. Saj menda še nismo pozabili, kako je ravnala z nami dunajska vlada in koliko nezasluženih krivic poniževanja m zapostavljanja smo morali pretrpeti pod nemškim nasiljem. Mar si je treba poklicati v spomin nebroj ječ in taborišč, kjer je zlasti med vojno hirali in umirali naši najboljši sinovi mar naj preštejemo vse nesrečne in nedolžne slovenske žrtve, ki so izgubile življenje v boju za nemške interese, pod nemškimi bajoneti in na nemških vislicah? Pri tem spominu se moramo
ljudske in srednje šole z nemškim učnim jezikom, svoje časopise, knjige in učitelje. Vse to so dobili in vlada jim je priznala popolno enakopravnost z ostalimi državljani. S tem je nemški element znova začutil pod seboj trdna tla. Položen je bil temelj restavraciji nemštva v naši državi. Spočetka plaho in oprezno, pozneje pa čedalje pogum-neje so šli Nemci na delo in danes lahko opažamo njihov vpliv prav povsod. Ker ni bilo z naše strani nikakega odpora, se tudi rekonvalescentu ni bilo treba bati, da ga bo kdo motil pri njegovih računih. Položaj se je sicer spremenil, toda mentaliteta in praksa Nemcev je ostala ista. Oni še vedno računajo s tem, da Jugosloveni niso dovolj gospodarsko in kulturno močni ter na-cijonalno zavedni, da bi mogli kljubovati nemškemu vplivu. Poleg tega so jih spravile naše nesrečne politične razmere in plemenske razprtije v zelo ugoden položai favorizirane manišine. ki si bo sčasoma na naš račun in na naši koži postlala mehko posteljo. Nič čudnega, da spet čujemo na vsakem koraku nemško govorico, da celo slovenski krogi začenjajo nemškutariti in da se človeku zdi, kakor da bi se vračal duh pokojne avstro-ogrske tiranije. Sol in listov imajo Nemci v Jugoslaviji toliko, kolikor jih nima nobena manjšina v drugi državi. Uživajo vse pravice, in v našo sramoto pogosto celo več in večje, kakor domačini. Sedaj snujejo nov nemški list ki bo seveda bogato financiran, še bolj utrdil njihovo pozicijo. Gospodarsko in politično dobro usidrani bodo z lahkoto parirali vsaki protiakciji in tako se utegne kmalu pripetiti, da bo Slovenec na lastni zemlji znova igral vlogo nemškega hlapca.
Z začudenjem se vprašujemo: AH res živimo v svobodni nacijonalni državi in smo narod, ki se zaveda svojih pravic do neodvisnega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja potem, ko so mu bile dolga s tole t a te pravice odvzete, ali pa smo si priborili osvobojenje in ujedinjenje samo na papirju? Ali je Jugoslavija država, ki zna ščititi svoje nacijonalne interese
in stopiti tistemu, ki bi posegal po njih, pošteno na prste, ali pa je njen kriterij v političnih in finančnih špekulacijah, četudi na račun in v škodo naroda in države same? Skrajni čas bi blL da
temeljito premislimo to stvar in poučimo Nemce, da so jim sicer garantirane vse manjšinjske pravice, da pa ne smejo prekoračiti meje. kjer se neha tolerantnost in potrpežljivost
Glasovi z Dunaja.
Kako skrbi Italija za svoje ljudit — Zrn politične preganjance. — K vprašanju ini* Hafnerja,. — Bančne vesti. — Gledališki list.
Na Dunaju, 11. febr.
Za 83 italijanskih otrok na Dunaju hnajo svojo italijansko Šolo; tudi otroški vrtec je tu! Skrbe za udobnost de-ce v vsakem ozira, obdarujejo jo ob vsaki možni priliki. Posebno pa skrb6 za narodni duh. ki naj prešinja mlada srca! — In mi? Na naše prošnje, da bi nam dali vsaj enega učitelja, nismo dobili niti odgovora. Dokler bo II. pol. od-deljenje v takih rokah, lasciate ogni speranza! Nekateri ljudje smatrajo urad za potrebno zlo, kamor je vendar le treba včasih priti zdehat na eno urico! Takih niso reducirali povsod!
Do 15. t. m. mora o prijaviti na »amministrazione delle poste e dei telegrafi« državljani v Italiji svoje konte pri bivši avstrijski poštni hranilnici po stanju 29. marca 1920. Tukajšna p. h. izdata v ta namen posebne izjave o cesiji. Tudi vsak imetnik računa mora podpisati cesiio. da odstopa svoj kredit za 60 odstotkov v lirah. Kako rad podpiše vsakdo tako cesijo. Za 100 starih kron dobi še zdaj — 60 lir. Tudi mnogo državl;anov S. H. S. ima pri tej p. h. svoie hranilne vloge in čekovne račune! Koliko dobe oni? Ako more plačati Itali a 60 lir, kar ja približno 226 Dfn, menim, da bi tudi v Jugoslaviji morali prejeti vsai — dO Din. AU dobe toliko? Zakaj ne? Itallia ja takoj po okupaciji dajala vsem bivšim politiškim pregan;ancem (zaprtim, obsojenim. m-ternovanim ali konfinovanim) predujme na odškodnino. To vprašanje je po veČini že likvidirano. Plačali so: za vsak dan zapora ali internacije po 10 lir, za konfinacijo po 20 lir, vse potne in sodne troske, za nakup perila ali obleke in prispevek za vzdrževanje rodbine. Mnogi so dobili lepe vsote. — Tudi na Češkem so te krivice že davno odško-dovane. kolikor je to mogoče, vsaj v denarju. — Nič nisem Čul, da bi se v Jugoslaviji spomnili političnih žrtev! Zakaj zopet izjeme tudi tu?
Gosp. prof. Kral, predstojnik gradbenega oddelka na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani, se je oglasil na moj dopis »Z obal Dunava« in povedal, da je profesorski zbor že 1. 1920. ponudil inž. Hafnerju profesuro, ki jo je odklonil, ter dostavlja, da bi se bil >z lahko poprej poučil o tem, preden sem ljubi anskim strokovnim krogom očital
brezbrižnost napram slovenskim znanstvenikom. — Jaz sem mislil vse kaj drugega! Dejal sem, da je domovina iskala strokovnjaka za svoje mostove po vsem svetu, le na svojega slovečega sina je pozabila. Profesura v Ljubljani ne pride v poštev! Inž. H. ima na Dunaju le svoje redne plače za dva ljubljanska profesorja, zato je treba drugačnih pogojev, ako ga hočejo pridobiti. Videl sem n. pr. v Beogradu tuje inženerje, ki so vodili zgradbe mostov, inženerje, ki pa hodijo k našemu rojaku — v šolo.
Banka Ultmann je bila nekaj časa zaprta na ukaz gospodarske policije, in to vsled ovadbe, da njeno knjigovodstvo ni v redu in da je — pasivna. Preiskava je dognala, da o nerednem knjigovodstvu ni niti govora m da je banka aktivna za nekoliko miliard. Te dni je bila banka zopet odprta. Dokazana je neosnovanost očitanj, ali vendar bo škoda za banko velika!
Po odhodu glavnega ravnatelja g. Jos. ŠpitaJskega je končno definitivno imenovan na njegovo mesto g. Bohu-mil Novak, doslej ravnatelj iste podružnice Živnobanke. Gosp. Novak fe znan prva**! j naš z ga naroda in bo gotovo skrbel, v kolikor bo mogel, da bo ?iv-nostenska banka koristila tudi našim interesom. Prilik bo imela dovolj!
Dunajski glasbeniki in umetniki skrbe" za dober glas svoje domovine, ob enem imenitno za svoj žep, po raznih »valutarno močnihc državah. J e r i t z a poje že zopet v New Yorku. Tu so razglasili vest, da se loči od svojega moža, barona Popperja, in se poroči z bogatim Amerikancem. To pa ni res. Mož je šel za njo v Ameriko. Od njenih dohodkov lahko oba »baronsko« živita in še /ima ostane za »stara leta«. — »V o 1 k s o p e r a« se napravi ja na turnejo po Španiji. Prične v maju v Barceloni. Peli bodo le Mozartove opere in ravnatelja \Veinharta »Vaška šola«. Lani je zaslužila lepih novcev v tujini. — Dr. Rih. S t r a u s s je podaljšal z državno opero pogodbo na 5 let. Vsaj 5 mesecev v letu mora delovati tu, ostalih 7 pa bo hodil lahko po svetu, služit dolarje, Šterlinge in hol. goldinarje. — Fran L e h d r je z zvezdami svo-
jih operet v Londonu. Obsipajo ga s slavo in funti šterlingov. — Na Dunaju imamo redno na dan 10 operet. Vstopnino horendne,
Čital sem. da se snuje pod okrnjem vlade italijansko - jugoslovenska trgovska zbornica v Rimu! Čehi jo imajo v — Milanu. Rim je pač predaleč, za Jugoslavijo gotovo tudi! — Imenovana je tudi že komisi'a za sklenitev trgovske pogodbe z Italijo. Pri tej priliki se spominjam, koliko smo se zaman trudili, da bi dobili v Beogradu vsaj načelno odobrenje pravil za Jugoslov. trg. zbornico na Duna-u. Niti odgovora nam niso dali. Naše vprašanje, kdaj dobimo kak odgovor. ;e šlo v koš, ker nismo platili takse! Tn zbornica na Dunaju bi bila vsaj tako na mestu kakor or.a v Rimu! Pa so nas prehiteli celo Turki!
Jugoslavija nrizna sovjetsko Rusijo.
POGAJANJA V PRAGI.
— Praga, 12. febr. (Izv.) Iz diplo-matičnih krogov prihaja obvestilo, da jo v Pragi uvedena živahna akcija za vzpostavitev dlplomatičn'h zvez med kraljevino Srbov, Hrvatov in SPvencev ter sovjetsko Rusijo. Pripravljen je za to ugoden teren. Beogradska vlada je stalno obveščena o vseh podrobnostih akcije. Jugoslavija namerava takoj po ratifikaciji reških konvencij pričeti meritorna pogajanja z zastopniki sovjetske Rusije,
— Beograd, 13. febr. (Izv.) Po poročilu jutranjih listov se skoraj obnove diplomatični in gospodarskopolitl^ni od-nošaji med našo kra'jcvino in sovjetsko Rusijo. V kratkem sledi priznanje sovjetske vlade od strani Beograda. To okolnost potrjujejo informacije iz političnih krogov. Po zatrdilu nekaterih listov je bila vest o nameri naše vlade, priznati sovjete, zelo simpatično sprejeta v Moskvi. Ljudski komisar zunanjih zadev Č i č e r i n je izjavil, da je Rusi« ia z vso pazljivostjo sledi'a stabfllzadjl m norranjjinu razvoju n še drž°ve in je Rusiji vedno n asrcu, da se obnove prijateljski stiki med obema državama. Rusija se nikakor ne želi vmešavati v notranje zadeve kraljevine. Zunanja politika Rusije je prežeta pacifističnega duha. V Pragi se sedaj vrše živahna pogajanja za obnovo zveze in za skur>-no sodelovanje obeh držav. Ravnotaka pogajanja se vrše tudi v Bukarešti med našimi in ruskimi zastopstvi. Beogradska v'ađa je odločena takoj po končani ratifikaciji redkih konvencij v narodni skupščini pričel zaključna pogajanja s sovjetsko Rusijo.
Sven Elvestad:
36
3)ama v borbi z dvema.
»Nekaj tajinstvenega je vendar na tej stvari,« je dejal. »Meni se zdi, da so sledovi prenatančni. Dotičnik ni niti najmanj poskušal, da bi se skril. Prišel je pogumno na parnik, se vsedel v restavracijo, se razgovarjal z natakarjem in natakarico ln ko je zapustil parnik, se je napotil naravnost v eden izmed malih hotelov. To se zdi prav tako, kakor da bi bil hotel policijo pozvati, naj za zasleduje. Odkrito povdano, moj dragi Helmersen, tako ne nastopa noben morilec.«
Parnik je med tem prispel v MalmO.
Oba gospoda sta izročila svojo prtljago hotelskemu slugi, da jo odnese v hotel »Malberg«. Sama pa sta odšla naravnost v hotel »Hafnljo*.
Medpotoma je rekel Asbjora Kras:
»Skoraj bi želel, da bi bil najin poset ▼ notelu »Hafnija« brez uspeha.«
»Pa zakaj za boga?«
»Ker bi se to bolj vjemalo z mojo ttomnevo, da je mor!1ec zvit in nevaren človek.«
Asbjom Kragova želja pa se ni izpoln^a.
V hotelu so se takoj dobro spominjali na tujca v modrem žaketu. V hotelu je stanoval od večera do drugega popoldne, Prispel Je brez vsake prtlja-
ge. Drugi dan dopoldne pa je dobil iz Kopenhagena veliko količino prtljage.
Na vprašanje, ako bi vedeli, kam se je napotil, so odgovorili, da tudi v tem lahko dado vsa potrebna pojasnila.
Dopoldne po svojem prihodu se je obrnil na neko posredovalnico, da bi najel stanovanje kje zunaj na kmetih. Popoldne se je nato odpeljal z lokalno železnico. V posredovalnici bi gotovo lahko postregli z njegovim naslovom.
»Zopet razočaranje,« je mrmral Krag. »Nisem zadovoljen, stvar se razvija pregladko.«
IXm. POGLAVJE. Hiša v gozda.
Asbjoru Krag je bfl naravnost začuden, kako hitro se mu je to pot vse posrečilo. Doslej se ni še bogve kako potrudil in vendar je dobil brez vsakega napora vsa pojasnila, ki jih je potreboval. To se mu je zdelo tako nenavadno, da je postal sam nezaupljiv. Raje bi imel nekaj več težkoč.
Vse je kazalo na to, da se morilec nI čisto nič potrudil, da bi izbrisal sled za sabo. Od trenotka, ko se je izmazal iz kopališča, ga je AsbjCrn Krag zasledoval s tako lahkoto, kakor bi listal strani v kakšni knjigi. \z kopališča k parniku, s parnikom v Malmo, s pristaniškega mostička v Malmoju v hotel »Hafnijo«, iz hotela v posredovalnico, — in od ta naprej.. •?«
Pokazalo se je, da se tudi kasneje niso pojavljale nobene težkoče. AsbjSrn Krag je posetil lastnico posredovalnice in jo prosil za potrebne podatke. Takoj je bila pripravljena dati vsa potrebna pojasnila, ki jih je želel. Prav dobro se je Še spominjala, da je bil pri nji pred nekaj tedni mož, ki je bil po njegovi zunanjosti soditi, tujec, hotel Je vzeti v najem malo vilo v bližini mesta. Krag jo je pozval, naj mu natančneje opiše dotičnega moža. Po njenem opisu ni bilo nobenega dvoma, da je bil to mož s svileno vratnico. Njen opis se je docela in v vseh točkah ujemal z opisi, ki so jih podali uslužbenci na parniku in v hotelu. Mož s svileno ovratnico se ni niti najmanj potrudil, da bi bil spremenil svojo zunanjost.
To čudno brezskrbnost si je Krag mogel razlagati s tem, da se je zločinec čutil tako varnega, da ga ne bo nihče spravljal v zvezo z umorom, da se mu m zdelo niti potrebno, da bi skril svoje dejanje in nehanje.
Sicer pa je Krme hrvedel v posredovalnici, da je tajinstveni tujec takoj posegel po prvi vili, ki mu jo je ponudila posredovalnica. Bila je to majhna vila pr! železniški postaji S»?5derwiken, oddaljena samo eno uro železniške vožnje od Malmo* ja. Zdelo se je, kakor da bi bilo vseeno, kakšno bo stanovanje, samo da leži vila na samoti.
»Ali le hotel tram popolnoma sam stanovati?« Je vprašal Krag.
»Rekel je. da hoče začasno tam sam stanovati, v nekaj dneh pa je pričakoval poset.«
Gospa je odprla knjigo in s prstom pokazala neko Ime.
»Poglejte, tu se je podpisal.«
Krag je čital čudno Ime.
Podpisan je bil Ivan Rjepin. »To je pa : usko ime,« ;e dejal Krag.
»Tako je.« je odgovorila gospa, »tudi sam je povedal, da je Rus. Pripovedoval je. da uči jezike in da zaradi tega potrebuje samoto. Pri tem sem si jaz takoj mislila svoje.«
»Kaj ste si pri tem mislili?«
»No, ni bilo pač težko uganiti, kakšne vrste človek je bil. Takšnih je vendar toliko na Švedskem.«
»Sa vedno ne vem, kaj mislite,« je pripomnil Krag.
»Oh, siromak je,« je skoro san tavo dc'ala go spa, »bil j« videti tako mlad in tako nesrečen. 1 lep je bil tudi. Najbrže je bil eden izmed tistih, k so jih Izgnali iz domovine. Saj vsi vemo. kako sc godi mladim ljudem v Rusiji, zakaj bi iim pri n:i> metali polena pod nogo? Raje bi jim človek pomagal. Seveda *e nekaj drugega ako je človek pozvan na zaslišanje, potem pač nima pravice odklanjati pojasnila.«
»Mnenja ste torej, da ja bH ta tujec ruski nihi-list?«
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD,,  dne H februarja 1924
Ste v. 37
Prelom v splošni politični situaciji
Opozicija se pripravlja za naskok. — Pogajanja za blok
tedna končana.
— Beograd, 13. febr. (Izv.) Razvoj političnih in parlamentaren dogodkov tre v umerjenem tempu dalje. Opozicija nadaljuje svoja pogajanja za sestavo opozlcijonalnega bloka. Radikalni tisk še vedno z gotovo nervoznostjo sledi razvoju dogodkov po prihodu zagrebških delegatov HRSS v Beograd. Zastopniki opozicijonalnih skupin dnevno točko za točko razpravljajo načrt delovnega programa, ki naj bi ga izvedel ustanavljajoči se blok. Današnja »Pravda« konstatira z ozirom na dosedanje rezultate pogajanj ok°lnost, da se Ima koncem tega tedna pričakovati splošni prelom v p liti nI stuac JU ker bodo do tedaj načelniki opozlcj^nalnlh skupin v položaju predložiti svojim par-lameutarnlm klubom konkretne predlože za ustanovitev bloka.
Včerajšnji dan je drugače potekel brez vsakih večjih političnih senzacij. Radikalna stranka je priredila včeraj na praznik Treh Jerarhov tradicionalni »radikalski dan«. Po vseh krajih, kjer obstoje organizacije radikalne stranke, so se vršile razne zabavne prireditve na korist strankinemu fondu. V Beogradu se je vršila taka prireditev na Terazijah v hotelu »Pariz«. Radikalni poslanci pa se niso mogli udeležiti prireditev in zabav v svojih domačih krajih, ker so morali ostati v skupščmf na
braniku in poTnoštevflnd prisostvovali seji narodne skupščine. Radikalni klub je v splošnem držal disciplino in se pokoril povelju svojega predsednika.
Glavni organ demokratske stranke »Demokratija« danes priobcuje sltuacij-sko poročilo in pod naslovom »Za spas države!« navaja politične razloge, ki so silili k ustanovitvi opozicijonmlnega bloka. Govoreč o prihodu hrvatskih delegatov konstatira list najpreje, da Je ta izzval paniko v radikalnih vrstah. Načelniki opozicijonalnih skupin so stopili v stike drug z drugim, pričeli so razgovore in sedaj razpravljajo o sestavi delovnega programa, ki ga ima sprejeti opozicijonalni blok,   da prevzame kot parlamentarna večua v svoje roke dri. upravo. Članek dalje navaja, kako je prišlo do akcUe za ustanovitev opozlcijonalnega bloka, čeprav obstojajo med posamnimi skupinami razne razlike, jih je vendar združila skupna misel strmoglaviti sedanji režim. Za blok so mero-dajne sedanje priTlke v državi Skunni prirodni nagon obrambe je zbral v falango ljudi,   Id drugače ne soglašajo drug z drugim v svojih idejah ln stališčih. Radikalna vlada je dala povod za to. Narod se ima osvoboditi terorja, korupcije in nezakonitosti. TI cilji so opravičil: formiranje bloka. Blok ima prevzeti važno državno misija
vseta belgijakega aiaaaalnaaaladnnra ta I stae  nrtacezinia Mafalda  21 letnem i©»
Sporazum o Reki in narodna skupščina.
Ekspozć zunanjega ministra. —
— Naoetost
— Beograd, 13. febr. flzv.) Ob zaključku včerajšnje skupščinske seje je bila stavljena kot prva točka dnevnega reda za današnjo sejo — ratifikacija reških konvencij. Snoči pozno se je v parlamentu raznesla vest, da skupščina danes ne bo razpravljala o tem sporazumu, ker je zun. minister dr. NinČlč obvestil predsednika skupščine g. Ljubo J o v a n o v 1 č a, da je Se vedno bolan, da se mu je bolezen poslabšala in da Ima vročino. Z ozirom na to obvestilo so smatrali nekateri parlamentarni krogi za zelo verjetno, da bo razprava o sporazumu preložena za nekaj dni, češ •da se razprava ne more vršiti v odsotnosti zun. ministra, ki ima podati že napovedani ekspoze o zunanji politiki ln ■ sporazumu sploh.
*— Beograd, 13. febr. (Izv.) Za do-fansko sejo skupščine vlada danes raj še vedno veliko zanimanje, kajti iti, da odpade prva točka dnevnega [g — sporazum o Reki —, niso toČ-Na skupščinski deski, kjer se objavljajo dnevni red sej in ostala uradna Obvestila, stoji še danes zjutraj dnevni
Različni komentarji o sporazumu v parlamentu.
red nelzpremenjen In je nanj sporazum stavljen kot prva točka. Na drugem mestu je nadaljevanje razprave o drž. proračunu za leto 24'25. Uvaževati je treba okolnost da mora biti sporazum ratificiran do 20. t. m.
Na včerajšnjem sestanku za Časa trajanja skupščinske seje so člani vlade razpravljali o parlamentarni situaciji in o postopanju radikalnega kluba povodom debate o reškem sporazumu. Ker je zunanji minister dr. NinČlč bolan, je bilo sk'en j eno, da prečTa zunanjepolitični ekspoze na danainll seji njegov namestnik mtalster pravde dr. Nlnko Peric. Radikali splošno zatrjujejo, da je treba sporazum radi njega velike mednarodnopolitiČne važnosti na vsak način še danes v skupščini rešiti, da se obenem omogočijo zaključna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo. Danes zjutraj tudi zatrjujejo, da pride radi politične važnosti tega vprašanja ministrski predsednik g. Pašlć sam v narodno skupščino ln da poda kratko izjavo o reških konvencijah.
B&nŠaji med našo kraljevino in Bolgarsko.
Sedanji položaj — »ni ne prijateljski, niti neprijateljski«.
— Beograd, 13. febr. (Izv.) Beogradski tisk zadnje dneve na podlagi avtentičnih govorov ministrskega predsednika Cankova in zunanjega ministra Kalfova v narodnem sobranju mnogo komentira naše odnošaje napram Bolgarski, ki nr o »niti prijateljski, niti neprijateljski.« Zunanji minister Kafov je v svojem ekspozeju izjavil, da je vlada odločena vse tsoriti za vzpostavitev normalnih odnošajev med obema sosedoma. Odstraniti je treba vsa stremljenja, Irf Žive v iluziji, da je med obema sosedoma vzdržati trajno nerazrolože-•je, ki izziva nova konflikte. Ministrski predsednik Cankov je tudi omenjal res-bo voljo vlade, da odstrani trajno neprijateljsko razpoloženje med obema sosedoma.
Poloflcljozna »Samouprava« danes
Cdaljšem članku razmotriva razmerje aSe kra'jevine do Bolgarske ter pravi, irJa v pofit'čnih krogih dobro znajo, da kodo naši vodilni lakrrjl takoj po k n-Čani ratif kactji sporazuma o Reki pri-z akcijo za rešitev vseh obojestranski važnih vprašanj in da se Ima de-iltlvno reš ti vprašanje naših pll'ičn h
Cn šajev napram Bolgarski. To vpra-nja ima biti definitivno rešeno. Konstatira, da naši odnošaji do Bolgarske na žalost niso taki, kakor bi si jih želeli. Vzrok je gotova nestabilnost. Naša gelja je, da postanejo medsebojni stiki prijateljski, kar sedaj niso, niti niso neprijateljski. Pri nas obstoja dobro volja za sporazum. Mi smo storili vse in storimo vse. kar je potrebno, da pride do dobrih razmer, list dalje nag aša korektno postopanje beogradske vlade proti Bolgarski in konstatira, da se Bolgarska s svojim držanjem ne more pohvaliti .Na koncu izraža željo, da bi mi ne želeli povratka razmer, ki so že davno pokopana. Razvoj nadaljnjega prijateljstva in dobrega sosedstva je odvisen od Bolgarske. Ml ostanemo v okvirju pogodb.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
— Beograd. 13. februrja. (Isv.) Član italijanske delegacije, Bclli, je nekemu beo* gradskemu novinarju podal daljše poročilo o rezultatih dosedanjih skoraj tri leta traja« jočih pogajanj v zadev! trgovinske pogodbe. Pogajanja so se pričela te pred tremi leti, takoj ob čaau sklenitve rapallske pogodbe in L 1921. so bila ie rešena gotova vprašanja, tako vprašanje ribarstva na Ja* dranu, vprašanje razdelitve avstro»ogrske vojne in trgovske mornarice. Preteklo leto je delegat P o p o v i ć vodil trgovinska po« gajanja v Rimu, na žalost ni prišlo do nl» kakih pozitivnih rezultatov. Pod vodstvom dr R y b i f a so se pogajanja nadaljevala in so se dosegli nekateri ugodni rezultati. Ta pogajanja se imajo sedaj nadaljevati ra je pričakovati, da z ozirom na rimski pakt prijateljstva končajo z ugodnimi pozitivni« mi uspehi. Trgovinska pogodba med obema državama ho za razvoj obojestranske trgovine in gosnodarsrva največje važnosti, kaltl znano je dejatvo. da se obe državi medse« bojno na gospodarskem polju izpopolnju-jete. Jugoslavija kot agrarna država je bo« gata na pol jedel iskih pridelkih In živini. Italija se ie razvil t v novejšem času v indu« stri iako drfavo, potrebu le ffz Jugoslavije si rovi n in ima v Jugoslaviji najboljšega od« jemalca za svoje industrijske izdelka. Ira« lija na je danes tudi najboljši kupec raznih lesnih izdelkov in lesa v Jugoslaviji. Kakor hitro prispe predsednik delegacije g. Luciolll v Beograd, se takoj pričao oficijelna poga* janja.
RAZMEJITVENA KOMISIJA«
— Opatija. 12. februarja. (Izv.) Danca pridejo aemkaj sen. Casati, general Barba« rich in senator Quartleri kot člani Italijan« sko*fugoalovenske komisije za razmejitev v smislu t*a*n)ega. rimskega sporazuma. Skoro prispe tudi jugoslovenska komisija, na kar aa prične razmejitev pri Reki
Vesti iz Italije.
Poroke v kraljevski druiini. — Votlina borba. — Bandelj faštatovskt kandidat? — Morebitna Jugoslovanska lista.
— Rim, 12. februarja. (Isv.) Včeraj ja prispela aemkaj romunska kraljica Marija s svojo hčerjo Tleano. Od t« odpotujeta v Keapelj ta od tam na Malto. Po vesteh far Bukarešte. H bil prihod kraljica v zvezi ar. zaroko italijanske kraljevske hčere Mafalda z romunakim princem Nikolajem. Sploh aa govori o treh porokah. In sicer bi se poročil Italijanski prestolonaslednik Umberto a hal*
Marijo,
prtncezinja Mafalda  21 letnega nunskega princa Nikolaja.
— Rim. 12. februarja. (Izv.) Volilna bor« ba Ja v polnem taka. Fašizam pritiska in politični veljaki ae mu vdajajo. Za Orlan« doni prida na faiistovako listo rudi De Ni« cola. SIcer pa je s listo velik križ, ker sili aa njo okoli 6000 oseb, prostora pa je zs 230 kandidatov. Fašiatovska stranka al sku-is pridobiti slasti na jugu oglednih kandidatov, kar tam je sa njo teren šs vedno najmanj ugoden. Stranka popola rov se bori s velikimi težavami v svoji notranjosti in težko je sestavljanje volilna tiste Fašisti, ki so ae odcepili od fašiatovska stranke ali so bili iz nje izključeni, so ustanovili svojo stranko s Imenom »Patria e Libe rta«* Pri volitvah nastopi samostojno.
— Trst. 12. februarja. (Izv.) Vzdržuje se vest. ds pride v fašistovsko listo za Ju« 11 jako krajino tudi en slovenski fašist. Baje bo to znani bivši učitelj Bandelj. ki je ured« alk faJjstovake »Nove Dobe« v Gorici
V italijanskih bogih aa živo zanimajo aa nastop Jugoslovenov pri volitvah Kan« didatje bodo najbrže dr. VVilfan. dr. Stan« ger. dr. Pod gornik, dr. Vratović in dr. Besednjak.
SPOMENIK NA REŠITEV SRBSKE VOJSKE.
— Rim. 13. febr. (Izv.) V nedeljo le bila na zelo slovesen način odkrita spominska plošča na rešitev srbske vojske, ki jo Je po albanski Kalvarlii prepeljalo italijansko bro-dovje na Kri in v Italijo. Slavnosti Je prisostvoval tudi jugoslovenski vojaški ataše v Rimu general J e č m e n I č, ki je ime! tudi kartek slavnosten govor, zahvrljujoč se Italijanski vojni mornarici za izkazano Junaško podpora Vzkliknil je koncem govora: »Živel NJ. Vel. kralj Italije, zastnpnik In prvi mornar slavne mornarice, prijatelj naroda In zaveznik! Živela slavna mornarica Italije!« 0
Macdonald govori
Splošen vtis govora. — Smernice angleške zunanje politike. — Anglija in Francija. — Pomen priznanja Rusije.
— London, 12. februarja. (Tzv.) Za da« v obeh zbornicah napovedani politični in programatični govor ministrskega predsednika je vladalo med londonskim prebi* valstvom napeto zanimanje. Vse galerije in tribune so bile gosto sssedene. Ko je Mac« don a ld stopil v poslansko zbornico, je bil od svojih somišljenikov vihamo pozdrav« 1 jen. Macdonald je v poslanski zbornici prečita! govor o programu svoje vlade. Enako glaseč govor je preči tal lord H a 1 d a n s v lordski zbornici.
V svojem govoru o zunanji politiki Je Macdonald izjavil, da je ta del dokaz velikih ciljev, ki si jih je postavila danes njegova delavska vlada, ti cilji so: trajni mir v Evropi, goapodaraka obnova opit sto« lenih evropskih krajev in Evrope sploh ter omejitev oboroževanja. Glede notranje po« lltike je Macdonald v splošni formi podal program, ki Ima biti izraz stremljenja angleškega prebivalstva, da se razmere spravijo na arednto Unijo ln da se odstrani sedaj vladajoča beda. Macdonald. kakor je bilo pričakovati, a svojim govorom ni hotel vzbuditi v javnosti kakih senzacij, marveč je Želel podati resnično sliko razmer ln strem« l jen i svoiega kabineta.
V diplomatičnfh krogih splošno naglasa jo, da bi tak govor lahko imel vsak ministrski predsednik kake evropske drŽave, kjer je na krmilu meščanska sli pa soci j ali stična stran V«.
Uvodoma je Macdonald omenfl. da ie nikdar ni ni d eden ministrski predsednik fcovorH v tako sličnih razmerah v angleškem parlamentu. Se nikdar ni bti ministrski predsednik brez večine kot on. Potrebne bodo torej v poslanski zbornici nekatere reforme. Val poslanci se morajo zavedati, da so Člani zbornice, ne pa člani stran ke In po tem imajo uravnati svoje postopanje. Opozicija proti njemu ne bo uspela, ako bo skušala prisiliti njegovo demisije pri malenkostnih zadevah. Delavska vlada js pripravljena le odstopiti, če doživ' poraz v važnih načelnih vprašanjih, aH če odgovorni voditelj predlaga m pojasni predlog o nezaupnici kabinetu.
Obširno govoreč o socijalnih vprašanjih, o trgovfni, industriji bi o stanovanj-sld bed!, je nato Macdonald prešel k zunaj! politiki, naglasajoč predvsem najvažnejši dogodek priznanje sovjetske Rusije od strani An zlije.
Priznanja sovjetska Rusije je bilo brezpogojno potrebno, da sa morejo rešiti Izredno težke naloge la da se končno likvidirajo vsi angleško-ruski problemi. Ruski sovjetski poslanik Je na potu fz Londona v Moskvo, da preskrbi potrebna na vodila za nova pogajanja. Glavna zahteva njegove vlade pri pogajanjih z Rusijo je, da Rusija absolutno preneha z vsako propagando v Angliji. Ce ne nastopijo nepričakovan! hrredirl dogodki, upa angleškp vlada, da sa z Rusijo dosele popoien sporazum.
Glede Prane!je Ja rzjavfl: Prancljl sa n treba bati Britanija v   evropski politiki Anglija neče biti nikdar v položaju, da b
delala ono. kar dela Francija, želeti pa jc treba, da se angleška stremljenia prilagode francoskim. Macdonald je posebno podčrtaj stavek, da morajo nastopiti med obema državama dobri zaupanja vredni odnošaji, kakor hftro je na obeh straneh dobra volja in medsebojno srpoštovanje.
Reparacljsko vprašanje je treba raz-unjtlfvaatl s francoskega* angleškega lr tudi z evropskega stalfšča, da se tako dobi pravilna njega rešitev.
Macdonald je dalje izrecno omenil, da mora Nemčija pristopiti k Društvo na. rodov in |o rudi Izraz I upanje, da k tej zvezi pristop] Rusija. Ko bodo severne Zedinjene ameriške države videle, da se z resnostjo in Iskrenostjo rešujejo evropski problemi, tedaj bodo tudi one pripravljene, da sodelujejo pri njih rešitvi. Koncem svojega govora Je Macdonald še enkrat naglasa!, da se umakne s svojega mesta še ta teden, če je zbornica prepričana, da ni uspešno posegel v sodobno zgodovino.
— London, 12. febr. (Wofff). Poslanska zbornica je na današnji sej! z napetostjo pričakovala vlad4ue Izjave podane po Macdonaldu. Macdonald viharno pozdravljen od svo£h somišljenikov, je med drugim izjavil:
Kot druga največja stranka je delavska stranka prevzela odgovornost vlade. Vlada odstopi le tedaj, če doživi v bistvenih vprašani'b, v nnčeln h vprašanjih poraz. Odstopi le tedaj, če bodo odgovorni voditelji obeh nasprotnih strank stavil; direkten predlog nezaupanja ln Če bo ta predlog sprejet.
Vlada bo v prestolnem govoru začrtani socijalni program skušala izvesti in bo vodila polltrko za odstranitev brezposelnosti In povzdfeo poljedelstva.
Glede zunanje politike je kratko omenil, da je Rusija angleško priznanje takoj sprejela. Koncem tega tedna odpotuje g. Rakowsky v Moskvo, da dobi končna navodila za nadaljna pogajanja. Glavna za-hteva Anglije je. da Rusija nstavi propagando proti Angliji.
Kar se tiče položaja v Srednji Evropi, je ob svojem nastopu v Forreigen Officu stal zelo resni situaciji nasproti. Odnošaji do Francije so bili za preišnjth vlad vse kaj druzega. kakor prijetni. Povsod je blo občutiti veliko negotovost. Povsod je vladala nesigurnost. Instlktlvno smo čutili, da lahko pride v Evropi do nove vojne. Temu polofaju nasproti smo bili brez vsake moči. Nevzdržlflv je položaj v Poruhrju. Ta problem se Ima po 12 brezuspešnih mesecih končnoveljavno rešiti.
Francija se ni kakor ne sme bati politike, ki jo sedaj zasledujemo. Z dobro voljo, s poštenrm delovanjem in veliko odkritostjo moremo doseči rešitev vseh problemov Evrope. Na obojestranskem zaupanju sloni ureditev problemov, ki zadevajo Francijo.
Macdonaldov govor je zbornica sprejela pod globokim vtlskom.
= Kaj je sklenila Radttevska konferenca v Zagrebu? »Jutarnji liste sporoča, da so se zjedinili poslanci Radiče-ve stranke na seji. kjer sta poročala dr. Maček in dr. Krnjević o rezultatih svoje misije v Beogradu za tele tri točke: 1. Hrvatski narodni zastopniki prideio v takšnem številu v skupščino, kolikor je potrebno, da se s strmoglavljenjem sedanje vlade ustvari nova politična situacija. 2. Hrvatski poslanci ne stopijo v opozicijo kot stranka, ki bi bila po padcu sedanje vlade obvezana, da I sodeluje v novi vladi na podlagi Z3 i daljši rok stavljenega programa in 3. Termin za odhod v Beograd je odvisen od razmer v parlamentu, vsekakor je pa vse pripravljeno, da se v slučaju po-I trebe objavi v narodni skupščini že določeno število radlčcvskih poslancev, da se udeleže glasovanja proti vladi ln da jo strmoglavijo.
=r Dva velika evropska problema, vprašanje varnosti in reparacij, sta znova stopila v ospredje. Reparacijska komisija skuša sestaviti na podlagi izvedeniških podatkov splošen načrt. Po dveh ali treh mesecih, čim bo Francija orijentirana o nemški plačilni sposobnosti, se bodo vojaški strokovnjaki pod predsedstvom maršala Focha posvetovali o medzavezniški defenzivni organizaciji pod kontrolo Društva narodov In Francija bo lahko povedala ostalim velesilam, dali je okupacija Porurja v škodo gospodarski in finančni obnovi Evrope, ali pa so vse govorice o francoski agresivnosti neutemeljene.
= Kerenskij v Pragi. Bivši predsednik takozvanega »Vremenega pra-viteljstva« (začasne vlade), minister vojne in mornarice po februarski revoluciji Kerenskij je prispel te dni v Prago, kjer bo predaval o zgodovini ruske revolucije in menda tudi o svoji bridki usodi. Kot dober govornik bo go tovo imponiral praškemu občinstvu. Kot slab politik in še slabši državnik pa si ne bo zaslužil lavorik. Vsi »veliki« možje bolehajo na tem. da radi obuiajo spomine na srečno prošlost.
= Odhod italijanskega poslanika v Moskvo. Po poročilu iz Rima je včeraj odpotoval v Moskvo novo imenovani italijanski poslanik conte Man-zoni. Imenovanje je sovjetska vlada potrdila.
= Likvidacija pokrajinske upravo na Hrvatskem. Likvidacijo pokrajinske uprava za Hrvatsko in Slavonijo je smatrati za gotovo in izvršeno de stvo. Oblastni veliki župan dr. G a b r e k Je včeraj prevzel vodstvo županskih poslov v osiješki županiji. Danes ali jutri prevzameta svoje uradne posle kralov-ški in sremski veliki župan. Zagrebški velik župan, pokrajinski namestnik dr. C i m i ć nastopi svoje novo službeno mesto do nedelje.
s Manifestacija italijansko*jugoslo* venskega prijateljstva. V Brindisiji so te dni odkrili spominsko ploščo v spo* min prevoza srbske vojske po umiku preko Albanije na italijanskih ladjah. Slavnosti so prisostvovali admiral Si« monetti, general Montanari kot odpo* alanec ministrstva vojne in mornarice, kot zastopnik jugoslovenskega poslani« Itva v Rimu general Milan Ječmenić, osobje našega konzulata v Brindisiji, zastopniki vseh civilnih in vojaških ob« lasti ter številno občinstvo.
s Radlčeva žalost za Avstrijo. Te dni je imel Stjepan Radić ▼ nekem kle-rikalnem društvu na Dunaju predava* nje. Rekel je med drugim: »Vsi Hrvati ljubijo mir in so zato med vojno za« puščali fronto. Svetovno vojno je iz« zvala Srbija, zato je tudi bila pogažena v vojni. Tudi bodoča Srbija mora propasti. Prav tako je tudi Francija po« svečena smrti.« O Cehih je rekel, da so sicer dober narod, toda njihova poli« tika je slaba, prav tako, kakor je slaba poljska politika. Radić je v svojem govoru kritiziral vso, samo katoliški cer« krvi in pokojni Avstriji je pel alavo. O katoliški cerkvi je rekel, da je univerzalna in da ne služi nikomur, pravo« •lavna pa je pokorna vsaki vladi. O Avstriji je naglasa!, da obžaluje, da je iiasftadla. kav bi lahko po vojni vstala
k novemu življenju, ako bi imela dobre državnike. Spominjal se je tudi pokojnega Karla, o katerem je rekel, da je bil silno dober človek, ni pa razumel politike. — Radovedni smo, ako je Ra« dić res tako govoril, kakor poročajo z Dunaja. Morda bo njegov govor dobesedno prineslo njegovo glasilo »Slo* bodni dom«, kar pa Radića ne bo zaviralo, da bi kasneje ne demantiral tega svojega govora.
= Vesti o protiboljševiškem gibanja v Rusrji, ki so tih začeli širiti iz različnih nezanesljivih virov tudi naši listL je treba sprejeti z vso opreznostjo. Take govorice se od časa do časa ponavljajo in navadno izvirajo iz gole domišljije ali zlobnega namena. Po kolosal-nem uspehu, ki ga je dosegla sovjetska vlada s tem, da ste jo priznali Angleška in Italija, je pač malo verjetnosti, da bi se mase upirale.
= Nemška ustava ne daja »radništva pravice do stavke. Berlinska deželna sod-nlja je v procesu proti voditeljem uradniške organizacije razsodila, da je bilo postopanje proti voditeljem stavke povsem upravičeno, ker ustava jam« nradnlštvu pač svobodo zborovanja, nikakor pa ne pravica do stavke. Razsodba razglaša nadalje, da je predsednictvo uradnfške strokovne organizacije odgovorno za gmotno škodo,   ki Jo js povzročila železničarska
Prnsvfifa.
REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA  V LJUBLJANL
Drama. Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda 13. febr.: OthelTo. Red B. Četrtek 14  febr.: Golobček. Red C. Petet 15. febr.: Nju. gostovanje ee. Šetin-ske. Izven
Sobota 16 febr.: Bneški trgovec Red D. Nedelja 17. febr.: ob 4. pop.: Danes bomo tič* Izven
Nedelja 17. feb-.: ob S. zvečer: Tri maske. Smeine Precijoze, Priljudni komisar. Izvec
Ponedeljek 18. febr.: Hamlet Red E.
Opera. Začetek ob pol R. rvečer. Sreda 13. febr.: Alda. Red E. Četrtek 14. febr.: Travlnta Red A. Petek 15. febr.: Mfsnon. Red P. Sobota 16. febr.: Faust. Izven. Nedelja  17. febr.: Mnrfnme Butterfh   \ \ Ponedeljek 18. febr.: Zaprto.
★   ★ ★
— Operno gledališče. Gostovanje zcu grebSkega baleta. Da imamo tudi mi Ljub* ljančanje smisel za doher balet, je dokazalo včerajšnje popolnoma razprodano gledališče. Kav;or občudujemo čudovito prožnost in z duhom prežete elegantne g;be Fro» manov, ki jih poznamo že iz prejšnjih gosto* vanj, tako smemo tudi z velikimi nadami in upravičenim pričakovanjem slediti razvoju našega baletnega naraščaja Večer je otvoril balet Netopirji (najbrže so to nočni metulji) z dražestno gla3bo R. Schumana. ki je pokazal vse vrline zagrebških gostov in je v splošnem zelo ugnial. Neprimerno bolj ogrela, navdt'šila pa je dvana tstorica pestrih, ognjevitih plesov, k! so jih izvajali F romani, ter Pavla Hna in Desi Namur. Glasbeno od prvega do zadnfega umetniško pr* vovredni ter v svojem plesnem izvajanju do najmanjše geste plesalcev izmodelirani. dra« žestni. živopisni, da so Izzivali neskočna odobravanja in zopetna in zopetna ponav« Ijanja. Zlasti n. pr. ruski ples, Mom-nt mu« sical fSchubcrt). Kavkazlci ples. Tatarski ples. Baranovi(*ev Jugoslovenski ples ter nad vse srčkane »Lutke« z veleorl^inalno glasbo Liadova. Kar nismo se mogli nagledati teh zračnih fromanakfh figur, ki plešejo naitežjr plese, a na niihovih telesih in ohra^ih nc vidiS niti najmanjše utrujenosti, ki plešejo ker ljubijo ples zaradi plesa samega ln njc» gove lepote. Prav Iskreno bi želeli, da se večer kmalu ponovi.
— Oostovanle gospe §o*!n*ke. V drami bo v petek, dne 15. tm. Oospa se predstavi ljubljanski publiki kot »Nju« v isto-Jsacrnski traglkomcdijL
Stcv. 37,
»SLOVTNSICI   NAROD«   4ne 14. februarja 1924.
Stran 3
— Gostovanje gospe Šetlnske, V petek dne 15. t. m nastopi na ljubljanskem dramskem odm v vlogi Nju gospa Setinska. biv-!a član ca mariborskega in zagrebškega cjedallšča. Predstava bo izven abonmaja.
_ Obletnica Kantov« smrti. Včeraj je minulo 120 let od kar ie zatisnil oči ustanovitelj nove fHozofije in eden največjih mislecev vobče. Immanuel Kmt je bfl rojen 22. aprila 1. 1724. v Kraljevcu (Ko-nigsbergu) kot sin sedlarja, čigar rodbina je baje Izvira Iz Škotske, študira! je na domači univerzi ter služil delj časa kot dome« oclttlj pr! neki ugledn! rodbini. Leta 1755 si je zasiužil disertacijo »De igne« doktorat. Pozneje je vse življenje neumorno deloval na polju filozofije in si Je pridobil ca razvoj in narreuek človeškega razuma uevenliivm zaslug. Njegova dela *c začela Izhajat! leta 1900 v založbi pruske akademije v Berlinu kot »Kantov! zbrani spisi«. Zelo poljudno kritično izdajo j« poskrbel Kehrbach v reklamni univerzalni biblioteki. Kantova dela so prevedena tudi v razne druge jezike. Umrl je 52. februarja 1804 v Kdnigesbergu.
_ Mak sini Gorkil v Marijanskih Laz-
iilu Te dni so listi poroča'!, da namerava ruski pisatelj Gorkij, od^otm^ti Iz Marijanskih Latni v Rusijo. Ta vest ne odgovarja resnici. Gorkij se nahaja §e vedno v Marijanskih Lažnih in ne misli na vrnitev v domcvlno. Slabotno zdravje ca sili da ostane v tem zdravilišču, kjer je zelo ugodno podnebje. Ko je prišel v Marijanske Lažni iz berlinskega sanatorija, je bil blec1 ia suh ln mnogi so mislili, da ja njegovo življenje v nevarnosti. Kmalu pa se Je njegova bolezen obrnila na bolje in sedaj js znova čil In zdrav. Stanuje v hotelu »Markshoff. Dela popoldne in zvečer, ob ftgodnem vremnu pa se vozi s svojo družino v saneh po okolici. Letov&čarjem in oko JSkerrru prebivalstvu se je ruski pisatelj selo priljubil.
_ Češkoslovaška opera v Barceloni.
Kakor smo že poročali, vprizore češki igralci v Barceloni »Prodano nevestoc in nato se eno drugo opero. Prva predstava Je določena na dne 12. trn. Priprave so bile izvrstne In tako je rudi uspeh gotovo povsem zadovoljiv. V Barceloni gostuje tud! dunajski operni ensemble pod vodstvom Feliksa We!ngarrnerja. Dosegel ie velik uspeh t Wagncrjcvo »Walkyr0€ ln sedaj pripravlja se »Trtstana«, ki pride na program po »Prodani nevesti«. Dunajska opera pomeni ca češko sicer konkurenco* vendar pa se Cehi nadejajo, da bodo Spanci l njimi bolj zadovoljni, kakor z Dunajčani. Gostovala je tam tudi francoska opera, ki Pa al Imela posebneža uspeha, najmanjše za pa je dosegla Italijanska ooera. ki Js kar prekinila predstave in odSla. Španski Časopisi prinašajo simpatične članke < Češkoslovaški republiki, o čelkl godbi ln a umetnosti.
— Jaroslav Vrhl?cky: Oporoka htfcov-ikegs gralščaka. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil dr. Prane Bradač. Splol-oa knjižnica It 18. V Ljubljani 1923. Natisnila fa založila Zvezna tiskarna In knjl-caraa 47 strani. Cena brol. 6 Din vez. H Dm. S pričujočim zvezkom Splošne knjižnice bo ustreženo našim malim odrom. Tekom let se nam je nabralo mnogo Iger la Igric, ki pa prav čestokrat ne zaslužijo tistega truda, kakorinega jim posvečajo aaSi marljivi dlletantje po deželi. Kajti med temi raznimi igrami je zelo mnogo slabih, ohlapnih In neredko ponesrečenih In sploz-ko zavttBi izrodkov, ki smo si jih bili Izposodili od Nemcev. Upamo, da se ne motimo, ako trdimo, da je v slučaju potrebe pametneje m naravneje, da segamo naj-preje po slovanskih literarnih proizvodih, potem pa tele po tujih. Zato je Splošna knjižnica ustregla marsikomu, ko nam je omogočila, da bomo lahko Čuk besedo Jaroslava Vrchllckega po naATh trgih in vaseh. Razvedrilu In zabavi namenjeno, dokaj zaokroženo delce bo gotovo na Slo svojo pot na naie male odre. V prevodu je prelagatelj češka osebna Ia krajevna Imena nadomestil s primernimi slovenskimi. Cena knjige Je tako nizka, da si bo lahko vsak, ie tako majhen oder nabavil ▼saj toliko Izvodov, kolikor v igri nastopa oseb.
— Oerhsd Hauptrnaan: Potopljeni tron. Dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtek. Avtorlzlran prevod. Splošna knjižnica 5t. 19. V Ljubljani 1923. Cena broš. Din 16. vez. Din 22. AH aaj prevajamo iz nemščine? Nekateri pravijo, da je to odveč, takorekoč luksus, ki je baje danes nepotreben, ker skoro vsak izobražene perfektno obvlada ta Jezik. No, r.a našem odru uprizarjamo tudi dela nemških avtorjev, fn ker hočemo z odra slišati slovensko besedo, jih moramo pač prevesti. Al! naj potem vse to obtiči v gle-daifikem arhivu? Ali to ne b! bila tudi neke vr%te potrata? Nam se zdi — ln gotovo v tej domnevi nismo edini — da pri Prevodih ne sme bit! vodilna misel, katerega naroda sin je avtor doilčnega deia, temveč kakošno vrednost Ima njegovo delo samo. Ako pa sodimo s tega vidika, bonio gotovo zadovoljni, da smo dobili Potopljen! zvon sedaj v slovenščini. Res je 3ftr:rsc\ da človek literarno umetnino naj-tfobje m najpopolnejše uživa v materinem «z!ku, zlasti če je prevod tako dovršen, <akor je Tuntkov prevod tega dela. Verzi zvene polno, besda teče glndko in sočno ln človeka med branjem n?tl ne pride na ml-*tl, da bere prevod, temveč Ima občutek, <la ga omamlja fzvirnik. Prevod bo lahko mnogoštevilnim prevajalcem, k! danes nekam enidemično sumljivo rastejo med nami fn hočejo uveritf slovenske založbe, da ie prevajanje nekaka svobodna obrt, vzgled prevajanja. Funtku pa ponos! Delo bo uprizorjeno v tekoči seziji tudi na ljubljanskem odru, na kar opozarjamo prijatelje dramatske umetnosti. Oprema je dostojna st cena smerna« naravnost skrom-
Glasbeni vestnlk.
— Prihodnje VII. mladinska nje pod vodstvom prof. Karla Jeraja vrl: ae v nedeljo, dne 24. trn. ob 11. url dop. v Fi!harmonični dvorani ln sicer nosi to predavanje naslov »Otroška pesem« v raznih narodih. Pevski del Izvaja ga. Pavla Lov-šetova, gdč. Saksova In g. Subelj. Soliste spremlja na glasovir ju prof. Jerai. Med posameznimi točkami svlra na harfo gdč. Dubiavska, članica gledališkega orkestra. Sporedi bodo aa razpolago koncem tega tedna,
— Zveza   godbenikov   za Slovenijo
igra v nedeljo dne 17. trn. v Unfonsk! dvorani t svojim sinfoničnim orkestrom, pod taktirko kapelnika Balrtke prvi dve serij« Dvofakovlh »Slovanskih plesov« ia sicer zaporedoma št. 1—8. Te slovanske plese napisa! je slavni češki komponist na povabilo ene največjih muzikalno založniških tvrdk na svetu, to Je založništva »Simrok« v Berlinu. Takoj, ko so plesi izšli, razširili ..o se mahoma po vsem muzikalnem svetu in prinesli Dvoraku svetovno slavo. V Ljubljani je Izmed vseh teh plesov znan najbolj osmi po svojem krepkem ia Izrazitem ritmu. Kolikor je nam znano, se to pet prvokrat igrajo vs? zaporedoma na enem J koncertu. Matineja se vrši kot mladinske prireditev, k! pa je namenjena ne same mladini, ampak vsemu občinstvu. Uvodne besedo govori prof. Adamič. Sporedi si dobivajo v Matični knjigarni po 5 in 2.5< Din.
— Pevci »Ljubi/enakega Zvona*! Udele* žite se pogreba naše ustanovne Članice ge.
M. Franzotove! Peli bomo po tretji uri po* poldne pri kapelici v Prisojni ulici (ob Mar* tinovi cesti).
Zdravstvo.
Zadnji dan
sna drame«
Na žarečem pesku
s kranoticama in  čvrstim mirnim
igralcem v glavni vlog!. Popolnoma novi jg*a'c:, ki se bodejo vsakomur gotovo in zelo priljubili.
Jutri, ćefrtek,
krasna elegantna ko medija
družina Rafke
v glavni vlogi Wernar Krauss. Predstava i ob t., pol S.v £ o trt 8., 9*
Kino .Ljubljanski dvor*.
Julijska krajina.
— Odvetnik Caprara, katerega je fašistovsko vodstvo v Vidmu vrglo iz stranke, ko je ravno sanjal, da bi ne bilo napačno, ako bi bil izvoljen za poslanca goriškega mesta v rimskem parlamentu ali pa vsaj za župana v Gorici, je silno hud. V strašni jezi in bučnih obljubah o maščevanju se je odpeljal
Caprara v Rim, kjer hoče stopiti pred samega Mussolinija in mu potožiti, kako napačno tolmačijo njegovo de'ova-nje tam v Julijski koloniji. On je doma iz Rima in že ve, kaj dela, ne vedo pa,
kaj delajo, Goričani, katere je baš on spravljal na pravo fašistovsko pot. Caprara se noče umakniti, marveč hoče porabiti vse, kar more, da bi ostal šc dalje fašistovski voditelj v Furlanijl in bi si prilastil sploh odločilno mesto v tej fašistovski organizaciji. Intercsan-ten je ta boj med Vidmom, oziroma Gorico in Rimom, kjer nastopa sedaj Caprara kot hudo užaljeni fašistovski pr-
ZDRAVNISKE ZADEVE.
Ne di se tajit«, da zadnji čas propada ne samo materijelno   stanje zdravnikov, temveč tod! njih ngled.   Za prvo moramo Iskati uzroka v splošni povojni bedi. Neprimerno,   vedno rastoča draženje vseh iivljensltfh potrebščin povzroča občo ite-denje, pri nekaterih slojih občutno pomanjkanje.   Tudi kmet,   ki sf Js v vojni zelo opomogel, je sedaj vspričo dragih delavskih moči dosti na slabšem; horendno po-draženje  železnic m neizmerno podraže-nje zdravih povzroča, da ne išče pomoči razna v najnujnejših slučajih pri zdravniku, ki je seveda tudi dvignil svoj honorar, saj mora i on živeti, 1 on nositi vse velike izdatke za življenske potrebe.  In vendar vsakdo trka pri zdravniku na srce z apelom aa humanlteto, želeč da vrši ali povsem ali vsaj napol zastonj svoj posel. Delavstvo Je v raznih bolniških blagajnah, k! tudi skušajo čim največ znižati izdatke za   zdravnike.     uradniŠtvo   in meščani so     materijalno   oslabljeni    ln   si ra-« je Iščejo cenejše oskrbi in lečenja v bol-"' niči. oz. porodršnici, tudi iz onih krogov, j ki bi tega preje nikdar ne storili, temveč I klicali zdra-nika  na dom. — Za drugo 1 pa so zdravniki deloma sami krivi. Boj za obstanek je  pri   nekaterih   porodil prav grde kali. or.ebna nasprotstva so dostikrat presegale primerne meje.   porodile so se razne »afere* In občinstvo, ki vse to vidi, pretirava In razpravlja  ter generalizira, najostreiše, četudi dostikrat krivično, sodi ves stan.   Skrbimo za to,  da se dvigne stanovska etika ter da  izgub!   star! rek »medicu s medicu m odi t« svojo veljavo, — potem se dvigne tudi ugled posamnikov In celega stanu Zdravniška zbornica ima nalogo, da ostro pazi nato, da se ne pojavi nobena neprimernost.
Stara institucija hišnih zdravnikov je povsem izumrla. Zdravnik je bi! popreje v družini prijatelj in svetovalec, ki je po-i znal vse razmere, vse tajnosti, — ki Je I člane rodbine poznal In event. zdravil od j mladih otroških let nadalje skozi življenje. J Pri teh razmerah Je bilo umevno, da je dobro poznat telesno in duševno konstitucijo ter bil v stanu marsikaj bolje razsoditi in Izvesti, kakor te jedenkrat v naglici poklican zdravnik, kateremu se že prf prvem obisku da razumeti, da ga ni treba v drugfč.
Zato se je pa razpasla speci jal fetlka. Kmalu bode prišlo tako daleč, kakor je bilo pred 40 «eti na Dunaju, ko je v Pra-tersk! cesti bfl »specijalist za trakutje«. kar Je naznanjal z ogromno tablo In S oglasi po časopisih. SpeciJallstlka Je le upravičena, ako se ie dotlčnik res posvetil s posebnim studijem kaki ozko ograničeni stroki, ter ako Izključno deluje le v istini pa upravičeno, ako si kdo hoče nadevat! ta naslov le ker se smatra potem j upravičenega za višje honorarne zahteve. Sicer se pri nas zakonito omejuje ta naslov, vendar se skuša omejitev zrahljati.
Honorar, to je ono, kar se najraje zdravniku odreka aif dolžen ostane, to e ono, o čemur se največ kriči In zabavlja, pr! Čemur se pa rud! največ greši. Redko-kedaj s pretiravanjem, večkrat s premrlimi zahtevami. Prav je, da se vsakdo ozira na plačilozmožnost ln dovoljuje olajšave, preiti pa to ne sme v nekako mlnuendo licitacijo na škodo drugim. Svoj čas se Je nekemu že umrlemu zelo priljubljenemu zdravniku očitalo, da računi skrajno malo, ln odgovarjal Je »raje vidim, da ml p'ača eno krono, kakor da ml dve ostane na dolgu. Isto sf morda mislijo tudi sedaj že nekteri. Zdravniška zbornica bi morala Izdelati minimalni tarif, ki bi bil za vse obvezen, ter natanko določiti, komu, kdaj in koliko se sme še popustiti od njega. Za, mudne plačevale« in one, k! kljub ponovnemu opominu ne poravnajo svojih obveznosti, bi morda zbornica tzttrjevala, da se tako posameznik Izogne odrju. na ta r.ačln bi se najbrž tudi mnogo več doseglo. Isto tako pa  bi  morale  tudi   zdravn ške
Pravni vesfnik.
* Ing. Ante Ružlč:
i
vak. Morda le Musso'ini odloči v pri!og
Rimljanu proti njegovim furlanskim na- ! zbornice nastoplU proti Izkoriščanju zdrav-
sprotnlkom. Goriški Italijani so že navajeni na brce \z Rima. S Capraro lahko dob3 novo brco, katero bo treba potrpežljivo prenašati.
— Kdo bo župan v Gorici? Težek je politični in gospodarski položaj goriškega mesta. Prevzeti mestno upravo in gibati se po fašistovski politični pišča1-kf, ni preveč častno, ako hoče župan uveljavljati tudi svoje gospodarske in politične misli; za ta da bi bil slepo orodje v rokah mladih nebrzdanih in v javnoupravnih stvareh neizkušenih fašistov, pa ni rojen vsak. Zlasti ne odvetnik dr. Fran Marani, ki je že nekoč nekaj časa županoval v Gorici, pa se je kmalu naveličal, ker je bilo že takrat mestno gospodarstvo silno zavoženo in v svoji okolici ni imel ljudi, kl bi bi I sposobni za uspešno sodelovanje v korist mestu. Raznaša se govorica, da bo kandidat za župansko mesto s strani fašistov dr. Marani, česar pa skoro ne verjamemo. Najbrže bo precej težavno, dobiti v sedanjih časih primernega moža za goriškega župana.
— Požar v Orliah. Dve človcfkl žrtvi.
Požar ie vpepelll poslopje posestnika Josipa Ziberne v Grižah št. 5. Med gašenjem so sosedje iz spodnjih prostrov reševali gospodarske predmete. Med tem se Je sesula težka streha in ker Je biTo pod njo vse že kolikor toliko od ognja razjedena Je skri-Ije In lesovje pokopalo pod seboj gospodarja. 54-letnega Žiberno, in mladega Vitezovega sina. Trupli, kateri so izkopali drugI dan, sta bili grozni, od gospodarjevega te-
ti ikov tudi od strani oblastev. ki zahtevalo (zlasti od primarjev) preiskave, izjave, mnenja tud• za one, ki niso v nobeni zvezi a bolnico, — brezplačno, ln to se dogaja vedno pogosteje. Tudi tu velja sunt certl denioue fines*. Dr. Pr. OoarstL
★   ★ ★
— Zdravstvena statistika atesta LJubljana v preteklem letu. Zdravstvena statistika mesta LJubljane v preteklem letu je bila sledeča: Prbivalstva je štelo mesto Približno 55.000; porok je bilo 806 (74 manj kot leta 1922) in rodilo se je 1472 (83 manj kot leta 1922), od teh pa je bilo 55 mrtvorojenih. Zdravstveno stanje prebivalstva Je bilo leta 1923 v obče ugodnejše kot zadnje leto Umrlo ie 1200 oseb, umrljivost je torej znasa's 21.8 pro mille. Med umrlimi Je bilo 432 tujcev. Pravilna številka za umrljivost Ljubljančanov, t. J. v Ljubljani stalno bivajoč* oseb, Je torej ugodnejša »n znaša za leto 1923 13.9 na tisoč ljudi. To je v splošnem zdravstveno stanje, ki ga dosegajo ie najbolj zdrava mesta. V sta- j rosti 1. leta Je umrlo 177 otrok, v starosti do 5. leta 246 otrok, v letih 5 do 15 pa 42 otrok. V d. bi od 15—30 leta Je umrlo i85, od 30—50 leta 245, od 50—70 leta 275 In nad 70 let je umrlo 198 oseb. Za Jetlko ia umrlo 238 oseb, za trebušnim legarjem 7. za grižo 6. za škrlattnko, 11 otrok, za difterijo 3 otroci, dušlrivl kašelj Je zahteva!
5 žrtev In na porodniški mrzHci Je umrla 1 ženska. Vse te osebe so umrle aa aalez-Uivimi boleznimi
— Za zdravnike. V Službenih Novinah z dne 5. febr. 1924 je razpisana služba načelnika administrativnega od-HnJa v Ministrstvu narodnega zdravja.   Razpsana Je
lesa Je ostal pravzaprav la ie večji kos, i služba okrržnega zdravnika za zdravstveno i vas drugo la zgorela 1 <tkxoije v Dravograda, --~ 1
IZ RUSKEGA MEŠČANSKEGA ZAKONIKA
S prvim januarjem Je stopil v veljavo novi ruski meščanski zakonik. Za danes navajamo par podatkov v prvi vrsti o lastninskem pravu.
Pojem lastnine definira § 58. tako-Ie: Lastnik ima v zakonitih mejah pravico do posesti, do vživanja ln do razpolaganja s premoženjem. § 52. razločuje in načine lastnine: 1.) državna (nacionalizirana in municipalizlrana last); 2.) zadružna in 3J privatna. Predmeti državne lastnine so: zemljišče In tla, zemski zakladi, gozdovi, železnice in njihov irrvemar, letala in vsa velelndustrijska podjetja. Or-žavna lastnina je neomejena. Privatna obsega lahko: nemunicipalrzlrana poslopja, trgovska podjetja (do 20 delavcev), produkcijska sredstva in instrumente, denar, vrednostne papirje in druge efekte, Inklu-zivno zlati ln srebrni novec ter Inozemske valute, hišno opravo in predmete za osebno rabo, blago, katerega prodaja n{ zakonito prepovedana in ostalo iz privatnega prometa neizključeno premoženje. Zadružno premoženje obsega lahko poleg predmetov privatne lastnine tudi še velelndustrijska podjetja (nad 20 delavcev). V obligacijskem pravu nahajamo običajne pojme vseh meščanskih zakonov, pa tudi nekaj novega, namreč ureditev obligacijskega razmerja med državo In meščani. Vodilna misel je po referentovem poročilu tale: Morali smo z vsakim korakom braniti interese proletarske države m ji dat! varstva, katero potrebuje v konfliktu i privatnimi interesi. Prof. Brandenbursk«. eden najbo!jš'h boljševiških pravnih teoretikov piše k zakoniku s ponosom: »Naš kodeks ima nekaj, česar nima nobeno bur-žuazijsko pravo na svetu; ml smo zavrgi' princip absolutnega varstva strankine volje pri pogodbah. Pri nas *e privatno pravo istočasno javno pravo. »Zanimive so tud določbe napram inozemcem. Eksenzivna Interpretacija meščanskega zakonika je dopustna samo v korist države in »delajo-člh mas*. Prava inozemcev, skaterfh dT-žavami je sovjetska republika sklenila pogodbe, se urede v okvirju teb -pogodb
Obligacije predvojnih posojil.
Pinančno ministrstvo je Izdalo naredbo nastopne vsebine; Ob priliki popisa In žigosanja obligacij predvojnih posojil bivše avstroogrske monarhije je de! IastnJkov obvestil generalno direkcijo dolgov v Beogradu, da je iste Izgubil aH da so bile ukra dene. Glede teh obligacij je sklenila reparacijska komisija v Parizu: 1.) zainteresirani lastnik izgublje ne obligacije mora v svojem mestu, občin! al! okraju javiti tr sodišču m zahtevat! amortizacijo teh obligacij; 2.) zainteresiran! naj pošlje (od sodišča) potrjen prepis dekreta: a) za Izgubljene obligacije avstrijskega posojila generalni direkciji dolgov na Dunaju (VVien, I Slnger Strasse); b) za Izgubljene obligacije madžarskih dolgov madžarskemu finančnem ministrstvu v Budimpešti In naj zahteva, da se mu izda potrdilo, da m^ doslej nI bila izdana nova obligacija, niti od sodnega dekreta dalje izplačane obre si; 3.) potrdila, k! jih dobe od avstrijske tfirekcjje državnih dolgov alf madžarskega ministrstva, naj pošljejo (interesenti) v originalu s prošnjo generalni direkciji dolgov v Beogradu rad! popisa in žigosanja
obtocije   °        *****  k0t *****
Na podlagi tega sklepa poziva finančno ministrstvo: a) lastnike Izgubljenih obligacij, k! se glase na donosilca, naj s* takoj prijavijo direkciji dolgov z nastopnim; Podatki: !.) Na katero sodišče ln kdaj sc se obračaj? glede amortizacije svojih izgubljenih obligacij; 2.) navesti za vsak-obligacijo, za katero je bila zahtevan? amortizacija, njen tip, namlnalno vrednost številko !n serijo; 3.) da-II je sodišče storilo Potreben sklep In številko ter datum tega sklepa; 4.) kdaj je potrjen prepis sodnega sklepa poslan generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju, odnosno mad zarskemu fin. ministrstvu v Budimpešti.
Na podlagi teh prijav bo dfrekdfa dolgov intervenirala pr! avstrijski in madžarski vladi, da se Izdajo potrdila, ki bod" služIla kot nadomestilo za izgubljene obligacije. Obenem se pozivajo vsi Interesenti k! doslej niso zahteval! amortizacijskega postopanja, da to takoj store pri nadležnih sodiščih. Za te naknadne prijave pa ministrstvo ne garantira, da bodo sprejete. Vendar pa nalaga mfnlstrstvo dfrekciji državnih dolgov, naj Izposluje pri reparaclj-skl komisiji podaljšanje roka za amortizacijo. V to svrho morajo interesenti, ki naknadno prosijo za amortizacijo svojih Izgubljenih obligacij, istočasno posiati direkciji dolgov v prepisu prošnje, ki so jih vložili pr! sodišču, da bi imela direkcija Potrebne podatke; b) lastniki izgubljenih obligacij predvojnega negažlranega posojila avstro-ogrske monarhije, ki se glase na ime in jim je zapadla amortizacija, na administrativnim potom fzposlujejo Izdal dokumentov, ki bodo nadomestili Izgubljene obligacije ter to takoj prijavijo: 1.) z-predvojne avstrijske dolgove gen. direk državnih dolgov na Dunaju, In 2.) za pred vojne madžarske dolgove fin. ministrstvu v Budimpešti z naslednjimi podatki: a) na čegavo ime se glasi izgubljena obligacija; b) vrsta obligacij, njih vrednost, serija In številka. Obenem naj zahtevajo Jokument kot nadomestilo za izgubljeno obligacijo. Isto velja za lastnike, ki so v smislu prejšnje odredbe zahtevali amortizacijo, pa niso dobili zadevnega potrdila. Prošnje se bodo pošBjale preko našega poslaništva na Dunaju ln v Budimpešti. Vsi lastniki obveznic morajo v prijavah obvestiti gen. direkcijo dolgov v Beogradu.
Aprarske
w? m agrarna
reforma.
t
Bistvo agr. operacij In agr. reforme. Združitev nemogoču.
Ne moremo načelno nasprotovat: mv-sli, da bi kazalo združili deželno komisijo za promet z zemiiišči, ustanovljeno z ces. naredbo z dne 9 avgusta 1915, drž. zuk. št. 234, z agrarskimi oblastvi, kakor to ■ zagvarja g. pasec.
Povsem napačno pa se mi zdi mišljenje, d;\ se »cr^rna reforma formalno more Istovestit! ali le sporejati z arrarsklml operacijami! vs'.ed česar so napačni tudi sasJjnCkJ, k! iz lega sledijo. Avarske opo* racije so sicer v pretežnem svojem delu zadobile značaj stalnosti, katerega asrur-na reiorma Se nima, ravnot:uto ie res, Ua, se asrarske operacije nanašajo na veliko obse2n.li in zelo važnih predmetov; iz tega pa se nikiikor ne smemo sklepati, tla so agrarske opera-elje važnejše in pomembnejše kot je problem agrarne reforme. Glavni in temelmi razloček je pač v tem, da agrarske operacije popolnoma priznavajo dosedan.c posestno stanje in iz n o-ga izvirajoče ter na njem le/cče pravice in je njih naloga le ta, da te pravice ščitijo, posredirejo. uredijo in z legalnimi sredstvi skušajo dovesti v Čim popolnejši sklad z racionalnim 'n nemctenlm izkoriščanjem zemljišča. Reformnega aH socl-jalnega pomena v širšem smislu one nU majo in sa i u J i ne smejo imeti. Agrarna reiorma pa povsem na^piomo tema ukinja v prviv rst; posesane pravice. Ta je revolucionarna nasproti m;:n. evoluciji agrar-skih operacij. Ukinjanje ali reJu.Iran c dosedanjih pravic, pa naj se to Izvrši tudi proti pravični odškodnini, je brezdvomno veliko dalekoseznejši in važnejši akt v vsakem oziru kot pa je minuciozna ureditev teh pravic. In odnoSajev. Tehnična dela pri agrarskih operaeijah so poslavlrnost, medtem ko se njih važnost pr! agrarni reformi, vsaj v prvem Stadiju, skora' popolnoma izgubi nasporti da!ckose£n.;si* . vprašnja eksproprijacije v kakršnisib^Kit obliki. Izvzemši naravnost neobhodno potrebno strokovno delo pri začrtavanj« splošnih smernic agrarne politrke. Agrarske operacije urejajo organfzcm a ga ne sekajo, agrarna reforma je sec:rna miza žW j vega a nezdravega telesa, da more na« • daljevati Interesom ceiokupnosti bolj odgovarjajoče življenje.
Teh dveh pojmov ne smemo in ne mo-; remo zamenjavati In !u tem mani smemo ; združevati ker bi to bilo le v veliko škodo : obeh. Agrarska oblasrva so nekaj nedotakljivega, so neomajanega vsestranskega zaupanja potrebna institucija,   ter zato preskrbljena z vso   autorlieto državne ' upravne ln sodnijske oblasti. Agrarna reforma je v svojem bistvu otrok političnega ! razvoja, državnega   socijalnega, kulturnega In gospodarskega. Skupnega imata oba j stroki le tisti tehnični del opravil In pa — bolj po nerodnosti — besedo »agrarna«. Ravno za to bi morda kazalo za razloček' I imenovati »agrarske« operacije, kakor Jro Imenujem v teh razmotrrvanjih, čeravno* morebiti ne odgovarja popolnoma Jeziku.
Da bode mogoče še bolj jasen razloček, naj navedem Še nastopno. Eventualna združitev obeh predmetov bi logično mo-: rala Imeti za posledico, da b! se agrarno-
■ reformne obveze smatrale za služnosti v
■ v pravem pomenu besede. Služnostne pravice so v smislu agrarskih operacij objek-
: tivnega značaja, one obremeniajo zemljišče brez ozira na subjekt, komu pripadajo Agrana reforma pa je eminentno socitelna ! reforma in se ozira skoraj Izključno le na subjekte, državljane, naravnost z ozirom na razpoložljivost sveta.. Ona ne ustvarja stalnih In trdnih služnostnih pravic, temveč veli kratkomalo: zemlja na« bo tistega, ki jo obdeluje: obdelovalec zemlje naj bo I z razpoložljivimi proizvodi gozda preskrbljen po svoji najmanjši potrebi; pogoji, pod katerimi se to mora izvršit!, bodo predpisani v zakenu o šumah. S tem je rečeno, da morajo )a\-ni interesi biti v vsakem slučaju merodami. Ta potreba pa se lahko menjava in v času. ko potrebe nI več neha tudi obremenitev dotičnoga gozda. To je zelo daiekosezen razloček od pojma služnost!.
Pravilno povdarja g. Pisec, da Je potreba da čim prej pride do zakonite rešitve agrarne reforme. Tukaj imamo e* važen argument več za to nujnost.
TtirH^. in sport.
— Vrata In Perlčnlk. Vse ljubitelj zimske narave opozarjamo na izredne krasoto zasneženih Vrat; Do Peričnika ic sedaj pozimi pič'i dve un hoda in ves truiJ je bogato poplačan s prekrasnim pogledom na mogecen o'edeneli slap. Poleg tega je mala lesena kočiea, v kateri se lahko dodobra in udobno odpočiješ. — Komur pa so všeč grmeči in bebneei plazovi, ta naj peniti naprej do planinskih staj m očaran bo od veličastne grozote zlmsT<c narava. Gotovo se še večkrat vrne v ta diven kotiček enaše zem!;c. — Pot do Peričrrka je nekoliko izgažena m ni težavna, za n,v daljno pot se Priporočajo krp'ji ali smuči.
— Turistovski H'Jb »SKALA« v LJubljani In njega podružnica na Jesenicah priredi v nedeljo 17. t m. skupen smučarski izlet v Jeseniške Rovte. Člani in članice* udeležite se polnošteviino! Vošnia polovična. Odhod zjutraj ob 7.45. — Izleta T. K. Skala na Jesenice v nedeljo 17. t. m. se udeleži tudi ves naraščal. V Planini sv. Krp bo skupno vežbanje pod nadzorstvom klub-vlh krmarjev.
Šentjakoba mskmtia
:z 16. febru^rla M u t Narodnem domu) u
t
stran. 4.
žThe i4 rTOrtiar^a ty/4
Dnevne vesti.
V Uubijani. dne
Kje je avtoriteta državnih oblasti?
Predlanskim,   ko so se vrSile v
LJubljani občinske volitve, so klerikalci, socijalisti in komunisti sklenili »zve-go delovnega ljudstva« v svrho, da se polaste mestne občine ljubljanske, ki je bila preie dolga desetletja trdno v rokah narodnih elementov. Vkljub zakonu v zaščito države, ki zabranjuje komunistom udejstvovanje v javnih Upravnih korpo raci ah, je vlada mirno trpela, da so komunisti zopet prišli v občinski svet, dasi jih je preje sama spo'hla iz te korporacije ter razveljavlja rijihove mandate.
Da se je vzpričo te neverjetne popustljivosti, morda celo bojazljivosti naših vladnih organov čutila »Zveza d«Jovne?a ijudsl\a« kot gospodar situacije, V- samo ob sebi razume. Za to Je tudi temu primerne nastopala.
Izzvala je n.-uiveje konflikt z vlado radi mesti ega solnega sveta. Katerega člane je nova večira na magist.atu v nasprotju z z^.oimu samovlasnio odstavila rti n» nj:u mesto imenovala nove člane, dasi jo je vlada izrecno opozorila na prot»zakonitost tega postopanja.
Opozicija je vložila proti tej kršitvi zakona prit"7bo na vlado. Pritoka leži se danes nerešena na vlili, ker se le ta vlada boji zamere Čno-rdoče l.o&Iicijv ir \ mestnem šolskem svetu je že drugo leto neomejen gospodar župan dr. Ktzlč, ki je. ka«nr gnano, slepo orodna v rokaJt kleriknl'ie-gi ?»akciiskcga odbora« v Katoliški tiskarni.
Na d*ugl stran! ic jela črnordeča /veza nndru zapravi ati mestni de mr, delati dolgove- in Stror) gospodariti tako, da sc je samemu velikemu Jupanu gciclo potrebno, di nastopi proti takemu zapiavljp'emu gospodarstvu. Izdal je strog Jerman, s knlctim je razveljivii vet občinskih financ se tikajočil skIs-pov občinskega s>eta, kakor nastavka* pja novih uradnikov, poklicnega gasilstva itd Ta lerniar. *c pri občinskih očetih vzbudil samo l«o*tietično veselust ker so se pač v svoji praksi zaveJill. da lahko s\obodno Žvižgajo na v«* ukaze poktajinske vlade, ki se Itak ne UT*i resno nastopiti pioti njim. Zato jt Župan pokazal gospodu Spornu osle in Še sedaj poslujejo na magistratu, kakor da bi se ne bilo ničesar prlgodllo. v*I protizakonito imenovani uradnik! in ■tokilcni gasilci tud:.
Gospod veliki župan sc je seveda ponižno uklonil volji velemožnega »akcijskega odbora«.
Sedaj je visoka vlada ustregla tudi neutešljivemu koprneniu črnordeče »veze po polnih loncih pri Mestni hranilnici, čeprav je preie zastopala v tem pogledu docela drugo stališče. Toda volja »akcijskega odbora« je oči vid no sveta in eksekutivnl organ te volje je, kakor se zdi. gospod veliki župan...
Mestna občina nima ne proračuna, ne proračunskega provizorira in nI nobenega lipama, da bi črnordeča koali-Hclja mogla v doglednem času spraviti pod streho občinski budžet, ker nima v to potrebne večine v občinskem svetu. To je vsekakor nevzdržno stanic. In povsod drugod bi vlada napravila že gdavna konec takemu stanju. Pri nas pa? No, pri nas da»e vlada črnordeči s vezi popolno svobodo, da brez vsake zakonite podlage žari in pali pri mestnem gospodarstvu po svoji mil! volji dalje in spravita občino na rob gospodarskega propada.
Da je vzpričo takšne naravnost bajeslovne popustljivosti in slabosti vladnih organov šla avtoriteta državnih oblasti že zdavna rakom žvižgat in ribam gost. ni prav nič čudno.
Saj bi nas niti ne presenečalo, ako bi vzpričo takšnim razmeram mogotci na magistratu končno tudi proglasiti Svojo neodvisno »ČHveČansko republiko«, pa bi k temu naša slavna vclcmoŽ-na vlada tudi dala svoj blagoslov in IzrcVIa svoj amen!
★  ★ ★
— Kferlkalc! In katoliški p'smoukl
so vedno hudi. kadar se dotaknemo nl-feove Ahilove pete in jim povemo resnico v obraz. Tako hudi, kakor danes, pa niso bHi Že dnlgo. Današnjemu »Slovencu« bi lahko odgovorili z evangcl-sko formulo — prva fraza je rodila drugo frazo, druga fraza tretjo, tretja četrto, zadnja pa je rodila današnji katolicizem, ki je prekvasil Človeštvo tako temeljito, da v medsebojnem pobijanju Vi sovraštvu drvi po strmi poti egoia-rna in materijalizma v neizogiben pre-pad. Na'bolj katoliški narodi so danes na nainižri stopnji morale in socialnega čuta in cerkev kot taka Je tipična ka-pital'stično-reakcijonarna ustanova. To }e gola konstatacija, čije nepobitni dokazi so na razpolago v vsakdanjem Jivljenjn. Ker je pa »Slovencev« uvod-Vik na podlagi naših včerajšnjih objektivnih izva'ani razpredel svoje misli o te£ stvari dalje, naj nam dovoli, da se tudi mi nekoliko pomudimo pri njih. 2e
opetovano smo naglaSaH da smatramo
13. februarja 1924.
prvotno krščanstvo brez moderne primesi, brez zunanjega bleska in pompa, namenjenega instinktu priprostih mas in breg farizejstva za enega najvažnejših etičnih in moralnih faktorjev, ki bi lahko igral v razmerju človeka do sočloveka In naroda do naroda vlogo ple-- menitega posredovalca za dosego višjih ciljev miru in blagostanja na zemlji. Toda katolicizem je že davno izgubi! svoje prvotno obličje in zamen al misijo miru in sprave z oklepom egoizma, koristolostva in sovraštva do bližnjega. Ali naj omenjam njegovo vlogo v času svetovne vojne, njegovo praktično udejstvovanje dandanes, ko vidimo s ene strani največjo bedo med nižjimi in srednjimi sloji, z druge pa nakopičeno bogastvo v obliki razkošnih samostanov, ogromnih kompleksov rodovitne zemlie in gozdov, cerkvenih velepose-stev in drugih bogatih ustanov ter blagostanje in brezskrbno življenje cerkvenih dostojanstvenikov? Ali naj se ozremo v preteklost, ko je katolicizem z ognjem in mečem oznanjal Kristov miroljubni evangelij ter Ščitil svoje pravice do neomejene oblasti nad duhom in materijo Človeške družbe? Vse to je dobro znano tudi našemu katehetskemti uvodničarju in vendar si drzne trditi, da so nasprotniki takega katolicizma »brezverska, zgoll za pridobivanjem hlepeča in vse te materijalnih vidikov presojajoča intelgenca, ki gna a svo'im umom samo računati, ne pa do globin prodirati, se nravstveno izpopolnjevati in samostojno resnične duhovne vred-note ustvarjat!.« V bistvu je vse to v ustih katoliškega moralista niz brezpomembnih fraz, kakršnih čujemo s prižnic nebroi. toda če jih prenesemo na takozvane Kristove namestnike na zemlji, osobito one iz višje cerkvene hijerarhije, postanejo izborna definicija in prava slika današnjih razmer v katoliški cerkvi. »Slovenec« — ex ore tuo te iudico! Saj še ni dolgo, ko je bil rimski papež posvetni vladar svoje države z vsemi atributi, ki bistveno nasprotujejo Kristovim besedam: moje kraljestvo ni od tega sveta. Kaj pa današnji katoliški dostojanstveniki od papeža pa tja do škofov in opatov? Ali niso to navidez sicer maziljeni pastirji vernega ljudstva, ki so jim neprestano na jeziku krščanske čednosti, v resnici In duši pa hrepene zgolj za pridobivan cm in presoiajo vse z materijalnih vidikov-zna»o samo računati, ne da bi se sami poglobili v to. kar oznanjajo drugim In ne da b; ustvarjali za človeštvo resnične duhovne vrednote? Ce temu ni tako, potem bi morala cerkev razdeliti božanstvu itak nepotrebno bogastvo m^d reveže, njeni služabniki pa bi morali stopiti s piedestalov med ljudstvo in pokazati z dobrim vzgledom, kako je treba živeti po krščanskih načelih. Toda »Slovencev« uvodničar prav dobro ve, da se to ne sme zgoditi in zato bo jutri navezal novih otrobov In razpredel svoje misli tako, da se bo lahko ujel v niegove mreže vsak. kdor ne zna misliti s svofo glavo. Ce smo trdili o nižjih In srednjih slojih, da najdemo pri njih največ duševne kulture, pač n! umestno, da se katolicizem na podlagi tega okrasi s pavovlm perjem in skrije svojo nagoto. To še daleč ni njegova zasluga.
— Odlikovanje   Jngoefov. dobro-
voflcev. Dodatno k vesti o odlikovanju jugoslovenskih dobrovoljcev poroča se nam naknadno iz Beograda, da se nahajajo med odlikovanimi, katerim je podelil predsednik Masarvk vojno od-lič.e češkoslov. nepublike — vojni križ — ti-le dobrovoljci iz Sloveniie: prof. Ljudevit V a gaja, Celje, Blaž Logar, Maribor, Stane Vidmar. LJubljana, Franjo Peric, Ljubljana, Valentin Starman, Škofia Loka, Ljudevit P u c e 1 j. Maribor, dr. Oašpar Pekle. Ljubljana in Janko Bukovec, Ljubljana.
•■p V slovo našem« francoskemu prijatelju. Ob priliki, ko se g. profesor Lucien Tcsniere poslavlja od Ljub Jane, kjer si je v vseh družabnih krogih stekel zares prisrčne simpatije, smatrajo njegovi bivši slušatelji vseh fakultet, posebno pa romanisti ljubljanske univerze, za svojo prijetno dolžnost, da mu ob odhodu na odlično mesto, ki mu ga je francoska vlada poverTa na univerzi v Strasburgu, izrečejo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo ga požrtvovalno delo v prid slovenskega dljaštva. Obe* nem pa mu želi ce'okupna akademska omladina novih uspehov na polju znanstvenega delovanja In obilo sreče v njegovem zasebnem življenju — Njegovi slušatelji.
mm. Birokratizam? PtSejo nam: V starih časih Je bilo dovetj, če iS učitelj vtoM kolekovano prošnjo za stalno sfPokoJItev pri dežetaeir Šolskem svetu In Jo opremil s službenim! dekreti. Sedal pa ti neumni bfrokrafzem uganja, če hočeš kot ftadn-čiteii fev. učitelj)* pokoj, te* le neslane formalnosti! Najprej morai vloži« kolke* vano prošnjo s vsemi dekreti v originalu M prepisu (!) na višji Šolski svet, potem na* pravit* dve slični vlojd ua ministrstvo pro» svete ter na dekgaeUO miastrstva fioanej
Nazadnje pa le a« vaš koliko boi penzije dobil in pa — kdaj. Blrokratizem Je kakor ss vidi. v polnem razcvltal — Star nad učitelj.
— Imenovanja učiteljev po novi na« red bi. Kjer jc novi zaken za državne nameščence uveljavljen In se razteza kajpada tudi na učiteljstvo, je minister prosvete seveda takoj Izdal naredbo, ki določa, da bo učitelje r več kakor 14 službenimi leti imenoval sam kralj, učitelje s mani kakor 14 službenimi leti. pa bo imenoval minister prosvete.
— Češka podjetnost ob AdrijT. Bliža se spomlad in ž njo se pričenja delo za obmorsko sezono. Ceškoslovaško-jugoslovensko narodno gospodarsko udruženje v Pragi naznanja, da ima zaznamovanih že celo vrsto objektov, ki se lahko nakupijo na raznih krajih ju-goslovenske Adrije. Gotov je, da bodo prevzeli in vodili več hotelov in penzi-jonov češki pod etnikL
— Seja širšega odbora Zveze trgovskih gremljev In zadrug, se vrši v četrtek dne M. februarja ob 14. popoldan v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: I. poročilo načelstva o gospodarskem kongresu v Zagrebu; 2. poročilo tajništva o delovanju Zveze v zadnjem tromesecu; 3. povišanje premij za perzijsko zavarovanje, poroča g. t Jelačin; 4. reorganizacija bolniškega zavarovanca, poroča g. dr. I. Ples; 5. samostojni predlogi gremi.ev in zadrug in Zveznih delegatov.
— Spremembe v že!eznlškem prometa. Po poročilu iz Beograda je prometno ministrstvo odredilo, da preneha s 15. t. m. Železniška postaja Bumrarci delovati kot d^striktna posta?a. Na progi Karlovac-Novomcsto se Ima postaviti dispozici.;ska posta a. Karlovac dl-sponira z vsemi vozovi v smeri proti Novemu mestu in obratno. Za progo Čakovac-Dol. Lendava se tudi ustanovi dispoziciiska postaja.
— Razpisane poŠte. II. rezr. 2. stopnje: Gornja Lendava, Križevci v Prekmurju, Maribor 3, Mežica, Mura, Ptujska gora fn Sv. Lovrenc pri Mariboru In poŠte III. razr. 1. stopnje: Braslovče, Leskovec pri Krškem, Lož. Mirna-Oplotnica, Petrovd. Petrovce, Raka, Sv. Barbara v Halozah Sem Rupert pri Mokronogu in Vurberg pri Ptuju, 2. stopnje: Komenda, Ortnek, Poljane nad Škof jo Loko in Vuhred; 3. stopnje: Brezovica pri Ljubljani. CrmoSnjice Dobrova pri Ljubljani. Gomilsko. Grahovo pri Cerknici, Kropa, Mirna peč. Radomlje. Slivnica ptI Mnrfboru, Srednja vas v Bohinju. Stara cerkev pri Kočevju, Sv. Juri; ob Taboru, Velika loka In Vodice nad Lkib-Hsno; 4. stopnje: Bohinjska Bela, Dvor, Horjul, Ivanjcl. Jarenina, Jezersko, Jur-kloster. L« por je. Martjan!, Sava. Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Smar je-Sa p fn Smnrjeta pri novem mesta; 5. stopnje: Kamna gorica. Rok za natečaj za vse te službe je tri tedne. Pravilno kofkovane prosn;e naj se vlagajo pri poStnem In brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Prosilci, kateri so poS'nl uslužbenci, pa misijo prositi službe pri zgoraj omenjcnfh po§tah. morajo zaeno t Prošnjo podati ostavko na svojo dosedanjo službo, ki se bo u v« zevala, ako bodo postavljeni za odpravnika. Tem prosilcem ni treba priložiti svojim prošnjam mobenfh Ustfn. DrugI prosHel, kateri niso nameščenci poštne uprave, ampak v službi poStnlh načelnikov (na pr.: postni pomočniki ter Ir uradne prrvprečnlne plačani služabniki) Ir pa zasebniki, pa morajo sestaviti prošnje v zmlslu IZ. člena zakona o cfvllnlh uradnikih m dnnrth državnih uslužbenfh t dne 31. Julija I9Z3. Ta člen pravi: Kdor želi stopiti v državno službo, mora napisati prošnjo ter v njej označiti Ime In priimek, kraj, dan. mesec In leto svojega rojstva državljanstvo, dotedanji poklic. Šolsko Iz obrazbo, k! Jo Ima. Jezrke, ki Jih govori In piše, zakonsko stanje In število otrok fr n.ilh rojstno leto. Prošnji se mora prHožItf Izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakonit? zakonski zvezi in o letih otrok, šolska Izpričevala, potrdilo pristofnega obfasrva o državljanstvu, dotedanlemn poklicu In denht. zdravniških izprčeval o zdravju, potrdilo vojaških obveznosti In če je prosilec nedoleten. roditeljsko m varuško dovoljenje. K tem določilom Je treba pripomniti, da Je namesto roditeljskega ali vari* škega dovoljenja potrebna Izjava očeta oz*, variha, s katero sc ta zaveze, prevzeti za nedoletncga prosilca vso odgovornost gled« službe, ki Jo bi opravljal kot pristni odpravnik. — Podpis na Izjavi mora Potrditi notar ali pa sodišče.
— \z Trbovelj! Povodom smrti svoje matere, blagopokojne «ospe Karoline Ber-ger, |e daroval n|en sin gospod Matfla Ber-ger, trgovec v Trstu, za občinske revež« znesek Din 2500. Hvala I
— Kopanje Šolske mladine se Je uvedlo zadnji ča* po vseh osnovnih Šolah, kjer so v poslopjih za to urejene kopalnice. Ta umestna odredba je izšla tt zdravniških kakor tudi te nadzorstvenih krogov. To kopanje se vri* a. pr. po z*ml v šolski kopalnici, po leti pa v kopališčih na prosteni. Pri novih Šolskih poslopjih po mestih nt trgih se Je sedaj na to hlgijenlčno napravo vse premalo utiralo. Poleg telovadnica naj bo tudi kopalnica!
*» Spomenik narodnim Ssn6cs3%oai V Hercegovini. V Hercegovini le bil postavljen spomenik narodnima mučen i koma, ustreljenima pomorskima kapetanoma Had-žMa m SrsenUee. katera sta bila vsled podlega denimcilantstva od avstrijske lustlce leta 1014 obsojena na smrt Kot poroča «a-tfebštra »RtlecV iivl danes človek, ki Jt nesretesfa denuncira!, svobodno v Jugeela-
— Naši dobrovoljci. Včeraj je imel novoizvoljeni odbor tuk:ijsn|cga saveza dobrovoljcev prvo seja ki je pokazala, da je do-brovoljski pokret krenil v drugo smer. Za tajnika sta b.la izvoljena tov. T u r k in Zupančič. Navi predsednk Peric je le na prvi seji dckazal, da se dobrovoljci niso zmotili, ko so mu poverili vodstvo organizacije. Kakor stole stvari sedal, bo naSa Javnost o debrovoljcih in njihovem delu kmalu čula več, kakor doslej. Želeti b b.lo le, da se organizacija razvije in utrdj tako, da bo lahko vplivala na prepotrebno okrevanje naMh neurejenih razmer.
— Smrtna ko?a. V Jdrii je 20. lan. umrla gdč. Dori S o u v a n. Prepeljejo Jo v l.jub-Jlano v četrtek 14. t m. cb 17. Pogreb bo z glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu, kjer Jo polože v rodbinsko grobnico. Blag H spomin.
— Statistika o Izseljevanju Iz kraljevce SHS v letu 1923. V letu 1923 se Je Izselilo iz nase kraljevine °370 oseb, med temi 5717 moških In 3653 žensk. Kvalificiranih delavcev je bilo 910, žensk 86. ne-kvRlificiranih 1703. žensk 1713, poljedelj-cev, moških 2053, žensk 728: razni poklici: moški 210, ženske 347, brez pok!lca (siarci žene in deca) 1610. Po veri je bilo katoličanov 7873, srpsko-pravoslavnlh 1367, gr-sko-katol:$kih 40, protestantov 79, muslimanov 8, druze veroizpovedi 3. Po narodnost! je bilo 1248 Srbov. 3711 Hrvetov. 739 Slovencev (skupaj 5698 Jugoslovenov) ostalih Slovanov 22, Nemcev 2322. Madžarov 1169. Romunov 137, ostnlfh narodnosti 22. Med Izseljenci je bilo 8048 pisme-nfh In 1322 nepismenih. Izselilo se Jc: V Zedfnjene države 4130 oseb, v Kanado 717, v Brazilijo 1535, v Argcntlnljo 2721, v Chsle 46, v ostale dele Amerike 72, v južno Afriko 7, v Avstralijo 135, v Novo Zelandijo 4, v ostale dee sveta 3.
— Celjske vesti. Mestno gledališče. V petek se vprlzorl ljudska Igra »Revček Andrejček« za A-abonement. — Smrtna kosa. Umrla Je gospa UrSula Brcschar, vdova ravnatelja pomožnih uradov v 85. letu starosti. — Celjski Šahovski klub ima svoj občni zbor danes v sredo 13. tm. v klubovi sobi kavarne hotela »Evropt«. — OospodinJ. šola v Cehu, katera se otvori dne 18. februarja, bo gojila pouk v vseh panogah gospodinjstva in bodo morale gojenke prisostvovati pouku v vseh predmetih, tore: ne, da bi se učile samo kuhanja aH same Švan:a Itd. Poučevalo se bo vsak dan dopoldne In popoldne. Natančnejši pogoji za sprejem gojen k so objavljeni na deski dekliške meščanske šole. Vpisovanje gojenk bo nepreklicno samo 13. In 14. tm. dopoldne v poslopju meič. sole.— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 11. tm. j na na*em I išče. V ponedeljek 11. t m. Je na nn*em Ljudskem vseučilišču imel zanimivo predavanje ff. dr. A. Schwab »o otroških nalezljivih boleznih«. Prcdavatclf je poslušalcem poljudno razlagal o nastanku otroških na-Iczlivih bolezni, o Širjenju bakterij. Razpravljal je tudi o nnjčcSči otroSki bolezni škrlitici. Poslušalci so nlesovim Izvajanjem paz-no in z zanimanjem sledi!!. V Četrtek 14. t. m. se bo vrS lo izredno predavanje na Ljudskem vseuč t Sču. Predavanje se viSl ob pol 20. zvečer v fizikalni sobi deški meščanske Sole. Predaval bo gimnazijski ravnatelj O. JerSinov č »o Bosni«. Svojo razpravo bo ponazoril s skf^ptičn-mf si kanil. Kolavdacija popravljenega kapucinskega mostu se bo vršila prihodnle dni. Most Je seda! zopet v dobn?m stanju In bo vzdržal najmanje kakih 10 let. Stroške za pooravila nosita povečini mestna občina in drsava, man|Se zneske pa prispevata tudi okoliška občina In okrajni zastnp. — Radi tatvin, katere so IzvrSevali v Šmarju prt Sevn'cl meseca novembra, so bili le dni pred okrožnim sodečem eb«oJeni Anton In Jakob KoroSec na S mesecev Rudolf Len Č na 4 mesece in Antonija Len'č zaradi soudeležbe pri tatvini na 3 tedne znpora. ~ Stlri mesece leče |e dobil ?os'p Kofnr Iz Vidma, ki Je 27. avgusta 1923 gnal v spremstvu svojega očeta par volov po cesti Iz Ralhenburga proti Vdmu. Pri tem Je brez vzroka hotel z nožem nanast! neke fante, Htere |e srečal na cesti. Fantje so zbegali* on pa za nJim!. Ustavil ga le Scle vojak, ki Je straž:! progo.   Vojaka   Je   Kolnr grdo
ozmerjal In ra2žMU pri tem tud? kra*Ja. _
fstotako le na Vidmu opsova! nekega orožnika. Svoje ncpremi*!leno*t! bo prem!*!!?-val v 4-mesečni težki JcČf. — Mestni občinski svet |e v svoji zadali seji Dro-testfral proti odloku ministrstva za sorMMno politiko, katero Je ukinilo za Mo 1924 legalno Izvoljeno stanovanjsko oblast za Celje In okollro ter postavilo za ta urad vladnega poverj en" t.« ^
_ Mariborska vesti S p o m e n I ca rsdl Narodnega gledališča v Mariboru. Poslal} so nam Iz Maribora v obiavo to-le spomenico: Anketa mariborskih kultumfh In drugfh korporaclj, zastopstev političnih strank In mestne občine mariborske, sklicane po mariborskem županu dne 14 Januarja 1924. le po zas!:**nfu poročil uvidela, da je mariborsko Narodno gledališče resno ogroženo, ker Je vlada za proročunsko leto 1924. dosedanjo subvencijo od letnih 500.000 Din zmanjšala na Dn 200.000, ozlr celo 100.000 Din. Mariborsko Narodno gledališče Je danes državno gledališče. Država Je prevtela upravo gledališča popolnoma v svoje roke. vzela Je lokalnim faktorjem, k! tudi prispevajo k vzdrževanju zavoda, vsak uplfv na upravo hI smatra to gledališče kot oblastno gleda nšče, kakor Sna »o v Skopi Ju. Osijeku. Novem Sad«, Sarajevu in Splita. Zato pa Je država tad! moralno obvezana mariborsko gledal Uče tako subvencionirati kakor navedena, tako da mu bo mogoč obstoj fn času primer ta razvoj. Dri sva bi morala dati mariborskem« oblastnemu gledališču vsaj toliko, kolikor to dni« drugim oblastnim gledališčem. To prvo, ker le mariborsko gledališče prav tako oblasno kakor ono v Skuplju« Osijeku, Novem Sadu Rd. Drugič Je danes X Maribor« ravne
tolika draginja, kakor drugod. Martbor Is danes važna obrne na točka, ob vratih dr«-
gorodne kuiture, ob pragu velikih kulturnih središč kakor so Gradec In Dunaj. Po* nos nacljonalne države zahteva,   da se na taki točk! vzdržuje takSno gledaliSče. ki se bo  dostojno  reprezentir.no svoj;m drugo* rodnim sosedom. Lokalni faktor« sami gle«. daliSČa ne morejo vzdr2atl. To ni mogoče n;ti glavnim mestom kraljevine I Beogradu« Zagrebu in LjubUaSBi katetih gledališča uživajo, četudi so ta mesta jaka gospodarska  in   kulturna  središča,,  več mtltjoBska državne podpore. V Mariboru samem prevladuje slovenski žive!;  Sele  od prevrata sem. (k) takrat pa do danes se ni mogel gospodarsko toliko razviti, da bi sam vzdr« zeval gledališče, česar celo glavna mesta ne zmorejo. Uradniitvo, ki je glavni obiskovalec g!eda':5ča. danes sploh ni v sta* nu. da bi preneslo znatne poviSke vstopnia. Mariborsko prebivalstvo pa je ca gledališče popolnoma zrelo. To dokazuje njegova frekvenca.  V leteinjl sezoni  sc Je moralo otvoriti pet obenementov, ki so razen lož. povečini polni. Povprečno pride na vsako predstavo 400 obiskovalcev.    Dokaza dovolj, da Mariborsko gledaliSče svojo važno kulturno   funkcijo v polni   meri vrši. Mestna oblina  mariborska  prispeva za vzdrževane gledališča, kolikor >e v njenA močeh.    Ona  daje  upravi   na racpo^co brezplačno gledališke prostore la  ves Inventar.  Ona   je  da a   inštalirat! moderno dragoceno razsveiljcvalno napravo ln aoai vse stroške    za    vzdrievanje prostorov ter daje po svojih močeh letno subvencijo upravi. Več ona Storiti ne more. Edini činV teij, ki pride v p<.š:ev je država. Ako vlada letne subvencije ne zviša na višino za-hievane svote 1.000.000 Din. se bo oiorato mnriborsko  gledališče   najdalje    1. aprtla tekočega leta, to Je dne. ko preneha do-sednnia subvencija iz leta 192J po Din 500 tisoč, pri kateri  Ima   uprava  mesečno Ju tisoč dinarjev deficita. zapreti. Tak čin pa bi Imel nedogledne posledice. Ni niti potrebno omenjati posledic v   kulturnem Is naclionalnem pogledu. Ni treba povdarjatl. kako bi padel ugled naše države na znotraj in na zunaj. Opozarja se predvsem na socfjalne posledice takega Čina. Okroglo 100 oseb. ki imajo pri gledališču svoj zaslužek, bi bilo začasno trenotno stavljeno v težnk eksistenčni položaj. Od teh je 40 č'anov umetniškega in tehničnega osobia, ki se od gledališča popolnoma preživljajo, dočim je 60 osebam podan tamkaj le postranski zaslužek. Začasno bl bili t! na cesti. Koncem koncev   pa bi jih vendarle nekdo morai plačati, in rasno je, da bi mo r i no bila v too bvezana država. Iz teh razloRov  ie sklenila anketa,  na kateri t« zastopanih  M   mariborskih  kulturnih strokovnih in stanovskih organizacij, politične stranke: Narodno radkalna, Jugotlovcn-
ska demokratska, Slovenska ljudska, Narodno socijalna, Samostojna kmečka m So-cljallstlčna partija Jugoslavije !n zastopstvo mestne občine, ki predstavljajo pač vse manbo-sko slovensko prebivalstvo, poslati min strsivu prosvete peticijo, da doseže povišanje letne subvencije Narodnemu gledališču v Mariboru v tolIkJ višini, kakor je to gledališčna upravi zahtevala na podlagi sk'epa gledališčn'h upravnikov vseh gledališč, to »e v Iznosu 1 milijon dinarjev. Ako b; pa Iz tehničnih vzrokov ne bi'o mogoče povišati postavke za mariborsko Narodno gledališče, k! Je pr> stnvllena v rednem proračunu dr*i,ve za leto 1924. pa naj hI se dosegla Izredna subvencija, ki bi dopolnila redno podporo do posebne svo*». Uprava Narodnega gteda-1'šča je v vsem zahtevala za sezono 1923-' 24 Din l.oon.OiK) katera svota Je tako majhna, da za njeno pokritje pač ne bo potrebno Iskat' posebnih virov.
— Vcllhl <nežnj znnr ti v BnsnL — Pre-knfen telefonski In brzojavni promet K^t poročalo »z Sarajeva. Je radi silnih snežnih žametov prekin;rn ves telefonski In brzojavni oromr-t v cel! Bosni In Hercegovini. Tudi v naSlh krajih pada zadnje dni neprestano sneg.
— Carugin tovariš pobegn'1 v IraTUo.
Pavel Prpič, eden nnjvečifh zločincev Cn rugme tolpe je pobegnil baje v Italijo. Bfl je zadnje Čnse v neki zagrebški bank! ko*
sluga znposlen.
— Uboj pri Vršcu. V kraju Potpornje pr? Vršcu je bil pred neka! dnevi Izvtš:* uboj nnd dnfn.irjem Petrovfčem. Ubil! sta ga žen« n tršča, ker je bil Petkovlč vedno proti n;«ma narn'en in jih ?e v pijanosti pretepal. OblaaU so obe aretirale.
— Čevljarska obrtna zadruga ▼ LJnK Hftn! naznani« svoom članom, da se vr§« pomočniška preizkušnja v nedeljo dne 24 februarja 1924 Prihvftf se »e do 19. tm v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. — Na-čelstvo.
— Smrtna nc>reča. Pri spuščanju hlodov se le smrtno ponesrečil posestnik MaMji Dežman rd Sv. Prrm»7a pri Lfubnem. Tn Mod mu je crlletel na d?sno sence tako močno, da le obležal na licu mesta mrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrek.
— Gla«rr It! ropar DervII Ram-« prllet. Na trjru v Peči v Južni Srbiji Je bil prilel glasoviti ropar Derviš Ramuš. ki Je užival sloves a la Caruga. Na njegovo glavo It bilo razpisanih 10000 D. Ramui le bil take predrzen, da se Je oblekel v kmetico in Jf na trgu prodajal živila. Bil pa je spoznan od dveh orožnikov. Prj aretaciji Je skulal pobegniti, kar pa se mu nI posrečilo.
— Nalcenejše In najnovejše obleke te dobilo s a m o v Selenburgovl ulica it. J pri Ori čar <f Mrfač.
WBUKSmWMMBMBMMMMUMMMM9šMMMMMMMMMMMMtMtMW
Kino »Matica«« »CEZAR BORGIA«,
Samo dva dni ae ie predvaja historični zgoraj imenovani film. — Občinstvo ae opo* zarja, da se vrše predstav« v delavnikih ob 4, pol Sv, 7. in pol 9, uri
Gospodarstvo.
TRG Z USNJEM IN SUROVIMI KOŽAMI.
Promet je na trgu z usnjem v zadnjih tednih zaostajal. Cene spodnjega usnja so aekaj popustile, doći m so cene vrhnjega, tako vegetabilično izdelanega kakor finega usnja precej stanovitne.
Medtem, ko ni bilo na trgu surovih govejih, telečjih, ovčjih In kozjh kož nika-ke znatne izpremembe v cenah, imamo za izdelano usnje precej mirno kupčijo, za katero stanje v splošnem ni vzroka.
Po navadni teoriji je nemogoče pričakovati, ako surove kole v ceni ne padejo, da bi se tudi pocenilo izdelano usnje kljub povišanim mezdam, tovornim in na-daljnim stroškom, ki se v produkciji dvigajo. Mislit' to bi bila anomalija. Pa vendar je temu tako. Vzrok takšnemu poteku tiči v neščltenju domače industrije proti nvozn inozemkega blaga. Sem dohajajo vellkJ transporti usnja Iz Češke. Nemške Avstrije in v zadnjem času tudi Iz Francije vsled padca francoskega franka, katero se ponuja cenejše kot domači fabrikati.
Nadaljni vzrok današnje situacije obstoja v pomanjkanju denarja, ki prevladuje v vseh plasteh ljudstva, tako pri trgovcih, obrtnikih kakor pri ostalih konzumen-t!h. Konzum je vsled slabe financlelne možnosti kupcev nežnatnejšf. Preje na pr. je nabavil uradnik s 4 člansko družino 8 parov čevljev in je član družine lahko menjal za nedelje In delavnike. Isto velja tudi za železničarje in druge «sHt*bence, do-Č!m današnje razmere ne dopuščajo tega tak oz v. luksuza.
Zadeva vlade bi bila, da varuje v prvi vrsti Interese domače Industrije, trgovine In obrti z omejitvijo ali oteškočenjem uvoza inozemskega blaga, bcdfsl že z začasno prepovedio uvažanja ali pa z zvišanjem carinskih ažfio-prfshvbin. Odkrito lahko rečemo, da da bi domača industrija in trgovina ne mogla dalje dobro prenesti sedanjih razmer. Država Ima za trenotek res od znatnega uvoza večje dohodke. Ali kaj pomaga, ako trpi pri tem naKtareHte In najmočnejša Industrija In trgovina kakor je usniarska ter se tako škoduje davčni moči iste.
Kar smo Izvajali o usnjarski, velja I sa čevljarsko industrijo. Tudi slednja ne more s pridom tekmovati z Inozemstvom, ker se uvažajo v državo orevelike množine obutve.
To omenjamo v splošnem in pripomnimo Se. da so se cene surovih kož in izdelanega usn'a na Češkem, v Franciji, Nemčiji. Angleški In Ameriki v zadnjem času pocvrstlle, dočim so pri nas cene izdelanega usnja pod svetovno pariteto.
Danes notiramo sledeče cene pri prodaji na debelo In proti takojšnjemu plačilo:
Spodnle usnje: vai-potplarf v polovicah Din 70—75 za kg: kruponl 95—105 vratovi 45—55; aferni 37.50—40; notranj-
Id 55—60 — Vrhnje trsu Je: rjave kravlne Din 100—110 za kg; rjave teletine 150—165 črne kravine in kipsl 110 —125; črne tele-letlne 150—160, črne boksteletine 25—28 Jrvadr. barvane boksteletine 30—40 kvadr Sevro črni domači 25—25.50; Sevro črni inozemski 35—37.50; sevro barvan inozemski "45—47.50; ševro tak 50—55. — Cene za surove kože- goveje od 30—40 kg Din 22—22.50 za kg, goveje od 40—50 kg Din • 22 za kg, telečje 27.50—30 za kg, vhodne I teze, prevzete v čistem stanju.
★   * * —g Tržišče s premogom. Zagreb 12 febr. Povpraševanje na tržišču je bilo slabo in sicer radi pomanjkanja gotovine. Industrijska podjetja imajo   samo kratko dnevne zaloge in  povprašujejo predvsen za bosanski premog, ki Jim najbolj konvenira vsled   svoje    kvalitete. Angleški plinski koks je v ceni zelo čvrst In to navzlic temu, da je dinar poskočil. Angleški funt je namreč na zunanjih tržiščah istota-ko porasel. Cene so ostale približno neiz-premenjene.    Notrrajo na debelo, franko vagon na odpremni postaji: Lignit (prot? vrsti)  20—26  Din  za  100 kg; maslevarskl premog debeH 34H, kockasti   32. orehasti 30, drobni 26 Din za 100 kg; banjaluškl debeli 30, kockasti   29,   orehasti 26»'v drobni 21 Din za 100 kg. Angleški plinski In toplini, vagon franko Zagreb 18.000 Din —g Uvoz avstrtjskh plačilnih sredstev (bankovcev, novcev, čekov,   ki glase na avstrijske  krone  menic  itd.) (bankovcev, novcev, čekov menic, itd. na Inozemstvo) kakor tu in inozemskih vrednostnih papirjev ne potrebuje nobenega dovoljenja — Avstrijska finančno   mlnstrstvo je Izdalo to-le naredbo: Izvoz inozemskih bankovcev In čekov, menic itd. na Inozemstvo je dopusten brez posebnega dovoljenja v neomejeni svoti izvoz avstrijskfh bankovcev pa v potniškem  prometu  do 4 milijonov kron in v malem obmejnem  prometu do 200.000 kron za osebo. Avstrijski bankovci v zneskih nad 4 milijone kron, v obmejnem prometu nad 200.000 kron, dalje na avstrijske krone glaseči čeki, menice itd. kakor tu in inozemstvi vrednostni papirji Potrebujejo za Izvoz dovoljenje avstrijske narodne banke (bančni oddelek). 2a izvoz tu In Inozemskega denarja iz žlahtne kovine, dalje tuzemrkega denarja Iz železa ali nežlahtnm kovin (tuzemskl denar Iz železa aH nežlahtnih kovin do skupnega zneska 2 kron je prost za izvoz) je potrebno posebno dovol'enie  Trve-^n'-go ministrstva financ. Preiskava Izvoza valut z vidika preprečenja davčnega beza se več ne vrši. Potnikom, ki se hočejo mimogrede v Avstriji muditi, je od vstopnega carinskega urada podeliti za plačilna sredstva, k! jih imajo seboj In katerih izvoz potrebuje posebnega dovoljenja, potem za vrednostne papirle v potnem listu potrdilo, na podlagi katerega je dovolien v teku štirih tednov izvoz brez dovoljenja.
To in ono.
PREVOZ ZLATA
V AEROPLANU.
Pred nedavnim Je prišel v Francijo Is Anglije aeroplan, ki je bil natovorjen z zlatom. Tovor Je sestoja! iz 12 zabojev, ki so tehtali skupaj 557 kg. Vrednost |e znašala 6.700.000 frankov. Menda so to pot prvič zaupali tako dragocen tovor avijonu. To zlato Je bilo poslano od neke angleške banke Švicarskemu bančnemu društvu v Baselu po posredovanju neke pariške banke. k| ga je prišla Iskat na letališče z avtomobilom ga z nJim prepeljala v Pariz in nato po železnici poslala v Švico. B—k.
VLAKOVODJE MED SEBOJ.
Vlakovodje vrhniške, tržilke in kamniške železnice so se prepirau siede brzine vlakov.
Vrhniški pravi; MoJ vlak vozi s toliko brzino, da ne morem ločiti praga od praga pri tiru.
Tržiški: E kaj tisto, vlak ml vozi z brzino, da so mi brzojavni drogi od Kranja do Tržiča ena sama črta.
Kamniški: Jaz sem se v Siškl spri s po-atajenačelnikom. V sporu sem odprl stroj In hotel za slovo priložiti šefu zaušnico, pa je vlak vozil s tako brzino, da Je šišenskemu šefu namenjena klofuta priletela šefu na kamniškem kolodvoru.
UČITELJSKA.
»Ne nabijajte I« namreč po vratih le napisal na velik listek vaški učitelj. Otroci so kaj radi nagajali starikavemu učitelju In butali in nabijali po njegovih vratih. Da bi to početje preprečil, Je obesil ta listek na vrata. — Drugi dan se Je pa početje prav tako ponovilo in učitelj si le enega Izmed učencev dobro zapomnil. To Je učenec tudi dobro vedel. — V šoli velika napetost. Kar po-klče učenca, ki sa ga Je zapomnil, pripravi stol in palico, da ga prav pošteno našeška. Učenec uboga in se vede povsem mirno. Ko Je že hotel učitelj z vso silo zamahniti nad ubogo žrtvijo, pa mu obstane roka. Na hlače Je namreč učenec nalepil listek z napisom: »Ne nabijajte!«... namreč...
TUDI STATISTIKA-
Angleški igralec Palmer Je zapustil sledečo statistiko:
•V gledališču sem deloval 45 let Nastopil 9991krat v 1112 različnih Igrah in v 1876 različnih vlogah. Zaročen sem bil pri tem 2827krat. poročen 887krat Imel sem 1731 otrok, 1421 hčera namreč In 310 sinov. Podedoval sem 23krat In 37krat dobil glavni dobitek.
Poljubov sem dal 12.831 In Jih prav toliko prejel. Ropov, vlomov in tatvin sem napravil 1116.
31 krat sem utonil In 17krat so me obesili. V nezavest sem padel (32krat, slep sem bil 3krat, nem 19krat, blagoslovljen 464krat proklet 571krat Cesar sem bil 118krat, kralj 455krat. strah 241 krat. 117krat sem bil zastrupljen, 21lkrat zaboden 522krat ustreljen, zaprt 1714krat, s silo s sveta spravljen v celem 1095krat Radi naturne smrti (starosti) sem na odru umrl 9krat.c
Vse te grozovitosti pa Je prestal v zdravju in v visoki starosti.
ČUDEŽ.
Znani profesor na neki univerzi Je predaval v svojem seminarju o čudežih. Po predavanju se mu mlad slušatelj zahvali za predavanje, pa prosi za pojasnila glede čudežev, ki mu niso bili dosti Jasni. Profesor je takoj uvidel, da st ga hoče mladenič privoščiti. Pokaže mu prostor, kjer ga naj tre-notno počaka. Slušatelj čaka in čaka. kar mu profesor, ki Je neopaženo prišel za njegov hrbet, priloži krepko zaušnico. Mladenič ga začudeno pogleda. Profesor: »No. ali ste občutili bolečino?« Slušatelj: »Mislim da!« Profesor: »Tako? Vidite, to b; bil čudež, če bi vi zdajle ne občutili nikake bolečine.«
★   ★ ★
♦ Macdonaldova želva. Novi angleški
ministrski predsednik Macdonald Ima želvo, od katere se ne loči niti na svoiih potovanjih. V Kovčegu Jo vozi s seboj. Ta želva je zvezana z njegovo srečo in njegovimi sklepi. Ko se Je te dni vrnil z nekega zborovanja, je otvori! kovčeg In ko je pozneje pogledal vanj, ni bilo želve nikjer Ziezla je rz kovnega In se nastanila začasno pod posteljo v neki Škatlji. Macdonald jo ie končno našel po dolgem Iskanju. Ako bi jo izgubil ali bi mu poginla bi mislil, da je konec njegove sreče in njegovega političnega delovanja. Nobenega sklepa ne stori Macdonald, ne da b' popre-je pogladil želvo po njenem okiopnem hrbtu.
* Slepa podgana. Angleški Ust »Star« poroča Iz Carnegle nastopno: Neki delavec Je videl, ko se je vračal domov, na cesti dve veliki podgani, ki sta držali v ustih konca slamnate bilke. Vrgel Je na podgani kos lesa in Jedno ubil. Ko se je približal, je videl v veliko začudenje, da stoji druga podgana čisto na miru in se nikamor ne gane. Ogledal si Je podgano in videl, da nima oči. Tako je zdrava podgana vodila drugo slepo tovarišico a pomočjo slamnate bilke preko ceste.
• Najstarejše okostje. V kordovskf okolici so med gradbo vodotoka naleteli na veiezanimrve človeške kosti, eno čre-pino In več čeljusti, v popolnoma dobrem stanju. Domneva se da so to najstarejše Človeške izkopanine v Evropi. To odkritje
utegne bffl večjega pomena nego prosrala polovica lobanje, najdene v Gibraltaru, aH pa nego čeljusti, najdene v Banolasu. blizu Cerone. Hkrati so Izkopali kamenito orodje, ki se zdi iste dobe kot okostje. Mnogo Članov kordovske znanstvene akademije bode nadziralo izkopavanje m se nadejajo se drugih dragocenih ostankov m sledov iz prazgodovine.
• Izbruh vulkana m p tres v AlaskL Po poročilh iz Newyorka Je bil vsled silovite erupaclje vulkana Pavlo raztrgan ves Južni del polotoka Alaske, Vsled te erupacij' je bila zemlja na stotine milj okoli tako pretresena, da so prebivalci v paničnem strahu bežali iz hiš. Izbruhu vulkana |e sledil potres, ki ze trajal 7 minut. Vulkan Pavlo je zadnjikrat bljuval leta 1923.
• Največji hotel »veta. V Chicagu se v kratkem zgradi hotel, ki bo glede obsežnosti največji na svetu. Kolosalno poslopje bo Štelo 32 nadstropij in bo Imelo nič mnnj nego 4000 sob. Razdeljeno bo na več delov. V njem se bo nahajala tudi arena za športne Igre In Jedilna dvor? na za 2000 oseb Stroški stavbe so preračuni eni na 4 in pol mflilom dobrjev. #
• Umrl, ker le Jedel meso steklega psa. V Voitsbeigu na Štajerskem je delavec Fran Brunner ubil svojega steklega psa. Nato mu je padla v glavo mrse!, da bi bilo dobro, če bi psa spekel in boljše kose mesa pojedel. Nespametrik je to storil, dob?! je bo'ezen, steklino, in nato kmalu umrl v strašnih bolečinah. Ta pes je ogri-zel pred tednom tri osebe, o katerih se poroča, da jih je prijela stekHna te da so tudi izgubljene. '
• Boj med mornarji In oprcamI. V New-vork le pred kratkim prl^o l tovorni par-nik »Montena«. ki je Iz Hamburga pHpelja transport divjih zveri last tvrdke Hagen-beek. Mornarji so pripovedovali, da Je po naMjuCJu med vožnjo prb~*n:H še*t velikih opic in nastal Je na ladji te?ak b^i, ki le trajal več ur. Končno se ie posrečilo ooi-ce spravit* na varno. Med bitko je bila ena opica ubita.
Društvene vesti.
*£- pRZD\VANJE JUGOSLOVENSKO-ČESKOSLOVAŠKE LIGE. V pri-k dne 75. /. m. priredi ju vosi vensko - češkoslovaška Lisa v LJubljani pr'dav n> s skion'lčn;mi sikom' v dvorani Mestnega domi Prebava dr. Ivan Lah o trmi: Izlet v čefkoslrva-Skn remblko. — Priče4 k predavanja ob H. zvečer. — Vstopnna 2 D., za dijal.vo 1 D.
PoiTVprfbe,
— Našla se ie taška. Debi se nazaj v upravi Slov. Nar.
_ Pogreša se od  13. tm. mladenič
Anton Silar. star 24 let Iz Stražišča št. 25 pri Kranju na Gorenjskem. Bil je srednje postave okroglega obraza z majlinhnl ru-javkasttmi brk3rrri bledih lic, rjavkastih oči in temnorjavkastih las. Oblečen je bi v čedno temnorjavo zimsko ouleko. Ime' je par dni preje bolečine v glavi in zato se sumi. da ie v zmedenosti kam zašel. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da proti nagradi sporoči njegovi materi Mariji šilar, Straž'šče št 25. pri Kranju Gorenjsko.
Kino »Ideal«
predvaja t Četrtek 14., petek 15.. soboto 16. in nedeljo 17. februarja
»NORČAVE ŽENSKE«.
Kolosalna drama v 11 dejanjih iz Monte Carla, kjar celo svetnica postane grešnica Krasne toalete in divni naravni posnetki Ta film se je predvajal v vjeh večjih mestih sveta z najboljšim uspehom, zato se p. n. občinstvo opozarja,  da  ne  zamudi prilike
ogledati si ta Film. Vsled do'žine filma se vrše predstave za ta spored ob 3.. 5.. 7. in 9. popoldne, v nedeljo pa ob pol 11. donoldne ter 3., 5.. 7 in 9. nopoMne. Prednrodaia vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure donoldne in od 2. ure po pol* Q. dne naprej.
. \ - -   ; * - -
Najnovejša poročila.
MEDJLMURJE PRIPADE MARIBORSKI OBLASTL
— Beograd. 13. februarja. (Izv.) Z oz!« rom na likvidacijo pokrajinske oblasti v Sloveniji je notranji minister izdal naredbo velikima županoma v Ljubljani in Mariboru, oziroma zagrebški pokrajinski upravi, da ima Kastav definitivno pripasti pod oblast ljubljanskega velikega iupena, Medjimurje s Prekmurjem pa mariborskemu na temelju č7. 11. o splošnt upravi in v smislu uredba t dne 23. aprila 1922, člen /., odnosno 2.
SKUPŠČINSKA RAZPRAVA O REKI PRELOŽENA.
Zanimanje  za  sprejsm sporazuma.   —   Bolezen zunanjsga ministra. — Tehnične težkoče za pravočasni sprejem.
— Beograd. 13. februarja. f!zv Ob 11.30.) Parlamentarna situacija je danes v toliko spremenjena, ker ni prišel reški sporazum na dnevni red v današnji seji narodne skupt ščlne. Za to razpravo je dejansko vladalo v vseh parlametarnih, političnih in posrbno diplomatičnih krogih veliko zanimanje in so z napetostjo pričakovaM otvoritve skupš'in« ske seje, kajti na deski, ka-or zjutraj jav. Ijcno. je bil še vedno sporazum kot prva točka dnevnega reda. Diplomati so v skup. ščino priMi v polnem številu.
Predsednik Ljuba Jo v a n o v i Ć je šele ob 10.15 dopoldne otvoril redno javno sejo.
Pol. Venčeslav W i 1 d e r (dem.) je po končanih sejnih formalnostih vstal ter v imenu demokratskega kluba protestiral proti načinu glasovanja, ki se je izvršilo v skup« ščinskem odboru ob sprejemu reških kon« vencij. Ta način glasovanja pomenja ekla« tantno kršitev poslovnika. Nemci so dolo« čili svojega zastopnika dr. Krafta na posebni listi, ne pa na listi vladine večine. Radi tega je bilo postopanje večine v odboru proti poslovniku, ker je vladina večina iz svoje srede določila namestnika nemškemu posl. dr. K r a f t u.
Predsednik je odredil glasovanje o tem predlogu. Z večino glasov je bil predlog nb viharnih medklicih od strpni opozicije cd* klonjen. Zanimivo je, da Nemci danes niso podali nikake protestne izjave radi ghso* vanj a v odhnru.
Predsednik Ljuba Jovinovld je rs tem zbornici prečita! kratek dopis ministra zunantih del dr. Ninčlča. ki narnanja zbor* niči. da se radi bolezni ne more danes ude* Težiti razprave o ratifikaciji reških konven« cij ter prosi, da se razprava preloži, nava« jajoč, da se mu le tekom dneva zdravstveno stanje poslabšalo.
V momentu, ko je predsednfk prenehal s čitanjem pisma in odredil, da se razprava stavi z dnevnega reda, je nastal v zbornici v klopeh opozicije velik vihar in čuli so se rarni ironični medklici. Dr. Korone In tovariši so vzklikali: »Za vedno! Bravo! Mussolinijeva bolezen .. .c
Situacija za sprejem sporazuma je po* stala nekoliko zapletena. Z ozirom na to, da je bi'a današnja razprava preložena, so nasropile gotove parlamentarno * tehnične težkoče za nadaljno razpravo, kajti jutrišnji dan — četrtek — je dan interpelacij in tudi petek bo posvečen raznim interpelacijam, tako, da bi bilo mogoče konvencije predlo« /iti šele na sobotni seji. vsled česar je rok za ratifikacijo zelo podaljšan V diploma« tičnih krogih ta parlamentarni incident različno tolmačijo. Radikali se trudijo na vse načine, da bi rešili to zanje zelo tehtno vprašanje.
Današnji seji so prisostvovali skoraj vsi ministri, raznn predsednika g. Pašića in zu« nani^ga ministra dr. Ninčiča.
Zbornica je za tem prešla k razpravi o državnem proračuni za leto 1924/25 Go* vorila sta posl Joca Trifunovič (dem.) in posl. Fran S k u 1 j (Jug. klub). Seja je bila opoldne zaključena.
— Beograd. 13 februarja. fTrv.) Kakor nekateri zatrjujejo, se je zdravstveno stanje
zunanjega ministra dr. Nlnčlća ne!:olrko poslabšalo. Včeraj je znaiala vročina 33 sto« pinj C. Danes opoMne je bila v kuloarjih razširjena govorica, da računa skupSčins' o predsedstvo z ozi-om na parlamentarno ttlv niko za slučaj, da pride danes v skupščino zunanji minister, oziroma da ozdravi, z cd. reditvijo popoldanske, oziroma večerne seje skupščine, na kateri bi se imel sprejeti ep ■• razum o Reki.
»EDINOST« O SPORAZUMU GLEDE REKE.
— Trst, 13. febr. (Izv.) Današnja >r*dinost« piše glede sporazuma z Italijo med drugim: »Dejstvo je. da je bila rapallska pogodba predložena obema parlamentoma v ratifikacijo, pismo grofa Sforze pa ne. Tako je obveljala ra* pallska pogodba, neugodnejša za Jugo slavijo. Po tej pogodbi sta bila Delta ia Baroš z Bankino izgubljena za Jugoslavijo, če bi se rapallska pogodba ne izpremenila... Pašič je torej prevzel težko dedščino po onih. ki so sklenili rapalkko pogodbo. Bil je med ^slovenskimi diplomati edini, ki je \ *kup-ščiri opozoril na nevarnost razsodišča z ozirom na dejstvo, da je neugodna ranallska pogedba v veljavi, pismo grofa Sforze pa ne. Razsodnik, ki je imel biti predsednik Švice, bi bil moral uva-ževati to dejstvo in razsoditi nepovoljno za Jugoslavijo g'ede Baroša. Delt« In Bankina... Bilo je torei v interesu Jugoslavije, da se rapallska pogodba odpravi. To se je Pašiću posrečilo. Rešil je. kar se je dalo rešiti: Rešil ie za za svojo državo BaroŠ, Delto m Bankl-n°. Seveda ni šlo brez žrtve od strani Jugoslavije: žrtev je bila samost jna reška država.
ANGLIJA ZA MORATORIJ NEMČIJI.
i- London, 13. februarja. (Tzv.) Po treh mesecih po padcu Baldvvinovesa kabineta je imel včeraj Macdonald politično va2en govor v poslanski zbornici, ki Izraža njegovo odločno voljo vztrajati na začrtanem programu. V diplomatičnih krogih so spreeli z veseljem Macdonaldovo izjavo glede Nemčije. Francija, kateri se ima dovoliti odlok plačila dolgov za dobo 20 let, ima dati svoje privoljenje, da se stavijo finance Nemčije pod kontrolo Društva narodov. Slično, kakor r.a Avstrijo ia Madžarsko, se Ima tudi za Nemčijo postaviti od Društva narodov vfšji ko* misar, ki ima voditi kontrolo financ In akcijo za obnovo te države. Nemčiji so ima dalje dovoliti plačilni moratorl dveh let in pol, nakar Ima slediti plačilo reparacij po določenem financ nem načrtu.
Francija Ima turU izprazniti ruhrsko ozemlje proti drugim zadostnim garancijam.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 13. februarja. Sprejeto ob !3-
Devize: Curich 14.425—14.525, Pariz 3.715, 3765. London 355 50-^3.35*50, Dunaj 0.1160—0.1181, Praga 2.405— 2.435. Trst 359.625—262.625. Newyork S2.10--53.10, Budimpešta —v—, 0.295, Valute: lira 3.545—3.575.
Ostalih In inozemskih borznih tečajev dnnes ni^mo prejeli.
— Dunaj. 12. febr. Devize: Beojrad 849.50—853.50. London 304.3)0—915.310, Mrian 3104—3116, Newyork 70.935—71.108 Pariz 3212—3228, Prajra 12..V5— 12 Valute: dolar 70.860—71.260, lira 3100— 3120. dinar 842—84H.
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Dražba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220
272
Išče se
sodar
ki je vaien sodarskeora po?!a z mehkim lesom in lesenimi obroči. Nastop takoj. Po-nudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na Mostar« tvor niča laka d d., Zagreb, Kanal 41.
Tovarna
v BedeVovfln*. Hrv. Zagorje. I4&e dva d bra »tf©jn» klju-6av»lćaria samca. Pisoeae ponudbe brez spričeval je poslati na tovarno.
IVAN ZAKOTNIH
Telefon 379    mestni tesarski merster    Teieion 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrenja za palače, hiše. vile, tovarne, cerkve   in zvonike;   itro i,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Giadba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna iaqa. Tovarna furnirja«
z urejen m parkom, brez zemljišča. — Cenjene ponudbe na O to Munder, Zagreb, Jur-kovfčeva ulica 12.
MOM! papu
priporoča
Narodna feniiiranna.
Mannfakturist
zmožna in agilna starejša moč, sprejme
provizijsko zastopstvo z lastnim automobilom
za vso S'ovenljo in del Hrvatske. Ref ektira samo na solidno ia zmožno veietvrdko. — Cen j. ponudbe pod MZ 38u na
opravo .Jutra*.
Malte i ..Me
s koncesijo prevzamem v najem. Odkuoim ves inventar. Ponudbe pod Amerikanec-1082 na upravo Slovenskega Naroda.
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje ob Izgubi nase dobre mamice, gope
Koze Linhart
kakor tudi za časteče spremstvo drage pokojnice Izrekamo vsem srčno zahvala
Ljubljana, 13. februarja 1924.
Žalnjooi a
/
vam
maši
aislL
m
•V'
- •
21
Stran 6.
»SLOVrNSKI   NAR O U«,   dne 14. februarja :siA
Stev 37
POZOR PLESALCI!
Perilo, kravate, rokavice Itd. po znatno znižanih cenah
pri
A. Šinkovic nasl. K. Soss,
Ljubljana, Mostni trg 19. NE ZAMUDITE PRILIKE I
,Coior,
najboljša, neškodljiv« BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A.
KANC, Ljubljana. — Kaz* pošilja tudi po poŠti. 2922
STEZNIKE
po Sfvotnt meri priporoča
Asa Hnttar
Danajake eest* 8-11
▼ hiši lekarne PkcolL
cd^ovort uprt staj aa prMofi Ptafeije
•J.
HEJ OGl
Co
50
na   malih oglasov vsaka beseda para. — Najmanj« pa Din S —
Potrtega srca javljamo, da se bodo položili zemeljski ostanki naše blage sestre
Id je preminula dne 20. januariia t. 1. v Idriji, v družinsko grobnico na pokopališčn pri Sv. Križu v Ljubljani.
Pogreb se bo vršil v Četrtek, 14. febr. t. 1. ob 5. popoldne z glavnerra (južnega) kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
V Idriji, dne 12. februarja 1924.
Žalujoče se?tre:
Karolina Feltri* elli. Marija Scnivas, F!ora Belil.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
DVOKOLESA
snre ema v polno popravo, ponlklanjo, emajliranje z
ognjem in shrambo preko rime
„Tribuna" F. B. L.,
Ltubliana. Karlovska cesta št 4, tmna dvokoiei In otroSkft vozičkov,
Znaosfreno odlikovasie.
Ugledni gospodje zamorejo Mti za usluge na poliu znanosti, umetnosti in dobrodelnosti nri pomembnih institutih inozemstva predloženi. Diskrecija taiamčena. Pilave pod .B N. K 5012- na AL A, Berlin W 35, Potsdamerstr. 25.
Kupuje ae
Iščem fotografskega pomočnika
(»co) dobrega retuSerja in kopista — Oferti z zatevo p]ace na: Atelje VUšić,  Maribor. 1143
Sprejmem
služkinjo;
najraje z dežele — k x&-Voncema brex otrok. — Eventuelno tudi postrež* nico za čas od 8. do 3. • ire. — M&^lov v upravi »Slov. Naroda«. 1115
I
a
v deblih ne pod 20 cm na ožji in ne čez 45 cm na širši strani debla. Debla ne smejo biti kriva in morajo biti brez e^-č. Ponudbe naj se glase: franko varjon postaja Kranj in pošliejo na:
C. POLLAK d. 1
L?nbl|aoa.
Dobavni rok in količina naj se navede.
PLESALCI!
PLESALCI!
LA JAVA, LES BLUES. TANGO, BOSTON VALČKE dobita na gra
fanskih ploščah pri tvrdkl
A. R3SBESGER, Liubliana, Sodna ulica št. 5.
Edina  zaloga  gramofonov,   plosc,   Igel  In   nadomestnih dolov k
gramofonom.
VSA POPRAVILA SE IZVRŠUJEJO STROKOVNO IN CENO.
Jusosl. Importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno in kovinsko; poljedeljsk< stroji in orodl«; lokomobile in motorji; vseh vrst stiskalnice;  veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — To varna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množin! in velikosti točno po modelih, armature iz medf in kovin za vsako potrebo.
Tel. inter. 82.
MARIBOR, Trubarjev* ul. 4.
Tel. Inter. 89.
^vajaavajpsmppfsa
PISALNI STROJ ZA VSAKOGAR!
ENOSTAVEN SOLIDEN
PO CENI
ZAPISARMC HISO, POTOVANJE. Gfferte bperp'afcno.
Wk%tmW m Sfc«B
trgovska
d« d«f
Wien S.. Rauctienstelfgasse S. Tel. 72313. Tel. 723t9.
lice o se krajevni zastopniki.
i
Potrebujemo dve
spretni šivilji
m. ženske slamniVe. ena bi bila po možnosti ob* enem Stafirerka. ki bi imela stalen posni Nastop talcoj. — Pismene nomidbe na: Jovanović. Solit, Ban Jelačićeva 'ili* ca 9. 1159
19 let star, iztirjen t ve* !etr<*ovini, špereriii in Rianufalcttnri, želi preme* n;ti sfHEbo; najraje v mestM »r» na deželi. Nastop lahVo s 1. marcem, ali no dogovoru. — Po« nudbe pod Veslim/l 158 na upravo »SI. Naroda«.
Modelni mizar
'Modelltisebler). vešč. sa* mostojen delavec, za iz* vr^bo vseh takih drl. se ;$če za tskoi. — Ponudbe s prepisi spričeval in ^ia^rtrnri rab**ev naj se nošlfe pod »Vešč rniznr ^21* na upravo »Sloven* ^ekg« Nahoda«.
Kn{? cTovodVicfo.
veščo strojepisca ter «lo* ▼enske in italijanske ko« -espond~pce — snreime lesna dnjžba v Sloveniii — Lastnoročno pisane nonudbe z navedbo refe« renče pod »Lesna« na: Aloma  Companv, hftib*
1136
:jana.
Zobotehnlk,
perfekten v zlatu in kav« čuku, išče mesta v Ljub« ljani. — Cej. ponudbe na Georg Nelken, Osijek HL Crkvena uL 1140
Mesto knjigovodje
korespondenta ali slično spre?me takoj pri indu* striiskem ali trgovskem podietju vpokojen mlad uradnik. Večleten bla* gajnfk, vešč slovenščine, srbohr va38ne in nemšči« ne. Referece. — Ponud* be pod »I Tpokojenec« na Aloma Companv, L'yh-ljana. 1116
f Vrohm
Kna m
I
Suhe hlode
vseh vrst in vsake mno* zine kupim. — Ponudbe na. Franc Kuralt, parna žaga, Kranj. 517
Kitaro,
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno pod »Ki* tara/1167« na upravo »SL Naroda«.
Dva nletilra stroja
naprodaj. — Naslov po* ve  uprava »Slovenskega
Naroda«. 1055
Lovska rmška,
dvocevna, dobra, kaL 12. naprodaj — Poizve se v upravi »SI. Nar.«. 1170
Štirisedežni avto
znamke Lamin & Kle* ment, v najboljšem sta* nju, se ceno proda. — Josip Puh, Li"Mjana. Gradaška ulica 22 1016
Cirilico
k pisalnemu stroju »Mer; cedes«, predvojni model, oopolnoma novo, pro* d«m. — Ponudbe pod »Cirilica 1164<x na upravo »Slov. Naroda«.
Naprodaj
dva nov« moška plašča ter dva ženska in nekaj pohištva. — Vpraša se pri M. Jelenič. Stara pot št. l/I, vrata 3, od 1. do 8. ure. 1153
Pisalno mizo
^amerikanski rouleaux\ masivno. Iz hrastovega lesa. novo. nerabljeno, poceni prodim. — Po* nndb pod »Rou1eaux«r na Drac?o Beseliak, Ljubiia* na. Sodna ulica. 1149
100—200.000 Din
posojila sc išče na pose* stvo večmilijonske vred^ nosti. — Ponudbe pod »Sigurnost; 10^0« na upr. »Slov. Naroda«.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanova* nje Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 1150
2 meblovani sobi
v mestu oddam takoj proti posojilu 12.000 di* narjev. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1132
Gospodična
ali dijak se sprejme na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1163
Sts no vanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo iš5e mirna stranka brez otrok. Po* nudbe pod »367/1017« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
v Mariboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »MaH» bor/1154« na upravo »SI. Naroda«. 1154
Odda se lepo meblovana soba
dvema boljšima gospo* doma. — Poizve se: Ver* hovčeva ulica 11, priti., desno. 1135
Proda se trinad-stropna hiša
v Ljubljani z gost'ln-\ kegljiščem in lepim senč* natim vrtom. — Naslov pove uprava »Slovcnsk** ga Naroda«. 1026
Dobro idoče
malo Dod;et:e
(strojno pletenje) — na Drometnem kraju sredi mesta in z lokalom, se proda. — Re«!ni reflck* tanti naj sc oglasijo pod »Podietje Din 12V000 1172« na upravo »Slov. Naroda«.
Priložnost za
trgovce !
Proda se v prometnem trgu na štaierskem eno* nadstropna hi-a z c°sp«v. darskhn poslopjem in costilno. primerna za tr« govino Polcr ie velik vrt in nolna ledenici. Cena ugodna. — Ponudbe pod »Cena ugodna'llrto« na upravo   »Slov. Naroda«.
Pozor Amerikanci
Proda sc iz proste roke večje kmetsko noses/vo z vsemi gosnodarski-ni poslopji, z lepim sadnim vrtom, njivami, travni! f in gozdovoma. — V hi^i se sedai nahaja tudi go-r stilna, in sicer ob crs*i f>kofja Loka^kolodvor. —
Natančnejša nojasnlla daie:   M.   Kržišnik. Rai-henburg. 1048
Irt^erati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov Naroc/t/«
Prostovoljna
javna dražba
hišne in ktlhinjskfl opra« ve ter dobro ohranjenrca gramofona se bo vršila dne 15. in 16. februarja t. 1. ob devetih dopold- e na Stolbi St. S. 1157
Slamnike
sprejmem v preoMikov.« nic. belenie in barvan-e po novodo^lih leto>n; h oblikah in vsa v m-<;:< storsko stroko snads^1'« dela. — 5e vlbidno prU r»oroTa .1 Stembcrger, Lfobljsns, Dunajska rr* sta št. Q 1039
dobro idoča. in vin*':« trgovina, se da v najem, oziroma se lahko kot družabnik alt dr-'^abr sa del^ri Potrebni ka^;*il ^0 do ^nrvv) pin — Roj flektantf, kaferi bt o«^^# no sodelovali, — irr- ;o *>redno^t. — Pom*db^ »>od »Costilri na upravo »SI. Naroda«.
Z:dna o^e'^a,
normaino in močno f^n* na   priznana kot o^fbolj«
kakovost, se nvd; ko mno^no po dnevni ceni — Zaloga na d'oh« no- Opekarska resra 1c — R Sm;<'lowski. arM« tekt in me^tn' atavbnfV, posestnik opekarnr "a Viču 13252
Dražba £noia
za čas od I. marra do 31. decembra 1924, se vrši dne 2^ f^hruaHa 1.1. ob devetih dopoldne v državni žrrhčarni na Se> lu pri Li''bljani.
Zdra^itrli ima rvolrg kupnine plafaH 2 % ra "božni sklad. 2% takso in s+roške objave v časopi« sih.
Državna  frehčarna np
Sefa.        114*
1 •
II (11
D.USHJ MS Wl" H1H
aj
LjubS|a^af Sv. Petra nasuta 7«
Priporočam o naveliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Ha| ilžie cene.     Postrežba tc£v?a.
<z Zaloga folavira in www
^k.       *■ 'boliših   tovaren   B5«endorfer, Czanka, Ehrbar, Hdlzl   Schwe9nhofer, Original Stlngl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica Mil roj. Dalent. Liman.
HllSerjeva ulica številka 5.
Zahtevajte edino le
CiriS in Metodove vžigalice
dobijo se povsod. Glavni založnik tvrdka IVAN PERDAN nasledniki, Liubl^na.
Št. 370i/ref. XXII.
1165.
medif^rdni ^iaei*j
od 9. do 15. marca 1924. Največja izbira vseh predmetov
dunajske mode.
Mo§ka fn danska oblačila, ^erilo, pleteno, tkano in modno blago, klohuki, dežniki, solnčniki, čevlji. Porabnostno, kvalitetno in luksuzno blago.
Poiasnila daje:
SJIEHER RIESSE. WIEH VII.
er častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tu>
ja-ki tr^ 4.
Razglas.
Ker je bila v Ljubljani 9. februarja 1924 zopet na enem psu ugotovljena steklina, ukazuje mestni magistrat na podlagi §§ 41. in 42. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. z. $t 177,
poostreni pasji koniumac
in odreja spreminievalno k razg'asu z dne 10. novembra 1923, mag. št. 29339 XXII. naslednje:
1) V področ u mesta LjuMjane morajo b ti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo biti tako zavarovani, da ne morejo ubežati niti poškodovati ne oseb, ne živali, oziroma morajo biti zavarovani, z nagobčn ki. ki zabranjuiejo grizenje ter ]ih je voditi na vrvici. Vsi psi morajo Imeti pasje znamke.
2) Strogo je prep ived.ino jemati pse s seboj v javne prostore, kakor tr*išce, gostilne in kavarne.
3) Vsakdo mora svoiega psa, če je prišel v dotiko s steklim aH stekline sumljivim psom, aH če opazi na njem znake ^tek ine, takoj oddati mestnemu kon aču ab ga tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu.
4) Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša se sme le z dovoljenjem mestnega magistrata.
5) Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo, lastnike pa kaznovalo. Za prestopke proti odredb- pod točko 2) se smatra soodgovorne tudi lastnike navedenih prostorov
Mestni msgvstrat Ifublfanski,
dne 10. februarja 1924.
VSKA BANKA d. d., LJUB
sfflel
JL>
POPRUZNICEi
Maribor ilovo rnrsto >ta3cek
Slovenfgratiec Slovenska Bietrici
jska cesta «st* (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzo? m vi i Trgovska
Telsfonls 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjloe
Maia - Dravograd !£jubljana (menja^p-oa v Kolodvorski ul.)
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
BaaaaaBBSBSBBBSSBBBBBSSSBBS