Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne.
Štev. !•>(>.
V Ljubljani, v ponedeljek 13. julija 1885.
Letnik XIII.
Y a e victisî
Čudne misli, nam se vrivajo, ko čitamo kako si prizadeva ruski general in cesarski namestnik v Varšavi, slavno znani Gurko, na vsak način Poljake po bivšem kraljestvu Poljskem porušiti. Sicer so si pa v tem delu vse države enake. Kako to?
Le poglejte Nemško, kako skrbno pazi na narodno gibanje poznanjskih Poljakov in jim celo verske pravice krati, ker se njihove narodnosti boji. Mogočno nemško cesarstvo, pa peščica Poljakov na Poznanjskem ! Da, Prusija res nima veče skrbi, kakor to, da bi Poljake kar čez noč ponemčila. Zato je vpeljala nemški jezik za edino zveličavni jezik na Poznanjskem v šoli in v cesarskih uradih. Nedolžnim otročičem, ki ne znajo še druzega, kakor sladke materne besede, in tiste nepozabljive molitvice, s kterimi vsaka slovanska mati svoje dete seznani, razlaga se poduk v šoli, in tudi v kršanskem nauku v nemškem jeziku, kterega ravno toliko razumejo, kakor logaritme citati. Odrašenim priznava se pri sod-niji pravica edino le v nemškem jeziku. Sodnik se pač nikdar ne briga, naj ga zatoženi Poljak razumi ali ne, po nemški ga obsodi, pa je vse pri kraji. Tako je na Poznanjskem pod nemškim cesarjem.
Kako pa je pri nas? Kaj bi Vam pravili, saj sami dobro veste, kako. Že od nekdaj sim prizadeva si Avstrija vse Slovane ponemčiti.
Bili so časi, ko se je na to delalo naravnost prav očitno pa tudi s silo ; potem so pa zopet prišli drugi časi, ko se je bolj skrivaj ponemčevanje podpiralo, ker sprevidili so, da naravnost ne gre. Da bi pa narod malo potolažili, dali so nam malika, član XIX, češ, sedaj ste pa že brez skrbi, saj imate član XIX državnih postav, ki Vas bo ponem-čevanja branil in se bote lahko nanj opirali, kedar bote mislili, da se Vam krivica godi in tako je tudi res! Vlada je ponemčevanje navidezno popolnoma iz rok odložila, zato so ga pa vzeli v roko drugi ljudje, ki so družijo pod prusko zastavo nemškega „Schulvereina" in le-ti sedaj skrbé bolje za ponemčevanje Slovanov, kakor pa so svoje dni najbolj pre-
meteni ministri skrbeli. Da bi pa vladi nič ne bilo na ponemčevanji ležeče, si ne moremo misliti.
Če bi sedanji vladi res ne bilo nič na ponemčevanji Slovanov ležeče, bi bila že zdavnej pogub-Ijivo in Avstriji nevarno delovanje pruskega „Schulvereina" vstavila, kajti tudi konservativni Nemci in Madjari so že tega prepričanja, da „Schulverein" ni druzega, kakor pruski volk v koži nemške ovce, ki se je pod našega cesarja prikradel ogledavat, kako bi Avstrijo požrl. Vsak korak tega društva kaže na to da je politično ponemčevalno društvo na veliko škodo Avstriji, in vendar vkljub vseh pritožb „Schulverein" mirno dela naprej. Kaj naj si toraj človek misli o tem? Kaj druzega, kakor da je to društvo le zato, da Prusiji pota gladi — s ponemčevanjem. Bi Bog hotel, da bi ne prišli časi, ko bode Avstrija britko obžalovala to svojo neskrbnost — prepozno!
Na Ruskem je pa ravno taka. Le toliko je razločka, da ondašnjim neruskim Slovanom ne žuga ponemčevanje, temveč porusovanje. General Gurko si je že toliko prizadeval, da bi Poljake po Poljski državi prebivajoče porušil, da že več ne ve, s čem bi še poskusil. Katolikom je ukazal sam po svoji gosposki, na kakošne mašne bukvice morajo v cerkvi moliti, ter je iz taistih vse molitve izbacnil, ktere bi katoliške Poljake le količkaj na svojo narodnost opo-zorovale; na mesto njih dal je pa ustaviti več molitev v katoliške molitvenike, ki so edino le v pravoslavni cerkvi običajne in pomenljive, ter naj bi Poljake dan na dan opozarjale, da so ruski podaniki toraj Rusi in ne več Poljaki.
In vendar pravijo najnovejša sporočila iz Rusko-Poljske, da je general Gurko že skoraj obupal nad svojim prizadevanjem, ter je caru pisal, da politika porusovanja na Poljskem do sedaj nima zaželjenega vspeha. V očigled tega bi človek sodil, da se bodo Rusom vendar enkrat oči odprle in bodo porusovanje Poljakov opustili. Toda kaj še! Gurko pravi, da se morajo strogeje strune napeti. Poljakom se morajo spodvezati tiste žile, po kterih njihova narodnost svojo moč in svoje življenje dobiva in to je v prvi vrsti „Poljska banka". Tukaj je mesto, kjer je narodno poljsko življenje tako rekoč v sredotočji.
Le-ta banka ima sočutje celega poljskega naroda; kedar se kaka narodnostna izjava napravi, izvestno ji je „Poljska banka" porodišče. Proč toraj ž njo!
Nič manj nevarno, kakor „Poljska banka", je pa Rusom poljsko narodno gledišče v Varšavi. Tukaj je tista šola, v kteri se narodnost zbuja in oživlja, ter zbujena okrepčava; tukaj je ognjišče narodnega navduševanja. Tudi to se mora odstraniti! Najbolje bo, če ga država v lastno opravništvo prevzame, s čemur bi se mu h krati za večne čase sapa zaprla. Sicer bo težko kaj iz tega predloga, ker je Varšov-sko gledišče lastnina mesta, toda kaj vpraša samo-silnik, ako se mu nakana koristna zdi. Ali je morda Viktor Emanuel kaj vprašal, čegav je Rim, ko se ga je leta 1871 polastil? Ali je morda Humbert lansko leto kaj vprašal po pravih lastniških pravicah, ko si je prisvojil premoženje Propagandino? Tudi Rusi se menda ne bodo kaj preveč brigali, če bodo že ravno hotli Poljakom gledišče zapreti. Gledišče in banka sta še edina Poljska zavoda, kjer se Poljska narodnost goji, vse drugo j.e že zdavnej v ruskih rokah. Univerza je ruska, da bolje biti ne more: celo poljska literatura predava se ondi v ruščini. O šolah s poljskim podučnim jezikom niti sledu ni; vse so ruske! Bili so grajščaki, ki so hotli take šole na svojo roko ustanovili, pa jih je ruska vlada strogo kaznovala za tako predrznost! Sodnije so vse skozi ruske. Kakor se pruskemu Poljaku pred pruskim sodnikom pravica v pruščini govori, tako se sme ruski Poljak edino le ruščine pred sodnijo posluževati.
Kljubu temu se pa Poljak še dandanes lahko s ponosom pa prsi potrka, „da Poljska ni zgubljena!" kar tudi vsak s ponosom stori! Tolikanj sile pa tako vstrajno prenašati, zamore edino le Slovan, vsaka druga narodnost bila bi že zdavnej podlegla!
To bi moralo generalu Gurku oči odpreti, da s silo ne bo druzega opravil, kakor zevajočo rano na ruskem državnem telesu, čegar član je Poljska kraljevina, le razširil. Ravno nasprotno bi moral začeti svoje postopanje. Poljski morala bi se priznati popolna samouprava, kakor jo ima pod ruskim čarom velika kneževina Finska, potem bi se Rusija lahko
LISTEK.
Zumberk.
Krajepisna in zgodovinska razprava.
(Dalje.)
Razun velikega kapitana in poročnika bilo je še pri Uskokih več zastavnikov, vojvod in desetnikov. (Leta 1577 se spominjajo v |šeregu| četi kneza Daje Vukoviča uskočki častniki: Paun Kraguljevic, vojvoda, župan Badovinac, zastavnik kneza Daje, Hrnjak Popovič, Vukmau in Vukašin Boiča, Draga Milčino-vič, Radko Miličič.) (Kukuljevič acta croat., p. 280). Plača prostega Uskoka je iznašala mesečno 4 gold., pa tudi ta plača je bila pri mnogih razpolovljena, tako, da sta dva vojaka za eno plačo služila. Prvi tlačani so bili pa mazoli, staroselci Žumberški, ki so morali za svoja zemljišča ne samo tlako dajati gradu, nego tudi kot vojaki zastonj služiti. Zato pravi Kra-jišnik šc dandanes o nesloboduein človeku, da živi kot mazol.
Ker je v času, ko so prišli Uskoki v Žumberške kraje, po krajini vladal največi strah pred martolozi,
turškimi kristjani, ki so na daleč krščanske zemlje robili in pokončevali, ustrojeni so večidel od Uskokov od 1. 1540 prvi krščanski martolozi, a ker so takrat Turki huje v dolnjo Slavonijo prodirali, postavljeni so hrvatski martolozi v Križevce. Sledečega leta za tim so Uskokom poverene straže tudi po drugih mestih Slavonije, kjer so pomešani s haramijami (katoliškimi Hrvati) ter razmeščeni v Prodaniču, današnjem Virju (100 horamij in 50 Uskokov), v Čaklovcu (Zaklauth), danes razvalina grada eno uro daleč od Pakraca na glavici, 50 haramij in Uskokov; konečno jo na hrvatski granici proti Oguliuu stražilo tistega leta 100 Uskokov. (Stajarski arhiv, Grenzakten, f. 44, br. 68, f. 45, br. 47, f. 64, br. 142.) L. 1543 je vzela samo avstrijska pokrajina pod Anižo 200 Uskokov na plačo za četo Martoleško. Ker je 1. 1545 vsled poraza hrvatskih čet pri Zlataru in Konščini pod banom Nikolo Zrinskim in Varaždinskim generalom Jurjeui Wildensteinom Zagrebu zapretila velika nevarnost, da ga ne osvojita turška vojskovodja Ulambeg in sandžak Požožki, dobilo je tudi glavno mesto na prošnjo mestnega sodnika Josipa Bogdana četo Žum-berških inartolozov v posadko. (Več izkazov krajiških vojakov v zbirki g. R. Lopašiča, pa v zvezku „Karl-
stiidter Grenzbetreff", II. Bd., v zemaljskem arhivu). Kasneje so vedno uskočke čete stražile klance in prelaze na Korani in Mrežnici pri Vebmeriču, Janjču vse do Modruša, samo je treba opaziti, da se te četo niso v sedemnajstem veku sostavljale od samih pravoslavnih Uskokov, nego da so bili med nje deloma pomešani tudi katoliški Hrvati. (Grenzakten f. 85, br. 15.) V pomejno trdnjavo Slunj na Korani niso bili puščeni mnogo let Uskoci na stražo, ker se jim ni prav verovalo. To mesto so varovali tako zvani „Nemci", vojnici na nemški oborožani, ali drugač rojeni Hrvati, pa množina psov, ktere so vzdrževali v Slunju in še v nekih pomejnih mestih o strošku državnem. Kasneje so šle uskočke straže vsacega meseca na izmembo v Slunj in Jesenico. (Valvazor, Ehre d. H. Krain. II. Bd., p. 75.) Uskokov je služilo navadno do 200, a v vojskinem času, kakor n. pr. 1. 1568, bilo jih je tudi 600. ((¡renzakten f. 85, br. 15).
Izveščaji onega časa hvalijo Uskoke za posebno brabre in mnogostrpne vojake, ali prigovarjajo jim, da so bili mnogokrat, posebno v prvih letih njiho- ^ —^ vega naselenja, razuzdani, nepokorni, divji, ter skloni večnemu četovaoju in robljenju. Bilo je tudi pojedi-i,
' {K
povsod na Poljake zanašala, ne kot na svoje zaveznike, temveč kot na svoje lastne brate. Dokler bo pa ona v Poljakih le puntarje in svoje sovražnike videla, se ji ni nadjeti lepega sporazumljenja med seboj, pa tudi pravega zaupanja ne bo mogla nikdar do Poljakov imeti, ker ji bo slaba vest noč in dan krivice očitala, ktere je Poljakom po svoji kratkovidnosti prizadela, Poljaki ji pa ne bodo mogli zaupati, ker bodo v nji pred vsem le svojega zatiralca videli Mislimo, da vse to je tako očitno, tako neovrgljivo, da se niti besedice ne da ugovarjati. In vendar! Et nune reges intellegite! Ali dajte svojim ljudstvom prirojene pravice, da si jih prijatelje narediti, ali pa jih še dalje zatirajte da imate vedne nasprotnike, znabiti — celo sovražnike.
Pastirski list avstrijskih nadškofov in škofov.
(Dalje.)
o. Da verska zavednost peša, dokazuje nam tudi druga žalostna prikazen — mislimo na medsebojno šuntanje in razdraženost narodov in jezikov v naši mili Avstriji — sme se imenovati narod,-nostno hujskanje. V krščanskem smislu niso razni narodi sveta nič druzega, nego udje z enakimi pravicami, bratje in sestre ene edine družine Božje. Kdor ne priznava te resnice, kdor jo taji, bodisi tudi samo dejansko s svojim življenjem, kdor tedaj ljubezen do svojega naroda tako pretira, da druge narode sovraži ali jih zaničuje, prepir in sovraštvo med nje seje, kdor ne vidi v svojem bližnjem v prvi vrsti odrešenca Kristusovega, temveč narodnega nasprotnika, ta ne misli in se ne ravnd več po duhu katoliškega kristijana, ker stavi narodnost nad katoliško vero. Poslušajte besede, ktere so avstrijski škofje 1. 1849 zarad te stvari govorili svojim vernim. Njih svarjenje in klic velja danes, kakor je veljal takrat, pa danes še celo bolj ko takrat.
„Vaši škofje", rekli so, „štejejo si v dolžnost natančneje Vam pokazati ter vas svariti pred naj-nevarnišim zapeljevanjem, ktero sovražniki krščanskega reda tako pogosto in s tolikim vspehom dandanes rabijo."
„Tak omamljih klic je narodnost. Bog je, kakor uči apostelj, iz enega človeka vstvaril ves človeški rod, da naj prebiva po vsi zemlji, in je odločil odmenjene čase in meje njih prebivanja. (Dj. ap. 17, 26.) Da smo tedaj razdeljeni v družine, rodove. narode, to je Božje delo. Različnost jezikov pa je že nasledek greha, odpada od Boga in razprtja ljudi med seboj. Ker olikani pagani niso vedeli, da izvirajo vsi ljudje iz enega očeta, ter da so vstvarjeni po podobi božji, cenili so tuja ljudstva za barbare (divjake), in so jih zaničevali ali jih z vojsko napadali. Surovemu paganu pa je še sedaj vsak tujec smrtni sovražnik; pozna le svoj mali rod, končuje vsakega drugega tujca, ga ubije ali pa proda kakor živinče; paganstvo samo se je popolnoma poživinilo. Le krščanstvo povrnilo je človeku pravo vrednost. Ono pripozna vse ljudi za božji zarod, za otroke božje, ki so vsi poklicani v njegovo kraljestvo; vsi so si sorodni v dvojnem po-
nih Uskokov, ki niso mogli popustiti prijateljevanja s Turki in s svojimi istovernimi soplemeriiki na Turškem, ker se še takrat pri kristjanih pod turško oblastjo ni bila probudila ideja narodnega in verskega oslobojenja.
Turki so se bali, da se bodo po primeru Žum-berških Uskokov ravnali tudi drugi pomejni kristjani, ter pobegali v krščanstvo, o da.bode na tak način njihova država oslabila in opustela, mamili so na razne načine Uskoke na vrnitev, ter jih bunili, kar se jim je tudi včasi posrečilo, kajti našli so vedno lahko nekoliko nezadovoljnih med Uskoki. Nekoliko-krat so bili že pripravili pomejni turški zapovedniki, da pojdejo v Žumberk po Uskoke. 13. dec. 1542 je javil zemaljski glavar na Kranjskem Nikola Jurišič, da se na Kozlovem polj u zbirajo Turki z namero, da udarijo na Metliko in Žumberk, in da so ž njimi neki I'skoči sporazumni. (Ibidem arkiv, f. 45, br. 103, 115.). Uskočki kapetan Bartol Raunach je ljuto tožil čez svoje ljudi, da so nepovzdani in da služč Turkom za ogleduhe; tri tako turške ogleduhe je bil vjel pri Vinici Radoja Godanovič, da je najnevarneji, a mnogo Uskokov da je že pobegnilo k Turkom. (Ibidem f. 45, br. 96). Nje sta bunila neki Vlah,
menu, ker so vsi iz ene krvi, in vsi so rešeni z eno krvjo, na križi prelito. Kajti „po Jezusu Kristusu so se daljni približali, podrta je stena med narodi, sovraštvo je končano (Efež. 2, 13), vsi so združeni v eno telo pod enim poglavarjem in vsi imajo pristop v enem duhu k Očetu; ni več ne Žida, ne ajda, ne divjaka, ne Skita, ne sužnjega, ne prostega, ampak vse in v vseh je Kristus" (Kološ. 3, 11); in vez popolnosti pa, ktera jih edini, je ljubezen. Krščanstvo toraj in pravo človekoljubje zamore narodni ponos ravno tako kakor družinski čut le dotlej odobravati, dokler pospešuje ljubezen. Res je tudi kristijan v tesneji zvezi s svojo družino kakor s svojo občino, v tesneji zvezi s svojim narodom in svojo deželo, kakor z vsem človeštvom; spolnuje svoje dolžnosti do vseh, je vse vsem, kar jim po Božji naredbi biti mora, ako njegova ljubezen, iz sebe se povzdigujoč, v vedno širjih krogih družine, občine, narodnosti, države in človeštva svojo nalogo spolnuje. Toda ljubezen postane grda sebičnost, ako se, ne da bi iz sebe segala, sama v sebe vtopi in vse le na-se obrača. Potem vname se sovraštvo med posameznimi udi, kakor tudi med družinami, občinami, ljudstvi, narodi in vsaka višja vez se hudobno razruši. Tako se dandanes po brezbožnem zapeljevanji, ktero želi le ves Božji in človeški red razdreti, pametna ljubezen narodov do svoje zgodovine, svojega jezika in podedovanih šeg umetno draži h krčevitemu in prenapetemu brezumju, ktero v vsakem drugač mislečem sosedu vidi smrtnega sovražnika in lastno hišo zato upepeli, da bi tudi sosedovo pokončalo. To pač ni napredek in izobraževanje, kakor oni to zovejo, ampak objokovanja vredna rakova pot nazaj v pagansko temoto in surovost; narodnost se spremeni v zlato tele in njeno malikovalstvo je v vročini razuzdanih strasti le prevečkrat zverinski boj med plemeni, človeštvu v sramoto, gnjusoba pred Bogom !"
Tako so pred 36 leti enodušno govorili avstrijski škofje, ki so sami bili iz različnih narodov raznojezične monarhije, opominjajoč k miru med narodi, svareč pred razprtijo in prepirom. Od ravno taistega duha navduševani svarimo vas, ljubi verniki, tudi mi, sedanji avstrijski škofje, zbrani v edinosti: Brzdajte svojo narodno gorečnost, svoja narodna prizadevanja, ne žalite krščanske ljubezni! Saj ste vsi otroci ravno tistega Očeta v nebesih in naše skupne matere sv. cerkve; vsi molite, če tudi v raznih jezikih, k enemu Bogu; vsi ste odrešeni po ravno taistem Jezusu Kristusu, posvečeni po taistem sv. Duhu. „En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh" (Efež. 4, 5, 6), eno nebeško kraljestvo za vse ! V tej višji edinosti narodni razločki nimajo nikake odlične veljave več! In zakaj, preljubi, bi ne mogli v naši skupni domovini, v naši lepi Avstriji, v ljubezni in edinosti skupaj živeti? Zakaj bi svojemu vladarju, ki z enako darež-ljivostjo svoje narode ljubi, množile vladarske skrbi s prepiranjem in zavistjo, namesto da bi po njegovem geslu „z združenimi močmi" blagor cesarstva in vsakega posameznega naroda pospeševali? Zakaj bi neki z narodnimi razprtijami in boji breme pastirskih dolžnosti, ktere morajo nositi vaši škofje še povečali, njih že tako težko službo še te-žavnejšo delali? „Prizadevajte si toraj skrbno", tako
tedaj turški podkupljenik pa Vuk Popovič. Kasneje sta bila vjeta, ter je za nju izplačena cena mestja-nom Bihačkim in grofu Vuku Erankopanu, ki je drugač mnogo občil z Uskoci, ter z njihovo pomočjo iz svojega grada Bosiljeva odvzema! imanja svojih sosedov; pa ni celo svojega rodjaka grofa Štefana Erankopana Ozeljskega na miru pustil. Pobunjeni Uskoci so obečali bosenskemu paši, da bodo poro-bili Kranjsko vse do Postojne ter prestopili k Turkom, ali oprezni Jurišič je znal vse te nevarne namere odbiti, ter Turci niso mogli nič opraviti, čeravno so bili v jeseni 1. 1542 dvakrat do Kolpe pridrli. Odbilo jih je tudi slabo vreme in velike vode. (Ibidem f. 45, br. 155). Ban Nikola Zrinski odlazeč z vojsko na Ogersko je svetoval kranjskim stanovom, da prestavijo zarad varnosti krajine nemirne in nepouzdane Uskoke, a Kranjci so poprosili zarad odlazka bano-vega pri Štajarcih pomoči za oni slučaj, ko bi se Uskoci zopet pobunili ali hoteli oditi na Turško. (Ibidem f. 45, br. 207.) Leta 1545 se je bilo zopet bati ustanka uskočkega, a meseca junija je izvedel ban Zrinski, da hočeta Mehemet in Vlam beg skupaj s požeškim sadžakom priti po Uskoke, ki so bili že posiaii, kakor sta to javila uskočka vojvoda Strahinja
opominjamo mi duhovne in ljudstvo z aposteljnom, „da ohranite edinost duhd, v zvezi miru." (Efež. 4, 3).
Ko smo vas v zgoraj omenjenem svareč opozorili na nekaj nevarnih napak našega časa, vam moramo toraj tudi ona pota in sredstva pokazati, po kterih bi se vam posebno lahko kužljivost dova-žala, da vas svarimo pred njimi. Imenujemo 16 dve posebno veliki nevarnosti.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. julija. Notranje dežele.
Zagrizenost se je nemškoliberalcev v Avstriji že tako prijela, da dan na dan mislijo, kako bi kaj novega, kako izvirno demonštracijo izumili, s ktero bi Avstrijo zasmehovali. Marsikaj so že izumili, toda s časoma se vse, naj bo še tako mično in dražljivo, vendar-le obrabi. Celo pruske zastave zgubile so že svojo moč in jih ljudje že nekako s pomilovanjem ogledujejo, kakor kake zgubljene ov-čice. Da bi pa vendar poleg nagajive demonštracije tudi kaj novega imeli, izumil si je bistroumen krčmar na Dunaji v Sechshausu nekaj, na kar si sme patent vzeti. Prošnjo je vložil za godbo kakega pruskega huzarskega polka, ktera naj bi v njegovo gostilno igrat prišla, češ, to bo, to mora vleči. Ker so pa godbe pruskih huzarjev pod drugim cesarjem, reč ni tako gladko iztekla, kakor si je domoljubni (?) gostilničar domišljeval. Cesar Viljem je sicer dotični godbi nekega pruskega huzarskega polka že dovolil, da sme-iti na Dunaj igrat in tako našim vrlim c. kr. vojaškim godcem kruh spred ust jemat; toda pri tej zadevi ima tudi ministersto notranjih zadev nekaj govoriti. Ko so dotični pruski godci grofa Taaffeja za dovoljenje prosili, če smejo priti, rekel je: Ne! ker bi naši veliki domoljubi (?) v vrstah nemško-liberalcev to priložnost za nezaslišane provokacije porabili. Poleg tega si je pa prej ko ne grof Taaffe mislil, da ni potreba, da bi Prusi našim vojakom zaslužek jemali. Dunaj ima vse polno in na izbero vojaških godeb, o kterih je znano, da so med vsemi vojaškimi godbami po celem svetu najboljše in najlepše vglasbene. Kaj druzega je toraj vražje Nemce grizlo, da so si hotli pruske piskače naročiti, kakor le na-gajivost in hujskanje? Nič, prav nič druzega, nego bratoljubje do Prusov in sovraštvo do Avstrije, kteri ob vsaki priliki najraje zaušnico prilože, samo če se jim priložnost ponudi za to. Tako zahtevanje je že nezaslišana predrznost in vredna, da se po svetu razglasi. Rusi na Pruskem si niso nikakih vojaških godeb iz Rusije naročali in vendar jih je Bismark izganjati jel, češ, da so mu v nadlego, ker so narodnemu blagostanji na škodo. Pruski godci bi bili pa menda k nam denar prinesli ali kali? Prav vrlo je grof Taaffe to zabranil; toraj kličemo vsem, njemu podložnim vladam in gosposkam: „Pojdite in storite tudi tako!"
„Czas" pravi, da ves hrup, ki je v poslednjih dneh po raznih časnikih o odkrehu Galicije od Avstrije ni druzega nego slabo izumljena komedija, s ktero se hoče čas politične tihote popolnje-vati in dolg čas preganjati. Pa če bi tudi res kaj na tem resničnega bilo, ostane vedno nam ne-umljivo, kako se nekteri poljaški časniki tega rado-vati zamorejo. Načrt je sam na sebi neumen, smešen, in pač ni vreden, da bi se človek, ki ima zdrave možgane, le četrt ure ž njim pečal. Vse skupaj ni druzega, nego prav nerodna past, ktero so kratkovidnim Poljakom Nemci nastavili, da bi z
in Vučeta baronu Engelbertu Auerspergu svoje glasnike v turški tabor, da očekujejo Turke na 21. junija. (Pisma krajiškega zapovednika Ivice Karinčiča na Zrinskega in Vuka Engel. Auersperga iz Krupe in Vinice pri Črnomlju na kranjske stališe iz zem. arkiva Štaj. f. 64, br. 185).
Turki so takrat res pridrli do Krškega, Mokric in Samobora ter palili in robili na vse kraje. (Grenz-akten. 64, 182.) Vse tako kaže, da so se potem Uskoki, zadobivši 1. 1547 več zemelj, umirili, posebno še, ker so se jim pravice ponovljene po kraljih zagotovljene in nove slobode podeljene ter večidel vojaštvo sprejeto v stalno plačo. Med tem pa so se tudi kasneje (1. 1580) pritožili Uskoki z razlogom, da jim niso izplačali 400 gld., ktere je bil dovolil kralj Maksimilijan za kup novih zemelj. (Croatica v registr. rut. minist. II. B., p. 47.) Ko so se na početku zime 1. 1573 pobunili (spuntali) kmetje pod vodstvom Ribničana Ilije Gregoriča in Stubičana Matije Gubca, pomogli so največ Uskoki, da se je buna tako hitro zadušila, odbivši ponudbe kmetov, ki so bili iz svojega tabora pri Jastreban-skem odpravili dva poslanca v Žumberk, da nagovore Uskoke na vstanek. V grozni bitki pri Krškem,
njeno pomočjo bolje na svojo korist agitirali, da bi z njo bolje in laglje Poljake in njihovo narodnost dražili. S tem mislili so Nemci napraviti razpor med Poljaki samimi, ter med njimi in vlado, kteri so na podlagi prvega sčasoma tla spodnesti mislili. To in nič druzega je jedro cele namerave. Je že mogoče, da je „Czas" pravo pogodil; prav nič pa ne dvomimo, da bi se Nemci takoj tega načrta tudi praktično poprijeli, če bi se jim le priložnost ponudila. Saj je ves tako osnovan, da bi bil le njim na korist. O Poljakih smo pa tega mnenja, da če bi se oni v resnici njegove izvršitve nadjali, bi se je menda tudi ne branili predolgo in prehudo. Je že zadosti, da je načrt odkreha nekaj poljaških listov sočutno pozdravilo. Kolikor nam je ta rod do zdaj znan, je ljubezen do njegove domovine veča in sil-neja v njem, nego ljubezen do skupnega slavljan-stva, kteri ideji so se v najnovejšem času tudi Cehi jeli klanjati, kar so lansko leto odločno dokazali s tem, da so svoje najbližnje sorodnike Slovake žrto-vali madjarskemu prijateljstvu. Poljaki bili so pa že od nekdaj prijatelji separatizma in nobenega poroštva nimamo, da bi sami ne glasovali za odcep Galicije, samo če bi se jim nadjati bilo ugodne rešitve in vspeha sploh. Kar jih zadržuje je le strah pred propadom in druzega nič.
Budejoviška škofija na Češkem ni bila dolgo časa osiročena. Ni še dolgo, ko smo poročali, da je njen škof, grof Schonbom, imenovan na Praški nadškofijski sedež in že so prinesli Dunajski listi novico, da je tudi za Budejoviško škofijo imenovan nov škof. Ta visoka čast doletela je ondaš-njega profesorja bogoslovja, dr. Martina Riho. Novi škof rodil se je leta 1839 v Oslavu pri Pisku in je bil leta 1862 za mašnika posvečen. Dr. Riha je znan po celem čeho-slovanskem svetu kot nadarjen in učen pisatelj. Poleg tega pa ga še odlikuje neka posebna nesebičnost in značajnost, kteri ste mu obe mnogo prijateljev naklonili. Češki listi pišejo jako zadovoljno o tem imenovanji in se nadjajo, da bode dr. Riha že v prvem konzistoriju še ta mesec v Rimu prekoniziran.
Iz Bosne čuje se novica, o kteri se da težko soditi ali tako ali tako. Raznesla se je namreč govorica, da bode nadvojvoda Jožef imenovan za načelnika bosansko-kercegovske vlade, avstrijski poslanec na kraljevem dvoru v Belemgradu, grof Khevvenhiiller, pa da mu bode adlatus (na strani ko desna roka). Koliko je resnice in kje se domišljija pričenja, dandanes še ni znano. Oe bi se pa govorica vresničila, potem vse nekako na kaže, da se bo Bosna sčasoma popolnoma Madjarom prepustila, kajti nadvojvoda Jožet je Madjarom posebno simpatičen in vedno le med njimi živi. On je tudi vrhovni nadzornik ogerske honved-armade
Vitanje države.
Amerikanci v Evropi nimajo sreče. Lansko leto je bilo, da se je Bismark spri z amerikanskim poslancem na Nemškem in gaje tako daleč pripravil, da se je moral umakniti drugemu. Letos imajo Amerikanci že zopet smolo pri imenovanji diploma-tičnega osobja v Evropi. Znano je, da Italija ne mara za nameravanega ji poslanca Kelleya in da se je tega celo Avstrija iz začetka branila — Italiji na ljubo". Kakor se je pozneje zvedelo, bo Avstrija Kel-leya vendar le sprejela. Na mesto tega jela se je pa sedaj braniti novoimenovanega konzula Karola Jonasa, ki je za Prago namenjen. Jomis je rojen Čeh in je v Viskonsinu svojo srečo našel. Bil je ondi senator in vrednik jednega česko-amerikanskega lista, v kterem pravijo, da se je bil v Avstriji sovražno politiko pogreznil in je čez naše cesarstvo, tu pa tam hudo zabavljal. Človek bi mislil, da je časnikarsko slovstvo kakor jednodnevna mušica, ki se zjutraj izleže, da čez dan plodeč svoj namen doseže in zvečer tek svojega delokrožja dovrši. Toda kdor bi tako mislil, bi se vštel. Na Dunaji še dan-
danes dobro vedo, kaj in kako je vrednik Jomis )isal in ga zarad tistega ne marajo. Očitajo mu, „da je bil preveč v politiko zapleten in se je kot vrednik Avstriji nasproti preveč sovražnega kazal", ido bi si bil mislil, da se bodo na Dunaji brigali, car kak provincijalni list v Ameriki piše in vendar so se! Naj pa še kdo reče, da med vsemi pisatelji časnikar ni najbolj pomenljiv! Za navadne oči imajo res njegova dela majhno vrednost, tembolj študirajo jih pa — velesile in to menda zarad konkurence ali kali, ker si časnikarstvo prisoja veličanstvo — ne, tega ne, pač pa naslov šeste velesile! Zarad tega pa Joniis ne bo za konzula v Pragi.
Mahdi je že zopet umrl! Kolikokrat se mu je že to prigodilo, natanjko ne vemo, pač se spominjamo, da večkrat. Časnikarji so delali ž njim, iakor z Gordonom; Kedar se je temu ali onemu nmestno zdelo, pa mu je napisal mrtvaški list. Ta je rekel, da so ga lastni pristaši ubili; drugi, da so ga Angleži ustrelili; tretji, da ga je mrzlica pobrala; kljubu vsemu temu se je pa Mahdi do sedaj vedno prav dobro počutil in pa še denar ima, kajti ni še zdavnej tega, ko smo brali, da je svojemu vrhovnemu generalu Osmanu Digmi menda 5000 tolarč-kov (kakošne vrednosti ne vemo) podaril. Sedaj pa že zopet trdijo, da Mahdija ni več! Umrl je, pravijo; na kteri bolezni pa nihče ne pove. General Brackenburg brzojavlja iz Tat meh a dne 10. julija, da mu je trgovec Handak pisal, da je Mahdi mrtev, njegove bande so se pa med seboj klati jeli, da je groza. Drugi dan 11. julija Brackenburg po brzojavni žici sporoča, da je nek egiptovski vojak v Tatmeh pribežal. Le-ta pravi, da je na 1. julija v Dbudomu govoril z nekem Arabcem, došlim iz Chartuma, in tisti mu je prav za gotovo povedal da je Mahdi mrtev. Skoda da niso vsaj bolezni dostavili, da bi bili vsaj vedeli, ktera mu je bila kos, in mu je do živega prišla, kar se Angležem ni hotlo posrečiti!
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice, 10. julija. *) Birma je v naši okolici končana. Premilostljivi knezo-škof so bili povsod navdušeno sprejeti, in kjerkoli so se pokazali in govorili, so srca vernih za njih gorela. Vreme je bilo prve dni nekoliko nevgodno, v Sodražici, Ribnici in v Lašičah pa prav prijetno. Birmancev je bilo, ako se še prav spominjam, v Loškem potoku 721, v Sodrašici 426, v Ribnici 939, in v Velikih Lašičah 805. Toraj vsih vkup 2891. — Lepa truma Kristusovih vojščakov! Naj se le hrabro vojskuje zoper posvetnega duha današnjega časa!
Vrh Skalnice, 8. julija. (Obhajanje tisočletni c e s v. M e t o d a.) (Konec.) Znano je, da poleg drugih odpustkov ob posebnih Marijnih godovih in praznikih, dobi sleherni verni, kteri tukaj vredno sv. zakramente prejme, ob kterem koli dnevu enkrat v letu semkaj pride, ravno tako popolnoma odpustek. Vse od prejšnjih papežev temu svetišču podeljene odpustke in predpravice so še z nekimi novimi potrdili sedanji sv. Oče Leon XIII., kteri obračajo svojo pozornost na Slovane, zato so povzdignili v dokaz temu, tudi češčenje tih dveh svetnikov v ceh katoliški cerkvi, z znano okrožnico: „Grande munus 1881.«
Z veliko pa sveto nestrpnostjo je pričakovalo vse ljudstvo nastop slavnostnega pridigarja, gosp. Č. ob 9. uri, ker ga je že večkrat v drugih prilikah
*) Za sobotni list prepozno prejeli.
Vredn.
5. febr. 1573 pomlatil jo uskočki kapetan baron Josip Turn neusmiljeno kmete, ki so se razkropili na vse strani, a mesto Krško, ki se je bilo deloma pridružilo vstašem, poplenijo Uskoki. (Radics: Her-bert Auersperg, p. 308, 390. — Starine, knj. XII., p. 180, 181.)
V nesrečni bitki pri Budaškem meseca sept. 1. '1575,. kjer je poginil junaški general Herbert Auersperg, vojevali so se Uskoki, ter jih je tukaj nekaj padlo, nekaj pa v sužnost odpeljalo; zmanjkalo jih je nad sto. Kapetan uskočki baron Turn brani v službenem izvešču odločno poštenje in vernost Uskokov, ktere je bil ovadil kranjski plemič Krištof Gal, da so hotli pobegniti na Turško. (St. arhiv Grenzakten 69, f. br. 18.) Tudi ko so bili Turci pri Drežniku potolčeni 1. 1578, vojevali so se Žumberčani pod zapovednikom Eerenbergom (Sekula in Radoja Ilerakovič vojvoda Žumberška sta prosila kasneje povračilo za pretrpljeno škodo v tej bitki. Croat. v arhivu vojskinem. II. B.)
Ko je bil Karlovec utemeljen, so dobili Žum-berški Uskoki važno nalogo, da novo trdnjavo branijo od strani in da jo branijo, ko bi sovražnik na njo udaril. Zanimiv je v tem pogledu napotek
nadvojvode Ernesta od 1. marca 1. 1591 za grofa Petra Erdoda, brata bana Tome, kapetana plačenih in neplačeuih Uskokov na Kranjskem in Hrvatskem. S tim napotkom se odredjuje: 1. da je kapetan podložen poglavarju hrvatske krajine; 2. ker je kapetan Žumbeški najbližji zapovednik čet do Karlovca, mora on mestu priti na pomoč, ako bi se pokazala potreba, in da drži pri Slunju 100 Uskokov in 12 Nemcev v gradu pod poročnikom; 3. mora kapitan stražiti mejo kranjsko, da v pokrajine ne zaidejo turške in martoložke čete na plenitbo; 4. Uskoke ima kapetan varovati v posestvu zemelj grada Žumberka, kteremu nimajo tlake delati, ter spoštovati slobode, vsled kterih so Žumberčani oslobojeni od davka; 5. ako ulove Uskoki turškega pašo, bega sandžaka ali kterega druzega odličnega Turčina mora se predati nadvojvodi, ostali Turci, ako bi jih ulovili, pripadejo kapetanu; 6. pri zidanju in uredbi Karlovca imajo pomagati Žumberčani ter ima v slučaju potrebe poslati kapetan na delo do 200 délav-cev za plačo v Karlovec ali v kakšno drugo krajiško trdnjavo, kjer bodo potrebovali delavcev. (Ibidem f. 2, br. 10.)
(Dalje prih.)
na tem sv. kraju rado poslušalo, ker je dobro vedelo, da za takošen god jim bode on prav kaj mičnega in spodbudnega govoril. Žalibog, da meni ni bilo dano slišati celega, l1/, ure trajajočega govora. Za lepim uvodom začel je z živahnim opisovanjem tedanjega paganskega praznoverstva in malikovalstva med slovanskimi narodi in koliko je stalo sv. brata Cirila in Metoda vse to izkoreniti silno truda, po-žrtovanja, učenosti, pa tudi preganjanja od strani zavidnih sovražnikov. Kako veliko hvaležnost imamo tudi mi, potomci naših po njih spreobrnjenih pred-dedov, skazovati jim svoje češčenje s tim, da delamo po njih izgledu, ter se držimo trdno kakor udje na verigi združeni po svojih duhovnikih in škofih rimske stolice; kajti sovražniki so temtertje že zelo zgrabljali to sv. duhovno vez ter iščejo vni-čiti vero tudi že med slovenskim narodom; ali zato se moramo takošnim poskusom še bolj vstavljati, s tim, da visoko pa djansko častimo sv. aposteljna po besedah slavnega škofa Strossmayerja: ,.da narod, kteri ne časti svojih slavnih mož, ni vreden, da jih ima, ni vreden da živi!" Ponovimo se vsi v gorečnosti do sv. katoliške cerkve, da se bodo kmalo začele spolnovati preroške besede sedanjega papeža: „Dozdeva se, da so odločeni Slovani od Boga v posebne namene!" Zahodni romanski narodi so zelo popačeni, treba jim je prerojenja in ravno slovanski rodovi imajo nalogo postati kvas, s kterim bode vsa Evropa prerojena, kajti od drugod ni lahko pričakovati rešenja iz sedanje zmešnjave in iz zatiranja, kakor edino le od slovanskih nepokvarjenih rodov, kedar se bodo oni povrnili zopet k edinosti z Rimom. Vzhodni Slovani zedinjeni s katoliško cerkvijo bodo enkrat vezali Evropo z Azijo s prenovljeno versko omiko. Ta čas glejmo tudi mi pospešiti itd. Tako navdušeno in v krasnem jeziku je govoril in prav preroško, da se ga niso niti omikani niti kmetje naveličali poslušati. Vsi pričujoči duhovni (12) so se izrekli, da bi bilo vredno dati natisniti cel ta prekrasen govor.
Po pridigi je bila sv. maša z obilno asistenco (pel jo je Solkanski župnik); tudi obrednik s palico je bil navzoč (č. g. B.). Po sv. maši se je pela zahvalna pesem, potem blagoslov. Med sv. mašo se je streljalo s topiči, kar je daleč na okoli spričevalo dajalo, da ob Soči živi še hvaležni slovenski rod, ki zna spodobno častiti preslavne in sv. može! — Pa tudi iz bližnjih Brd, kjer so v Biljanski fari isti dan tudi prav slovesno obhajali god sv. aposteljnov z blagoslovljenjem njune slike, (slikal jo je mladi umetnik g. Slegel za 220 gld.), se je slišalo pokanje topičev tje do italijanske 2 uri oddaljene državne meje.
Ko se je končalo sv. opravilo v cerkvi, so šli duhovni še enkrat z ljudstvom v procesiji okoli cerkve, pevajoči litanije Matere Božje in ko je vrli Solkanski župnik ljudstvo slednjič poškropil z blagoslovljeno vodo, se je pobožno ljudstvo vrnilo polagoma pa veselo na svoj dom. Vsa slovesnost je trajala do ene ure popoludne. Potem je bilo spodobno kosilo v samostanu, ktero je dal gostoljubni vodja svetišča.
Da se je pri kosilu tudi napivalo, se že itak umeva. Najprej je napil č. g. župnik Solkanski prevzv. nadškofu zarad dovoljenja procesije, potem sv. Očetu Leonu XIII., cesarju, kteremu smo zvesto vdani vsi Slovenci, kakor tudi vladiki prevzvišenemu biškupu, Strossmajerju, kteri je gotovo tudi kaj v tem oziru vpljival v Vatikanu, da se je razširilo češčenje ss. Cirila in Metoda po vsej Cerkvi, saj je bil on sam vodja in govornik pri slovesni zaslišbi velikega slovanskega romanja 1881. 1. v Rim. Med napitnieami so gromeli vedno topiči, da je lahko odmevalo tudi na ušesa onim, ki so krivi tako letos kakor lani, da se ni ta dan blagoslovila zastava Goriškega podpornega društva! Zarad tega lahonskega žuganja se ne bode dala ustaviti slovanska zgodovina v svojem blagonosnem teku! V to ime naj nam pomaga mogočna priprošnja slovanskih blagovestnikov ss. Cirila in Metoda, kterih god smo v tem imenitnem svetišču Matere Božje na sv. Gori kar je bilo najbolj mogoče, slovesno praznovali! Naj se vse zgodi v telesni in duševni blagov Slovanov-trpinov!
Domače novice.
(Slavnostna beseda) na spomin cesarskih dni leta 1883 je bila sinoči v okrašenem pritličji tukajšue čitalnice jako sijajna, najodličnejega občinstva na-
tlačeno polno, trgovina v „bazaru" za „Narodni dom" pa tudi prav dobra. Posebno zadovoljni bili so pa včeraj gostje s postrežbo, kuhinjo in kletjo g. Cesarica, ki si je vse prizadel, da bi goste zadovolil.
(Birma.) 23. t. m. ob 8. uri zjutraj bodo mil. gosp. knezo-škof v tukajšnji deželni posilni delavnici zakrament sv. birme 27 kaznencem podelili. — Najmlajši je 11, najpriletniši 40 let star. Birmanci so doma: 9 iz Gorenje Avstrije, 10 iz Koroškega, 4 iz Tirolskega, Istrije 1, Goriško 1, Trst 1, Dal-matinec 1.
(O zrelostni preskušnji na tukajšnji gimnaziji)
naj povemo še to, da sta gg. bogoslovca v soboto opravila jo dobro, in da nova posebnost bila je letos prvikrat ta, da profesor veroslovja ni bil več niti v komisiji za to preskušnjo in da so vsi znaki iz nravnosti pa iz veroznanstva ter sploh vse svedočbe pisale se brez njega. Od kedaj vendar smo tako kon-fesionslos?
(Veterani) so se včeraj v Loki prav dobro imeli. Sprejem je bil jako prijazen in velikansk. Gasilci so jih prišli čakat na kolodvor, v mestu sprejel jih je pa g. župan pod slavolokom. Kosilo so imeli na Štemarjih pri g. Sušniku, popoldansko veselico pa na Vencarjih pri g. Dajzingerju. Kakor čujemo bilo je čez 500 osob iz Ljubljane v Loki, mnogo pa tudi iz sosednjih postaj. Loka je res prav prijazno mesto in se človek z veseljem tjekaj napoti pod hladne gore ob neznosni sedanj: vročini.
(Sobotna anti-spiritistična predstava v gledišči) je bila z malimi dodatki tista, kakor v petek. Predstava je gledalcem dopadla in tudi ne. Kdor še ni nikoli kaj tacega videl, je občudoval predstave, ker si jih ni mogel razjasniti; drugi, ki so kaj enacega že videli, ali od tega čitali, se za predstavo niso posebno vneraali. Da nam čudežev tu ni treba iskati, se ume samo po sebi, čeravno si človek ne more marsičesa pojasniti. Reči pa moramo, da smo vse kaj druzega pričakovali. Naznanjena je bila anti-proti-spiritistična predstava, zakaj to, ne vemo; menda bi spiritistično naznanilo ne bilo več vleklo, zlasti sedaj ne, ko je primerljej na cesarskem dvoru okoli novega leta, marsikaj pojasnil ter co-pernik zbežal; predstava pa je bila vsa spiritistična, kakor vsaka druga. Naj bil bi g. Ilomes, kakor smo po naznanilu tudi pričakovali, pri vsaki predstavi povedal, da se to ne sodi po skrivnostnih potih ali duhovih, ampak po naravni poti, po magnetizmu itd., to bilo bi gledalce vse drugače zanimalo in res hvalo bi mu bili vedeli, a tako se nam ni ničesar pojasnilo in šli smo od predstave s čutilom, da naznanilo in izvršitev se ne vjemata, ampak ostaneta nepojasnjena, kakor predstava sploh.
(Vihar) je bil včeraj popoludne na Šmarni gori in po njeni okolici okoli druge ure in pa toča je naletavala.
(Za liribolazce). Prvi na Grintovcu so bili letos 10. julija: g. J. Lavtižar, župnik v Kokri, posestnik Janez Tre le c in vodnik Jože Polajnar. Prenočili so 9. julija med Grintovcem in Grebenom v tako zvani „Frischauf-Schutzhiitte", ki je bila so-zidana leta 1878. od kluba avstrijskih turistov in je stala 1200 gl. Vreme je bilo lepo, samo na vrhu kjer so bili že ob šestih zjutraj je bil hud veter in silno mraz. Snega je med skalnatimi stenami, zlasti v podnožji Skute zelo veliko, semtrtje dva sežnja debelo. Tajati se začne še le okoli desete ure dopoludne in gotovo ga bode še nove zime mnogo počakalo. Razgled na vrhuncu je lep in pot ni posebno težavna.
(O kardinalu Hergenrlitherju), ki biva sedaj kot gost našega mil. knezoškofa v Ljubljani, nam je došlo od prijatelja našega lista nekaj zanimivih podatkov. Jožef Hergenrother — izmed prvih učenjakov sedanje dobe — je rojen dne 15. septembra 1824 v Wiirzburgu, kjer je tudi dovršil svoje licealne in modroslovne študije. Bogoslovja se je učil v Rimu, v ustavu „Goli. Germanicum" do 1. 1848, ko so ga tadanje homatije prisilile Rim zapustiti. Dovršil je svoje bogoslovne študije, pri kterih se je že zgodaj z vso pridnostjo poprijel cerkvene zgodovine, v Mo-nakovem kot učenec znanega Dollingerja, kteremu je pozneje bil zmagovit tekmec. Tii si je pridobil doktorat in se tudi habilitiral kot docent. Kmalu po 1. 1850 je postal profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na vseučilišči v "VVurzburgu, kjer je kot profesor in kot pisatelj žel obilno slave. Iz profesorske službe je izstopil, da je prevzel visoko Izdajatelj in odgovorni vrednik Joief Jerič.
kardinalsko; kot pisatelj je pa še vedno neumorno delaven. Da ne omenjamo manjših spisov njegovih, ki so raztreseni po časopisih, brošurah itd. navódimo samo veča znamenita njegova dela: 1. Photius itd. v treh velikih zvezkih (1867—1869), v kterih popisuje početke vzhodnega razkola, in kterim je dodal dragocena „monumenta graeca ad Photum (1869), ko je ob času vatikanskega cerkvenega zbora kar mrgolelo spisov, ki so bili pravicam katoliške cerkve sovražni in so se v slabem duhu razpravljale razmere med cerkvijo in državo, je Hergenrother z manjšimi spisi mnogo pripomogel, da so prodrli nazori. Kot sad teh manjših del je izdal 1. 1872: „Katholische Kirche und christlicher Staat", ki je krasna obramba sv. cerkve gledé njenih razmer do države. (Manjši posnetek tega dela je izšel 1. 1874). — Že dalj časa je spisoval cerkveno zgodovino ter nabral v ta namen ogromno gradivo. Izšla je leta 1879—1880 v dveh velikih zvezkih, ki imajo „Supple-mentband" (III. Bd.), obsegajoč vse vire in dokaze. Lani je izdal: „Leonis X. P. M. Regesta gloriosis auspiciis Leonis D. P. XIII. etc." fase. I. pp. 136. 4°, s kterim delom je začel priobčevati svoje študije v rimskem arhivu.	*
Zaradi njegove izvanredne učenosti so ga poklicali 1. 1868 v Rim, kjer je cerkveno - političnem oddelku umno in spretno deloval v pripravljanji za poznejši vatikanski zbor. Sv. oče ga je imenoval za svojega domačega prelata in odlikoval ga je tudi kralj bavarski. Ko je čul Hergenrother, da ga hočejo stalno poklicati v Rim in povzdigniti v kardinala, se je branil in prosil,,, naj ga puste kot profesorja. Toda 1. 1879 mu je bila naznanjena odločna volja sv. očeta Leona XIII. in vdal se je povelju: 12. maja postal je kardinal-dijakon pri sv. Nikolaju in Carcere. Bila je to precejšnja zguba za bogoslovno književnost, kajti on jo bil glavni reditelj in tudi začetnik novega izdavanja Wetzer in Weltijevega cerkvenega slovnika, toda tudi v Rimu je on na svojem mestu. On je namreč prefekt vatikanskega arhiva, ki je nezmerno važen za zgodovinopisje in ki se je pred tremi leti odprl vsem zgodovinarjem v porabo. Lahko se reče, da so zgodovinska veda od takrat stopila v novo dobo. Hergenrother je tudi od najvažnejših kongregacij, n. pr. negotiorum eccl. extra-ordinarium negotiorum episeorum indicis; concilii; studiorum.
V tolikem delovanji je trpelo njegovo telo: v Rimu ga je zadel na eni strani mrtud, vsled kterega jako težko hodi: od sv. očeta ima dovoljenje, da smé maševati sedé. Marsikoga bode zanimalo zvedeti, da so njegovi sedanji kardinalski dohodki slabši, kakor so bili njegovi profesorski: tako sijajno se blišči dvor vrhovnega cerkvenega poglavarja! Vse to in mnogo — mnogo druzega je zakrivila požrešna laška vlada, ki tako vedno ovira vspešniše delovanje na katoliško-cerkvenem polji.
Še drugi imenitni gost biva pri mil. knezo-škofu: sloveči dominikan o. Henrik Suso De-nifle, ki je bil dalj časa v Gradcu, (od tod je tudi kranjski duhovščini znan, ker je vodil duhovne vaje v Alojzijevišči), od tam pa poklican v Rim, kjer je sedaj subarhivar. Kot pisatelj se odlikuje s svojo knjigo: „Das geistliche Leben" (Eine Blumen-lese aus den deutschen Mistikern des 14. Jahrhun-derts.) Kot učenjak je veščak na polji srednjeveške mistike.
(Meseca junija t. 1. vložilo se je v oddelku za življenje pri zavarovalnici „Franco - Hongroise") 290 oglasil za 560.570 gld., kterih se je 265 sprejelo za 487.890 gld. — Od 1. januvarja do 30. junija t. 1. vložilo se je vkupe 2343 oglasil za 4,364.825 gld., polic se je pa 2096 za 3,899.840 gl. izgotovilo.
(Popravek.) Na izrecno željo g. Janeza Ka-p elle t a, posestnika v Metliki, radi popravimo, da on ni župnik, kar se mu je med poslednjimi darovalci za kapelo ss. Cirila in Metoda po zmoti pri-devalo, temveč oženjen zasobnik.
Telegrami.
Levov, 12. julija. Presvitli cesar daroval je za sedaj 2000 goldinarjev poplavljencoin v Galiciji.
Madrid, 12. julija. Včeraj je tukaj 0 oseb na koleri zbolelo in 4 so pa umrle. V Valen-ciji zbolelo je za kolero 484 ljudi, umrlo pa 216. Kolera po nekterih krajih pojema, po drugih sc razširja.
Umrli »o:
7.	julija. Marija Kastelic, užitninskega paznika hči, 4 lota, Stari trg št. 19, jetika. — Marija Span, čevljarskega mojstra hči, 20 let, Dunajska cesta št. 8, jotika. — Franca Vrhovcc, hišnega posestnika hči, 20 let, Poljanska cesta št. 54, vodenica.
8.	julija. Gašpar Vončina, krznar zdaj prisiljenec, 63 let, Poljanski nasip št. 50, raorbus brightii. — Amalija Libenski, babica, 65 let, Trubarjeve ulice št. 2, vodenica. — Barbara, baronovka Rcchbach, graščakinja, 86 let, Vegove ulice št. 2, oslabljenje moči.
9.	julija. Janez Bizovičar, hišni posestnik v Šraartnem, 53 let, Kravja dolina št. 5, otrpnjenjo udov.
10.	julija. Marija Šuštar, delavčeva hči, 7 dni, Tržaška cesta št. 14, oslabljenje. — Jožefa Indof, ključarjeva hči, 3 mes., Karlovska cesta št. 22, božjast. — Jera Merše, uradnega sluge žena, 79 let, Križevniške ulice št. 8, Meningitis. — Ana Dobovšok, mestna uboga, 80 let, Karlovska cesta št. 7, Marasmus. — Jožefa Pehani, hišnega posestnika hči, 19 let, sv. Florjana ulico št. 28, Meningitis cerebralis. — Viktor Merja-šič, natakarjev sin, 3 mes., Tržaška cesta št. 19, vsled katara v črevesu.
V bolnišnici:
6.	julija. Ida Bajžel, delavčeva hči, 1 leto, Eeleunpsie.
7.	julija. Jurij Mavrin, gostač, 40 let, jetika.
10. julija. Matija Stare, krojač, 70 let, Commotio cerebri.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 13. julija.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 83 gl. 05 kr. Sreberna ., 5% ., 100,, (s 16% davka) 83 „ 85
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	„	15	„
Papirna renta, davka proBta . .	99	„	90	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	872	„	—	„
Kreditne akcije............285	„80	„
London .......124	„	55	„
Srebro.......—	„	— '	„
Francoski napoleond......9	„	87'/2	„
Ces. cekini...... .	5	„	88	„
Nemške marke......61	,	10	,
sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskib moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost, spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri so nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
če pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegovo moči. dobra njegova volja ne pomaga ničesar in ne more več svoje službe redno izvrševati in vsled tega trpimo lo mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem žclodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bodo, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom !
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želodečna esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Piccoli v Ljubljani „pri angelu". Dobre in koristno lastnosti te esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jcva esenca zmerom zoper vsako žeiodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dno 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Pic-coli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, jo jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žilo.
Provzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. C a in bon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanjšan,ji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mlrnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucchi, zdravnik Lloydove družbe.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa je Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocuje mnogo izpraznjonj, ne da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska, toda ne razpošilja sc niiiiij kakor 12 steklenic, ki z zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 36 kr. Pri večjih naročilih primeren otipu»t.	(19)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti
v lekarni GL I®£oooli-5a
„Pri Ansr«>lu"
v TJubijani,
na Dunajski cesti,