i pozai jeseaski, velik, zeleao-rumeB, rujavo-pikast- za kuhifllgko rabo v vsaki zeralji dober, za jed pa mora dozoreti v , vlažni uiastai zemlji, da bo posebno slastea in dober za jgospodarstvo. ; 24. (Kalomanka zimska (Calomas kostlicbe i Wiaterbirae) raste po vrtih, polja ia aavadflib kraiib ia ie  | velike rodovitaosti. Sad je jeseaski, precej pozni,' sredn e j velikosti, zeieakust, dišeči; "p-av dober za vžitek ia dober iza gospodarstvo. /r* '"- i (Dalje prih.) tiospodarske stvari. Umni sadjorejec. Hrnikc 12. Pikasti tern (PuaktirterSommerdora) raste po Bavadaib vrtih in krajib, tudi ob stezab. Drevo je veliko, jako trpeče, zdravo ia obilae rodovitaosti; raste v težki in peščeai zemlji. Sad je bolj letai, velik, rnjavkast, pa izvrsten za jed ia dober za gospodarske potrebe. 13. Bela maslenka (weisse Herbstbutterbirne) raste po brežiBab, vrtib in polja; veadar hoče aekoliko vlažae ia nekaj rodovitae ilovce. Sad dozori roeseca oktobra, kdaj še poprej; je srednje velikosti, belo-rumeB; izvrstea za jeati, goapodarstvo ia sušilo. 14. Grunckovka (Gruackovec, WiBterbirae) aeaadi po višinab, vrtih ia polju. Drevo je evrsto, zdravo, aobeae čatljivosti, ia jako velike rodovitBosti. Sad dozori v pozBi jeseai; je zlo velik, zeleB, prav dober za vžitek ia dober za gospodarsko rabo. 15. Podolgovatka (laage grttae Herbstbirae) raste po bregih, vrtih ib polju. Drevo je lepo, zdravo, ia tudi po odsolnčaih severnih krajih še velike rodovitBosti. Sad dozori Hieseea oktobra, je sredaje velikosti, zelen ia zlo dober za jed, dober pa za gospodarstvo. 16. Sivkajeseaska (graae Herbstbutterbirae) se sadi po uavadnih kr.ijib kderkoli. Drevo raste zdravo, ia ješe celo v nekoliko vlažai zemlji rodovitao. Sad je jesenski, jako priljubljea ia čislaa, ki se labko proda; je velik rujavkast; izvratea za vžitek, ia dober za razno gospodar8ko robo. 17. Wurteaberški krali (Roi de Wurteaaberg)raste po navadaih krajib ia vrtih. Drevo je sila rodovitao;boče pa rodovitno zemijo. Sad dozori v začetka oktobraineseca ali viaotoka, je preeej velik, rumea, Bekoliko rudeč, i jako dober za jed, ia dober za gospodarstvo. J18. JeseaskaniasleBka (rothe Herbstbatterbirae) se sadi po aavadaib krajih, vrtib in polju. Drevo je čvrstoj ih zdravo, rodovitBo pa posebao v ilovci. Rodi izverstai jeseaski sad, sredaje velikosti, rujavkast; zlo dober za vžitek, ia dober za gospodarsko robo. 19. Radečaraasleaka bergaaiotska (rothe| Borgamotte) raste po vertib, polju ia aavaduib krajih. Drevo *je zdravo, ia jako rodovitao ; želi pa toplo zeLaljo, bolj pe-j ščeao. Sad je jeseaski, srednje velikosti, sivo-rujav; jako dober za jed, ib dober za gospodarstvo. 20. Krasaaa (CrasaBae) se aadi po vertih, polju in j navaduih krajib. Drevo ia sad je velike vredaosti, ki dozori1 v pozai jeseni, ia je zlo ljabljen, ki se labko proda uagloina; je akoraj velik, zelen ia prav dober za jesti, dober pa za goapodarsko robo. 21. Motovka (Wildling voa Matte) raste po bregih, vrtih ib polju. Drevo povaod rado raste, le v presubi zemlji ne; je pa zlo rodovitao in prekoredBo trpeče. Sad je pozai jeseBaki, sredaje velikosti, zelea, dober za jed ia gospodaratvo. 22. H a r d e p o n k a (HardeBpoBtsWiater Butterbirae) se sadi po vrtib, p<>lju ia navadaih kr^jib; ihočbo ia zdravo raste in je jako rodovitno. Sad je jesenski precej pozai, pa zlo čislaa; velik, zeleno-ruojea, izvrsten za jed in dober za gospodarstvp. 23. Dilevka (Diel's Bntterbirne) sadi se po navadnih krajih, vrtih io poljo; drevu jc zlo rodovitao. Sad je