Št. 137. V Gorici, dne 26. novembra 1901. Tečaj XXJti. Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter h .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jpmana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ,......13 K 20 h, ali gld. 6-60 •'¦pol-leta .:......¦¦v-.^-»-6a-^mi*^^Sp^. četrt leta.......3 , 40 . ^ T*T-70 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarn:** A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 3. do 12. are. Na naročilu brez dopoalane naročnine *e ne oziramo- »PRIMOREC" izhajahieodvisnirod »Soče* r«ak petek in stana vse leto 3 K 20 h ali gld. H50. cSoca« in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz - Šolsk: ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič Da trgu dellaCaserma in Pipan v nlici Ponte della Fabbra. Večerno izdanje.) Ureda^o se nahaja v Gosposki ulici ži. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St.ll. Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu. Oglasi In poslanica « radunijo po pefit-vretah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „(joriSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov,__ knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A, GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Volilnim možem! Prvotne volitve so z včerajšnjim dnem končane. Sedaj imamo iz kmečkih občin volilne može, kateri izvolijo na dan 5. decembra 6 poslancev. Huda volilna borba je vihrala pretekli teden med nami, borba, v kateri so igrali glavno vlogo politikujoči nuncl. Vino, denar, pekel, nebesa, odpustki, papežev žegen, fa-rovške posojilnice, kaljenje hišnega miru, na sploh lerorizovanje v največi potenci se je razprostiralo nad našimi volilci po celi deželi. Ni čuda, ako so premotili tuinUim kakega volilca, ki po svojem mišljenju nikakor ni klerikalec, da je volil na nunčevo stran, kakor tudi ni čuda, tla se nahajajo' ponekod med klerikalnimi volilnimi možmi ljudje, ki nikakor niso klerikalci. Terorizem iz farovžev in cerkve je bil pač tak, kakoršnega še ni čutila naša dežela in ga najbrže ne občuti nikdar več. Gospodje, ki nosijo črne suknje, so pozabili na svoj vzvišen poklic duhovnika ter so nastopali kakor umazani in nesramni agitatorji, zlorabeč pri tem upliv, kateri imajo kot dušni pastirji na svoje vernike. Gabi se nuni, da bi tu omenjali razne prizore, kalere so povzročili »oznanjevalei miru", gabi so nam, ker je bilo prcosluduo početje politi-kujočih nuncev. Sv. mati katoliška cerkev je z njihovim ravnanjem ob sedanjih volitvah neizmerno pridobila !!! — — Toda volilne može imamo. Vso čast motamo dati na tem mestu vsem onim vo-lilcem, ki so volili volilne može za našo stranko, ker čutimo, kako težavno stališče so imeli, kako so bili razpostavljeni raznim intrigam od strani farovžev v javnosti, kako so bili zasramovani v cerkvah, ali so kljubu temu stali trdno in krepko proti vsem naskokom od strani klerikalcev in volili napredne volilne može, pa da so s temi že prodrli ali častno prep<^ii. Radi tega smo si v svesti, da vsi ohi .-stilni možje, ki so izvoljeni za našo stranko, ostanejo mož-beseda ter bodo dne 5. decembra volili naše kandidate, ker dobro vedo in so o tem do dna duše prepričani, da le ako volijo naše kandidate, store resnično domoljubno delo, ako pa bi volili klerikalno, bi storili naravnost izdajstvo nad svojim narodom, ker klerikalni kandidatje niso nič drugega nego po- litični hlapci vlade, dr. Pajerja in kardinala, torej hlapci največi h nasprotnikov naših narodnih teženj. Naši volilni možje torej nastopijo na dan 5. decembra tako, kakor jim veleva čast in kakor so jim naložili volilci ob baš minolih volitvah. Naši volilni možje pa so tudi vedeli, za kaj gre, dočim vsem onim, ki so izvoljeni na klerikalno stran, ni bila dana niti prilika, razmišljevati, kako in kaj je pravzaprav s temi prvotnimi volitvami. Vsi volilci, na katere so računali gospodje iz farovžev, so bili pod večno kontrolo in pod večnim drezanjem gospodov nuncev, kateri so ponujali denar, obljubavali to in ono ter pretili z zamero, ako kdo ne voli ž njimi, pri tem so tako po potrebi izpuščali v svet razno laži o brezvercih in pogubljenih ljudeh, da je vera v nevarnosti itd., niti z besedo pa niso črhnili o tem, kako mislijo postopati njihovi kandidatje v prihodnjem deželnem zboru, kaj hočejo ukreniti v prid kmeta itd. O tem ni bilo nikjeri govora, ampak povsod i so hoteli edino le to, da so ljudje uklonijo n j i h o v e m u oso b n e m u u p 1 i v u. Naša stranka je ponujala ljudstvu delo v deželnem zboru, in zato jo izbrala v spo-razumljenju z zavednimi veljaki med ljudstvom tudi kandidate iz istega, nunci pa se zahtevali le-to: Ubogajte nas! Papežev žegen dobite za to — poslanci pa so postranska stvar! Zato ni čuda, ako jo prišla med kandidate klerikalne stranke tudi »postranska stvar* -— E. Klavžar! Volilni možje klerikalne stranke torej niso imeli niti časa premišljevati, koga bodo volili v deželni zbor. Pri sedanjih volitvah je šlo samo za to: ubogati g. nunca. Koga naj .cMjo, jim po naukih nuncev tudi ni treba vedets, ker 5. decembra jim zopet nunci poskočijo na pomoč ter jim kar napišejo one kandidate, katere morajo .oliti. Ali sedaj vendar imajo čas, p r e m i šlj e v a ti, kakšne kandidate ima ta in ona stranka. Sedaj do 5. decembra je nekako premirje, in ta čas izrabijo lahko klerikalni volilni možje za to, da premišljujejo, koga naj volijo za poslanca. ~ Volitve niso radi lega postavljene, da bi pri njih nunci komandirali naše ljudi, kako morajo voliti, ampak za to, da si volilci sami izberejo poslance. Gg. nunci imajo že svojega zastopnika v deželnem zboru; ta je sam kardinal, kateri ima virilen glas. Volitve poslancev so razpisane torej za ljudstvo. In naši volilci sami gotovo najbolje vedo, kaj in kje trpe, kako treba povzdigniti kmetijstvo in vstreci raznim potrebam našega prebivalstva po deželi, zato pa morajo vedeti tudi to, da le možje iz njihove srede so zmožni, zastopati kmetske koristi tako, kakor pritiče. Zato pa svetujemo za danes onim volilnim možem, ki niso izvoljeni za našo stranko, naj si malce ogledajo, sedaj ob oddihljaju, kandidate za deželni zbor ene kakor druge stranke. Vsak razsoden človek more pač reči, da kandidatje narodno-napredne stranke so možje, izbrani iz ljudstva, kateri bi tudi delali za ljudstvo, kandidatje farovžev pa so ljudje, ki bi se le slepo klanjali dr. Pajorju in vladi, in sprejemali kol »vspehe* vse tiste samo ob sebi umevne reči, katere jim pahne v naročje kot ostanek »milostni* dr. Pajer. Prizadeti volilni možje! Razmišljajte o tem in o svojih potrebah in zahtevah, in ako to razmišljate prav in imate pred očmi svojo korist in dobrobit, potem se morate dne 5, decembra pridružiti našim volilnim možem ter izvoliti naprodnjake v deželni zbor. Delo v deželnem zboru, edino pravo, pozitivno delo more opolnoči naši kmetiji, trgovini in obrti ter nam in našemu jeziku priboriti ono veljavo v javnem življenju, katera nam gre, -— ob papeževem žegnu in ob odpustkih, goriški kmet, ne boš mogel živeti! Volilni možje, razmišljajte o tem! Še je čas, da krene vse na pravo pot.... Volilno gibanje. Iz Solkana. — »Pustite moje ovčice pri miru*, je rekel kromberški kurat Pahor pri volitvah v Solkanu. Ne vemo, jeli imenoval svoje pristaše ovčice z ozirom na razvitost njihovih možgan ali ker je čutil v sebi nekaj »pastirskega", ali je bilo vzrok temu oboje; ali naj bo temu, kakor že hoče, govoril je duhovnik in mi moramo verjeti! Uro pred volitvijo so zaprli »pastirji" »ovčice' v ovejak t. j. v župnišče, da jim ne »zbezljajo* in od tam je prišla na volišče sladko ginjena čreda, sladko ginjenaod prepovedi in še sladkeje od rujnega farovškega vinca. In zakaj ne bi pile ovčice vina, daru božjegr: ? Napajal je namestnik božji in storil je to gotovo v Kristusovem imenu, ki je%ka- zal žejne napajati. In vina je treba, da se podkrepi katoliška zavest v »zavednem- ljudstvu in spravi vera iz nevarnosti, v katero jo je spravil pri nas »brezverski* dr. Turna, Končale so volitve in skrutinij je dokazal žalostno dejstvo za nago občino. Volilo je namreč le 8 mož In 23 ovac (ali, kakor jih je imenoval neki gospod, papig; kajti za vsakim svojih volilcev stala sta imenovana Pahor in Dermastija ter jim diktirala imena volilnih mož, katere so »zavedni* volilci po načinu teh lepoglasnih amerikanskih tičev ponavljali). Ce bi bilo kaj upanja na zmago, mogli bi bili spraviti na volišče še 8—10 naših volilcev. Vsekako Število, katero bi moralo delati gg, božjim namestnikom s pastirsko gorjačo •— ako se smatrajo dušnim pastirjem, mislimo, duševno gorjačo — in značilno črno obleko skrbi. Pastirji, pazite, da ne naredimo iz VoSih ovac kaj ljudij! Iz Kal«. — tO. t, m. smo imeli tukaj volitev, Izvoljenih jo bilo 5 narodno-naprednih mož enoglasno. V 45. Itv. »Prim. Lista* se je čitalo, da pri volilnem shodu, ki ga je sklical g. dr. Turna, je bilo samo 8 volilcev s smrekami vred. 20. t. m. pa se je pokazalo, da g. dopisnik »Prim. Lista* ni dobro videl oni dan pri shodu. Pri volitvah pa smo pazljivo gledali, od kod pride pisec »Prim. Lista* z volilci. A na našo največjo Žalost nismo nikogar videli. Mogoče pa je venda«* bil tam navzoč. Radovedni smo, kaj bode spet patentirani lažnik blodil po »Prismojencu*. Kdo ve, da ne najde zopet kakega predmeta, katerega bode lepo opeval z vezanimi lažmi. Naprednjak. Iz lilmžcnjsko županijo. — Zadnji »Primorski List" opisuje na dolgo in široko tukajšnje prvotne volitve za deželni zbor in se zadira ob slednjega tukajšnjega napred-njaka. Pri miru ne pusti niti vrlih Kobaridcev niti naših vrednih deželnozborskih kandidatov. Popolnoma pa zamolči agitiranje naših dveh nuncev, koja sta hodila več noči zaporedoma z 9iuiii'r,.i" od hiše do hiše ter pregovarjala, rotila in pretila volilcem in nevolilcem ter njihovim ženam in hčeram — mešelinkam. Posebno pa se je izkazal pri tej agitaciji — 113 — Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Pavel je rimski državljan m brez sodbe ga kaznovati ne morejo, toda ako se nad teboj, učitelj, razširi peklenska moč, pa bodo oni, katerim že sedaj upada srce, povpraševali: ,Kd> je večji od Nerona V Ti si skala, na kateri je sezidana cerkev božja. Dovoli nam umreti, toda ne dopusti, da bi antikrist slavil zmago nad namestnikom božjim, ter ne vračaj se sem, dokler Bog ne spokori onega, ki je prelil nedolžno kri.'« »Poglej na naše solze!« zastokajo navzoči. Solze strkljajo Petru po licu. Oe.z nekaj časa se zravna po koncu, dvigne roko nad te ljudi, ki so klečali pred njim, ter reče: »Hvaljeno bodi Gospodovo ime; naj se zgodi Njegova volja!..« XXVII, Ob svitu naslednjega dne" sta korakali dve temni postavi po apijski cesti proti ravninam Kampanije. Jeden je bil Nazarij, drugi pa apostol Peter, kateri je zapuščal Eim in svoje ondi izmučene sovernike. • Nebo na vshodu se je pobarvalo z zelenkasto barvo, katera se je čimdalje bolj spreminjala v žolto. Drevje s srebrnim listjem, bele iz mramora pozidane vile ter orjaški oboki vodovodov so že štrleli iz sence, čimdalje bolj se je jasnila barva na nebu, spreminja- joča se v zlato. Na to je zarudela vsa vshodna stran ter osvetlila albanske goro, ki so se pojavile čudovite, belkaste, kakor bi bile sestavljene iz samih solnčnih, žarkov. Svetloba se je odbijala ob roso, ki je trepetala na listju dreves. Megla je postajala čimdalje bolj redka, odpirajoča čimdalje Sirj i razgled po ravnini, po hišah, pokopališčih, po trgih in skupinah dreves, med kate-j rimi je bilo videti stebričje raznih templov. i Pot je bila prazna. Vaščanje, kateri so vozili sočivje na prodaj, še niso bili zapregli svojih živalij v vozove. Po kamenitem tlaku, s katerim je bila cesta od gora potlakana, se je glasil odmev obuvala, katero so imeli potniki na nogah. Med tem je solnce pokukalo izza gora, toda ob enem je Čuden prizor iznenadil apostolove oči. Zdelo se mu je, da se oni zlati krog, namesto da bi se na nebu dvigal čimdalje višje in višje, spušča dol na zemljo in da se vrti dalje po cesti. Peter obstane ter reče: »AH vidiš ono luč, ki se nama bliža?« »Ne vidim ničesar,« odvrne Nazarij. Toda Peter reče čez nekaj časa, zaslonivši si z roko oči: *Neka postava se nama bliža v solneni svetlobi.« Toda na njuna ušesa ni dohajal nikak odmev kakih korakov. Naokrog je vladala polna tišina. Nazarij je videl samo, kako v daljavi drgeta drevje, kakor bi ga nekdo stresal in kako se svetloba razliva čimdalje bolj po ravani. In začuden je jel gledati apostola. »liabbi! kaj ti je?« zakliče vznemirjen. Toda Petru pade palica iz rok, med tem ko so mu oči zrle nepremično pred se, usta je imel odprta in na licu se mu je zrkalilo iznenadenje, radost in navdušenost! Nakrat pa se zgrudi na kolena in stegnivši roke pred se, zakliče: »Kristus! Kristus!« In padel je z glavo na tla, kakor bi nekomu po-ljuboval noge. Dlje časa je trajalo molčanje, na kar se oglase v tišini z jokom izgovorjene starčkove besede: *Quo vadiš, Domine?..« Nazarij ni slišal odgovora, toda do Petrovih ušes dospe glas tužen in sladek, ki je dejal: »Ker ti zapuščaš moje ljudstvo, pa grem jaz v Rim, da me ondi drugič križajo.« Apostol je ležal na tleh z licem v prahu, ne da bi se ganil ali spregovoril besedice. Nazariju se je že zdelo, da je omedlel ali umrl, toda on je konečno vendarle vstal, dvignil s tresočimi rokami svojo palico in ne spregovorivši besedice, obrnil se proti mestu. In deček, to videč, ponovi kakor odmev: »Quo vadiš, Domine?« »V Rim,« odvrne potihoma apostol. In vrnil se je. * * Pavel, Janez, Lin in vsi zvesti prijatelji so ga sprejeli s toliko večjo osuplostjo in strahom, ker so že ob svitu, takoj po njegovem odhodu, pretorjanči bili obkoljili Mirijaminino hišo in iskali v njej apostola. Toda on jim je na vsa vprašanja odgovarjal radostno in mirno: »Videl sem Gospoda!« In še istega večera je šel na ostrijansko pokopališčema bi učil in krstil one, kateri se hočejo omiti z vodo življenja. (Dalje pride.) .libušenjski* s pijanim tovarišem Petričem. Ni torej čudo, da je doSlo na volišče več nevolilcev, ki so odšli z dolgimi nosovi. Bavno s takim nosom} je moral zapustiti Ubušenjski kurat volilno dvorano na ukaz volilnega komisarja. Po dovršeni volitvi sta oba zmage pijana nunčka poskakujoč peljala svoje verne ovčice v Smast k podrepniku Ivančiču in sta jim kupila kruha, vina in smodk. Tu se je pilo, rjulo in govorilo do večera. Govoranco je imel celo .jalovi« Jekliž. Slednjič jim je še, na ukaz našega tata Andreja, mama skuhala »kohe«, na kar so rjoveč in opote-kujpčse^ zapustili gostoljubno hišo. — Ubogo ljudstvo, kedaj se vendar otreseš tega jarma?! Sovodnje. — Živio, napredni Sovo-denjcl I Velik Irud so prizadeli 4 učenim gospodom in — raeznarju, a zmaga je na vsaj črti. Vsi trije volilni možje so našega mišljenja — vsi vneti za blaginjo slovenskega naroda. Tisočkrat najzadoni gromoviti »živio napredne SovodnjeH" Nismo pričakovali tolikega boja, a vendar zmaga je naša. Da ni manjkalo prt teh volitvah »črne teme", se še posebej razume. No saj je prišel še župnik Pavletič iz Mirna pomagat agitirati. — V četrtek večer je obletaval kakor .netopir" po Peči, ter oblju-boval celo, da povrne volilcem, ki pojdejo za njih stranko volit — kar bodo na izgubi. No vrli Pečanci ga niso poslušali. Tudi našega Janezka Roj ca, kurata iz Bilj, obžalujem, da je moral pustiti bogato svatovsko večerjo ter iti agitirat v Sovodnje, a ubogi mož se je zaman .martral" spraviti sovaščane ,k pameti*. Ob času volitve je bil tudi tu ter je imel z vikarjem iz Gabrij svoj sedež pri mež-narju v krčmi, kamor sta vabila mimoidoče volilce pit, — da bo vse zastonj! A zaman so bili napravljeni literčki. Janezek, tla pri nas ti zmanjkujejo, pojdi raje k Furlanu v opekarno l Vsa čast Sovodenjcem! Zopet ste po- j kazali, da niste več v onem spanju, ki ziba še lep del goriške okolice, ter da se otresate i jarma — črne teme. Živio! j Naprednjak. Iz Rodifea. — Kakor Vam je že znano, so se dne 16. t. m. vršile volitve i volilnega moža za obč. Rodik, pri katerej volitvi je zmagala narodno-napredna stranka in sicer: po prav hudem naporu g. župnika s 23 glasovi proti 21, katere je pridobil g. župnik (Jos. Elsnic). Izvoljen je Anton Race, posestnik itd., kateri bode oddal 5. dec. t. I. glas narod. napr. kandidatom. Vsa hvala gre vsem naprednim Rodičanom, kakor tudi volilcem iz Kozine, kateri so stali kakor skala ha vol. bojišču ter oddali vse glasove narodno napr. vol. možu. Ali oglejmo si, kaj vse je počel naš g. župnik pred volitvijo; skozi cela 2 meseca in več je agitiral po celej fari, da bi volilci volili njega klerikalca. Sklical je tudi nekaj zaupnih shodov, na katere shode pa je vabii samo svoje privržence, za velike posestnike in druge se niti m zmenil. V Kačičah v gostilni g. Bradača se ni upal govoriti neon in ne Elavžarček, zakaj, to že on dobro zna; na to je šel k mežnarju ter zboroval v neki mali sobi. Pri zaupnem shoda je bilo nekaj mežnarjev, kateri morajo g. nunce vbogati, nekaj posestnikov iz bližine, ali ne vsi, ker jim ni dovolil vhoda, in to glavnim stebrom sežanskega okraja. Ako je hotel zborovati, je moral pozvati k zaup. shodu vse volilce, posestnike in druge, ne pa samo tiste, kateri so se njemu zljubili. Kaj se Vam zdi, g. župnik, Klavžar iu drugovi, ali je umestno tako zborovanje ? Ali ne veste še tega, da Slovenci in Hrvati po Istri vabijo na shode tudi največe jim nasprotnike Italijane. Ali ni nar. napredna stranka v Matavunu dovolila vsem pričujočim vhod, zakaj pa Vi delate tako skrito? — Ali pustimo vse to pri miru in povrnimo se h govoru E. Klavžarja. Ta »gospod" je nekaj govoril o pok. Mohorčiču, o g. Muhi, c ptujcih, in kaj vse je on napravil za sežanski okraj; govoril je, ali dokazati ne more ničesar: 1. o pok. g. Mahorčiču nam ni treba ničesar govoriti, ker je bil mož slave vreden; 2. o g. Muhi pa tudi ne, ker ga vsi prav dobro poznamo kot narodnega naprednega bo-ritelja; 3. o ptujcih — kadar ste govorili, o ptujcih, kam ste streljali, g. Klavžar, za vašo — glavo. (Ali niste slišali nikdar o pok. g. BIeiweisu, ali niste ravno Vi v Kačičah z Vašimi besedami podirali, kar so Blehveis, in drugi skup spravili. Hvala lepa za take nauke, g. Klavžar, o združenju Slovenije!) G. Klavžar, ali se še spominjate, kaj ste govorili v Vipavi leta 1868. m. okt., ali niste rekli, da škofije nam Slovencem niso pravične, kaj vse to in drugo sle pozabili, gospodine? Govorili ste na zaup. shodu, da Vi niste prišel sem agitirat za klerikalno stranko, ali končali sfr s priporočilom kandidata dr. Abraraa in pos. Cerneta, da le ta dva nam bosta kaj pomogla. G. Klavžar, kaj mislite, da imamo glavo iz česna ali čebule. — G. dr. Abrama mi spoštujemo kot pravega gospoda, ali mi potrebujemo sedaj dež. poslance iz srede narodne in splošne naprednosti,~ pa najrsr bode gospod aH kmet, ste razumeli. Govorili ste, g. Klavžar, da Vi ste napravili že mnogo koristnega za Gorico; torej čemu iščete pa pomoči po Krasu, Brkinih, Tolminskem, Vipavskem, Brdih in goriški okolici. (V Furlaniji je iskal tudi g. Gregorčič volilne može, ker drugače bi ne bil izvoljen drž. poslancem). Vidite torej, da sami sebe po zobeh bijete. Kaj mislite, da so ljudje po svetu taki tepci, da Vam bodejo vse verjeli, kar Vi in Vaša stranka teme govori. S tem končam govor g. Klavžarja ter se povrnem, na kakšen način je agitiral g. župnik po Rodiku in Kozini, da bi le on izvoljen bil. Po Rodiku je hodil vsak dan peč po hišah krompir, ter volilcem obljubavai vse mogoče, druge zopet -strašil s tožbami, tretje z nekrivimi prisegami, žene vol. mož nagovarjal, da naj preobrnejo svojega moža, ter da naj njega volijo itd. Ljudje so se ga že tako naveličali, da kadar so ga videli na vratih dvorišča, so se počeli skrivati po sobah itd. (Torej so ga bili siti, kakor cigan mraza). Zahajal je tudi v bližnjo napredno Kozino agitirat, kjer jih je nagovarjal, da naj ga volijo. Da ga pa popred odpravijo iz hiše, so mu morali dati roko, da ga bodo volili, ednemu volilcu je celo rekel, da ako njega ne voli, da je bolje, da si roko odseka. (Ali ga vidite božjega namestnika, kako skrbi za družino, t. j. naprednost?) Drugi zopet pripoveduje, da hči, katera ima nastopiti zakonski stan, mu je povedala, da jej je rekel g. župnik, da če njega voli oče, je ne bode ničesar o vero-nauku vprašal, torej agitiral je po shodih, po cerkvah, po cestah, po hišah, po farovžu s strahom, z vinom itd., ali pri vsem tem zmagala je zavednost ljudstva in župnik naj za dan 5. dec. ostane doma, kjer mu najbolj pritiče. S tem pa je rešena vera in g. župnik, da mu ne bode potreba skrlfeti za Rodičane, ker sedaj so ostali vsi zvesti katoličani, kakor so bili pred volitvijo. Živela narodno-napredna stranka ! DOPISI. Ljubljana, 24. novembra. — Mej tem ko bijete vi tam v obližji rimsko-jezuvitskega kardinala in generala deželnozborski volilni boj, bijemo tu naprednjaki s kranjsko klerikalno gardo, koje načelnik je vihravi škof Jeglič, boj zoper njeno drznost in jezuvitsko teorijo. — Mej tem ko želimo vam obilega vspeha pri teh volitvah, upamo ob enem, da se tudi tam narodu kmalu mrena pred očmi raztrže% in da bo sprevidel in tudi v svoji glavi razsoditi znal, kaj je klerikalec, in kaj zlasti duhoven, ki se šteje klerikalca v politiki! — Skrajni čas je že, da se^v narodu zjasni, saj tako ne sme dalje iti! — Bolj kot pri vas, dela ta garda pri nas po krtovo: Na tihem rije in koplje. Kmeta, trgovca in obrtnika terorizuje in bojkotira, da bo res kmalu moral z revolverjem v roki po robu se postaviti tej svojati! Svindel, ki ga uganja kranjska klerikalna duhovščina z vero, je že iumparija, in na vsak način se mu mora vrat zaviti, če ne z lepo, pa z grdo! — Pri nas je včeraj zima nastopila in je pričelo snežiti. Snega imamo 6 cm. — Akcija v prilog univerzi je krepka in vedno rase! Strelec. Iz Tomaja. — »Gorica" govori o nekem Gabrščekovem pismu na našega klerikalnega kandidata Cerneta ter pravi, da Gabršček pripoznava v odgovoru na Cerneta inteligenco našega slavnega kandidata. Da se bo vedelo na sploh, kako je s tistim pismom, treba znati, da onega pisma, iz katerega se da sklepati inteligenco, ni pisal naš kandidat, ampak njegov sin Tone! — Naš župan res ni sposoben sestaviti niti enega pravilnega stavka. Taka je njegova prava inteligenca t Zato pa take inteligence Kraševci ne mislimo poslati v deželni zbor; naj le ostane lepo skrita v Tomaju! Draate « rane novice. Po volitvah volilnih mož. — Volitve volilnih mož za kmečke občine treh slovenskih okrajev so končane — in narediti nam je račun. Na Krasu je zmagala naša stranka z veliko večino. Izvolitev gg. dr. Treota in AIoj. Streklja je torej zagotovljena. — Vsa čast in hvala Kraševcem, ki so se otresli onega strašnega terorizma iz farovžev, ki je v gorah in v goriškem okraju še enkrat dokazal svojo pojemajočo moč. Na Tolminskem je zgubila naša stranka Št. Viško goro in Ljubušnje (7 vol. moi) in s tema celo bilko. — Toda klerikalci morajo s strahom gledati v bodočnost V obširnih županijah Sv. Lucija in Cerkno (17 Tol.mož)rkjer^enaša stranka še ob državnozborskih volitvah niti ni upala na volišče, je pa nastopila sedaj s toliko močjo, da so ju klerikalci rešili z naporom vseh svojih sil in z velikanskimi žrtvami. Padli smo pri Sv. L. le za 10, v Cerknem le za 16 mož, in še to vsled posebnih razmer, ki nimajo s klerikalizmom nič opravili. Te razmere pa se poravnajo, in takrat bo zmaga naša brez težav l — Kdor je le malo razmere poznal, je moral reči, da bo zmaga naša, saf je povsod ves cvet ljudstva naš. Toda farovži so dokazali še enkrat svojo vlado nad temo, ki vlada med ljudstvom. Vera, cerkev, nebesa, pekel, vsi svetniki in vsi hudiči, odpustki in papežev že gen! — vse to je služilo farovškim gospodom in njihovim gospodinjam v ostudni agitaciji. Koliko so koristili sveti stvari, bodo kmalu videli! Vrste narodno-napredne stranke na Tolminskem so s« pomnožile vkljub temu, da mi nismo prodrli z volilnimi možmi. — Seveda srno doživeli marsikak nevspeh le po svoji krivdi (tudi pri Sv. Luciji), ali o tem ne pišimo danes rekriminacij. Pogreški nam oodo dobra šola! — Še to naj rečemo: Učiteljstvo samo je vrglo — g. Vrtovca! V goriškem okraju je bilo pričakovati naravnost sijajne zmage. — Po zagotovilu prvakov na deželi bi naša stranka morala dobiti te volilne može, katerih zadnjič ni imela: Lokavec 4, Sv. Križ 5, Šmarje 3, Prvačina 2, Renče 4, Vrtojba 4, Miren 3, Šempas 5, Deskle 2, — in mogoče še Solkan 4, Kojsko 8 in Anhovo 3. S temi pridobitvami bi visoko nadkrilili vsako zgubo, na katero smo mislili (Cepovan, Grgar, Crniče). In res smo zmagali v Vrtojbi, Mirnu, Renčali in Prvačini, — ali padli smo drugod za neznatno glasov, n. pr. v Šempasu za 3, Šmarjah za 1 ter zgubili te dve občini le po nemarnosti naših somišljenikov. Celo Dornberg" smo naskočili in padli le za 7 glasov. Križ so nam vzeli kapucini, ki so nam zadnji hip zadržali Dobraveljce doma. Vse one klerikalne trdnjave so bile pa vendarle že na robu padca v napredne roke. — V Kojskem bi bila zmaga naša, ali zadnjo noč so nasprotniki preprosilt večino naših volilcev v Snežatnem in Šmartnem, naj se ne zamerjajo na nobeno stran ter ostanejo doma, kar se je tudi zgodilo. — Pet volilnih mož v tem okraju pa nam je vzelo med-sobno.... sovraštvo dveh mož. Ta pojav je najžalostneji v tem boju in nadkriljuje vso farovško zlobo! v Zmago v goriškem okraju Je vlada preskrbela klerikalcem. Volitve so bile določene na 14. dan t. m. Takrat šele so klerikalci spoznali, kako slabo stoje v vseh imenovanih občinah. Potrebovali so časa in — ga dobili. Vlada je volitve odložila za 4 dni. Moti pa se, kdor meni, da so te volitve enake onim v četrti kuriji za državni zbor. Volilec za državni zbor je vsak državljan, ki plača 4 gld. davka; za naš deželni zbor pa volijo le taki volilci I. in II. razreda, ki so volili že ob zadnji občinski volitvi. Razloček je silno velik in sicer«., na škodo naši stranki, kar daje danes še veliko moč temi, t. j. hudič in pekel sta velikemu delu teh volilcev edina zvezda vodnica na volišče. O tem pozneje kaj več. Narodno-napredna stranka torej ni zmagala v tolminskem in goriškem okraju, dasi so se jako razširile in bolj utrdile njene pozicije. Farovški terorizem je še enkrat dosegel zmago, ki se bo pa najhuje maščevala nad — farovži! Za to bomo že skrbeli! Naša stranka pošlje v deželni zbor zadostno število mož, da bodo zastopali vse svobodomiselneje življe tako, kakor treba! »Pevsko In glasbeno društvo* priredi 1. decembra pevski** večer v velikem salonu »pri Jelenu". Spored objavimo prihodnjič. Vrhunec klerikalne hudobnosti. — Prejšnji teden je naprosilo »pevsko in glasbeno društvo" v Gorici odbor slovenske čitalnice v Gorici, da mu proti običajnemu plačilu prepusti čitalnišfco dvorano za večer 1. decembra. To je predvečer pred sejmom sv. Andreja. Takrat je iz vseh krajev naše deželice že dosti posestnikov, trgovcev in obrtnikov zbranih v Gorici, ki so došli na sejni. Kedar je bilo le mogoče, je zatorej priredila na ta večer veselico s petjem ali tudi z igro čitalnica sama ali pa je v ta namen prepustila svoje prostore kakemu narodnemu društvu n. pr. »Sokolu*. Došleci z dežele, ki večinoma vse leto nimajo prilike, slišati večjih pevskih zborov ali prisostvovati predstavi slovenske gledališke igre, so prihajali navadno v velikem številu na ta večer v čitalnico uživat redko narodno veselico; društvo pa, ki jo je priredilo, si je z dohodki večera gmotno pri- pomoglo. Ker letos čitalnica sama ni nameravala napraviti veselice, oglasilo se je naše pevsko in glasbeno društvo pri čitalniškem odboru z zgorej omenjeno prošnjo, da priredi gostom z dežele prijeten večer, in da pomore svoji blagajni. Društvo je mlado, a hitro in vrlo napreduje, stroški za muzikalije in za otvoritev glasbene šole pa rastejo hitreje kot dohodki iz Gorice same. Sedaj se je nudila prilika, da je prepotrebno društvo pokazalo rodoljubom z dežele svoje vspehe in svoje potrebe. Na čltalniški odbor pa se je društvo za prepustitev prostorov obrnilo tem laglje, ker je že od vsega početka bilo pripravljeno ob dani priliki tudi sodelovati pri veselicah, ki jih priredi čitalnica sama. Saj so mnogi udje pevskega društva ob enem udje čitalnice. Dvorana pa se je zaželela pod istimi pogoji, pod katerimi _ se_ prepušča drugim. Čitalniški odbor je z uljudno hitrostjo rešil prošnjo pevskega društva — ali kako! Tako, da bo strmel ves slovenski svet! Kakor Italijani v Trstu zabranjujejo združno nastopanje tržaških Slovencev — češ da ti nimajo v Trstu pravico do eksistence, da so le gosti, ki se usiljujejo, in jih je treba odriniti -— in zatorej niti za drag denar ne prepuščajo Slovencem postorov za veselice, tako, čujte in strmite, rodoljubi slovenski, je odredil odbor naše čitalnice v Gorici in Je odrekel pevskemu društvu dvorano I In to je storil brez stvarnega vzroka, jedino le za to, ker je letos po večini — klerikalen, pevsko društvo pa se ne spušča v strankarstvo. Le klerikalci morejo tako brezobzirno nastopati proti svojim — rojakom, in to v mestu, ki je na meji slovenskega ozemlja in ki je v rokah sovražnikov našega rodu. Do letos je čitalniški odbor zvrseval svojo nalogo nepristransko in znal čitalnico, kakor se spodobi, vzdržati nad strankami. Pri zadnjem občnem zboru pa so začutili naši klerikalci katoliško dolžnost, naskočiti čitalnico in napraviti iz nje svojo domeno, (zbrali so v odbor znano človeče — Klavžarja in nič manj znanega strastneža učitelja Mrčina, ki si s svojim klerikalstvom zagotavlja, da so ga spomni sorodni župnik v svoj: oporoki. Pod oblastvom teh d vel^ posluje letos kot predsednik čitalnice A. Šantelj, profesor na goriški gimnaziji, in to lepo družbo dopolnjuje klerikalni učitelj Si ve c. Ti junaki zaslužijo, da njih imena zve slovenski svet, ko so kot pristni klerikalni brezdomovinci sprejeli taktiko laških irredentarjev za nastopanje zoper svoje lastno rojake! Tako sramotno klerikalci doslej še nikjer niso nastopili na Slovenskem. Naj manj o bi bili pričakovali, da si bo s tako obžalovanja vrednim činom onečastil predsednik Šantelj svojo sivo glavo! Mar menijo naši klerikalci, da s tako hudobnim prav cfiialtskim postopanjem dosežejo, kar žele?! Bržčas se jako varajo. Porotne obravnave. — Včeraj so pričele porotne obravnave. Na zatožni klopi je sedel 16-letni G. Delzotto, obdolžen umora. Ranil je bil namreč dečka Gregoriea s pilo; deček je umrl vsled zastrupljenja po tej rani, ker se je pravočasno zdravljenje zamudilo, delzotto je bil oproščen. Gregorčič se zopet zadlra v društvo veleposestnikov. — Ker misli don Anlonio, da mora vse tako plesati, kakor on hoče, je bil priredil shod za veleposestnike, na katerem jim je postavil celo kandidate, akoprav je bil tisti shodič tako klavern, da nt mogel biti bolj klavern. Ako bi bilo v Gregorčiču kaj moštva, bi bil moral od tega shodiča dal^e pustiti v miru veleposestnike, kateri so mu jasno pokazali, da nimajo ž njim nič opravila, marveč da se drže svojega društva, katero je tudi že postavilo kandidate može-veleposestnike iz svoje srede, ne oziraje se pri tem ne na to ali ono polit, stranko v deželi. Ali ne! Gregorčič ne miruje. Sedaj, ko je postavilo društvo veleposestnikov svoje kandidate, je .pogruntal* naenkrat, da je društvo veleposestnikov popolnoma odvisno od dr. Tu me. Ta je pa lepa! Vidi se pri tem le to, da Gregorčič se drži dosledno svoje prakse: Kadar mu kje kaj spodleti ali noče iti tako naprej, kakor hoče, pa privleče dr. Turno na dan, češ, dr. Turna je tega kriv. Ker nočejo veleposestniki »ubogati* g. dr. Gregorčiča, jim je porinil dr. Turno pred oči, ter jih pita z »agenti*, da bi jih prepričal, da jih ima on na vrvici, da naj torej hitro utečejo s te vrvice pa prihite k dr. Gregorčiču, da jih zveze on na svojo žegnano vrvico. Tako nesramnega članka, kakoršen je v zadnji »Gorici" pod naslovom; Veleposestniki, pozor! že dolgo nismo eitali. Tako ostudno udrihanje po »inozemcih" in po vsega spoštovanja vrednem g. Muhi je res nekaka špecijaliteta klerikalnih žurnalistov. In vso to perfidnost zabelijo na koncu z geslom: Vse za vero, dom, cesarja! — Veleposestniki, ki so čitali to Gregorčičevo infamnost v .Gorici", pač vidijo, kako velikanska je zloba klerikalnih mogotcev. In sprevideli so tudi, ker dobro vedo, da so od dr. Turne in sploh od naše stranke popolnoma neodvisni in mi ne silimo nič vanje, da je le dr. Gregorčič tisti, kateri bi jih rad imel na povodcu. Kajti akoprav je društvo veleposestnikov postavilo kandidate, jim vendar še vedno usiljuje Klančiča in Tonklija. Ali ni to največja predrznost? Ali se ne ravna tu prav dr. Gregorčič po besedah: »Ako .moja ne velja, pa naj vse hudič vzame", katere besede tako rad drugim meče v obraz?! Ta grda gonja dr. Gregorčiča proti društvu veleposestnikov pa mora imeti le to posledico, da se veleposestniki še tesneje oklenejo svojega društva ter izvolijo na dan volitve ne gledč ne na levo ne na desno svoje kandidate, katere je postavilo društvo. To bo najlepši odgovor tistim, ki hočejo veleposestnike razcepiti. .... Tolitv« volilnih mož.. — t V soboto je zmagala naša stranka v PrvačInfr^TOffČStf* in Vrtojbi (10 v. mož), padla pa v Desklah in Anhovem (5 v. mož), dasi bi lahko zmagala. — Včeraj je dobila 2 v. moža* na Trnovem, 3 v Mirnu, 3 v Opatjemselu, — zgubila pa 1 na Trnovem, 3 v Grgarju in 8 v Kojskem $o trdi borbi. Klerikalfia-'stranka je dosegla večino. E. Klavžar je ostal enako drzen človeček, kakor je bil. Ker so farovži na .Tol-~ minskem zmagali, misli, da je že deželni poslanec, kar bo gospodom na okrožni sodniji tako imponovalo, da mu izdajo še pohvalo za poneverjenja in goljufije, katerih ima vse polno na vesti. — Možic je obletal že razne c. kr. gospode, in celo na državnem pravdništvu je razkazoval svojo šopirnost; vrnil se je radostnih lic od tam! Ali se je morda prepričal o veljavnosti reka: Die klei-nen Diebe h&ngt man auf, die grossen liisst man laufen?! — Mi seveda ne bomo zahtevali, da državno pravdništvo mora spravili Klavžarja v luknjo, ker bi to bridko zadelo tudi nedolžne... Zihtevamo pa, da postavi K. »Sočo* preti porotnike in ne pozabi na obtožnico. — Dalje izjavljamo, d a v deže-i-n e m zboru ni mestazadofravdante in goljufe, torej da noben poštenjak ne bo mogel sedeti poleg E. Klavžarja. Kje na svetu bi se dobil deželni zbor, ki bi overovil izvolitev goljufa in defravdjmta? — Ako bi bili volilni možje na Tolminskem tako nespametni, da bi ga volili, izvedč iz stenogra-fičnega zapisnika o verifikaciji, kakošnega človeka jim je vsilila klerikalna klika. — Na Tolminskem je sicer splošna sodba, da E, Klavžar ne sme biti izvoljen. Prav duhovniki so največ agitovali s tem, da stranka ne misli resno s Kfavžarjem, ali ga je proglasila, ker se je Gregorčiču vsilil. — Ubogi Klavžar, kam se je silil z maslom na glavi I Maslo se topi in on — tone v njem! Aflfar suo! Jih Jo Že razdelil. — Naši veleposestniki so zavedni Slovenci in katoličani. Prepričani smo, da tega mnenja so vsi, in da doslej še niso vedeli, da se tudi oni delijo na veleposestnike katoliškega mišljenja in zraven neodvisne od dr. Turne, in pa na veleposestnike nekatoliškega mišljenja in odvisne dr. Turne. Gregorčič piše v »Gorici* veleposestnikom: Držite se tega, za kar so se izrekli Vaši tovariši, k i so katoliškega m i sij en j a in neodvisni od dr. Turne, na shodu dne 11. t. m. Torej na imenovanem shodiču je bilo zastopanj katoliško mišljenje veleposesnikov, na shodu društva so morali biti navzoči pa nekatoliški veleposestniki! — Tako barantanje dr. Gregorčiča s katoliškim mišljenjem je pač že prene-u m n o, in taka delitev veleposestnikov na katoliške in nekatoliške skrajno predrzna in infamna. — Tukaj vidijo gg. veleposestniki na svoji lastni koži, kakšne lumparije uganja dr. Gregorčič z goriškimi Slovenci! Inozcmcc. — Mi, ki ne kričimo: Vse za vero, dom, cesarja! smo toliko patrijotični, da razumemo pod pojmom i nožem ec človeka, ki je doma izven Avstrije. Ako pride kak tak človek k nam, pravimo o njem: «ta in ta se je naselil med nami iz inozemstva; on je inozemec. Tako razumejo na sploh vsi pametni ljudje v Avstriji pojem inozemec. Naši klerikalci pa, ki so se skregali s pametjo, torej tudi s pojmi, so drugačnega mnenja. V enomer se zadirajo v dr. Treota, in ker ne vedo nič napačnega o njem reči, pa mu podtikajo, da je Štajerec. V zadnji številki »Gorice* pa so šli še korak dalje in trdijo, da je inozemec. Dr. Treo je Slovenec, rojen na K r a n j s k e m. Naši klerikalci to dobro vedo, ali ker je njih glavno orožje laž, vedoma in hotoma lažejo o njem, da je Štajerec, in sedaj so ga poslali celo v i n o z e m s t v o! Pravijo, kako bi bilo to mogoče, da bi bil izvoljen poslancem na Goriškem inozemec dr. Treo! — Dr. Treo je po deželi, v kateri se je rodil, Kranjec, po pojmih klerikalcev pa že inozemec. Ako na primer Vipavec okoli Ajdovščine stopi čez Hubelj na kranjska tla v Šturijah, glejte, je že v inozemstvu! Ako gre Tolminec ali Cerkljan v Idrijo, glejte, šel je v inozemstvo! Kranjska dežela je »Gorici* že inozemstvo, seveda kaj šele Štajerska! Štajerci prebivajo po pojmih »čistih* rodoljubov iz ulice Vettu-rini, katerih obzorje ne sega izpod domačega kapa, seveda že na onem kraju sveta. Ti so inozemci! Kako pa! Naši politični nasprotniki in vlada, katera ni hotela Slovencem še nikdar dobro, res širijo med nami imenovanja po deželah: Ti si Kranjec, ti si Štajerec, ti Primorec, ti Istran, ti Tržačan, ti Korošec, da bi tako zadušila med nami ime naše narodnosti: Slovenec in zavednost naše celokupnosti« Stremljenje vlade gre za tem, nam vcepiti imenovanje po deželah, da bi se povsodi čutili le deželane ter stali proti bratom iz drugih dežel kot tujci in ne kot Slovenec proti Slovencu. In odkar so zlezli naši klerikalci pod patronanco Pajerja in viade, prav pridno netijo sovraštvo do Slovencev, rojenih izven Goriškega, kakor da bi bili ti sami sovražniki goriškim Slovencem. V imenovanju pa so prekosili celo vlado. Dočim se vlada zadovoljuje s tem, da se smatrajo izvengoriški Slovenci med nami pod milejšim izrakom tujci, je šel dr. Gregorčič — odkar čuti svoje srce v Furlaniji! — še obilo korakov dalje ter proglaša Slovenca, rojenega na Kranjskem, za i nožem c a. Tako neslovensko more soditi o Slovencih le narodni iz daj i ca Gregorčiče--vega-Jialibra^bUgra v slednjem času med nami nekako tako vlogo, kakor »čisti* dr. Frank na Hrvatskem. Dr. Frank hoče biti »čist* rodoljub, dr. Gregorčič tudi, dr. Frank pa je pravzaprav madjaron kakor je dr. Gregorčič današnji dan lahon. Na Hrvatskem ima vlada-, ki cepi Hrvate ter jih drži pod madjarsko nadvlado, največjo zaslombo v dr. Franku, pri nas pa v dr. Gregorčiču.... Slovenec je Slovenec, pa naj bo rojen na^ Šfajerslcmn, Krahjšlcem, Primorskem, Koroškem, v Istri ali v Trstu, Slovenec je in to zadošča, da je povsod med Slovenci -t doma. Kdor drugače sodi, ni prijatelj naše slovenske domovine, marveč je vladni hlapec-separatist, ki noče ničesar slišati o naši slovenski skupnosti. Kdor vceplja ljudstvu druge nazore o domovini, je izdajica, in glasilo, ki širi take nazore, je glasilo prodanih duš, iz katerih je izginil sleherni slovenski čut! Gospoda pri »Gorici*, zapomnite si to! Štajerci In Kranjci. — Čujte in strmite! Med našimi »kavči* se nahajajo tudi »inozemci* iz Štajerske in Kranjske. Naša preslavna Č i t a 1 n i c a v Gorici, ki životari v zadnjem času v glavnem le kot nekak perfugium raznih »visokih* klerikalnih korifej, ima za predsednika — jej, jej! — inozemca iz zelene Štajersko, prof. Šan-telna! Kaj ni »čisto* goriško rodoljubje v nevarnosti?! Kako vendar da so šli na oni kraj sveta po inozemca, ko so volili predsednika čitalnice ? ! — Poglejmo v listo klerikalnih kandidatov za deželni zbor! Tam najdemo pristno golo kranjsko Grčo. Ta Grča je zrastla na Gorenjskem (to jo na Gorenjo-Kranjskcm, da bodo lože razumeli!), torej v i n o z e m s t v u. Glejte! Klerikalci jezikajo nad naprcdnjaki, da si izbirajo za kandidata inozemca, sami p.i imajo v svoji listi tudi — inozemca z Gorenjskega. Tam na Gorcnjščem, kjer so visoče gore, so si urezali grčo, s katero bodo tepli goriške naprednjake, — Poglejmo v »Centrifugo*. Jedon glavnih stebrov »Centrifugo* je Kosov Frcnce, znan zahrbtni intrigant, v obraz, ako ga citiraš za kako reč, pa »nič ne vo". »Kdo ga pozna, od kod je doma?* — No, iz inozemstva. Na Gorenjskem mu je tekla zibelka, torej je že inozemec! N6, pa ta mož v nekakih gotovih obzirih ros diši po inozemstvu, zlasti njegova posojilniška in hranilniška učenost je tako inozemska, da res ne vemo, v kateri »ini* deželi bi jo bilo iskati. Ali to vedo pri »Centrifugi", katere »moč* ga je poleg drugih elementov potegnila nase. Torej tudi »Centrifuga", ta »čisti* zavod »čistih* rodoljubov, ne more biti brez — inozemcev! Za danes poglejmo le še enega inozemca. V možu si lahko predstavljale poosobljeno srditost klerikalnih korifej v Gorici. Še ni dolgo tega, ko je kazal na grd in ostenta-tiven način svojo srditost nad nekim papirjem, na katerem je stalo zapisano ime »Pevsko in glasbeno društvo'. Mi smo sicer zvedeli o tem čez čas, ali smo rekli: Pustimo možu svoje veselje! Svoje jeremijade je odpel v Gorici, za eno celo sv. pismo jih je bilo, vtrudil se je, zato naj sedaj počiva na lavo- rikah.-------In odkod je ta čisti rodoljub ? Kaj pravile ? Vi strmite \u poslušate! Inozemec je — ker ta Mrcina je doma iz Goč na Kranjskem! Da, prav res! In tako dalje! — Vsi stoje pa pod patronanco inozemca Štajerca kardinala dr. Missie — ki pa je nasproti slovenskemu narodu, katerega sin je bil v otroški dobi, postal res pravi — inozemec v vsakem pogledu. In kakoršen mojster, taki učenci. Vitez se igra z vitezom. — Vitez Gregorčič je bil naredil viteza Tonklija za veleposestnika, čeprav ni, samo da je slepil veleposestnike. Nastavil ga je pa kar v dveh skupinah: v trgih in v veleposestvu, češ, ako ne bo izvoljen v trgih, bo morda pa v veleposestvu. Tako pravi Gregorčič javno, v srci pa mu vre še staro sovraštvo do vit. Tonklija in natihoma si misli: Prijatelj, vitez, nikjeri n» boš izvoljen, ne v trgih ne v veleposestvu! Veleposestniki so se od)oc*': že prej izvoliti iz svoje srede kandidate, ki so tudi veleposestniki. Zato jih je peharil Gregorčič z »veleposestnikom* Tonklijem. Sedaj ko smo razkrili to igro dr. Gregorčiča z dr. Tonklijem, ga imenuje »Gorica* le še posestnika na Vipavskem, ki je rojen na Tolminskem. Ali kljubu temu ga vsiljuje še vedno za kandidata v veleposestvu! Čemu pa, saj vendar ni veleposestnik in drušlvo veleposestnikov je postavilo že kandidate fe svoje srede! Nečuveno ia malo častno je, da dopušča vit. Tonkli na svoje stare dni, da uganja vit. Gregorčič ž njim take burke. Slaba vest čepovanskega župnika, — Znani politični razgrajač čepovanski župnik Rejec piše v »Gorici", da njegovi voliici so si po volitvi dali prinesti nekoliko pijače v hišo Kofolovo, da so se okrepčali; pa s a m i so plačali in še za »Slogo* so nekaj nabrali. — Tako župnik I Drugi viri pa pravijo, da je bil župnik Rejec tiste dneve poln svitlih kronic in sila radodaren. Potem je že umevno, da so sami plačali in še »nabrali* z nun-čevimi kronicami 1 — O besedi »nekoliko* pa ima župnik Rejec baje velike pojme. Mož ima slabo vest, zato pa piše v »Gorico* tako zvitarsko l Učinek pražkega domačega mazila se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred oku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter ztfravTbra bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avslro-Ogerske. 1 Razgled po svetu. dni, ko je nastala resna parlamentarna kriza in se je hotelo Cehe prisiliti zopet, da odstopijo od svojih narodnih zahtev, ter se je grozilo celo z razpustom državnega zbora, podali izjavo, da so oni pripravljeni deležiti se rednega dela v parlamentu, kadar se jim popravi storjena krivica. Jezikovne naredbe so dale češkemu jeziku pravice, odprava istih pa je zadala Cehom veliko krivico. Ta se mora najprej odpraviti, drugače ni govora o nikakem pogajanju. Narodnostno vprašanje naj se reši za Cehe tako, kakor je že bilo rešeno, potem sme vlada računali na podporo čeških poslancev. Izjava Čehov zaključuje s tern, da od vedenja vlade in strank nasproti tem opravičenim zahtevam bodo Čehi uravnavali svoje parlamentarno vedenje. Na to so spregovorili tudi češki konservativni veleposestniki s posebno izjavo, ki slove: »Kljub konservativnih čeških veleposestnikih se je z oziram na resne parlamentarne razmere posvetoval o izjavi levičarskih načelnikov. Klub ne bode oviral rešitve proračunov. Toda hitra rešitev proračuna ni odvisna od veleposestnikov in tudi no od čeških poslancev, ker ti ne tratijo časa z nujnimi predlogi. Klub je vedno pripravljen vse storiti, da se zboljšojo parlamentarne razmere, in se bodo udeležil doličnih razgovorov. Toda klub pričakuje, da bodo tudi načelniki levice vse storili, da se odstranijo ovire, ki molijo plodonosno parlamentarno delo. To je ključ do položaja. Ako so akcija ponesreči, morajo odgovornost prevzeti oni, ki zahtevajo redne parlamentarne razmere, a se ob enem dosledno in odločno ustavljajo opravičenim zahtevam češkega naroda*. Poljaki v Krakovu so priredili velike demonstracije proti Prusom. Visokošolci in nebroj ljudstva je hodilo v nedeljo po mestu; razširjali so se listi, v katerih se popisuje, kako Prusi zatirajo Poljake. Protestirajo proti nemškim gledališkim predstavam v Krakovu. Obsojen na smrt na vislicah. - - Pred porotniki v Trstu je stal v soboto 62-lelni Valentin Romano, rojen v Kopru, obtožen umora svoje žene. Romano je silovit človek, ki je živel s svojo ženo, katero so imeli vsi za dobro, v prepiru ter jo je topel in suval ob vsaki priliki. V hišo k Romanovim je zahajal neki Alessio, znan z ženo Romanovo že od mladih nog. Ta Alessio je udovec in ima več otrok ter šteje nekaj nad 40 let. Žena Romanova pa jih je imela 60. Romano je postajal ljubosumen na Ales-sija, češ, da vlada neko prepovedano razmerje med Alessijem in ženo, in stvar je šla tako daleč, da je končno svojo ženo umoril. Vsled tega so ga obsodili v soboto na vislice. Obsodbo je sprejel hladnokrvno, še nekaj norčevati se je hotel. Velika defravdacija. — Davčni uradnik Viktor Kecskemethv v Budimpešti je pone-veril svoto 588.000 K ter pobegnil. IščejOyga povsodi. Tudi po Trstu, Nabrežini in Ljubljani so ga iskali, ali zaman. Te dneve pa je potoval po jugu neki ogerski agent, ki je jako podoben defravdantu. Le-ta potnik je prišel te dni zvečer iz Maribora v Ljubljano, in ga je na kolodvoru policijski stražnik ustavil. Potnik je koj dejal stražniku: »Aha, sie glauben, ich bin der Kecskemethv", in se je legitimoval, da je zastopnik neke dunajske Ivrdke. Bil je v petek res v Nabrežini in se je zvečer pripeljal do Ljubljane, odkoder pa se je peljal naprej v Maribor. Mogoče je, da tiči v kakem skrivališču v Budimpešti ali v bližnji okolici. Tam vsaj so dobili sled za njim. Narodno gospodarstvo. ORGANIZACIJE KMETIJE. (Članek izten uredništva.) (Konec.) Tu mora človek rešpekt imeti pred takim veleposestnikom ! Ali nekatera dela kmetije so vezana na kratek čas leta, ki jih more le človeška roka opravljati, in tu se dvi-gavajo težkoče. Za par mescev ni ljudi dobiti. V tovarne in v mestna dela hiti večina, kjer je celo leto zaslužka. Iz neomikanih dežel jih dobivajo, »roke*, tako kakor premogokopi tujine s slovanskega juga. »Sachsenganger", sezonski delavci, jih zovejo Nemci. In zaradi tega začnejo nemški veleposestniki skrbeti za to, da delavce s kako majhno lastinico priklenejo. A to ne vleče. Ta delaveethoče več zaslužiti, kakor eksistenčni minij ki danes ni več 20 mernikov krompirja, 200 glav zelja, dva mernika fižola in 80 gld. denarja. V Nemčiji je eksistenčni minij danes tisoč mark in več, tega pa ne more dati veleposestnik. Manjša kmetija v teh omikanejših krajih neče zaostajati. Vodilo je danes isti to: nič več vsega sejati, kar je za mizo treba. Za trg! Ta vas krompir, ta žito, ta tobak, ta drugo trgovsko rastlino. In tu se kosajo ti mali kmetje z veleposestniki. 15 mernikov žetve od jednega posestva to je malenkost. Kjer je mogoče strojevno delo, se upelje. Zadruge jn pripravijo za vso vas. Najzani-miviša knjižica, ki jo more prijatelj kmetije brati, je: »Drei DSrfer der badisehen Hardt* od dr. Hechta. 4—10 oralov zemlje poseduje v teh badenskih vaseh kmet in 1200—1800 mark iztrži na leto, imajoč ?raven dobro kravor par-prašičev za svojo potrebo. Seveda-zadruga za vse in tudi konsumna zadruga, posojilnica. (O teh vaseh posebej enkrat.) Meso jedo ti kmetje po večkrat v tednu, lepo stanujejo, dosti berejo in njihove krave stanejo po 800 raark. V očigled teh pojavov na veliki in majhni kmetiji teh razvitejših ljudij gre pravda za vprašanje: ali veleposestvo, ali manjša Veleposestvo ima širši krog za kmetijsko delo. Veleposestvo lože dela s stroji, kakor manjša kmetija, ker ima veliko sveta. Delavci se lože ob raznih vremenskih neprilikah razvrstijo v druga dela, varči se lahko s kurjavo j jedna kuhinja zadoSča za 100 delavcev, V večjih razdelih setve. Manj poljskih potov. Živinoreja je vspešnejša v velikih hlevih, knjigovodstvo mogoče % manjšo zamudo časa? železne prog<$ za razpeljavanje gnoja in spravljanje pridelkov k pohištvom gre lože. Stroj ali vodna moč za mlaterje, narejo rezanice, Ista moč za delo kake industrije na veliki kmetiji. Lepše rejne živali, biki žrebci, mrjasci se lože preskrbijo po veleposestniku. Na to še pridemo pri razpravi o kmetskih delavskih zadrugah in tedaj več o tem. Vse to pa hoče tudi manjši kmet doseči in ta z zadrugo, ki mu poda stroje in ta kaže veleposestniku to dobro, da on s svojo motiko na vsak kraj pride, stroj veleposestnika pa ne, da si on delo tako ureja, da ima tudi po zimi opraviti in glavno to, da dete po večjem s svojo ženo in otroci sam, Sn to delo je boljše, so-lidnejie \ cenejše in pridelki so ravno važni z istimi veleposestva. V tem kosanju velike in male kmetije teh srečnejših narodov se prikaže zadruga in mej temi je dober angelj varil, Delavci industrije imajo konsumne zadruge, tudi produktivne, imajo posojilnice, kmet razvitejših dežel jih tudi ima in te ga delajo tako močnega, da morajo zagovorniki veleposeslnega kmetovanja obmolčati. Kdo je kupil mlatil-nico, kdo ta valček, kdo ta in oni stroj, ki se nahaja v vasi manjše kmetije? Zadruga. Kdo je to cukrarno ustvaril? Zadruga. Kdo to pivovarno ? Zadruga. Kje dobijo te zadruge denar? Od kmetov in od njihovih posojilnic. Nova, celo nova organizacija kmetije je to, ali organizacija slobodnih mož, ki se sami vodijo, ki ne stojijo zjufra ponižni s klobuki pod pazduho pred gradom, čakaje da pride oskrbnik, da jim delo odkaže. Zadruge teh kmetij ss ne snujejo tako, kakor tam na Slovenskem posojilnice, da se lože po njih kmeti . zadolžijo, ali da lože dobijo denar za vožnjo v Ameriko, tako da ostanejo v domovini zadolžene kmetije z ženskami in otroki in starci, — Tudi s štacunskim konsumom ne začnejo prej, dokler si niso kmetovanje za trg in oziroma prej zadruge ustvarili, ki jim olajšajo nabavo orodja, mašin, semen ali prodajo pridelkov, še le, ko na kmetiji kakega živeža ne pridelajo, združijo zadrugo doličnega konsutna. Spis bi nam prevelik postal, ako bi zadružno gospodarenje Angležke, Nemčije in drugih severnih dežel popisali. Za to je treba posebnega spisa. Ali tam, kjer manjša kmetija tako dela, kakor v nekaterih navedenih deželah, tam ista ne potrebuje državne pomoči, tam hodi sama s svojimi močmi v organizacijo, ki ji osigura lepše življenje. Lastna pomoč je nemara najboljša. Na državno pomoč čakali in na njo svojo bajto staviti, ni dosti vredno. Milijarde denarja zbirajo zadruge in s tem privatnemu ali akcijskemu kapitalu osla kažejo. Kmeti so sami trgovci, ki po zadrugah svoje pridelke prodajo in to, kar rabijo, kupujejo in najboljše kupujejo. In ko se tem kmetom dobro godi, zidajo kot najlepša poslopja šole in bolnišnice, imajo svoje čitalnice, imajo svoje šole kmetijstva, imajo svoje trdne organizacije v političnih bojih, da o teh kmetih ne bo več kak zgodovinar tožit, kakor je v kmetih prošle dobe: O da bi tudi kmet imel kaj v politiki govoriti, imel svoje pravo zastopstvo, vse didgače in boljše bi že bilo na svetu! Injiževnosi Janka Kersnika zbrani spisi. — Uredil dr. Vladimir Leveč. Zvezek II. Sešitek I. »Na Žerinjah*. Roman. Založil L. Schwent-ner v Ljubljani. Cena 2 K 50 v, po pošti 2 K 60 v. Kakor prvi zvezek, tako priporočamo tudi drugi zvezek čitajočemu občinstvu. Roman »Na Žerinjah" je lepo zasnovan in zanimiv in od prve strani do zadnje drži čitatelja v pozornosti. Podjetni Schwentner je preskrbel k tem zvezkom tudi elegantne izvirne platnice po 80 v in po 1 K 70 v. z neomejenim jamstvom* V GOBICI, Semenlška nI. št. 1., L nadstr. Obrestuje hranilne Tloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/, % in vloge na Conto - corrent po 3'60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letnc odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru^ Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teder, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potoni položnic na čekovni račun štov. 842.366. Uradne ure; od 9-12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—It. dopoludne. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnefcistejši obraz in najgrše roke dobijo hilro aristokratsko linost in obliko z uporabo .Fecolina*. •Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo so, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s >Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K I.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.--. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Foith, Dunaj, VII., Mariabilfcrstrasse 38,1. Urarsko delavnico in popravlja!« ter zalogo ur vseh vrst in velikostij, kakor žepne, na-zidne, budilke, ure z nilialom itd. nadalje (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na Ivovski razstavi s prvo ueno - srebrno svetiinjo Tovarna »zornih telovadnih priprav ms. yindy6-a, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča« jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. ('ene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jfavadne priprave so Yedr\o v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. vse po zmerni!' cenah priporoča Jakob Šuligoj, Gosposka ulica štev. 25. Vsako popravo ur jami jedno leto, Sivab:« stroje za pet let Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom /JZN razpošilja na zasebnike *jtJ Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlataine| Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Kam. fi. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; Imdilnik iz nikljal fl. 1-95. ' Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznainib pisem. — Dustrovati cenik zastonj! Švicarska urarska obrt. sem veščakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskirn uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da srno oprejeli edi' o razprodajo novoiznajdene originalne jrenfske 11-knratne remont, ure zlatega - eleklro - pla-que, „ sestav glas-hulte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ler napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-fcarat. zlatom, tako,