go dar brtn ške ar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr posiljane po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr. etrt leta 1 gld. 15 kr četrt leta 90 kr . den. 7 Ljubljani v sredo 28. julija 1869. ťlospodarske stvari. mnenjem in z vsemi cenitvenimi spisi vred položi pred deželno komisijo. Postava od 24. maja 1869. leta * 38 Dežel kako naj se uravná zemlj iški (gruntni) davek (Dalje.) Oddelek VI. Kako se ravná s pritozbami ali v govori. komisija razsoja predloge okrajnih komisij in polaga dokončano d e- lno cenitev pred finančnega ministra. Deželna komisija dokončno razsodi pritožbe, po in oddá finanč- peh oprav- okrajnih komisijah predložen 37.) 7 nemu ministru svoje mnenje o tem 7 ali 37. Pritožbe (vgovori). Ko je vcenitev po celem okraju ali vrstilnem odseku dokončana, naj okrajne komisije predsednik vce-nitvene podatke razglasi, enkrat tako, da vcenilni register za ves okraj ali vrstilni odsek odpre vsakemu na pregled, enkrat pa tako, da pošlje prepisek od tega registra za vsako občino in vsako samostojno grajščino dotičnemu županu in grajščinskemu zastopniku ljenega delà gledé na lastno in na sosednje dežele pri , kako se je izšla vsa pre meren ali ni, ter mu razloži z opo- , da se je zoper vcenitev lahko pritožiti pri okrajni komisiji v neprestopnem roku (brištu) od šestih tednov minom od tistega dné, ko je ta dop přišel oglasi očitno po celi občini, da je vcenilni register přišel in da se je rok za pritožbe začel upan naj precej rife vseh dežel# cenitev in vcenitev, in pridene vse obravnovalne spise. Finančni minister na to skliče središno komisijo. 39. Sklepi središne ali osrednje komisije. Središna komisija naj predloge vseh deželnih komisij na tanko pregleda, naj odpravi pomanjkijivosti in spotike, če so ktere, in naj tako po primeri k raznim, posebno obmejnim deželam, kakor tudi po oziru na cenitev posamesnih dežel, dokončno ustanovi vrstilne ta- ; Zope vcenitvene podatke ali postavke se lahko Ce se v cenitvi posamesnih cenitvenih okrájev ali vrstilnih odsekov pokažejo tolikošne napake, da bi se pntožijo občine in občinam ne pridružene grajščine, pa tudi vsak posamesni davka plačevalec in sicer tako za- stran svojih, kakor zastran tujih zemíjišč za ta okraj ali odsek, tudi ko bi se tarifa premenila ne mogle odpraviti, ima središna komisija pravico, uka- zati novo vcenitev po komisiji 7 ki se po postavi. če tega ne kažej prav ali ktero zemlj davku podvrženo ali pa od njega prosto če prostor ni prav izmerjen; če vcenitev v vrstilno tarifo ni pravična če je pomota v številih zastran obdelovanj m za- Zoper to novo vcenitev se je smeti pritožiti; vendar te pritožbe ne zadržuj ej o naloga davkov. 40. Izkazi o čistem prinosu se popravijo. Ko so vrstilne tarife po središni komisiji za vse dežele dokončno ustanovljene, dá finančni minister zneske stran vrstnih cen v cenilnem registru in če čisti čisťega prinosa, ki jih kažejo dozdanji vcenilni registri, prinos od posamesnih zemljiščinih odvezkov ni sestave in glavni pregledi, popraviti, in nove sestave prav zrajtan. čistih prinosov za dežele, okraje in občine napraviti, Pritožbe se, kakor pritožnik hoče, ali pri okrajni ker se bo moral na tej podlogi glavni, po postavi usta- komisiji, ali pri županu pismeno podajo , ali pa z be- novljeni znesek vsega zemljiškega davka na posamesne sedo na Pritožbe apisnik (protokol) povedó 7 ki mu pridejo v roku za-nje odprtem dežele, občine in davčna zemljišča razdeliti. mora župan najkasneje v osmih dneh po iztečenem roku pred okrajno komisijo položiti, ali pa naznaniti ii. da jih ni nič prišlo 41 Kdaj kataster pregled Ko preteče 15 let od tistega leta, kterega se od meri prvikrat davek po cenitvi vsled te postave stor gleda Podane pritožbe okrajna komisija na tanko • V % i 1 11 Iti •< , m ce je treba 7 preišče po lokalni komisij pre- jeni, itd vsakih 15 let naj se zemljiškeg davka kata v ktero se pa ne dasta tista dva uda od okrajne komisije, ki sta ondukaj vcenjala, ampak dva druga. Po tem pregledu, oziroma po tem, kar je preisko- ster iz novega pregleda po vseh deželah ob enem času. . 42. Zvršitev te postave. Finančnemu ministru se nalaga zvršiti to postavo. vanje dalo kar se mora okrajni komisiji predložiti naj le-ta komisija pritožbe, kolikor so pravične jhitrej 7 7 kar Schônbrunn-u 24. maja 1869 reši Franc Jožef r. potlej Ce okrajna komisija pritožbo soglasno zavrže, ni naprej nobene pritožbe več. Razen tega primera pa naj okrajna komisij tožbe, kterih celó ali deloma ne more uslišati, s svojim Taaffe r. Brestl r pn- (Prihodnjič priloge in obrazci k tej postavi.) \ 238 kmetijski Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Konoplja. 4. pismo. Koj v prvem stavku tega spisa ,,o predivstvu", je bilo omenjeno, da zraven pridelovanja in izdelovanja lanú je tudi konoplja, če ne ravno enacega, saj ven- zemijišče s črno zemljo, nekoliko soldanasta ilovica ali pa peščena tudi ni slaba. Izvrstno se sponaša na Pem-skem in Moravském, nikih. na izpuščenih in posušenih rib- prahi Kar se kolobarja tiče, je konoplja na mestu po > na novini, po korenstvu 7 žitu detelji itd. Celó sama po sebi vec let zaporedoma dobro raste ako gnoja ne prirnanjkuje, kajti gnoja zahteva dosti na vsaki zemlji. Po konoplji tudi vse dobro stori. Gnoji dar zelo visocega pomena za avstrijsko kmetijstvo. Za tega del treba, da tudi o tem nekoliko govorim : tako natanjčnost pa, kakor pri lanu — ako se sme to natanjčnost imenovati — se spuščati tudi pri konoplji, bilo bi skoro nepotrebno. Ceravno se konoplja povsod po lanu nadomestiti ne dá, vendar le so laneni izdelki se konoplji z živinskim gnojem; gnoj pa mora biti že preležan, in pred zimo ali pa koj po zimi naj se pod-orje. Najizdatnejši je golobjek, ovčjek in čiovečjek, zmešan z različno šaro, na primer, s sajami, pepelom itd., v tako imenovani zmes ali kompost, kakor Pabst uči. (Konec prihodnjič.) človeštvu veliko veliko veča potreba. Tako na primer vsak člověk skozi celo svoje življenje potřebuje srajce, , kar se od vrvi, vreče in druge ko- spodnice, rute itd. nopne debeline reči ne more. Re s je sicer, da se dá tudi iz konoplje tanjka roba izdelati; a vendar vsikdar ne taka > kakoršna iz lanú ; najtančnejše Gospodarske novice. * PokonČavanja hroščev (kebrov) so se začeli umni gospodarji Čedalje bolj poprijemati. Baron Mandel v Gradcu je za 140 mernikov hroščev, ki so La- konopno platno bili letos na njegovem posestvu na Štajarskem ) >) je še le na pol tako tanko, kakor najtančnejše laneno, nah" imenovanem nabrani, plaçai 105 gold. V Svajci Nasproti pa lan, kar se trdnosti tiče, konoplje nikoli je lani vlada za nabranih 70.000 mernikov hroščev pla- doseči ne more. Razun tega kažejo tudi skušnje ; da, čala okoli 8000 gld. Kmetijska družba kranjska ima kjer koli se jame predivstvo povzdigo vati, je konoplja že dve leti pripravljenih 300 gld., da bi jih po namenu prisiljena, v kratkem času od tankega izdelovanja od- hranilnice razdelila za pokončane hrošce; al, kakor da stopiti; ona ni v stanu, kar se tančiče tiče, zahtevam bi se bil ta mrčes teh 300 gold, vstrašil, spet letos ga mogocne gospe „mode" zadostevati. Vendar utegne tudi je bilo tako malo 7 da županija iz Crnega Vrha konoplja v kranjski deželi še do velicega pomena do- je družbi kmetijski naznanila 22 mernikov pokončanih speti. hroščev, za ktere bode plačilo dobilo 6 oseb, ki so jih To toraj so vzroki, da moremo o konoplji bolj nabirale. Naj pri tej priliki omenimo, da niso tako stana kratko govoriti. Al konoplja je v vsem tudi manj novitna kebrova leta, kakor se navadno misli; zadnje kočljiva rastlina. ^ Ona ne tirja nikakor takega kmetij- kebrovo leto na Kranjskem je bilo leta 1864. in letos let še črvi niso zlezli iz zemlje, kjer so že dokaj skega gojenja kakor lan, zatega del se dajo vsa kmetijska delà z malo besedami navesti. Ze zadnjič smo omenili, da vrvarji potrebno surovo snovo iz tujih dežel kupujejo; to isto veljá pa tudi od cez škode naredili. platna za vreće > žaklje m jadra. Narodne stvari To vse so snove, kterih ni treba še daleč na prodaj voziti, kajti Trst in ž njim morje, na kterem se potřebuje največ konopnih izdelkov, sta pred durmi naši deželi. Slovanska narodnost ni vec igraća. Nemškutarji, lahoni in magjaroni se še zmiraj tù in tam napihujejo tako, kakor da bi oni trije kralji bili Da se pri nas na Kranjskem konoplja prav dobro Avstriji. Al temu napuhu kljenka zadnja ura. Slovani sponaša, o tem ni dvombe. To pa imamo zahvaliti se čedalje živeje čutijo ]. dobrému podnebju, 2. ugodnemu svetu, in 3. kar je poglavitna stvar, veliki zadovoljnosti te rastline, zarad ktere nam semena ni treba tako izbirati kakor pri lanu. 7 da so narod, ki v ustavni državi ni vstvarjen zato , da bi drugim narodom hlapec bil ; oni nočejo gospodovati drugim, a siti so gospodstva tu- JeSa Da so nektere dežele ali pa posamesni kraji v teh kjer na poti v národnem Avstrija je dosti velika, da narod ni narodu ni- deželah zavoljo odlično žlahne znano. Tako konoplje imenitni, to Je na primer, je laško seme iz Kremone to zahtevati in bojo to zahtevali. gibanji, in imajo tudi pravico Naj bralcem svojim danes priobčimo dva in bližnje okolice, v takem čislu kakor lanéno seme kaza čedalje iskrenejše zavesti slovanské. živa do- Rigajsko. Tako se hvali tudi seme iz Brajzgaua in Eden nam je pismo slovanskih dalmatinskih ladi- E Iza sa. Najbliže nam pa je prav dobro seme iz oger- jinih lastnikov in kapitanov, s kterim nameravajo de- skega komitata Apatin^-a, od kodar se dosti semena legaciji na Dunaji protest poslati, da na novih za-na Pemsko, Moravsko, Slesko itd. izpeljuje. Velicega pomena je pri konoplji to, da sčasoma ne zdivjá tako kakor lan, kajti enkrat priskrbljeno iz- lastnikov in kapetanov. sta vah avstrijskih kupčijskih ladij ni slovanskih barv. To pismo je v Trstu podpisalo nad 30 ladijinih Glasi se blizo tako-le: virno seme dá v prvem letu ravno tako žlahne konoplje kakor 10 let potem. Vendar je pa treba tudi „1. dan avgusta t. 1. dobi postava od 24. decembra tukaj nekolike pozornosti. Pabst pravi: Semensko ko- 1867. zarad nove a v s trij s ko-oger s ke ladij ine za- nopljo je najboljše redko v vrste sejati, na primer, stave svojo moč.*) Podpisani ladijini lastnikiin kapetani okoli njive na kteri krompir raste. nočejo one postave napadati, al kot svobodni državljani ni. Posebnosti toraj pri pridelovanju konopnega semena morajo si. delegaciji na srce položiti, da se predrugači Kdaj da je zrelo, najbolj po vedó. vrabci, ščinkovci in drugi tiči ta postava in sicer tako, da tudi slovanské barve na zastavi najdejo svoje mesto. Zastava je znamenje gem Tudi o konoplji pristojnem zemljišču, setvi in dru-delu do ruvanja je le malo kaj povedati. Konoplja skorá na vsakem dobro postreženem zemljišču dobro raste, vendar plitvo ne sme biti. Najbolj služi konoplji In prememba te zastave, ki jo zahtevajo Magjari, stojí v »troškovniku delegacij zapisana z 28.000 gold. Koliko denarja in to prav nepotrebno! V kolikoane stroške nas bojo Magjari še zakopali?! Vred. 239 naroda ali države, pod kterim se vsi sinovi enega naroda ali ene države v srečnih ali nesrečnih dnevih zbi-rajo tako kakor pod streho očetovo. Kakošno moč do srca ima tako znamenje, vé le ta, kdor je svoje žive dni bival daleč od doma, in hipoma med sto in sto tu-jimi zastavami zagleda svojo domačo zastavo. O takem pogledu se oživi domoljubje iznova in narodni ponós se dvigne člověku. Tako delà zastava na Angleža, tako na Francoza, tako na vsak drug narod svetá, — le na Slovana, žalibog! ne, kije avstrijsko-ogerski državi podložen. Nova avstrijsko-ogerska zastava ne more Slovanu navdihniti nikakoršnega domoljubja, — ona ga marveč le spominja narodnega trpljenja in mu zadusí vso njegovo narodno navdušenost. Mi ne vprašamo: kamo pridemo s tem? — mi vprašamo le: ali je to pravica? Odlocno moramo odgovoriti, da ni! Nekdanja avstrijska ladija tudi ni bila brez pogreškov; al saj to dobro je imela, da v národnem smislu ni bila eno-stranska. Zdaj ko je Njih Veličanstvo enake pravice vsem narodom priznalo, je prav velika napaka to, da ravno tišti narod, ki edini sam delà avstrijsko mornarstvo, se popolnoma v nemar pušča. Prašajte le od Trsta do Kotora: kdo da so avstrijski mornarji, kterega naroda so? In slišali boste, da so Slovani. Naša misel je tedaj ta, da ne zahtevamo nič nespodobnega, in da 18 milijonov Slovanov v Avstriji, ki nikdar nikoli niso oskrunili zastave avstrijske, to isto zahtevati more, kar zahtevata Nemec in Magjar!" Dalje razlaga pismo, da bi se na razstavah mornarskih prav dobro razvrstiti dale narodne barve in sicer tako, da beli križ pride v sredo; zgorej na eni strani staro-avstrijske barve, pod njo zelena-(ogerska), na drugi strani gori modra (slovanska) in pod njo rdeča barva. — „Radovedni smo — pravi dopisnik iz Zadra v „Zukunft" — kako bote delegaciji rešili to peticijo? Naši mornarji se ne dajo v kozji rog vgnati". (Menda se ne motimo, ako rečemo, da bode velika večina dele-gacijska pravično to zahtevanje — djala „ad acta".) Drugo veselo in zeló pomenljivo znamenje, da zavést národna slovanska še čedalje bolj živí v Avstriji in se oglašuje tudi med vojaki, je pa telegram, ki sta ga dva c. kr. česka polka iz Olomuca poslala taboru poleg Gradišča Mnihovega, ki se je glasil tako-le : „Našim bratom na taboru poleg Mnihovega Gradišča 11. julija! Po postavah vezani se ne moremo ude-ležiti tabora Vašega. Zato vsem slovanskim bratom in hčerkam iz srca kličemo: „Na zdar! (na zdravje!)" Bratje l ljubezen do predrage domovine in do národnih pravíc z Vami deleči krepčamo si tudi svoje moči! Naše geslo je: Svoboda za Bohemijo, Moravijo in Šlezijo!" Olo-muška polka 74. in 36." (Ali so tudi vikše vojaške oblasti ta telegram zaslišale s tako radostjo kakor taboriti poleg Mnihovega Gradišča, to je zeló dvomljivo ; svetu pa je dokaz, da tudi tesna vojaška suknja ne zadušuje ro-ljubja več, ki se strinja z blagrom Avstrije. Vrtec lepoznanski. Prijateljici. Novela. Poleg Dragoile Jarneviceve svobodno posnel J. Levičnik. (Dalje.) V. Zopet nahajamo se v dolinici N—*ske grajščine. Nastopila je bila mila spomlad; gola zemlja odela se je zopet s travo in različnimi cvetkami, gora pa z zelenim listjem. Glogovo grmovje je stalo v najlepšem belem svojem cvetu, ter je bilo videti iz daljave kakor deklica, zavita v tanko naličje svoje nedolžnosti. Na večer je bilo. Zapadni vetric šumljal je po mlađem listju vinske trte, potočić žuborel je mirno v dolini; mesec svetel je na vedrem nebeškem oboku, in le tu in tam ozirala se je kaka svitla zvezdica s svoje višine na mirno zemljo, med tem ko so druge nešte-vilne njihove tovaršice zatemnjevale v sreberno - beli mesecini. Mirisne sapice so hlapele iz cvetoče zemlje in zakasnjeno v svoje gnjezdo ptičico pozdravljali so radostno čvrčeči mladici njeni. Izprek loga cinkal in odmeval je glas večernega zvona in razlegal se dalječ ob dolini po vinogradih in zelenih logih, ter brenčé v zraku pobratoval se s tihim večerním vetričem. Ko glas zvona omolkne in cvrčanje tičic prestane, začuje se izpod nekega grma tih globok zdihljej, ki pa je zdajci, zedinjen s tihim vetričem, zginil prek doline. — Je li bil to cvet padajoč od gloga, obžalovajoc svoje kratko življenje; ali je bil grm sam, zdihovajoč po svojem zgubljenem kinću?.... To ni bil zdih pa-dajočega cvetja niti glogovega grma, — ampak izvil se je iz otožnega srca Ljuboslave, tugajoče po zgub-ljeni prijateljici. — Odkar se je v Karlovcu v neizrek-ljivi svoji žalosti poslovila od Judite, ni še čula glasa o njej, in nemir in skrb napolnjevala jej je dušo, cla bi se jej ne bila pripetila kaka nesreča. Bolehnemu očetu si ni upala razkrivati svojih dušnih britkosti, da bi jim s svojimi solzami ne ranila srca; — druzega pa tudi ni imela pod solncem, da bi mu bila kaj potožiti mogla. Po hudi nevihti nastopi sopet lepo, vedro vreme. Le za Lj ub oslavo ne pridejo več jasni, solnčni dnevi. Minuli so bili zopet tedni in meseci, minul nekako ravno leto in dan. — Očetova bolezen prihajala je čedalje hujša. Podrla ga je poslednjic na posteljo tako, da se nič več ni mogel ganiti z nje. Ker je mnogo dni neprestano stregla ob postlji bolnemu očetu, silil jo je on sam pod vedro nebo, da bi se — tako so djali oče v britki šali — porazgovorila z vetričem, napila se mirisnega zraka, ter okrepčala si po dolzem sedenji zastale ude. Ogrnila se je toraj v svoj beli plaše, poljubila očeta v bledo čelo ter zopet šla k svojemu že od zdavnej priljubljenemu kraju. Solnce se je bližalo tudi danes že zapadu; vsede se, kakor po navadi, pod cvetoči glogov grm, prekriža si roke na prsih, in — zamišljena tako sedí. — Kaj neki premišljuje zopet ? Misli li , kam da hoče zdaj svitloba dneva, ki od le-tod izginuje? Ali misli morebiti, od kod vetrič pihljá? — Ne vemo!.....Pristopimo bliže in poglejmo jej v črno okó. Da! ravnoprav svitlo je še v zraku; izhajoči mesec ga tudi zraven še nekoliko razsvitljuje, toraj nadjamo se, da zaznamo vse, o čemur naša blaga Ljuboslava sanja, o čemur tako tiho premišljuje in duhta. — Glejmo tedaj ! Poleg spomina na Judito, ljubljeno prijateljico in sestrico njeno, sili se jej še nekdo v srce, s kterim se kratkočasi v svojih mislih. In kdo je le ta nekdo? —» On je pomoćnik očetu pri gospodarstvu, njega desna roka. Zal, vri mládenec je. Ljuboslavina vmišljija našla je v njem dušo, ki se je porazumela z dušo njeno; našla si je bitje, kakoršno si je od moža pričakovala? kteremu bi mogla pouzdati srce in dušo svojo...... Krásen je bil le-ta mladeneč; al edine telesne brhkote ni si imela Ljuboslava še kot vzor. Plemenito srce, plemenita duša mora kinčati onega, na kogar bi se ona navezala; svoboden v delovanji in mislih brez drzovi-tosti, z vdanim duhom brez hlimbe; z ljubečim srcem brez prilizovanja, ki se pogostoma čuje: „ti si moja večna ljubezen, solnce mojega življenja, brez tebe mi 240 ni ne živeti ne umreti itd." navadno mamijo sladkači dekliška srca mnogo tacega, s čimur Sp Ljuboslava sama ni zapazila razvijanj teh čutil v sebi, od kterih se je nenadoma in v hipu omre žena viděla tem čutilom daj tavlj ati se ZiCUet vxucia j ai icm ^^ ,J «« prekasno. Pa čutil svojih tudi ni hotela tajiti bilo je ni se hotela ogniti najprijetnejših jsladkejsih uric člove Večer ni ca je bila že vzšla, polni mesec je plaval v vsi svoji brhkoti ter nastavljal svojo pot dalje in dalje tje po neizmernem višnjevem obzorji; v logu pa odme-vali so koraki, in pod senco starih hrastov videti sta dva presrecna, vrnivša se polagoma proti domu. To sta nam Ljub ko vic in Ljuboslava. škega dolgo dolgo ljenja kasni noci, ko je že vse počivalo v gradu pala 7 7 naJ" Dozdevalo se jej je, da je dozdaj demo Ljuboslavo pred sliko Matere Božje klečečo in naenkrat pa da jo je probudila iz iskreno priporočujočo se Bogu. Današnji dan bil je ^ m m « m % % m m * ^ ^ m m ^ ^ m___ m a ^ — __ _ mamljivih sanj neka čudovita svitloba, pobliskajoca se JeJ oči 7 le-ta svitloba paje bila Lj ubko viče vih namreč najneobičnejši med vsemi, kar jih oči, ktera jo je plamen tistega blagega izbudila, in vnela jej ; krati ladkega veselja, ktero do vela, in mladinsko je še v srcu drob nega popisati se je že zastonj trudilo tisočero in še več pereš Da nepopislj Ljubkoviča v srcu Ljubosl selj doži njeno srce, ki ni moglo tolikih duš nih vtisov brez kakih nasledkov v-se sprejeti, olahko valo se je v iskrenih molitvah in v vročih solzah. Od brežulka iznad doline, kjer je nekdaj řešila Judito vnemala misel na očividné smrti, přinesla je nocoj nova, blaga, srčna ču na tihoma štela se je srečno, in v to srečo utopljeno najdemo jo vnovič sedeti zamišlj pod cvetočim glogovim grmom Bi mogl tila; — od bolniške postelje ljubljenega očeta pa strah pred bližnjo ločitevjo in osamíjenjem. V kalném očešu in vpadlém obrazu očetovem brala je le predobro nji tudi slišati, kaj lahko gibajoče ustnice njene ravnokar hovo vidno pešanje in oslabljenje. Tako srečavanje to- . 01 v/ á i r\ T^V V # J • I • 1 ti I • • i 1+1 l+v#1vj*lff W • . i 1 * * m tihoma šepetajo? hrepeneče besede Da 7 CUje ou viut uuiliijvj *u mmvu nav imííuvuiu uumi« " ui UUUV j vac* jo puiliu OlUG da bi vedela, da resnično za in dušo blage deklice tako, da se je zgrudila na ko- " da bi bila lena ter v molitvi si iskala okrepÔanja. Dolgo dolgo tihi zdihljej in zraven liko različnih čutil! pao ni čudo 77 da je potrlo srce 7 mene čuti to, o čemur njegove oci govorij prepričana, da ne ljubi druge, da ni še nikoli na no- jo vidimo tako zamaknjeno v tiho pobožnost, — «---- *—u:*:« otTAi'ftA,"íí Pri teh boki zdihi dvigujejo se jej iz srca, dokler poslednjic beno žensko bitje navezal srca svojega besedah pritisne roko na prsi in omolkne; v očesu za- okrepčavno spanje ne zatisne njenih trudnih glo- v t 0C1. sveti se solza , solza bistra ko kristal, ki se more za-bliskati (Dalje prihodnjič.) se V samo v očesu taistega, čegar čuti se zibljejo esti nedolžnosti in ktera zavest navdaja člove- ško srce z rajskimi čutili hoj ko Zamišljenost Ljuboslavino razdrami zdaj neka tiha poleg grma; prestrašena ogleda se ; in Lj ub stal je pred njo t 77 Nij ga na vsi mlj gospodi 7 od belega glogovega cveta pristoj nej šega pajčalona ; 7 ki vas vsem životu obsul po Dopisi. Iz Štajarskega. — Slovenci! Skoraj bo leto in dan tega, kar smo se v Ljutomeru pri prvem taboru pod milim nebom zbrali, pogovarjali se in sklepali o naših najsvetejših, pa tudi do zdaj najbolj zanemarjenih pravicah. Od tistega časa se je že več vejic 7 samo da Vidite, kako rado se loči od reče nego 85 jezer vilinsko truplo odeti more _ _ # 7 z Ljubkovičem sama, in prvi pot pristopivši in přiklonivši se Ljubkovič Devici rdečica zalije obraz in oko jej zabliskne prvi pot bila je tako v življenji čuti se tako zbegano, da jej sapa zapre besedo. — Cez nekaj časa se vendar zbere in pravi: Gotovo me bolni oče potrebujejo, in vi bili ste tako dobri Slovencev v 7 taborih zbralo, kjer so enoglasno pod milim nebom izrekli, da hočejo biti zvesti Avstrijani ali ob enem pa tudi ravnopravni z Nemci, Madjari in Italijani, da nečejo ne ene trohice več, pa tudi ne ene trohice manj národnih pravic kakor jih našem cesarstvu vživajo narodi v Mogočno se je razlegal glas teh 85 jezer naših Tre 77 a je da se gospodičina, vaš ljubljeni oče sladko počivajo in spijo. Dovršivši po večem svoja opravila iskal sem „Ne, bratov, ali še je bilo premalo dozdaj. mi Slovenci v vsakem mestu, v vsakem trgu, v vsakem okraji, v vsakej fari, tako rekoč v vsakej vesnici v tabore zbiramo, da ves slovenski narod kakor en mož vas v vaši sobi 7 ker pa vas nisem sem se 7 kamor me je gnalo srce" jdel ondi ; potil od vrne prijazno Ljubkovič, ter sede poleg Ljuboslave na mehko tra vico. — Ljuboslavi zatemní se pred očmí, živahno in močno tolčejej srce v prsih, in roka, za ktero jo je bii zase- na noge stopi in soglasno zahteva pravice, ktere mu gredo po Bogu in pravu Iz tega obzira vas vabijo podpisani možje na ta Ljubkovič přijel, tresla se jej je ko šiba petá Ljubkovič nekaj, tiho, nježno Zdaj 7 pobesi očí Ljuboslava nagne Radi bi čuli, kaj naznanja Ljubkovičevo šepetanje ; al potok v dolini zažuborel je glasneje, zapadni vetrič šumljal je bolj pogostno z zelenim listjem; tudi zbod bor v Ormuž, kteri bo v nedeljo 8. avgusta 1869 ob štirih popoldne v Kečkovem logu pri cesti v Sre dišče. Pogovarjali se bomo tam in sklepali o naših najsvetejših pravicah in tudi o raznih drugih nam vsem neizmerno potrebnih stvaréh. Vsak tabor je tako imeniten shod, da ne bi ga grm ne dopusti nam bliže stopiti, da Čujemo zali mládenec na tihem razodeva Ljuboslavi 7 ! kaj smel zamuditi nihče, kdor koli more z doma. Torej na noge, slovenski možje! posebno vi iz Or-muškega, ljutomerskega in ptuj skega okraja, vsakdo Kmalu se glasneje žuborenje potoka zopet vmiri, padni vetrič bolj rahlo igrá z vejicami glogovega grma, naj pride, bodi si kmet nedeljo 8. avgusta popoldne na tabor v Ormuž! želar, nagornjak ali vincar, v kteri obilno pij beli cvet na dve srečni bitji, ki se nahajate ravnokar v najblažniših trenutkih prve bezni, v trenutkih, o kterih je pel izmed prvakov nem ških pesnikov, Miroslav Siller, in za njim naš slavni Koseski >> up sladák, o nježne želj 7 Ljubezni prve zlati čas ? Samo ako bomo na jezera zbrani Slovenci povsod po besedah sv. evangelija na tište dveri trkali, skozi ktere se gre k našim narodnim pravicam, bodo se nam gotovo enkrat odprle! Dr. Ivan Petovar, odvetnik v Ormužu ; Ivan Kukovec, posestnik, okrajni zastopnik in šolski svetovalec v Ljutomeru; Davorin Stanič, posestnik v Hardeku ; Ivan Farkaš, posestnik Očeša zro nebes eselj 7 V 7 Topi nam srce rajski glas župan in okrajni odbornik iz Ilijaševec; Matija Horvat, krojač v Ormužu; Andrej Rajh, posestnik in župan iz Pristave : An- 0 da bi vedno v cvetj bila Ljubezni mlade doba mila drej Zidarič, posestnik v Hardeku ; dr. Anton Klemenčič, žup- okrajni odbornik in šolski svetovalec v Ljutomeru; Jurij nik ; 241 77 Masten, posestnik v Pušincih; Vekoslav Hereog, zdravnik v nemštvo proklamuj Ljutomeru; Jožef Munda, posestnik v Pušincih; Vatroslav kann" ali po naše: Mohorič, posestnik, župan, okrajni zastopnik in šolski svetovalec iz Podgradja; Davorin Grivec, krojač na Hardeku; Ivan Rajh, posestnik na Cvenu; Blaž Štiberc, posestnik v Pušincih; brez diete, so se te dni gotovo brez za slovenstvo! al „hilf was helfen v sili vvrag tudi muhe a Iz Vipave 24. julija. (Čudna postrežljivost.*) Urad niki, kteri sicer ne storijo radi kake stopinje na kmete w r Je po naših ali pa Anton Rotar, posestnik in župan v Cezajnjeveih; Andrej Ha- vaséh trudili. Zakaj? Morebiti za kratek čas bijanič, posestnik na Hardeku; Jožef Hanželič, posestnik na jih je kaj druzega okoli gnalo? Gotovo je saj to: Komaj Hardeku; Ivan Novak, posestnik in župan iz Vogričevec ; Jožef so bili volilni listi kupcijske in obrtnijske zbornice tr- Seifrid, posestnik, okrajni zdravnik in zastopnik v Ormužu; govcem in obrtnikom delj 7 so se brez pomude Andrej Filipič, posestnik in župan na Cvenu ; Gašper Majhenič, nekteri poslanci na pot po vaséh podali ter volilcem župnik v Ormužu; Andrej Polanič, posestnik in župan v Pre- svoj „dober svèt" ponujali. Kako daleč bo segel ta da velika Ormužu; Jurij Gšela, po- siki; Janez Simonič, podžupnik v sestnik in župan iz Noršinec; Blaž Gruškovnjak, bilježniški svoj ,, njihov „dober svèt", ne vemo; to pa vemo koncipijent v Ormužu; Anton Bežan, posestnik, župan in okr. zastopnik iz Krištanec; Blaž Sova, posestnik in krčmar v Or- Jih ljudj ina volilcev vipavske doline ljubljanski „centralcomité" 7 mara kandidate, ki mužu ; Anton Božič, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz moka. Iz tega pa se vejo, da iz tega mlina prihaj po deželi ponuja, ker nasi nemškutarska Radoslavec; Matija Fric, okr. zastopnik in župnik pri sv. Mi- take baže volilni listi iz Ipave tudi razvidi, koliko velj 7 ako imajo klavžu; Franc Jurinec, posestnik in okrajni šolski svetovalec priromajo v Ljublj volilni komisij iz Vržejskega trga ; Ivan Stoeger, posestnik na Hardeku ; Ivan Kardinal, posestnik v Pušincih ; dr. Ivan Magdič, posestnik, Res prečudna postrežljivost Domoljub JLVČtl UiUČll . puoco tllliV V 1 UOiULlll , U.JL * A Y CL JUL ITAO^U.1^ j KJO^O I/JJLJlJIV j » « w ■ « ▼ ^ v*. v/kj v^j. j|A.wiivmiuj okrajni zastopnik in zdravnik v Ormužu; Ivan DragotinHuber, ki na drobno popisuje, kake sleparije posestnik in knjigovez v Ljutomeru; Franc Jakl, posestnik v z volilnimi listi za k u p č i j s k Iz Vipave — došel je „Novicam" ravnokar dopis, godile tukaj in brtnijsko zb Središči; Ivan Kosi, podučitelj v Ormužu; Vekoslav Sonaja, nico; al manjka nam prostora, da bi ga natisnili ce- posestnik in okr. odbornik iz Vržej skega trga; Jožef Lesijak, posestnik in župan v Pušincih ; Jakob Zidarič, posestnik in lega g toraj posnamemo iz tega samo to, da iz trga na- doid lilni komisiji protest, s kterim jJVtJVUtlliU. JLJLA ÍJU^UIX W X UkJXAlVA&l } VWiXVW MAVIWllV • V W V W t AJllAk O----""^ • ~ — J — * V w v w v j V župan na Humu; Ferdo Goričan, posestnik in usnjar pri Ve- večina tukaj š nih obrtni ko v preklicuj liki nedelji; Davorin Petek, trgovec pri Veliki nedelj i ; dr. Jakob Ploj , odvetnik, veliki posestnik in načelnik okrajnega za-stopstva v Ljutomeru; Jožef Moharič, veliki posestnik, okrajni lil izročili list ) kt so premot e svoje pobiračem Podkorenotn 20. julija. r. Lepa hvala zastopnik in "župan v Hermancih; Matija Zemljič, posestnik in dopisniku „Tagblattovemu", da se v laži polnem časniku bila trgovec v Ljutomeru; Ivan Bedjanič, posestnik in župan v tudi mene in še enega tovarša spominja ki sva Obržu; Ivan Vučina, posestnik, sodar in občinski odbornik v Ljutomeru; Ivan Kosajnč, posestnik v Pavlovcih; dr. Valentin Zarnik, odvetniški kandidat in dež. poslanec v Ljutomeru. Ravnateljstvo južnih železnic je vožnino med Celovcem, Ljubljano, Zagrebom, Kanižo in na taboru Vižmarskem. Da sva bila na taboru res 7 besede, da sva midva po druzih opravilih iz to daljno pot naredila in se le „memo gredé" in zgolj radovednosti" pri tej priložnosti tudi tabora ude ležila, so besede, kakor je Ormužem k taboru v Ormuž in nazaj za 9. in 10. dan avgusta na polovico znižalo; v to pa da vsak, kdor se na ormužki tabor po zni- Je treba njega lepa navada, prav debelo zlagane. — Ne jaz ne moj tovarš nisva imela ne najmanjšega druzega opravila v Ljubljani ali poleg nje. Sama sveta dolžnost braniti in zahtevati z ogromno mno žani ceni želi peljati, izkaznico ima, ktera se v čital-nicah in pri táborském odboru dobiva. Taborski odbor. naše do-naši (Službo pot ovaj oče g a učitelja) za sadje- in VI- žico zbranih vrlih nam bratov pravice mile movine naji je na dolgo pot vzdignila. Ako bi dolinci bili popred pomen tabora tako dobro poznali nego zdaj, bilo bi jih gotovo obilo število na Vižmarje romalo. — Akoravno vi nasprotniki naših svetih pravic nor ej o in kako ravnati z vinom v kleti ali hramu, mislite, da imate kakor pajik vso našo gorensko stran oklicuje štajarska kmetijska driižba. Kdor želi to službo, v svojih pajčevinah zapředeno, vam z dobro vestjo v mora se izkazati s spričali teoretičnega in prakticnega obraz rečemo, da se zeló motite! Res se sèm ter tjè še znanstva, in povedati, koliko plače zahteva. Znan- kak zastaran grešnik nahaja, ki v nemškutarske želje stvo slovenskega jezika je neobhodno potrebno, vtopljen, z „Tagblattom" v roki sèm in tjè dirja in ljudi TĚ _ j__• • ï _ _ j ^ 1______„i a 1 • _ v • _ ___ ^ • 1 • % « m m 1 • ^ i -li • • 1 1 • . • Zadnji čas do konca avgusta t. 1. naj se prošnje po- na njega limanice vjeti ali že odpadle si zopet pridobiti šljejo odboru štaj. kmetijske družbe v Gradec. želi Iz Vipavske doline 24. julija. Naj Vam na- to, da se volijo tisti kan- znanim sleparsk manever iz enega kraja naše doline pri volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico, berič je dobil didati, ki jih ljanskemu nemškemu kostitucijskemu društvu. Ker pa vipavska dolina nikakor ni zemlja za nemšfcutarijo, iz-duhtal si je nekdo, ki ga dobro poznamo, to-le zvi- . . _________ . Neki nalog, delati na je nasvetoval oni komité, ki je duša ljub- z vedno manjim vspehom. Tudi na nas Go-rence je jelo solnce gorkejše žarke národnega duha razli vati in spavaj oče ljudstvo iz mnogoletnega spanja dramiti. Kmalu vam bode toraj tudi pri nas odkljen-kalo; saj se čedalje bolj širi zavest, da narod ne živi, ako mora plesati, kakor se mu gode v tujem jeziku. Po za nas imena móž jaco : „S1 o v e n i j a nemški u 7 7 ki jih je nasvetovalo narodno društvo se izdala za te, ki jih ponuja so 77 centralcomité," pa za Slovence, — i^aj i v uu uaiv primeri kaka pomota, bila so imena móž imena tega „centrala" tedai ravno narobe. Da se ne Slo- Iz Bohinjske Bistrice 15. julija. T. Z. **) dolgem deževju je zadnji teden nastala velika, kraj nenavadna vrocina; polju je to prav dobro délo. Med tem časom prišle ste dve hudi nevihti: ena 11. dne t. m. zvečer, pri kteri je nekemu kmetu v Cešni-cah strela v hlevu tri krave ubila; k sreči se ogenj ni vnel l^lHM^H^^lMH^^^^^^^BlHriM^HM H 7 druga nevihta je bila včeraj popoldne; na na- ki jih ^iiiui^ii ivanvoi puuiv;lcv, vilcl okj imcua íuuů, 1x1 jiu jjuiu veni ja" priporoča, še prekrižana — in berič je imel p0 /mu/1 v\MA /Nit/\íí v\nl A/vi J rt «lr»«l\î rw n 4- r\ /I n « a nrr lij O sem pašniku je med čedo blizo pastirja, strela udarla # tem „quid pro quo Slovenci! nalóg, da skrbi za to, da se vo-In tako so se Rister, Legat, Sa- To vemo, da te možé božjast zgrabi, ako slišijo, da se čisto njihovo V kranjskem okraji pa je, kakor se je zadnjič iz Kranja „Triglavu", beriČ ob enem nosel glasovnice in pa kandidate pisalo centralnega komiteja. Res čudna postrežljivost! Še beriče ima v masa itd., nosili za Slovence okrog! svoji službi ta „komité", ki je „Fleisch vom Fleische des konstit Vereines". Potlej pa pravite, da to društvo ni liberalno! ** Odgovor zarad gnojne soli drugi pot. Vred 212 In petero drobnic ubila; pastir ni bil poškodovan ravno je od strelnega puha se na tla zvrnih ; v če- Žetev ga brez vgovora nazaj vzame, ako bi v tem času, ko ga Lti Cû VijUVUia ua^aj Y Aarnc , «au V/A V turn v^nou , au se učí, ne zadostil, in da po dovršeni mornarski šoli se je ta teden pri nas pričela; polje obeta dosti dobro bode celih deset let služil pri c. k. mornarstvu. Dotične letino. prošnje se imajo vpoložiti najdalje do konca meseca Iz Ljubljane. (Deželni odbor) je v poslednji seji avgusta t sklenil, da se županijam, ki so že pasji davek vpeljale ali ga vpeljati hočejo, podajo vodila, po kterih se v pravem redu more pobirati ta davek; temu poduku Ljublj daj (PoŠtni hitri voz med Kranjem in Bledom) hodi v zvezi s poštnim vozom med k ki in Celovcem. Vzame pa ta voz vselej pa se bojo dodali tudi predpisi c. kr. ministerstva, pu yu^umi^o ocuuj, ^ o^ xjaw^jv/ v kterih se odvrne ali zatare steklina. — Račun družbe pot v Bled vpisati. Pride se v Bled ob po popotnike eboj ki se morej ze v Ljublj za IV L ure kmetijske, kako se je obrnil dosihmal denar c. kr. poldne; iz Bledá pa se odide ob 121 ure popold celo do- ; 2 ministerstva kmetijstva, je deželni odbor vzel v pregled. (Es ist vollbracht!) Gospod Luka Svet ■ i HPiH HPHI H ^H BH HHH I U HHH Hec Je Na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali se de- ob magistratno službo. Službo tretjega magistratnega želni odbor hoče udeležiti komisijskih razgovorov o svetovalca je dobil gosp. P ? ali prenaredbi deželnega žebčarstva in kobilstva icg<» /ícuucii oivčt ju í^uuíiol v ročil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj pové, ali od „gemeinclerath" f ki s tej se :u v svoji vrsti glavarje konšti-moral po njihovem programu njene in vojaške strani ni nobenega zadržka proti temu tucijskega društva, vvrstenju. Ako ga ni, bo deželni odbor to vvrstitev „na novo organizirati", in s tem „programom a se ve nasvetoval dež. zboru. Na vprašanje vladino : iz ko- da se ne vjerna Svete služba To > se mora liko udov naj bi obstala deželna komisija za pre- pred svetom konstatirati. Ako bi se bila ta služba od naredbo gruntnga davka ii v/ ii m v ^ i u u i n ^ a u a v iv a ^ tO JG y an lu v au iu razun c. kr. deželnega glavarja, izmed kterih polovico ali iz aii 10 dala po tenčili > voli c. kr. finančno ministerstvo (in sicer saj polovico gosp. Svet teh udov iz vrste gruntnih posestnikov), polovico pa tudi on „organizira4 službe v bolni tehtnosti razlogov, ki so navedeni v komp nobeden drug bi je bil ne mogel dobiti kakor da deželni. Exem- Zdaj ima deželni zbor lep gled deželni zbor? je deželni odbor odgovoril, naj jih bode pla trahunt ) 10 glasov se sliši, tem bolje je, in drugič tudi zato in sicer zato, ker je stvar zeló važna in čem več Tagblattov u > ker ljublj. vrhniške zarad volitve zferat) o shodu volilcev okolice deželnega posl kranjska dežela, ki je majhna, ne bode imela pod- je presmešen, da bi o njem kaj vec rekli kakor to f da komis i j. se nikomur ni branilo od krit svojega mnenj (Vojakom kranjskim), ki so bili v zadnji vojski razodeti in da tišti „Mann aus dem Volke", ktereg ~ - - - - - - — i ..... ranjeni in so invalidi postali, ^ ^u uu, UJmuv« vdove in otroke, ali če tudi tacih ni, za uboge doslu 7 > ali če teh ni za njihove v se Tagbl i< tako ljubka", je kakih 6 besedi spregovoril žene vojake se bode 18. dan avgusta potem > ko je bil po svojem gospodu sosedu iz- > to je 7 na dan rečno pozvan, naj tudi on pové svoje mnenje 5 do godu cesarjevega 12 daril podělilo po 39 gold. 90 kr. precej tihih besedi to je bilo vse a r\ v\ n n i rv v\ w\ i 1 x i n l^v r\ l-v I /\ /I viii Xltv a rl /\ l\ í^rv ! i « « 1 i 1 a /vi /\ amiI i * ^ I ^ n V\ I n f f ^ i y kar pozvani vo- Ta denar je po milošnjah nabralo društvo dobrotljivih Prošnje se imajo zadnji čas do 12. avgusta iz- kakor lilec govoril, gospa ročiti c. k. deželni vladi v Ljubljani, krajcar je dober, ki ga dobi siromak in to besedi Tagblatt imenuj f) Se vé, da vsak 7 da tudi da na svetu ni Rede „Rede" , a In tako nach der Rede des schlichten Mannes se še od tuui Id A, IAC* „uauu Vl^l .LIIVJU^ VAV.« OVUliVlI.VU J aus dem Volke" je nastopilo „stummes Schweig Entsetzen der Volksfiïhrer" tacega ubozega, z berač enega denarja mora kupon-ski davek odrajtovati in da se vsacemu siromaku tako keit unter alien Wahlern" bi bil moral 3n und ni resnica ; „grosse Heiter- Tagbl reci dařilo od 50 gold, prikrajša na 39 gold. 90 kr. to je ako bi se resnice ne bál tudi to vemo > da ? ta vani „todte Hand"! Kakošna roka aus dem Volke" je še zmiraj saj toliko pa je ta davkarska? narođen mož, da ne mara za nemškutarsko „Tagblattovo" vendar prečudno. Potlej pa toliko javkate o tako imeno- „schlichte Mann (Oznanilo c. k. vojne g a ministerstva) tudi v slo- ljubez ^ V^/^-Wl/l/iyi/ rv% UVJiWJlsV IILIriVVOUUI OUULVJ IUU1 V OlU" 1 J y 1U U1 l^UiU UV venskem jeziku kliče mládenče v službo cesarskega da ne bi bil morebiti prilike dal w^^v«« — ____.___i— „ x ~ „ ^ ^ •• ~__t.: T„---u u x™; , wv. — ' —■----- ----77 ~ —o------/ ~ ako bi rekrutbe ne bilo in ne bi imel sina 7 mornarstva kot mornarske učence. Jemljejo se rijo peti. Iz vseh mládenči, kteri so 15. leto spolnili in 17. še niso pre- stopili 77 Tagbl „Tagblattu" čenčarij se pa 7 mu vidi glo jasno l, ÍVLCIX ou JLc/. itjlu OpUlLUll 1U JL i . SC lilou jJlO" to, Učt gUSJJUU IX u t 11 1 IX , tS. 1 v Killija so lepega obnašanja, bistrega uma in krepkega za deželnega poslanca, je mož tako dobro izbran da gospod Kotnik ki ga Slovenija" priporoča obučili, o\j ícjjc^c* v uuaottiijct, uionc^cb uma au tvicpucga z 243 7 m tako je pri Skupaj tedaj se za armade evropejske potroši 1451 <3rof Beust pa tudi koj drugo zapoje obedu zbora železničarskega tako dobre volje bil, daje milijonov gold, in to le v mirnih ô'aslh. v napitnici svoji med drugim rekel: „Gospoda! o miru Ako zdaj pomislimo, da skupni dohodki ki ~ » J ~ — -------- /' — r--w w J f ^ VIV% UiAU^/Ul U U U U U a 1 ^ XVI DÇ Vam ne bom govoril; jaz ne vidim nikjer nevarnosti nabirajo večidel po davkih, vseh evropejskih držav zna-— tedaj treba piskati na pišali mirú". Straho- šajo 4999 milijonov gld. (v renskem denarji), in da vse za mir; ni petci toraj, ktere je vstrašil uni govor, more tolažiti ta. te države imajo 33.429 milijonov gold, dolgá kteri Finančnemu odboru dunajské delegacije je jim naklada 1330 milijonov gold, obresti (činža) vsako " je pač očitno, kako velikanske stroške prizadeva finančni minister Brestl razložil, kako da bode za naše leto (neogerske) dežele z državno mošnjo stalo v prihod- vojaštvo državam, in daje želja popoinoma opravi- Brž ko ne bode primanj kalo 26 mili- čena onih, ki kličejo: vlade! naredite odkritosrčno spravo med seboj in zmanj šate število vojakov do celó majhnega nj em letu. bi jonov gold. Kakih 22 milijonov — misli minister se dalo dobiti po poplačilih železnic, po plačilih za pro- stevila. Ako se to zgodi, dobi tudi kmetijstvo in obrt- 1. JL i. ' 1 . l 1 _ • • i ** 1 »1 w f la • « • • -i • • ! , ki jima jih zdaj odteguje silno dana državna posestva, in če se prodajo še druga dr- nijstvo delavnih število vojakov. moči žavna posestva, ki so za prodaj že dovoljena, — ostali milijoni bi se morali na pósodo vzeti. — Po takem se pac mora vprašati : kaj pomaga to, da se davki vek- se da sè nenavadni davki preminjajo sajo, le tudi za eno leto, ako to, v navadne, če Ce hočejo nemškutarji bedake svoje vére strašiti, zaženo brž glas: „to delajo rusovski agenti, to delajo rusovski rubelji!" Tako so križali spet o razbuki brus- kar vadno bilo, postaja zdaj navadno? je prejšnji cas nena- Ce ob časih, ko ki tako ob razpoku petarde v Pragi. To pa se je za malo zdélo ruskému poročniku na Dunaji in on je ni nobenih priprav za" vojsko treba in tudi nobene zahteval resno od dunajské vlade, naj dá preklicati te vojske ni, prirnanjkuje samo v Cislajtaniji po več kot 20 milijonov gold., kamo pridemo? In kaj bode še potem, ko ne bomo imeli nic prodati? In vendar čen-čajo „liberalni" časniki, da to ministerstvo cenejše Trsta. — 13. dan t. m. je bila obletnica lanskih vlada in bolje gospodari; kdor davek plačuje, nič homatij. Vlada je resno pazila, da ne bi se uganjale 7 laži, sicer bode ruska vlada zahtevaia strogo preiskavo. In kar brž so letéli pre klici po vseh uradnih listih dunajskih in drugih, kakor da jim že za petami gorelo. Iz Trsta. ne čuti od te dobrote, in kdor tak državni račun pre- v spomin takih dogodkov kake demonstracije. Ne le gleduje, kakor ga je razložil zdaj dr. Brestel, da nikoli moćne vojaške patrole so hodile po mestu, temuč bilo ne shaiamo z dohodki, ta pač lahko vidi, koliko res- je v pondeljek prilepljeno od vodstva policijskega po 1/ ' . . _____ I ' 1 • 1 v t • 1 1 • ^ è 1 1 • t è iija ne-imenuje nice je v medenih besedah „liberalnih" časnikov. Zdaj ko delegaciji na Dunaji odločujete stroške za armado avstrijsko, utegne na pravem mestu biti voglih še posebno naznanilo, da je zasačila kaj razglasov nekega lahonskega 77 odbora, ki se 7 7 da bralcem našim povemo število vojakov v Evropi in koliko razlicne države denarja potrošijo na armade. Ozrimo se na armado na suhem (kopnem). Po pri-meru velikosti državne in stevila prebivalcev začnemo z comitato d azione". 13. julija se je imel prilepiti ta razglas po zidovih, v kterem se berejo te-le besede : „13. t. m. (ob 3. uri popoldne) pojdemo na pokopališče, da izpolnimo, kakor se spodobi, dolžnost Rusijo, ki v miru šteje 720.000, ob vojski mi- lij on in 100.000 vojakov. v iniru Francosko . . . 405.000 Avstrija z Ogersko 278.000 319.000 138.000 183.000 Spanija .... 142.000 Turčija evropejska 100.000 Skupaj tedaj v Evropi: na blizo 292 milijonov pre- Nemčija severna Angleška Laska . ob vojski 1,150.000 1,056.000 977.000 444.000 573.000 204.000 281.000 do onih uce- nikov ter da se navdušimo na ne še maščevanih njunih grobovih še k većemu črtu in da se nam še bolj vname maščevavnost proti barbarskim rabeljnom". — Policijsko vodstvo svari gledé na ta besni poziv, naj bi se ljudje ne dali zapeljati, kajti vsaka poskušnja kake demonstracije, ki bi spominjala lanskih dogodkov, da se z vso ojstrostjo zatare. v Oss. Tr." pripoveduje o 17 komitatovem" razglasu, da ga je dala neka družba tržaških mladenčev v nekem beneskem mestu tiskati, spomin 13. julija 1868. je prinesel „Citt." vvoden se- stavek, v kterem pravi bivalcev v mirnem času 2 milijona in 532.000, ob vojski milijonov in 867.000 mož, tedaj na 46 mož 1 vojak. Armade na morji pa ima: kako so hoteli poprej šnj ih let Trst ponemčiti (sredstva so imela biti „Triester Ztg.", Schiller-Verein, nemško gledišče), po tem pa, ko ni vse nie zdalo, da se je lotila vlada poslovenovanja tr- lanski dogodki. Razpor z žaškega mesta ; nasledki slovenskimi okoličani ladij topov voj akov 244 2200 44.000 413 6860 60.000 98 870 14.600 91 560 4.950 468 8800 65.500 93 1020 18.000 118 1070 23.800 91 980 * 16.000 pravi ni se prav poravnan, Rusija evropejska Francoska . . . Avstr. Ogersko . Nemčija severna . Angleška . . . Laska .... Spanija .... Turška evropejska Skupno število v Evropi : 2308 ladij s 26.522 topovi in 306.550 vojaki, inornarji itd. Za oboroženo obojno armado potroši vendar pa slovensko rovarenje ne sega več čez postavne y kakor do lani (! !) batalijona ni več itd. Sploh u da se je (v njegovem talijanskem meje konstatuje „Citt. , smislu) vse na bolje obrnilo, sosebno z vlado in njenim najvišim zastopnikom je še precej zadovoljen. — Prav brez vseh demonstracij pa vendar ni bilo oni dan. Za- pisano je bilo tu pa tam po drugih: 7) Oggi 7 13. luglio 7 festa! Al Camposanto! Parisi +" (Danes, 13. julija praznik! Na pokopališče! Parisi i). Tudi listki z de-monstrativnimi napisi rdeče-modrimi so se nahajali. Tepena sta bila tudi dva Slovenca, ki sta v neki krčmi Rusija evropejska Francozka . . . Avstrija z Ogersko Nemčija severna . Angleška . . . Laska .... Spanija . . . . Turčija evropejska 282 milijonov gold. 272 128 124 319 82 61 49 vpila. 7> 77 97 77 77 77 77 „Z1V10- Stajarsko. Iz Maribora. Volitve za mestni zbor so končane. Iz početka je vladala neka posebna, skorej nezapopadljiva zaspanost med „konservativnimi" mestjani, s tetter Ko 7 glavar pa se je v razredu volil Brand- 77 fortšritlerjev" in sami njegovi privr- ženci , se je skorej vse prestrašilo in po pravici reklo, če bode ves mestni zbor iz samih takih odbornikov sestavljen, mora v mestu vse iti rakovo pot. Se le po tej 244 volitvi se je za to začelo delovanje konservativcev in so še tako dragi. In nakupil jih je res za 5614 gold 1. razredu so se volili Slava velikemu mecenu jugoslavenskemu! dan: prihod, meseca so silno važne vo sicer ne brez vspeha, ker v sami taki možje, v ktere ima većina mestjanov zaupanj y CesJco. in po takem so se mahoma razkadile lepe sanje Brand- litve deželnih poslancev; kajti te volitve, ako spet zma-stetterjev, ki so se že videli na čelu mestnega odbora gajo národni volilci, bojo veliko odločile o příhodnosti in so že namerjavali vse po svojih idejah osnovati. Da decemberske ustave in sedanjih ministrov. Vlada ima se pri teh volitvah _na SI treba povedati — še ni mislilo ni Tudi 1 db za Slom k pominekje te dni imel sejo, pri kteri je podpirala bode tudi tako malo zaupanja do tega, da bi zmaga v volitvah njena bila, da celó nobenih kandidatov ne stavi, take denarničar položil celó na tanko račun Iz tega ra- riniti. ) ki bi utegnili narodnjake spod- čuna se vidi da se za imenovani pominek dozdaj Francosko. Iz Pariza. Cesar Napoleon si je iz- Kj ti LLC* OC Vlili} ua o v> ju JLA c* luiwuvy TMiii jj / i o f\>\J • JLU x ai i u ct« v^oai a^UALUii oi j ±£j darovalo 3513 gold. 38 kr. v bankovcih in 53 gold, v volil nove ministre, a tako malo so všeči, da pridejo srebru in še zunaj tega 3 ces. zlati in en zlat, ki veljá frankov Denarj so julij 1869 V ze obresti 490 gold. 86 kr., ki spet že obresti nesej Vsega denarja je iiesejo obresti po kmalu spet drugi. Francozje so se izbudili od večlet-prinesli nega spaûja. Starešinstvo (senat), ki je to, kar avstrij tedaj že skupaj 4004 gold. 34 kr., ki m tudi t od stotine in zvun teh Je 53 gold. 15 kr. v srebru, ki se bodo tudi prodali in dali v hranilnico, da bodo tudi nesli obresti. Zvun tega še tedaj ostanejo zgorej imenovani lati v k ska gosposka zbornica, se snide prve dni prih. meseca, da se posvetuje, ali se dajo izpeljati sklepi cesarjevi o veči svobodi državnega zbora. Brž ko ne bodo Napoleonové drobtinice prepičle. v/ nesrečni tej deželi se spet vnema Spansko. punt. Baron Mecsery, štajarski deželni namestnik, ki meri na zadušbo puntov Vladar Serrano je oklical postavo od 1821. leta y gré zarad bolehanja na kmetij Koroško. Gosp. Matija Maj kasnej gre penzijo jezikoslovec, je v veliki nevarnosti, sloveči slovenski je po Veliki noči za mrtvudom zbolel. Bil pa zdaj se Je že tako daleč ozdravil, da spet opravlja svoje duhovniške opravila. Gosp. Majar misli spisati jako zanimivo knjigo, ter dokazati starodavnost Slovanov. Hrvaško. Vladika Strossmajer je naročil kanoniku Račkemu, naj na njegov račun nakupi vse umet-niške predmete, ki se iz zapuščine kardinala H au lika v očitni dražbi prodavajo. Gospod vladika je pooblastil dr. Račkega, naj za akademijo kupi vse umotvore, naj Žitna cena v Kranji 26. julija 1869. Vagán pšenice 4 fl. 75. rži 2 fl. 80. • v ovsa 2 fl. 10. sorsice 3 fl. 56. ječmena 3 fl. krompirja 1 fl. 60. ajde 2 fl. 60. I fl' prosa. fižola 3 fl. 52. Kursi na Dunaji 27. julija. 5% metaliki 63 fl. 56 kr. Narodno posojilo 72 fl. 75 kr Ažijo srebra 121 fl„ 75 kr Cekini 5 fl. 90 kr. Volilci okolice ljubljansko-vrhniške! saboto, 31. dan m. i imate voliti deželnega poslanca. Odbor dogovoru z veljavnimi volilci teli dveh okrájev priporoča: Slovenije u Vam po ospoda Franceta Kotnika, posestnika iz Trda blizo Vrhnike Gospod France Kotnik, dobro poznan po deželi naši veliko davka plačuje; al ne samo v kmetijstvu je izveden, v 5 je kmetijsk gospodar i ki kterem tudi družbi kmetijski kranjski opravlja opravila predstojnika poddružnice vrhniške , temuc izveden je tudi v tehniki in stav- benih znanostih, po kterih bode dobra moc deželnemu zboru; izobraženi mož pozná potrebe dežele nase in Avstrije vse, in ker je samostojen po svojem posestvu in se nima nikomnr vklanjati bode postopal v vsem le na prid in blagor naroda slovenskega, čegar pošten in veren sin je in isti program ima kakor večina deželnega našega zbora. , ki so si izbrali kmetovalca gosp. Kotnik a , ker se ta volitev dotikuje kmetiške oko-je prav, ako tudi okolica vrhniška ima enega poslanca v deželnem zboru, kakor Odbor „Slovenije" po misli mnozih volilcev za svojega poslanca, še posebno za tega del pritrjuje lice m ker okolica ljubljanska ima že svojega Tak je tedaj mož, ki ga Vam živo priporočamo Zato pa tudi trdno zaupanje stavimo v Vas, da enoglasno volite njega m se ne motiti po nikomui se Vam hlini in slini našim daste pravilom nasprotne stranke, ki Vas morebiti pregovarja za druzega in i da bi Vas na limanice vjel. gosp Pridite tedaj 31. dan t. m. dopoldne vsi v Ljubljano k volitvi in enoglasno si volite Franceta Kotnika za svojega poslanca. Opominjamo Vas le še tega, da vsak volilec seboj prinese povérilni list (Legitimations-ki ga je dobil od okrajne gosposke, in da ga oddá volilni komisiji; drugače bi ne karte), smel glasovati in zgubljen je glas. Odbor narodnega društva „Slovenije44 v Ljubljani 19. julija 1869. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.