164. številka. Ljnbljana, v sredo 22. julija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan mvetar, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt [leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za. četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofituina znaša. Za« oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. * Dopisi naj se izvole franki rat i — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni&tvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. „Iskrena reč braći Hrvatima." Pod tem naslovom priobčil je Beligrajski „Odjek", glasilo radikalne, sedaj vladajoče stranke, uvoden članek, katerega tu v prevodu priobčimo, dasi se ž njim vseskozi ne strinjamo in se baS v tem uprafianji čeatokrat more reći: „Iliacos intra muros peceatur et extra." Članek, ki je naperjen v prvi vrsti proti „Hrvatski", katera je načelno in strastno Srbom protivna, slove: „Radikalna stranka v Srbiji, kot zvest tolmač mišljenja, teženj in nad naroda srbskega, bila je vsekdar odkritosrčen boritelj za srbsko narodno in sploh — slovansko idejo in solidarnost. Akoravno je „sila okolnostia vezala sedaj vso moč radikalne stranke za naše domače, deželne zadeve, ipak ona spremlja z najiskrenejo simpatijo sedanje življeuje vseh slovanskih plemen, in raduje se napredku in uspehu njihovemu isto tako, kakor odkritosrčno obžaluje neuspeh ali britko usodo posamičnih soplemenikov svojih. Mi jako dobro znamo, da imajo mali slovanski narodi vrlo malo odkritosrčnih prijateljev in da se morajo baš radi tega drug na druzega naslanjati, pomagati si, a ogibati se vsakega mejsebnega raz-pora in nasprotstva. To je nujna potreba in sveta dolžnost vseh, posebno pa onih, ki so po pokolenji in krvi najbližji in katerim je zgodovina prisodila, da morajo živeti v zajednici. No, dlje Časa že gledamo na svojo žalost, da so naši bratje Hrvati krenili po nesrečni stranski poti, katera nikdar in na noben način ne more roditi dobrega plodu za njihovo domovino in za narod hrvatski. Mi jako neradi govorimo o nesrečni stroji, ki je pod firmo Veliko-Hrvatstva raztrovala javno in zasebno življenje na Hrvatskem in napravila nepre-stopen jez mej narodom srbskim in hrvatskim v njijini skupni domovini, trojedni kraljevini. Mi prepuščamo nadim srbskim bratom in razsodnim Hrvatom, da oni sami po svojem najboljšem znanji in razumu razpravljajo srbsko in veliko-hrvatsko upra-šaoje v trojedni kraljevini, ker nemarno radi, da nam se s katere koli strani očita, da se mi nepo- LISTEK. Car Jovan. (1586- 1528.) Srbski spisal A. Ban d 16, poslovenil A. Fćkunja. (Dalje.) Za prijateljstvo carja Jovana sta se poganjala i Za polja i Ferdinand; on izprva ni hotel ni jednemu ni drugemu verjeti. Sam s svojo vojsko je vojeval na Turke in Madjarje. Od madjarskih velikašev je posebno mrzil na Balenta Tereka, morebiti že zato, ker se je ta s takim priimenom priimenoval (Terek madjarski pomenja: Turek). Na njega je najpreje udaril in mu odvzel svojo poznejšujo prestolnico Subotico in vso okolico. Sovražil se je s tem do smrti svoje; Terek ga je ob glavo pripravil. Z Zapoljem se je b početka precej čislal. Ko se je Balent Terek vzdignil in šel na carja Jovana, poslal je Zapolja k njemu svoje poslanike, da mu povejo, da se pazi od Tereka. In prispe ta Balent Terek in misli udariti na carja Jovana. No, ko vidi Srbe junake, strese se od klicani mešamo v njih domači prepir. Toda glasilo veliko hrvatske stranke „Hrvatka" izzvala nas je s svojim člankom „Srbstvo se kostruši", in smo, radi ali neradi, primorani, da jej na kratko odgovorimo. Današnja Srbija ni Avgijev hlev na Balkanu, ki kuži ves Balkan, nego pravi Avgijev hlev je uredništvo zloglasne „Hrvatske", katero je v polnem pomenu besede okužilo narod hrvatski in zasejalo strupeno seme krvne mržnje mej najbližjimi brati slovanskimi, mej Srbi in Hrvati. Da je temu tako, to dokazuje vsa preteklost „veliko-hrvatBke" stranke in VBaka beseda rečenega članka njenega. Politika radikalne stranke je, piše „Hrvatska", „krvoločna"; „ona je povod one pokvarjene, moralno porušene pasmine, nesposobne za pravo kulturo, marveč lene, pohlepne po tujem blaguw . .. in to za to, ker „ta naduvena politika propaguje veliko Srbstvo, da na račun hrvatskega naroda osveži svoje usahle žile, da se moralno propala Srbija vzdigne." In ko je tako lepo počastila „Hrvatska14 ves narod srbski, zagrozila je na konci „izdajskemu" narodu srbskemu v trojedni kraljevini, da ga bodo Hrvati zbriBali z lica dežele . . . Mi smo te besede „Hrvatske" naveli zato, da konstatujemo pred vsem SlovanBtvom, da neso Srbi, ampak ti žalostni Veliki Hrvati uzrok nesrečnemu rasporu srbBko-brvatskemu. Narod srbski ni nikdar delal in tudi sedaj ne dela na to, da bi posrbil narod hrvatski, niti na to, da bi na razvalinah Hrvatske napravil veliko srbsko državo. Kaj tacega morejo srbskemu narodu predbacivati le ljudje ve-liko-brvatske „pasmine", ki so s svojim skrajnim šovinizmom in don-Kihotskimi politiškimi idejami odtujili narod Brbski od naroda hrvatskega in napravili svojo državo politiški oslabelo. Mi vemo, da so se nekdaj za pravice in interese trojedue kraljevine burili v prvih vrstah naj-odličneji sinovi naroda srbskega, a da so jih sedaj zamenjali ljudje sumne moralne vrednosti — temu je najmanje kriv narod srbski. Mi odkritosrčno obžalujemo nesrečni spor srb8ko-hrvat8ki, ker smo globoko uverjeni, da je škodljiv za splošne slovansko interese, najbolj pa za trojedno kraljevino in narod hrvatski. No, ni naša stvar, da to mi rešimo. To je najnujneja in najsveteja dolžnost vseh zavednih hrvatskih rodoljubov in politikov, ki ne vidijo rešitve trojedni kraljevini in narodu svojemu v izkoreninenji ali po-hrvatenji »srbske pasmine", marveč v ravnopravnosti, v njih zložnem delovanji za skupne koristi in za korist trojedne kraljevine. Samo pravo mater, a ne mačebo ljubijo deca z odkritosrčno, sinovBko ljubeznijo......" Politični razgled. Notranje otlatek t'ntvrpelacijam o lieki. Po interpelaciji poslanca Ugrona v ogerski zbornici čuti se razžaljenega oficirski zbor hrvatskega polka št 79 grofa Jelačiča. Kapitan Uzelac došel je v Budimpešto, da v imenu oficirskega zbora straha. Z mesta Srbi planejo na Tereka in na njegovo vojsko, in jo strašuo potolčejo; komaj ubeži Terek z nekaterimi drugovi svojimi prek Dunava, tako ga je bil popadel strah pred Srbi in carjem Jovanom ! Da je Terek bil pobit, napoBled, ni že tako hudo; ali da je prišel v toliko sramoto pred brati svojimi Madjarji — to je zelo bolelo Tereka: „Da vsaj kdo, pa baš ti razdrapanci (Srbi niso bili plemenitaši, zato jih je ta naduti velikaš tako grdil) potolkli so me, obtulili — govoril je Terek v srditosti . . . Želel je kralj Ivan Zapolja, da pride k njemu ta črni človek, da ga vidi; in car Jovan pride z deset korenjaki k Zapolji v Tukaj. A ko se je vračal iz Tokaja, udari na Te-mešvar, pa odtod na mestece Ć o m o, z one strani Moriša, in vzame je. Bilo je to imenje velikašev rodbine (Jakijev. Sedaj zbere Vladislav Ća kij tristo konjikov Madjarjev, da iztira carja Jovana iz Čome Ko se pograbijo, pobijejo se ljuto; pogine jih mnogo i z jedne i z druge strani. A Bog pomaga carju Jovanu in on nadbije Čakijeve koujike. In v boju pade ta veliki Madjar Čakij in izgubi glavo; ž njim so poginili tudi mnogi plemiči in gospodičiči. Ko to čujejo madjarski velikaši in graščaki, pridejo h kralju Ivanu Zapolji in govorijo mu: „Naj vaše velečanstvo milost ima in odstrani od nas tega carja Jovana, ycinetu, naj tega nikar ne stoli, ker glasovanje zbornico nikakor ne izraža nezaupanja. Stvar se je res poravnala na dobrem in Prevclttet opustil Je misel ua demisijo ter ustane. Tako ni bih obe krizi, ki sta nastali v poslednji dobi vsled glasovanj francoske zbornice, srečne odpravljeni in netnata nikakoršnih resuejih posledic. Fran eoska z In t rni c a sklenila j« tudi predvčetaujein svoje zasedanje. Ko je bil ieAeu carinski predlog, bilo je nekoliko stvari na dnevnem redu, da se je bilo bati, da ne bi nastale resne /apletke. Vsa ta nevarnost je zdaj odstranjena temeljito in se vsaj za nerfaj časa ni bati iz parlam-nta prihajajočih mmisterskih kriz, katere bo poslednje dni razburjale ne samo francosko zbornico nego vlekle na se pozornost vse Evrope, posebno pa Nemčije zarad znane interpelacije Lau-rove, ki je bila pa odložena vsled energičnega postopanja vlade. Letina na li uske nt. Kmetijski shod gubernt|e Kazauske je sklenil prositi za podporo j>etih milijonov rubljev, da preskrbi kmete /. žitom dalje, da se podaljša obrok za pltcanje davkov, da se j>repove žgati iz žita žganje, da so sapro zganjske pivnice za jedno leto in da se dovoli, da se objavi Splošni oklic za podporo prebivalstva Kasanske gubernije. Ministeratvo notranjih zadev poslalo je uradnike v kra|e, kjer se je bati slabe letine, da poročajo obširno. — Iz Odese se poroča, da je ozimna jišenica v guherniji Ker-sonski in v Besarabiii rodila bolje, nego se je pričakovalo in da je prav dober pridelek. Socijalisti na Nemškem, Nemški socijalni demokrati se že zdaj pripravljajo za vohtve, ki bodo v novembru za mestni zastoji. Ako[»ratn si od teh volitev ne obetajo praktičnega usjieha, vender se jih hote udeležiti, da se preverijo o svojih silah in da se sploh zanese agitacija mej mase. Časnikarstvo socijalnih demokratov na Nemškem je precej razvito Izhaja 27 dnevnikov, 28 listov po trikrat na teden, 7 po dvakrat, 13 je tednikov, 1 list izhaja vsacih 14 dni, dalje 1 znanstvena revueja, 1 list za mladino, 2 šaljiva varjajo: „Odkar, svetli kralj, prišel je v Bačko ta car Jovan — z mesta poubija mnoge Madjarje!" In premesti car Jovan bvojo stolico iz Subo-tico v Segedin, da bliže hode i svojemu narodu v Banatu. — 1/ Beča 80 cesar in kralj Ferdinand I. in njegovi pristaši madjarski velikaši izbrali in poslali Pavla Bakica Srba, kateri je prišel iz Turške s petorico bratov svojih, da gre k črnemu človeku z blagom m s silnimi daiovi, da ga pregovori in pridobi na stran kralja Ferdinanda. Poročijo carju Jovanu : kralj ti oheča dati gradove z imeujem, a ne kakor kralj Ivan, ki nema brige mkakšne o Vasem v i s o k o r o d s t v u ! Napišejo droben list in pošljejo po Pavlu v roke carju Jovanu v Segedin. Pismu priložijo omenjenega blaga pet tisoči j forinti v zlatu in deset zlatih peharjev in jo-t turških žrebcev; še pošljejo za perjanike car-Jovanove pet sto komadov sukna za obleko. To prinese Pavel in izroči carju Jovanu Prevari se car Jovan, ugrizla ga kača: vsprejme darove od cesarja in kralja iu njegovih tam velikašev, pa jih d ti svojemu palatinu vojvodi Sukoti, du. razdeli, kur se komur pristoji. (Daljo prili.) lista in 1 ilustrovan zabaven list Skupaj izhaja 67 8ocijalistiČnih listov. Socijalistična stranka je torej dobro organizovana in delavna. Pamellova pravda. Že davno je končana pravda kapitana O' Shea proti Parnellu, kateri je ločeno soprogo to žitelja vzel za ženo. Treba je samo še plačati stroške, katere je imel kapitan 0'Shea pri svoji pravdi. Vsota je velika, zato se je pogodil Parnell, da plača polovico takoj, drugo polovico pa Čez mesec dni. Preteklo je že več meBecev, a o Parnellovih novcih še ni ničesar čuti. Dopisi. Z OoreiijMkega 20. julija. (Zopet o oddajanji učiteljskih služeb na Kranjske m.) Dopis iz Dolenjskega oh imenovanji druzega učit. na 4 razredni ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano pisan je bil iz dna duše vsega učiteljstva kranjskega. Oni g. dopisnik dal Bi v imenu nas vseh duška svoji nejevolji. Mi učitelji pa moramo globoko hvaležnost izkazati cenjenemu listu, ki se vedno tako krepko poteguje za naše stanovske zahteve in nas brani napadov in ned ostat kov. naj si pridejo od koder hočejo. Ob tej priliki prosil bi svoje gg. kolege, naj povsod širijo list, ki jim je najbolji javni zastopnik šole in učiteljstva. Dobro vem, da se razburjenost in nejevolja vsled onega nesrečnega imenovanja ni po deželi polegla, in da ui učiteljskega zborovanja, v katerem bi se to najostreje ne obsojalo iu obžalovalo, da je, žal, le protekcija oni vir, kateri privede človeka k boljšemu stanju. Tu se le klečeplazi in dela poklone — potem gre vse gladko pot S In mirna Bosoa. Pri oddajanji učiteljskih služeb gleda se le malo ali nič na starost in kvalifikacijo. In to je in bode „conditio sine qua nou", brez tega ne bode miru in zadovoljnosti v stanu, ki ima prihodnjost naroda v svoji roki. Dokler se ne bodo ozirali gospodje na merodajuem mestu na te točki se ne bodo nikdar službe postavno iu pravično oddajale. Ta neprilika iu krivica, ki se nekaterim godi, ki ne morejo klečeplaziti in se predstavljati dotičnim osebam, bi se morala odpraviti. Mi imamo izobražene in pridne učitelje, ki vedno zaman prosijo izboljšanja svoje službe. A zakaj? Ker ne morejo hoditi od Poncija do Pilata. Kakor hitro pride pri nas v javnost katerikoli uedostatek, hitro se pouprašuje vedno kdo je to pisal in nikoli kaj je pisal. Išče se po vseh krajih pisalca in poizveduje po okolici — in ako vržejo sum na — njega — potem si izgubljen. „Laseiate ogni speranza!" tolaži se lahko z Dantejem. Pač bi bilo želeti, da bi se na javnih mestih bolje oziralo na te Žalostne nedostatke in odpravilo zlo, katero kvari in demoralizuje ves učiteljski stan in ne iskalo po pisatelju dotičnega dopisa. Toda resnica oči kolje. Daj Bog, da bi kranjsko učitelj-stvo dobilo že jedenkrat svoj .status", kakor ga imajo uradniki in častniki, iu potem bode konec vsemu prepiru. C. Iz Zagorju, za Savo 21. julija. [Izv. dop.j Naš gospod župnik izrazil se je že večkrat: „Ljubši mi je „glažarM, kakor deset kmetavzarjev !M Da je to res, pokazal je posebno v torek dne 14. t. m., ko nas je jiobodil prevzvišeni knezoškof Ljubljanski. Po časnikih je bilo razglašeno, da bode letos tudi na sv. Planini hirmovanje, a naš gos|>. župnik nam je to šele 14 dnij pred dohodom knezoškofa oznanil, in aicer z dostavkoni: Ker bode škof na potu na "sv. Planino pri meni samo prenočil, ni treba nobenih priprav za vsprejem. Ali kako presenečeni smo bili, ko je gospod župnik v nedeljo dva dni pred dohodom raz lečo govoril: Kakor sera Vam baje naznanil, pride v torek večer knezoškof v Zagorje in lepo bi bilo, ako bi se raz hiš. mimo katerih se bode vozil, razobesile zastave. Da ee to gotovo zgodi na Toplicah, kjer ravno stanujejo ljubljenci našega goap. župnika, peljal se je gosp. župnik v ponedeljek popoludne, prišedši s Save, od železniške postaje naravnost k vodji pre-mogokopa, ter ga prosil ali mu celo veleval (kakor je že njegova navada) kolikor le mogoče veliko zastav razobesiti; gospod vodja pa, ki rad uatreže želji vsakaterega, je to storiti tudi zaukazal in cele Toplice bilo so tako rekoč zavite v cesarskih in papeževih zastavah, posebno izkazal se je goBpod Mihelčič; trobojnice bile bo žalibog samo tri. Ko smo Zagorjani zvedeli, kako se na Toplicah pripravlja za vsprejem, nismo hoteli zaostati ter smo razobesili cesarske, papeževe in narodne za- stave. Gospodu župniku seveda to ni ugajalo, zato nam je prvič Že okrašenje, oziroma razobešenje zastav le površno priporočal in drugič ni pustil »eljati knezoškofa po potu, po katerem navadno k cerkvi vozijo, in sicer zato ne, da bi ne videl slavoloka, katerega je postavil gosp. Medved. —. Gospod župnik bode morebiti rekel, to je kočijaž storil iz lastnega nagiba, ker ni vajen voziti po ozkih potih, kajti njegov posel je mrliče zakopavati in je pri gosp. župniku kot kočijaž, kadar nima nobenega, kar se gosp. župniku v teku jednega leta večkrat prigodi. Nepopisna je pa bila politika gosp. župnika, kar se tiče vsprejema. Vedel ni o tem uihče drugi, nego oba ključarja in gosp. vodja, kateri je svoje uradnike pravočasno obvestil, kajti peljali so ae knezoškofu naproti razven treh vsi, da, celo dva „ A h r a h a m o v c a", katerih žaliti pa ni naš namen, ampak mi hočemo samo dokazati, da so gosp. župniku res ljubši tujci, bodisi katerokolega veroizpo-vedanja, nego domačini, posebno „kmetavzarji", od katerih je nekaj tudi občinskih odbornikov. Da bi se gospodu župniku ne moglo očitati, da ni škofa vsprejel nobeden od občine, je bil toli previden in je komaj 2 uri pred dohodom županu sporočil, naj gre tudi on s svetovalci in odborniki škofu naproti. Župan pa ni mogel v tako kratkem času vsem naznaniti, a gosp. župniku je bilo to ravno všeč, ker on ni hotel, da bi bili pri vsprejemu mej Nemci i nemčurji prisotni tudi kmetavzarji! Da bi gosp. župnik ložje knezoškofu dokazal, kako malo spoštuje preprosto ljudstvo duhovščino in nje predpostavljene in da je, kar Kalan v svet trobi, vera v nevarnosti, je rekel posestnikom hiš, mimo katerih se je škof vozil na sv. Planino, da naj mu prav nič ne storijo in cerkovniku na sv. Plauini pa celo ukazal, speči kruh iz prav debelo mlete ovsene moke. Dragi čitatelji, kaj porečete k tacemu postopanju našega gosp. župnika? Mi se ne varamo, ako trdimo, da je to nesramna zlobnost, s katero nas je hotel pocrniti, a spodletelo mu je. Dokler bode naš gosp. župnik kakor doslej, kadar kdo umrje, najprvo vprašal: kdo bode plačal, dokler bode pustil mrliče brez duhovna in zvonenja zakopavati, dokler bode trdil, da je velikonočni kolač planincev isto tako dober, ker ga mesto blagoslova kar proti solncu obrnejo, dokler bode le tiste čislal, ki ako: o nikoli v cerkev ne hodijo, a o posebnih prilikah petak ali desetak na oltar polagajo, dokler bode hrepenel le po denarji in se pustil z volmi vozit na sv. Planino, kjer vsakokrat, kadar službo Božjo opravlja, 10—15 gld. zasluži, (radi tega je tudi ukazal klučarju naj poBkrije lepe plašče, zataji cerkvene dohodke in v dokaz, da je ljudstvo jako ubogo, naj ponudijo škofu kakor gori omenjeno ovsen kruh; a Planinci, akoravno kmetavzarji, tega niso storili, ker so dobri vedeli kam pes taco moli!) dokler bode hodil bolnike obhajati o priliki, ko gre na Dolenjsko po viuo, dokler nas bode sovražil in nam povsod nasprotoval, tako dolgo ne bodemo tudi mi nehali ga sovražiti in Boga prositi, da bi prišel jedenkrat čas, ko bode v Za-gorji župnik (ali fajmošter, kakor se naš gospod župnik zvati ukazuje) ki bode vsem naklonjen in pravičen l! To je srčna želja zdaj zaničevamh kmetavzarjev. Za danes zadosti, ako potrebno prihodnjič več; sicer pa: Caveant consules! Domače stvari. — (Doktorjem vsega zdravilstva) promoviran je bil na Graškem vseučilišči danes se-kundarij tukajšnje deželne bolnice g. Radovan lt ep i č. Vrlemu bivšemu „Triglavanu" in odločnemu narodnjaku naše najiskreneje častitke! — (Premeščen j e )) Gosp. Ant. Br umen , sudiški pristav v Slovenski Bistrici premeščen je v Lož, g. pristav Ivan Pirnat iz Loža v Slovensko Bistrico. — (Separatni vlak v Prago) k razstavi od^el bode po želji, ki se je razodela od raznih stranij, že dne 3. avgusta iz Ljubljane. — Potem odpade vlak, ki je bil nameravan za 13. dan avgusta, ako bi se bilo oglasilo dovolj udeležnikov. Vlak dne 3. avgusta bode šel brezpogojno, torej ki more vsak urediti svoje razmere tako, da mu bode mogoče udeležiti se tega vlaka. Pogoji so isti, kakor so bili pri prvem vlaku dne 26. junija. Kdor želi pojasnil, dobi jih v g. J. Pavlina potovalni pisarni v Ljubljani, Marijin trg št. 1. — (Izlet „Slavčev" v Radovljico.) „Slavec' izletel je v nedeljo na Gorenjsko in si je izbral mesto Radovljico, katero je razveseljeval s svojim obiskom. Izlet „Slavčev" v Radovljico je prvi vetji izlet, ki ga je videla Radovljica v bvo-jeni obzidju. Do danes ni bilo nič, kar bi rodoljubna društva vabilo v Radovljico. Mesto samo je v druStvenem nsiru jako zaspano, čemur je pač največ kriva nemlkutsrija, ki ovira zložno in vzajemno društveno življenje. Zategadelj smo se začudili, ko smo čuli, da hoče „Slavec" v Radovljico, zakaj človek ne gre rad v kraj, kjer misli, da ga ne bodo pozdravljali veseli obrazi. No, rSlavcu", kakor smo videli sami, ni bilo sojeno izpiti grenko čašo grenkega oemškutaratva radovljiškega. Vesel in pojoč poletel je v nedeljo zjutraj na Gorenjsko in se je ustavil v Radovljici. In tu Be je pokazalo, da je Radovljica vender boljša, nego nje glas. Ko se je „Slavec" bližal, pokali so možnarji in slovenske tro-bojuice, ki so se videle na nekaterih radovljiških hišah, pa so nas prepričale, da ima Radovljica tudi rodoljubne duše. Kuj pred ubodom v mesto bil je postavljen slavolok in tu je pričakal in pozdravil „Slavca" b prisrčnimi besedami radovljiški župan gospod A. Roblek, ljubeznjiva goBpica Alojzija Rabičeva pa je .Slavcu' izročila krasen šopek. Takisto je pozdravila .Slavca" deputacija gasilnega društva pod vodstvom g. M. Kosmača. Potem je ,Slavec" šel v mesto, in tudi tukaj bil je naudušeno vsprejet; rodoljubne Radovljičanke obsipale so ga s cvetjem. Ob desetih bila je maša, pri kateri je pel .Slavec" jako lepo Nedvedovo mašo. Po skupnem obedu v g. HirBchmana izvrstni gostilnici pričel se je ob treh koncert, ki je bil mnogobrojno obiskan, ker se ga je udeležilo nad 500 Ijudij. .Slavec" pel je izborno in izredno odlikoval se jo g. Meden, tako da je vsled burnega odobravanja in ploskanja moral .Slavec" vedno peti. Pri koncertu je bilo jako odlično občinstvo. Tu smo videli drage goste iz Kranja, Tržiča in iz drugih bližnjih krajev, le Radovljičanje niso prišli vsi, pa saj ni čudo, predno Be tak .purgar" vzbudi, za to je treba najmanj stoletja. Predsednik „Slaven" g. Ig. V a 1 e n t i n či č, ki se je že pri vsprejemu zahvalil g. županu, pozdravil je pri koncertu vso družbo z lepimi, res v srce aegajočimi besedami. Poudarjal je, da .Slavec" b slovensko pesmijo budi slovensko zavest in je v tem zmislu napil Radovljici, želeč jej, da bi se razvijala in da bi napredovala v narodnem oziru. Tako je minil hitro čas v narodnem naudušeuji in treba je bilo misliti ns odhod Skupno je .Slavec" odkorakal v mesto in je naredil podoknico gospici Alojziji Rabičevi in je tudi pred stanovanjem župana g. A. Robleka zapel pesem. S tem je .Slavec" počastil rodoljube radovljiške in je potem odšel na kolodvor. Mnogo Kadovljičanov spremilo je „Slavca" na kolodvor. Konečno nam je splošno omeniti, da se je izlet izvršil sijajno iu da bode gotovo mnogo pripomogel, da se obudi narodno življenje v Radovljici. Kakor dober genij čuva nad Radovljico gospod Pianecki, kateremu gre v prvi vrsti zasluga, da bo se vsaj uekateri krogi zanimali za nedeljsko veselico. — (Izlet „Zagorskega Sokola,") kije bil naznanjen za nedeljo 26. t. m. v St. Gothurd, preložil He je zarad važnih uzrokov na jioznejši čas Dan izleta se bode naznanil pravočasno. — (Toplice n a Dolenjskem.) Od dno 16. t. m. do 15. septembra prihaja pošta v Toplice vsak dan dvakrat. I.) Pošta odhaja iz Novega mesta ob 12. uri opuludne in prihaja ob x/a2. uri na Toplice, od koder odhaja ob lfi3. uri in prihaja ob 4. uri v Novo meBto. Ta pošta prevzema pisma od Litijske in obeh Krških pošt in tudi potovalce v Toplice. II.) Pošta odhaja, ko dospe Ljubljanska v Novo mesto, to je ob uri popoludne in dojde na Toplice ob 6. uri zvečer. V Novo mesto vrača se ob 71 uri in pride tjakaj ob 9. uri zvečer. Ta pošta prevzema pisma in potnike v To|iIice iu nazaj za drugi dan zjutraj ob 4. uri na Krško, ob 5. uri v Ljubljano. — (Nabrežinsko .Bralno društvo") priredi koncert o priliki svojega slovesnega otvorenja v nedeljo dne 26. julija t. I. v prostorih gosp. Tanceta. Pri koncertu sodelujejo: tamburaški zbor telovadnega društva /Tržaški Sokol", Proseški tam buraški zbor in pevci društva .Hajdrih" Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Ivan pl. Zaje: BU boj!", moški zbor. 3. SI. Katkič: .Grand potpourri bolgarskih narodnih pesmij", udara tamb. zbor telovadnega društva .Tržaški Sokol". 4. Ivan pl. Zaje: „Na straži", moški zbor s samospevom baritona. 5. *% „Sarafan", ruska narodna pesem, udarata sokolski in Proseški tamburaški zbor. 6. H. Volarič: „Za dom", moški zbor. 7. M. pl. Farkaš: .Venec hrvatskih narodnih pesmij", udarata sokolski in Proseški tamburaški zbor. 8. A. Hajdrih: .Slava Slovencem", moški zbor. Vse pevske zbore pojo skupno Nabrežinski in Proseški pevci. Začetek koncertu je ob 5Va- nri popoludne. Ustopnina 20 kr. za osebo. Člani .Bralnega društva" plačajo polovico. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Čveteroraz redna ljudska šola v Metliki) izdala je za preteklo šolsko leto letno poročilo, kateremu povzamemo, da je bilo na tej Šoli 368 dečkov in deklic, na ponavijalni šoli 65, torej vsega vkupe 433. Poučevali bo na tej šoli gg.: Andrej Šest, na I učitelj in vodja; Fran Avsec, katehet; Ivan Zakrajšček, katehet; Fran Gre-gorač, učitelj; Josip Križ nar, zač. učitelj; Matilda Parma in Vita Zupančič, učiteljici. — (Požar.) V nedeljo ob 5. uri zjutraj po gorel je na Prošeku Marka Lukse hlev z vso krmo, kar je je bilo na hlevu. Škode je 800 gld , Luksa je zavarovan. — (Iz Dobrnič) dne 21. julija: Obesil se je včeraj predpoludne na svojem domu Janez Vdo-vič, po domače „Štočk". ObčespoStovani posestnik s Kala v Trebanjskem okraji bil je že v 70. letu. Uzrok samomoru je neznan, dasi Be je že dolgo pred tem činom na njem poznala posebna zamišlie-nost in pohitost. — (Natečaji.) Na pomorski akademiji na Reki razpisano ie mesto suplenta za mutematiko. Plača 1000 gld., stanarina 200 gld. Prošnje do 15. avgusta. — Na veliki realki v Ljubljani razpisani sta dve suplentBki mesti : za francoščino in nemščino in za slovenščino v zvezi z geografijo in zgodovino Telegrami „Slovenskomu Narodu': Feterburg 21. julija. Na vsporedu slav-nostij, ki se imajo prirediti francoskemu bro-dovju na čast, je mej drugim: banket mestne občine v Kronstadtu; banket tamošnjega častniškega kluba; velik banket mesta Peterburg; obed pri generalnem admiralu velikem knezu Aleksiji; obed pri carji in carici v Peterhofu, kateremu se bode najbrže dodal ples, razsvetljava parka in ognjemet na vojnih parobrodih, zasidranih pred Peterhofom; banket francoske naselbine v Peterburgu. Francoski častniki bodo najbrže pohodili tudi Moskvo, kjer jih bode generalni guverner veliki knez Sergej pogo-ščeval. Dalje se bode, ako bode dopuščal čas, priredil izlet k Blavnoznaaim slapom Imatre na Finskem. Cetinje 21. julija. Vlada ustavila plovbo na Skaderskem jezeru in se je odločila, da bode zaradi streljanja na črnogorsko ladij o zahtevala odškodnino. Beligrad 21. julija. Tukaj Sen meščansk odbor dela na to, da bi se bosenski muhame-dovci naselili v Srbiji. Kolonj 21..julija. Peterburškemu dopisniku v .KOlnische Zeitung" izrazila se je visokostoječa, k ruskemu dvoru spadajoča oseba o sedanjih rusko-francoskih razmerah tako, da je težko pripraviti carja, da bi Francoski javno pokazal svojo naklonjenost. Kadar se pa led odstrani, bode car z njemu lastno stalnostjo nadaljeval na tem potu in javno pred svojim narodom pokazal, da sedanjo francosko vlado šteje mej svoje prijatelje. Verojetno je, da se bode carju predlagani načrt o potovanji carice iu prestolonaslednika v Pariz uresničil. Cuje se tudi, da pride predsednik republike, Carnot, o božiči v Peterburg. Da bi car šel v Berolin, tega nihče ne veruje. Dunaj 22; julija. Taaffe odpeljal se zjutraj k cesarju v Ischl. Opava 22. julija. Cesaričinja vdova Štefanija burno pozdravljena odpotovala na Dunaj. Beligrad 22. julija. Kralj Aleksander po cerkvenem opravilu s posebnim parobrodom ob 8 V* odpotoval mej zvonenjem, streljanjem kanonov in ovacijami občinstva. Na praznično okrašenem pristanu bili razven civilnih in vojaških dostojanstvenikov in duhovščine, avstro-ogerski poslovodja, romunski poslanik, bolgarski agent. Po najnovejših dispozicijah namerava se sestanek kralja z nemškim cesarjem sredi avgusta. Conzville 22. julija. V Oil-Creek-u in Briceville (Tennessee) nastali hudi nemiri. Strajkujoči rudarji streljali na kaznjence, namesto njih na delo poslane in na vojaško stražo. Strajkujoči delavci imajo brzojav v svoji oblasti. Obsedno stanje se bode proglasilo. Večje število vojakov z gostostrelkami odide tjakaj in bati se je resnega boja. Razne vesti. * (Srbski posebni vlak v Prago) k razstavi dovedel je mnogo Srbov iz kraljestva in nekaj v Belem gradu bivajočib Čehov. Bili bo vsi slovesno vsprejeti, kakor vsi slovanski gosti, ki dohajajo z vseh strani), da vidijo napredek češkega naroda ua kulturnem polji in s svojim posetom dokažejo, da se slovanska vzajemnost vedno lepše raz-cvitn mej vsemi slovanskimi plemeni. Pozdravil je došle goste v imenu Prage dr. Podlipnj, odgovorila sta arhimandrit Dražič in Ilič Dragotin, ki sta oba krepko poudarjala skupnost in vzajemnost vseh Slovanov. * (Prvimilijonobiskovalcev Praške razstave) dosegel se bode skoro, kajti do zdaj obiskalo je razstavo 939.088 oseb. Do nedelje utegne biti jirvi milijon gotov. To je gotovo sijajen uspeh, ki govori bolj jasno, nego vse drugo. Saj pa tudi ni čuda, ker dan za dnevom narašča naudušenje za to slovansko razstavo v vseh krogih slovanskih, ki tekmujejo drug z drugim. * (Nezgoda pri manevru.) Major Schu-ster, poveljnik artilerijsko divizije, bil je težko poškodovan na glavi iu na obrazu po strelu iz topa, ker je stal prav blizu. Prepeljali ho jja v Požun, a bati ho je, da oslepi. * (Slaba letina v v z h o d n i Indiji.) Zaradi velike suše bati se je v muugih krajih vzhodne Indije slabe letine in lakoto. * (Jak — razparovalec žensk.) V Parizu našli so v jarku mnstnega obzidja umorjeno ženBko, ki je bila razmesarjena, kakor ob svojem času Londonske žrtve ne/nanega morilca žensk. * (Grozna do god ha.) V Ellisu v državi NabraHka v severni Ameriki umoril je uaseluik John Puterbaugh svojo ženo in štiri otroke, katerih naj-stareji je štel 15 let, potem pa usmrtil se ie še sam. Vsi umorjeni bili so ustreljeni v glavo. Uzrok groznemu dogodku je, da je nesrečnež zblaznel. * (Hud vihar) razdejal je mnogo hiš v mestu Superior v državi Milvvaukeo v Ameriki. Neki h6tel, ki so ga baš gradil., podrl se je in pod razvalinami pokopal nad 50 delavcev. Večina je mrtvih, druge izvlekli so težko j>o$kodovaue izpod razvalin. Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. II. III. (lospud zbornični svetnik Jauko Kersnik poroča, da se je zaiVlo razpravljati vprašauie o obrtnopravtiib razmerah tako zvanih oskrbovulišČ za tu|ce. Določiti je, ali je oskrbo tujcev smatrati sploh za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega in krčmarskoga obrta ter jo je zatorej zmatrati za dopuščen obrt. Ako bi bilo zadnje vprašanje zanikat., prendariti bi bilo še, ali naj bi ne bila ta oskrba glede na varnost, nravnost in zdravje po § 24. obrtnega reda odvisna od koncesije in nje zadohitev od gotovih pogojev. Predno visoko mini« sierstvo odloči to vprašanje, želi zvedeti razmere o oskrhovališčih za tujce po posameznih upravnih okoliših iu mnenje o obrtnopruvnem postopanji z oskrbovališči za tujce. Politična oblastva prve stopnje so že predložila svoja poročila c kr. deželni vladi, sedaj pa želi ona, da bi se tudi zbornica izjavila ter pri tem ua umu imela po zmislu mini-Merskega ukaza razne vrste oskrbovališč, kakor 1. oskrbovališča zaselenih podjetnikov (hišnih po« Kestnikov in strank uajeranic), zlasti po zdraviščih, kateri dajo hrano pri njih stanujočim tujcem; 2. stanodajalci sploh, ki dajo tudi hrano pri njih nastanjenim oaebam (atrankam podnajemnicam, sobarjem itd.); 3. oskrbovališča združena s hoteli in gostilnami. Odsek je vprašanje, ali je oskrbo tujcev sploh zmatrati za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gosti 1-ničarskega in krčmarHkega obrta in jo je torej zmatrati za dopuščen obrt — natančno razpravljal in razvidel, da oskrbe tujcev ni zmatrati za obrt, ui-kakor pa ne za dopuščan obrt. Ako bi se oskrbovanje tujcev spoznalo za obrt, obdačili bi se oBkrbovatelji tujcev, oni bi jia morali cene povekšati. Tujci bi zaradi tega gotovo ne prihajali obilneje, pa tudi ubožnejše prebivalce bi to hudo zadelo. Pa brez ozira na to oskrbovanje tujcev že zato ni zmatrati za obrt, ker nema obrtnega značaja, to bi se k večeinu lahko reklo o oskrbo-vališčih združenih z gostilnami in hoteli, kateri pa so kot dopuščani obrti že tako obdavčeni. Tudi vprašanje, ali naj bi bilo oskrbovanje tujcev po §. 24. obrtnega reda odvisno od koncesija in nje zadobitev od gotovih pogojev, mora odsek zanikati, ker taka naredba bi ne bila dobra \% varstvenih, nravstvenih, zdravstvenih in jednakih ozirov, to pa zlasti iz tega razloga, ker imetelji takih oskrhovališč zaradi avoje koristi vedno sami pazijo, da se ne zgodi nič, kar bi njih zaslužku Škodilo. Zatorej bo imetelji oskrbovališč sami najbolji čuvaji za varnost, zdravje in nravnost svojih oskrbovancev. Kar se tiče posameznih vrst oskrbovališč, to ni oHkrbovalisč zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic) že zaradi tega ne zmatrati za obrt, ker so zlasti po zdraviščih sosebno v ta namen, da je laže stanovanja oddajati tujcem, stanodajalci, kateri dajo tudi hrano pri njih nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.) pa imajo te ljudi bolj za domače ali za rodo vince, torej izključuje tudi ta slučaj pojem obrtnosti. Oskrbovališča združena s hoteli in z gostilnami so že tako obdavčena, ker spadajo hoteli in gostilne mej dopuščane obrte iu ker jim že tako ni moči zabraniti imeti oskrbovaliBČa, Pri obdavčeno se jim, če ho združeni z oskrbovališči, gotovo že sedaj odmerja veči davek. O razmerah omenjenih oskrbovališč na Kranj skem so politična oblastva prve stopnje uvedela in prijavila to-le: Oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic) ni na Kranjskem. Oskrbovališča, po katerih dajo stanodajalci pri njih nastanjenim osebam tudi hrano, so v Ljubljani, v Kranji in na Jesenicah, V Ljubljani so imetelji majhnih stanovališč, kateri imajo na stanovanji in na hrani dijake. Imetelji so največ bolj ubožoi. Dobiček je le neznaten, in ob nj*un v največ slučajih Živi komaj imetelj oskrbovališča. Potem bo tudi stanodajalci, ki zaradi svoje koristi dajo pri njih stanujočim delavcem tudi hrano. Dohodki, katere od tega dobivajo, so glede na to, da je delavcem kolikor mogoče malo računiti jedila, zelo pičli. Slednjič je pri tej vrsti oskrbovališč omeniti strank najemnic, ki dajo posamezue nepotrebne jim sobe v naiein samskim gospodom ali damam ter jih imajo tudi na hrani. Taki stanodajalci so izmej boljših ljudi ter ne iščejo, dajoč hrano svojim sobarjem, navadno znatnega dobička, ampak stori to bolj iz prijaznosti. Takih oskrbovališč pa j« malo. V Kranji dajo samo strankam podnajemnicam ali sobarjem brano, kur pa je po mnenji okrajnega glavarstva Kranjkega moči zmatrati le za zasebno prijaznost ali za postransko pogodbo poleg najemne pogodbe, a ne za obrt. Ne Jesenicah so najnovejši čas tuji delavci, ki mej tednom tam delajo in ob nedeljah žive pri svojih po sosednih občiuah uaseljenih rodbinah, pri zasebnih strankah na hram in ua stanovanji. To nastaujevanje in hranjenje delavcev je po mnenji okr. glavarstva Radovljiškega presojati prav tako, kakor dijake na hrani, dosedaj pa ni dalo tamkaj povoda uradnemu postopanju niti z davčno — niti z obrtno — zakonskega stališča. Oskrbovališč združenih s hdteli in z gostilnami ni na Kranjskem. Na podlagi navedenih razmer je poročevalec v imenu odBeka predlagal: Častita zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila. — Predlog je bil vsprejet. Zahvala. Odbor društva „Slavecu /matm si za prijetno dolžnost izreči uajsrčnejšo zahvalo vsem onim gospodom, ki so pripomogli na katerikoli način, da se je zadnji izlet „Slavcev" toli sijajno izvršil. Pose be i m se zahvaljuje županu, gosp. A. Robleku na prijazuem pozdravu, ljubeznivi gospici Alojziji Rabi Če vi na krasnem šopku, zastopniku gasilnega društva, gosp. Mat. Kosmaču, nadalje vsem vrlim in rodoljubnim Radovljičanom, ki so hiše okrasili z zastavami, gosp. II i r se h m a n u u na izvrstni postrežbi, osobito pa gosp. J. Piane ckem u na vsestranski skrbi ter konečno dragim gostom iz Radovljiške bližine, ki so n svoio navzočnostjo počastili naš koncert. Vsem kličemo: Na zopetno svidenje na prijaznem Gorenjskem! V Ljubljani, dne 21. julija 1891. Odbor pevskega društva „Slavec". ............******** ..LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 21. julija. Pri ti »i i *i: Berg, Vitlom, Pitsch, Salzer, MUller, Weiss, Horn, Tohač, Kuopp, Zavralek, Forlo z Dunaja. — Wobl, Grilnhut, Eisel, pl. Gerlach iz Gradca. — Mictael iz Solnograda. - Gradischer is Velikih Lase. — Nettel iz Prage. — Lergetporer i Bleda. — Schuts is Celja. — Kobler s Reke. — Pl. Obereigner s Snežnika. — Sandor ii Zagreba. — Mali iz Tržiča. — Mi klic iz Badovljioe. — Schink iz Zagorja. — Pl.Strassoldo, vit.Guttenberg iz Trsta. Pri ftlonu: Pascbak, Elger, Simon, Pabiani, Kulka, vitez Tonello pl. Stramare, Paradeiser, Bauach, Lackenba-cher z Dunaja. — VVoiser, Deutsoh it Zagreba. — Caboge iz Polja. — KUU iz Stuttgarta. — Novak iz Idrije. — Hladeč iz Kočevja. — Vilhar is Prezida. Pri bsvartkcui dvoru: Ilaaa z Dunaja. Pri |uiu«tst kolodvoru t Lukanitz iz Novega Jorka. — Raucb is Line«. — Ulrich is Prage. Umrli so r I Jiibljanl: 20. julija: Antonija Brajer, ćrevljatjeva hci, 4 leta, Poljanska cesta it. 9, scarlatina. — Doroteja Svetek, mesarjeva žena, 71 let, sv. Petra cesta It. 3H, kap. 31. julija: Ana ZupanCic, železo, sprevodnika vdova, 52 let, Liogove ulice St. 11, hydrothorax. V deieIn i bolni ci: 19. julija: Ivan Polajnar, hlapec, 24 let, oslabljen je močij. Tržne cent* v LJubljani dne 21. julija t. 1. Ki- kr *!•>•] Plenica, hktl. . . . 7 4 K Špeb povojen, kgr. . — 164 1 Rež, ■ • • 5 52 .Surovo maslo, „ . j — 651 i Ječmen, 4 88 Jajce, jedno : . , . ] Mleko, liter . . . . j - 2 ' 0 'es, ■ • • 3 25 — 8 Ajda, » • • • i 5 K Goveje meso, kgr. -60 j Proao, s * ". 5 2i Telečje „ , — 50 j tt.oruza, t ... 5 60 SvinJBko „ „ — 60 1 Krompir, ■ ... 2 50 Koitrunovo , s -M Leća, n ... 10 — Pilanec...... — 80 Grah, 9 ... 9 Golob......1 -16 Fižol, • . ■ . . 9 — Seno, loo kilo. . . lisa i Maslo, kgr. . — 82 S lam n, „ „ . . . 2 24 Mast, • _ 68 Drva trda, 4 fjmetr. 6 40 1 Spoli frilen „ 58 ■ mehka, 4 , | 4 20 Meteorologično poročilo. I AM ona_ ; Stanje lZL3£ barometra zovanja : , mm Temperatura Ve-tro v i Nebo Mo-krina v mm. 21. julija] 7. zjutraj J 737'4mm. 2. po po j. i 735 6 mm. 9. zvečer 736 6 nm. 1 15-4° C 24-*«C 18 2° C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jasno jasno 0-00 on. 1 1 Srednja temperatura 19*3°, za 0*2° pod uormalom. ^■var^s^jslsiSL "borza dne 22. julija t. 1. (Izvirno tel^graflcno poročilo.) včeraj — .... gld. 9275 .....92-80 Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata reuta ...... 5*/« marčna reuta .... Akcijo narodno banka . . Kreditno akcije..... London ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Neinlke marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne iračke iz I. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . - gld 111 50 102 95 1024 — 295 — 117-60 daiiMM . 9280 92-80 111 65 102*90 1028 -29475 117-70 Dunava reg. srečke 5°/0 . Zomlj. obč. avitr. 4 »V/o zli Kreditne srećke .... tžudolfove srečke . . Akcije anglo-avBtr. banke 9-36 n 9-35'/, > 58 — fi-59 f>7-80 — v 57-85 •J.'. < gld. 135 * . — kr. 100 . 180 n 105 n *""* n ioa 15 . too gfd, 120 n 86 B listi . . llfi it 50 , 100 gld. 187 ■ w » 10 „ 20 n n 120 „ 155 i 20 , 225 n Pisarica za loterijo hitra pri delu in zanesljiva, vsprejme se v nekem večjem obrtnem trgu na KrnnfNkeuu ležečem ob južni železnici. Taka, ki je že služila v kaki loteriji ali prodajalnici, ima prednost. — V tem istem kraji da se t lakup tudi trgovina z mešanim blagom na račun in dobiva prevzemnik jeden delež dobička. — Pojasnila je dobiti v Muller-Jevi aaoneni pisarni ▼ Ljnbljani. (593—2) izvrsten za kapnjice (šlirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Tlaievž Idpiir, tovarnar v Šmarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—1) puškar v Borovljah (Ferladi) ua Korofifcem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vse lovsko priprave, patrone ter drugo strel|Ivo po najnižjih cenah. — Pulke so vao prestrašene na ces. kr. izkulavalilči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—40) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Na najnovejfii in najboljši način X umetue (580—8) % tU ZOkOVfl* ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* vanj a in vse sobne operacije« — odstranuje sobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeokega (čevljarskega) mostu, L nadstropje. i Cenik i pošiljajo se zastonj in frankovani. Največja zaloga šivalnih strojev sIJsKe (»Uit. Nizke osne. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se Kamenja vaj o. — Popravki se izdelajo hitro, dobro ln (14) oensno. (476) (8) (456) KAHOL TILL Špitalske ulice 10. LJubljana. Špitalske ulice 10. 14nflge h pofloi»ami9 spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje. v_»_w_w_w_m_^_»_^_ ^_ »_ ^, m . w w_m_w_w_w w_ «^«_. • .^_.» ^T. « ~ H 1 r "i I v I naznanilo in prijoročilo. Podpisanec javljam slavnomu občinstvu, da sem združil svojo tVgOTlno x železom ms .VleMtueiu tr^u ši. U. v Oiallc-tovi liiši s trgovino, katero sem kupil od gospoda I ranra Trčita, in da bodera odslej vodil obe vkupe v hiši na Valvazorjevem trgu št. 5. Zahvaljuje svoje dosedanje gospode kupovalce za izkazano mi naklonjenost, prosim najudaneje tudi v bodoče mnogobrojnoga poseta. Z odličnim spoštovanjem ŠTEFAN NAGY v LJubljani, na Valvazorjevem trgu štev. B. Naznanilo. Podpisano občinsko predstojništvo na mnoga u (nasanja tena polom javlja, da semenj v ponedeljek po sv. Jakobu v Šmartinu pri Litiji ni prepovedan, ter bode isti v ponedeljek, dne 27. julija t. L za blago kakor za živino. Občinski urad v Šmartinia pri Litiji dne 20. julija 1891. (605—1) I*?11* Zore. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.