— 50 — Izredno lepa čednost. ¦' 3. Naši dobrotniki v nehesih. Znana nam je vsem resnica, katero je tako lepo povedal sv. Jakob v svojem listu: ,,Vsak dober dar pride od zgoraj, od Očeta luči!" Vemo pa tudi. da vseh dobrot ljubi Bog ne pošilja kar narav-nost iz nebes. marveč bi smeli reči, da je podoben dobrotnemu kralju, ki ne deli vedno in povsod lastno-ročno svojih dobrot. marveč jih premnogo izročuje svojim zanesljivim služabnikom in prijateljem, da jih raznašajo in delijo na okrog. In (isto naravno je, da Ijudje, kateri po tej poti prejemajo darove, niso hva-ležni le samo kralju, marveL tudi onim kraljevim za-upnikom, kateri so jim izročili kraljeve darove. Tudi te posredovalce imajo v velikem čislu in se jim za-hvaljujejo z iskrenimi besedami ter jih spoštljivo ime-nujejo svoje dobrotnikc. Takih prijateljev in služabnikov, poslancev in po-sredovalcev ima nebeški Oče premnogo, da nam po njih pošilja svoje dobrote. Vsi so naši dobrotniki, katerim moramo hiti hvaležni. Nekaj jih je v nebesih, nekaj na z e m I j i. Danes si oglejmo naše dobrotnike v nebesih. 1. Na čelu vseh nebeških dobrotnikov je pre-čista Devica Marija. Po njej nam je nebeški Oče poslal največjo dobroto. To nam je povedal Jezus sam. Nekoč je hotel Zvelitar Ijudem dopovedati, kako zelo jih Ijubi nebeški Oie in s katero dobroto jim je najbolj pokazal svojo neskočno Ijubezen. In vsevedni Jezus sam ni vedel za nobeno večjo dobroto božjo. kakor je ta, da nam je poslal Zveličarja na svet: Tako je Bog Ijubil svel, da je poslal svojega edinorojcnega Sina!" In po kom nam je ne-beški Oče poslal to svojo največjo milost! Po Mariji, presveti Devici! Vsled tega pa, ker je po Mariji prišel božji Sin na svet, smemo reči, da so nam tudi vse one milosti, katere je Jezus zaslužil človeštvu, prišle po Mariji, in da -vse, kar nam deli Jezusova sv. cerkev, nam je prišlo po Mariji. In zato kar na- \ -5, - k- ravnost trdijo cerkveni očetje. da je Bog sklenil svoje 1 dobrote in milostl deliti po Marijinih rokah. ¦ Da, Marija je za Bogom naša največja dobrotnica. P Torej smo ji tudi dolžni svojo največjo hvaležnost. In hvala Bogu, od nekdaj so to spoznali in tudi go- reče izpolnjevali vsi dobri kristjani. Po vsem svetu, kjerkoli je razširjena sv. katoliška cerkev, je polno i krasnih spomenikov, ki so jih postavili hvaležni Ma- rijini častiici. Veličastne Marijine cerkve. prelepi Ma- rijini altarji. čarobne Marijinc podobe in neštete za- hvale poleg njih na cerkvenih stenah, prisrčne Marijine pesmi in navdušeno pisane Marijine knjige itd., vse vse nam glasno izpričuje, kako so bili od nekdaj hvaležni svoji nebeški Materi vsi dobri Marijini otroci. Najlepši spomeniki detinske hvaležnosti do nebeSke kraljice so pa živi spomeniki, Marijini sinovi in Marijine hčere, ki se zbirajo okrog Marije v dičnih vencih Marijinih družb I in bratovšfiin ter se skušajo med seboj v svetem tek- I . movanju, kako bi se izkazovali čimdalje bolj vredne [ Marijinih dobrot — z Iepim,' brezmadcžnim I življenjem! Lepo, nedolžno življenje — pač naj- I lepša zahvala Mariji, prvi in največji dobrotnici v nebesih! 1 Naj vani še povem. kako zelo je bil hvaležen f H^" piv'b!agi Marijin častilec sv. Lenart Porto- ¦ 'lfe^r'^^'' ^arn ie Prip°ved°va' tako-le: ,,Kadar pre-I rm^ujer|i vse milosti, katere sem že prejel od naj-[ svetejše Device, se satn sebi zdim. kakor da bi bil l velika romarska cerkev. V taki cerkvi je razobešeno j! po vseh stenah polno tablic. Na njih je v podobah | • ali pa z besedo povedano, v čem je Marija uslilala I gorke prošnje romarjev; potlej je pa rcčeno: ,Po I Marijini milosti". Ravno tak se jaz zdim sam sebi, kar M ves popisan z besedami: ,,Po Marijini milosti.1' Moje K zdravje na duhu in na srcu, moje mašništvo, moja H nieniska obleka, vse, vse mi je dano po Marijini milosti! H Berite, o le berite! popisan sem, ves popisan, na duši H in telesu, zunaj in znotraj: ,,Po Marijini milosti!" Bodi H torej tudi brez konca in kraja češčena, moja premi-^B lostna dobrofnica; na veke bom prepeval usmiljenje ^l Marijino, in če se rešim, rešen bom le ,,po milosti svoje ^K veličastne kraljice Marije". ¦ *¦ . — 52 — 2. Za Marijo so naši največji dobrotniki — an-geli. O dobrotah teh nebeških poslancev ti ne bom pripovedova! nadolgo in široko. Ne zato, kakor da. bi ti ne imel veliko povedati, marveč zato, ker sem prepričan, da žc ti, mladi čitatelj, sam veliko veš. Ko si bil še čisto majhen, so te Ijuba mafi (otikrat vzeli v naročje in ti pripovedovali, kako imenitnega sprem-Ijevalca imaš pri sebi. Zvečer, ko so te spravljali v posteljo, in si se morda bal teme. so ti dajali srčnost in tolažilh ničesar se ne boj, saj bo vso noč angelček čuval pri tebi, ko boš ti spančkal: on je zadosti močan in bo odgnal vsakega, ki bi ti hote! storiti kaj žalega. Zjutraj, ko si sc vesel prebudil in se začel ozirati po zajutreku, bilo je zopef prvo mamino vprašanje: BAli si se že zahvalil angelčku?" In ko si odhajal od doma, so te zopet priporočali in izročali angelu varihu. Prišel si v šolo, tudi tukaj so ti tako lepo razlagali gospod katehet, kako Ijubeznivi in dobri so nam angeli, kako skrbno nas varujejo na duši in na telesu. tudi takrat, ko nas Ijudje ne morejo .. . Jaz te le eno rečvprašam: Ali si se že učil pre-lepo zgodbo o Tobiju in njegovem angelu? ako še ne, poišči si v velikih svetopisemskih zgodbah št. 70 in 71. In ko pribereš v zadnjom odstavku do besedi: ..Nemogoče je sicer, da mu vredno povrnemo vse njegove dobrote; pa pro-sim te, moj oče, da ga prosiš. morebiti da vzame po-lovico vsega, kar smo prinesli", itd., pa prencbaj in postaj nekoliko ter reci isto tudi sani sebi, da je ne-mogoče povrniti vseh dobrot, ki si jih že prejel in jih • vedno prejemaš od svojega angela variha, ter skJeni prav za trdno, da se boš odslej zvesto in redno za-bvaljeval vsako jutro in vsak večer svojemu angelu varihu in mu še posebno s tem izkazovai svojo hva-lcžnost, da boš vedno lepo živel in služil Bogu kakor blagi Tobija. ' 3. Svetniki sicer nimajo tolike moči kakor Marija in angelr, vendar so tudi naši neprecenljivi pri-jatelji in dobrotniki v nebesih. Prvič so najboljši ljudje, kar jih je kdaj svet videl. Saj so se že na zemlji tako zelo odlikovali v Ijubezni do blilnjika; radovoljno so - 53 - pomagali, kjer so le mogli, tolažili žalostne, ceiili rane in sušili soize bednim Ijudem: že tu na zemlji so jih imenovali angele v človeški podobi. Zdaj so pa po-veličani, njih duša je še vse lepša v nebeški popo! -nosti, torej njih Ijubezen veličastnejša. Drugič je pa tudi tijih moč zdai veliko večja nego poprej na zemlji. Če je pa Ijubi Bog" že na zemlji radi njih čudežno po-mag"al bednim Ijudem, koliko bolj zdaj, ko jih je po-vabil k sebi, da so deležni njegove slave in sreče, da nvladajo ž njim". kakor pravi sv. pismo. Nekatere je pa Bog sam po svoji cerkvi še posebej odločil za naše priprošnjike in pomočnike. Nikar ne bodite med onimi, kateri vedno le pro-sijo svetnike, zahvalo pa zanemarjajo, marveč bodile jim prisrčno hvaležni s pobožnim češčenjem in zvestim posnemanjem njih vzornega življcnja. 4. Celo tudi vernim dušam moramo biti hvaležni. Sebi sicer ne moreio pomagati, a nam pa morejo koristiti s svojo priprošnjo. Saj so tudi ljub-ljeni otroci Božji, lc da so še v kazni. Tega so se že prepričali premnogi, ki so se jim priporočali v raznih potrebah. Dušain v vicah pa ne moremo boljše iz-kazovati hvaležnosti, neg"o s tem, da jim po svoji moči m lajšamo in krajšamo prebritko trpljenje. ¦ Zopet tu vam moram budilno klicati-. Na kvišku B — hvaležna srca! 1 Jtff