Danes na 5. strani: OPOMIN PET MINUT PRED ZDAJCI... Sobota. 2. marca 1963 Štev. 8, leto XXI. V OKVIRU Občinski ljudski odbori, so po novem pooblaščeni, da gostinskim gospodarskim organizacijam, obrtnim podjetjem, ki Se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, m stanovanjško-komu-Ualnim gospodarskim organizacijam iahl^o zmanjšajo amor-tzacijo ali jo povsem črtajo*če prosilci zahtevek utemeljijo. Na videz.gre za neke vrste privilegij, za olajšavo, ki naj 1 omenjenim gospodarskim organizacijam zmanjšala poslov-1le stroške, kamor se. vračunava tudi amortizacija, posredno pa tudi cene, saj so poslovni stroški njihov pomemben, če že n® najpomembnejši sestavni del. Če si stvar od blizu pogledamo, je la olajšava v celoti Problematična in pride v poštev samo za tiste gospodarske 0rganizacije, ki so tik pred likvidacijo. Zakaj? Vsak delovni kolektiv — ne. glede na lo, kaj proizvaja oziroma kaj deta — mora po osnovnih gospodarskih načelih uudomeščati pri proizvodnji porabljena osnovna in obratna fredstva. Preprosteje rečeno: skrbeti mora, da dotlej, ko se rnu osnovno sredstvo izrabi, zbere denar za novo. Pustimo ob strani, ali sedanji amortizacijski režim to v Cel°ti omogoča ali ne in kakšna amortizacija bi bila eko-n°mska, kakor na dlani pa je: če ne zbiraš sredstev za eho- Nekoristen privilegij stavno reprodukcijo oziroma če nimaš amortizacijskega skla-a> moraš kako drugače priti, do denarja za ie namene. Kakšni pa so lahko ti novi viri? Lahko so družbeni. Občinski ljudski odbor lahko tem a°sPodarskim organizacijam vrne del njihovih prispevkov, ružba pa jim lahko priskoči na pomoč tudi s posojili (od Katerih je seveda treba plačevati obresti!). Obstoji pa še tretja možnost, ki je še bolj problema-CnQ, namreč, da si omenjena podjetja zagotove v svojih *fodih tudi sredstva za enostavno reprodukcijo. To pa po-^ni, da utegnejo po oprostitvi amortizacije cene — povišati Za Več kot znaša sama amortizacija. Z zmanjšanjem ali oprostitvijo amortizacije se dohodek Poveča. Ker se dohodek poveča, se vrednostno povečajo tudi “5 e družbene dajatve od dohodka in od čistega dohodka, Cetudi ostane odstotek isti. In s tem je seveda treba računati |Jri kalkulaciji, da delovni kolektiv pride do potrebnih skla-°v in sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Če je tako, potem se lahko samo še to vprašamo, čemu Zrhanjševati ali brisati amortizacijo, če pa so vsi drugi viri *a obnavljanje proizvajalnih sredstev bolj problematični iv, Povezani z nepotrebnim ovinkarjenjem, preračunavanjem, "rokracijo in tratenjem časa? INTEGRACIJSKI PROCESI VORRTim KOMUNALI v številnih primerih več škodijo kot koristijo in so posledica škodljivega iokalizma Vse dosedanje razprave in proučevanja oblik, načinov in potreb po integraciji v obrti in komunalnem gospodarstvu so privedla do sklepa, da je združevanje teh gospodarskih organizacij smotrno le, če se obenem spremenijo tudi tehnološki postopki in organizacija podjetij. Razen upoštevanja navedenih zahtev, so številne, doslej izvedene integracije predvsem obrtnih gospodarskih organizacij dokazale, da je za uspeh takšnih kvalitetnih sprememb bistvene važnosti analiza dosedanjega in perspektivnega dela ter na osnovi takšne analize izdelan načrt. Takšnim ciljem in smotrom lahko zadostijo le združitve podjetij istih, povsem sorodnih ali pa vsaj medsebojno se dopolnjujočih strok. V takšnem primeru je namreč možno speljati proces dela na višji ravni z delitvijo dela, specializacijo kadrov in iz tega rezultirajočo rentabilnostjo, ekonomičnostj o ter zvišano delovno storilnostjo. Skratka, proučevanja in praktične izkušnje so dokazale, da je smotrno le združevanje po vertikalni liniji podjetij istih strok, ne pa združevanje v horizontalni liniji, tj. združevanje organizacij vseh mogočih dejavnosti, ki nimajo skupnega nič drugega kot to, da so obrt. Potreba po združevanju v obrti izhaja iz zahteve, da se mora spremeniti tudi sam značaj obrti, ki ni in ne more več biti le ozka, komunalna oziroma lokalna zadeva, ampak mora imeti vse možnosti, da lahko postane veliko, tudi za družbeno skupnost gospodarsko zanimivo podjetje, ki se razvija in posluje po enakih načelih kot vsako drugo, recimo npr. industrijsko podjetje. Integracijski procesi težijo torej za tem, da se obrt spremeni iz ozke, lokalne, na ožji gospodarski prostor vezane gospodarske dejavnosti, v gospo- darsko dejavnost, ki po splošnih gospodarskih zakonitostih deluje na širokem gospodarskem področju. Videti pa je, da osnovne smotre integracije številna podjetja in ljudski odbori sploh ne upoštevajo in integrirajo . vsa mogoča podjetja, kot da jč to neka kampanjska akcija, skratka, integrirajo zaradi integracije. V številnih krajih, zlasti izven industrijskih središč, se je v enoletnem obdobju pojavila vrsta »integriranih« podjetij pod firmo obrtnih ali pa obrt-no-komunalnih centrov, obrtno-komunalnih podjetij itd. Dvomljivo je, da bi bil v kateremkoli od teh primerov pripravljen načrt bodočega dela na osnovi analize dosedanjega in perspektivnega poslovanja in da bi bili odgovorni organi v podjetjih in ljudskih odborih razmislili, kakšne organizacijske, razvojne in tehnološke perspektive naj bi te tvorbe imele. Malo verjetnosti je, da bi lahko dobili odgovor na vprašanje, kakšne organizacijske in tehnološke izboljšave, kakšne kvalitetne in kvantitetne premike ter kakšno razširitev ali , pa specializacijo poslovanja si odločujoči organi obetajo od združitve elektroinstalaterstva, ključavničarstva, pleskarstva, il^RTlZACIJA Z VEC VIDIKOV novi režim amortizacije Naj sloni na ekonomskih merilih *W*-'Vna ta->nost ie> da sedanja načela oblikovanja amor-žftVol-e ne ustrezai°- Nizke amortizacijske stopnje — in USjjj "f0 tega počasno odpisovanje osnovnih sredstev — niso sko .atene niti s fizično izrabo, kaj šele z njihovo ekonom-projlzk°riščenostjo, ki je glede na nagli razvoj industrijske re|jZv°dnje v svetu vedno hitrejša. Korekture sedanjega hove ? am°rtizacije so sicer pomembne, toda problem ob-ln razširjene reprodukcije z njimi še ne bo rešen. *ittj - T)ruvkar i zvedeno revalori-stara osnovnih sredstev si bodo " 'V bo za attioL- Podjetja opomogla.' n^auajskih skladih se *>0ve 0 Oekaj več denarja Se ^ troje in drogo opremo, ste „ Pa bodo na boljšem tiki gospodarske organizacije, lUtlkcin° PoleS redne uvesti še 'ako na™o amortizacijo in si StedstvH naiveč 30 %> povečati ^jalnik Za obnavljanje proiz-h Zm°gljivosti. ja pa jim revalorizaci- ja? s lnore povrniti tistega, ?aradi tT ,Preteklosti izgubili 1,1 Or • i rane amortizacije '>Sl'ovn;?nizk;ut?a vrednotenja hLi srRdstev. Kolikor si s l°Vni. kolektivi poma-s ffli i.P?s°jili, do zdaj niso JnjiH ^ Prida rekonstruirati ni kanil, l,r°izvodnih obratov, h' lornvi zostarelih obratov z X strni 0 in fizično iztroše-va}hi n.,1 n!ni Parkom in napra-e'ikn. Prav v Sloveniji <>Waracli revalorizacije t,'-? bnll arn°rtizacijska sred-. 'kovr, -0 ,Vse premaihna za Utebieni,l0cHrn*zacijo, če se ne * caloten režim obli- kovanja amortizacije. In hkrati tudi oblikovanje cen. ZA VSE: FUNKCIONALNA AMORTIZACIJA Kakor že rečeno, so v industriji nasploii prenizko odmerjene amortizacijske' stopnje. Povprečna amortizacijska doba znaša dvajset let, v tem času pa z vidika svetovne proizvodnje sleherni stroj zastari. Industrijsko razvite države zato povečujejo amortizacijske stopnje, da lahko že v petih do desetih letih modernizirajo vsa proizvajalna sredstva, četudi fizično še niso iztrošena. Nič koliko taksnih odpisanih, pa še vedno uporabnih strojev smo že uvozili in jih postavili v nove tovarne ... Hkrati, ko to počenjamo, pa govorimo o mednarodni delitvi dela in o nujni aktivizaciji v mednarodni trgovini, kjer odločata kakovost izdelkov in nizka cena. Oboje pa je s starimi stroji težko doseči. Potreba po pospešenem zbiranju sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo je to. rej očitna. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za splošno gospodarstvo je že izdelal predlog novega režima amortizacije, ki naj bi upošteval ekonomska merila in postavil gibč-nejša načela za oblikovanje amortizacije. Za gradbene objekte naj bi ostal sedanji način časovne amortizacije, za stroje in delovne naprave pa naj bi ne glede na panogo uvedli funkcionalno amortizacijo v skladu z intenzivnostjo njihovega izkoriščanja. V podjetju, kjer stroji tečejo ves dan, naj bi bila amortizacija sorazmerno večja, kot v podjetjih, .kjer delajo samo v eni izmeni. Predpisana j)a naj bi bila samo najnižja obvezna stopnja. Razen tega predvideva ta predlog tudi uvedbo ekonomske amortizacije, za nekatere stroje in naprave v gospodarskih organizacijah, ki imajo perspektive za hiter razvoj in so se že uveljavile na zunanjih tržiščih. ŽELJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V glavnem sc predlagana načela novega režima amortizacije ujemajo z željami de/ lovnih kolektivov, ker odpravljajo dosedanjo glavno pomanjkljivost — enake stopnje amortizacije za istovrstna osnovna sredstva, ne glede na to, ali obratujejo podjetja v eni ali treh oziroma štirih iz- menah oziroma ne glede na različno trošenje strojev. Vse produktivnejše proizvajalce je (Nadaljevanje na 2. strani) mizarstva, pečarstva, dimnikarstva, čevljarstva in kolarstva (Žalec), ali brivnice in česalni-ce, moškega in ženskega kroja-štva ter komunalnega podjetja (Velenje), ali valjčnega mlina, mehanične delavnice in gradbenega remonta (Dobrovo). V kakšne ekstreme lahko pripelje manija po integriranju, pa nam drastično ilustrira primer občine Šmarje pri Jelšah, kjer so prav vso obrt in komunalno dejavnost na območju občine združili v eno Obrtno-komuna 1-no podjetje! Tako so združili preko 30 najraznovrstnejših dejavnosti. Nesmiselnost takšne integracije je očitna, če vemo, da naj bi — ustrezno z osnovnim namenom združevanja gospodarskih organizacij — v tako združenem podjetju v bodoče ustvarili pogoje za racionalnejše poslovanje, za uvedbo sodobnih tehnoloških postopkov, za višjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih itd., za vrsto kovinsko predelovalnih obrti (avtomehanika, precizna mehanika, inšta-laterstvo vseh vrst ipd.), za vrsto gradbenih in lesno-pre-delovalnih obrti, čevljarstvo, brivce in frizerje, in še za vse komunalne dejavnosti, vključno žaganje drv, vzdrževanje pokopališč, izdelovanje umetnega cvetja itd., itd.! Navedenih nekaj primerov zadostuje za ilustracijo, v kakšno smer je krenila politika združevanja v teh dveh gospodarskih panogah, kajti takšnih in podobnih primerov je najti še dokajšnje število po vsej Sloveniji. že ob samem začetku takšnih združevanj pred dvema letoma je bilo očito, da so bili ti ukrepi posledica napačnega razumevanja pojma »obrtni center«. Ne samo, da so odločujoči organi prezrli, da je to pojem za lokacijsko povezavo delavnic ali pa sprejemališč v urbanistično urejenem in sklenjeno naseljenem območju, temveč so prezrli tudi osnovno zahtevo, tj. lokacijsko povezanost. Torej, ne le, da so na najbolj različne, bolj ali manj demokratične načine spravili skupaj raznovrstne dejavnosti, temveč so te delavnice slej ko prej ostale tam, kjer so bile, včasih tudi po 10 in še več kilometrov oddaljene druga od druge. In to so nazvali obrtni center! Vkljub nadaljnjim študijskim zaključkom in ponovnim opozorilom se je proces nadaljeval, in to z vse večjo intenzivnostjo in z vse številnejšimi primeri povsem napačne usmeritve. Danes za te pojave ni več vzrok napačno razumevanje pojma obrtni center. Vzroki so globlji in postajajo gospodarsko vse bolj škodljivi. Dinamični razvoj našega gospodarstva v zadnjih letih z vsemi pozitivnimi premiki in iz tega izhajajočimi ekonomskimi zakonitostmi je povzročil kvalitetno bistveno spremenjene pogoje za poslovanje in obstoj tudi v obrti in komunalnem gospodarstvu. Vse bolj očite postajajo negativne posledice dosedanjega neekonomskega obravnavanja . problemov teh gospodarskih panog z dolgoletno politiko, simboličnih pavšalov, oprostitev, olajšav in sanacij vred. Razdrobljene, po številu zaposlene delovne sile zelo male, po organizaciji in tehnologiji zastarele obrtne delavnice, vkovane v ozke lokalne meje in in še brez lastne materialne osnoVČ za dinamičnejši razvoj, ne morejo več uspevati. Tako gospodarstvo kot potrošniki pa potrebujejo njihove storitve in njihove proizvode. Zato se pristojni organi trudijo, da rešijo njihov obstoj. Toda tako kot to delajo, res samo obstoj, nič več, a najmanj njihov perspektivni razvoj. Povsem jasno je, da lahko obstajajo le večje in dobro organizirane gospodarske organizacije. In namesto, da bi pristojni organi to dosegli z združevanjem istovrstnih podjetij, ustvarjajo umetne tvorbe, kot smo jih za primer navedli. Medtem ko v drugih gospodarskih panogah že prihaja do medrepubliškega povezovania (integracij med podjetji iz raznih krajev posebej niti ne omenjamo), pa odločujoči organi pri ljudskih odborih in v kolektivih obrtnih in komunalnih organizacij ne najdejo ali pa sploh ne skušajo najti načina in možnosti za združevanje istovrstnih obrtnih oziroma komunalnih podjetij niti med sosednjimi občinami. Rešitve, ki jih tako iščejo in najdejo, so torej (Nadaljevanje na 3. strani) IM I 4» rv v JpL /S* kV _ K ‘d; £ m ■ g S i J fwv ♦ — Ne, ne, izobraževanje kadrov pri nas ni problem — pri nas so problem kadri! ■lBBBBBBBB«BBBBBBBBBBBBBBBHHBBBBBtBBBSBIBBBBHBaBBBBaiBBBBlSaaBBBSB«BBB5 iriiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii g O majhni, predvsem pa H premajhni informiranosti dr-g žavljanov veliko govorimo. g Zato pa premalo o slabem B informiranju državljanov, čeli prav se takšni primeri infor-§§ miranja preradi ponavljajo. g Vstavimo se ob povsem m slučajnem primeru — izvozu 1 celjske »Emajlirke«; 1 — Informacija zavoda za g. statistiko (v »Delu« v začetku E februarja): do konca novem,-g bra Žani je bila vrednost izit voza emajlirane posode 185 H milijonov deviznih dinarjev, p y tem ima največji delež g' celjska »Emajlirka«. g — Informacija direktorja E »Emajlirke« (v »Večeru« sre-g di februarja): vrednost lan-p skega izvoza je znašala 273 g tisoč dolarjev. H — Informacija okrajnega g ljudskega odbora v Celju: B vrednost lani doseženega iz- 1111.™wN"lllli,liliraiw"S PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA O DRUŽBENIH SLUŽBAB Hrane posode v lanskih me- 1 setih do konca novembra S -Z85 milijonov deviznih dinar- g jev, ob največji udeležbi g »Emajlirke«. Vendar je težko verjeti, da 1 je ta tovarna dosegla v enem 1 mesecu tako velik izvoz. Za- g to se nam vsiljuje nadaljnje g vprašanje: kaj pa, če je di- j rektor obračunal vrednost do- g Zarja po 300 deviznih dinar- 1 jev. Potem je dosežen izvoz jj o vrednosti 82 milijonov de- 1 viznih dinarjev, kar bi se S nekako ujemalo s podatkom g zavoda za statistiko, ne pa g več s podatkom okrajnega B ljudskega odbora! Ali pa je jj morda zavod za statistiko g obračunal dolar po kakšnem g tretjem tečaju? Kdo naj to I ugane? g Kako lahko takšna inf or- J macija zavede, smo imeli g priložnost ugotoviti v nekem 1 SKLADNO UREJANJE TREH ZAHTEV UGANKA voza »Emajlirke« je 913 tisoč dolarjev. Kateri podatek je pravilen? Ali ima prav zavod za statistiko ali direktor ali okrajni ljudski odbor? Sodimo, da je direktor najbolje obveščena oseba v tovarni. Prepričani pa smo tudi, da je tovarna informirala o svojem izvozu tako ljudski odbor kot 'zavod za statistiko. Zakaj potem toliko različnih številk? Pa poskusimo rešiti uganko! Morebiti izvirajo razlike samo zaradi preračunavanja vrednosti v dolarjih po različnih tečajih? Sklepamo namreč lahko (vendar samo sklepamo), da je dinarska vrednost latiskega izvoza »Emajlirkč« 275 milijonov in da je bila preračunana v dolarsko rirednost enkrat po tečaju 1000 (direktorjeva informacija), enkrat pa po tečaju 800 (informacija OLC). Toda če je tako, potem je »Emajlirka« izvozila v decembru lani najmanj toliko kot v prvih enajstih mesecih skupaj, če naj verjamemo podatku, ki ga navaja zavod za statistiko — da je namreč vrednost vse izvožene emaj- razgovoru v tovarni perila g »Toper« v Celju. Tamkaj so 1 na podlagi prve informacije E (zavoda za statistiko) ugoto- g vili, da je vrednost njihovega g lanskega izvoza le za 2 mili- 1 jona deviznih dinarjev manjr 1 ša od vrednosti izvoza, ki so g jo dosegli vsi izvozniki emaj- 1 Hrane posode. To pa pomeni, 1 da je »Toper« dosegel znat- g no večji izvoz kot »Emajlir- g ka« — če naj verjamemo ta- g ki informaciji. Takšne informacije pa vo- g dijo v še bolj čudne sklepe, g Če upoštevamo kot realno g številko, ki jo je navedel di- 1 rektor »Emajlirke«, 273 tisoč H dolarjev, in jo primerjamo s g številko, ki tudi v dolar- 1 jih označuje izvoz »Topra«, H to je 605 tisoč dolarjev, na- jj stane naravnost neverjetna 1 razlika, žlasti če vemo, da je 1 proizvodnja »Emajlirke« več jj kot petkrat večja od proiz- m vodnje »Topra«. Kako se naj znajde držav- g Z jan v taki zmedi ugank? Ali g naj se vsakdo loti proučeva- g nja in razreševanja tako za- gj pletenih informacij? To bi g vzelo preveč časa! Zato osta- jj ne neinformiran oziroma sla- g bo informiran, če že ne dez- gj informiran. viktor Sirec 1 iiiiiiiHiiiiMiiiiiimiiiiiiiEiiiiiiiiiMiiiiniiimiiiie Na plenumu ObSS Radovljica so razpravljali o problemih družbenih služb. Ugotovljeno je bilo, da pri obravnavanju problemov družbenih služb ne moremo mimo nekaterih splošnih ugotovitev, in sicer, da družbene službe kot celoto običajno ocenjujejo ločeno od ostalega ekonomskega razvoja družbe. To pa vsekakor negativno vpliva na že sedaj težak prehod od administrativno-pro-računskega v družbeno in ekonomsko samostojnejši položaj družbenih služb.. Objektivne težave, ki nastajajo pri tem procesu, izvirajo prdvsem iz ekonomskih razlogov. Stopnja razvitosti družbenih služb mora ustrezati stopnji ekonomske razvitosti politično teritorialne enote ali obratno. Vsebina in obseg dela družbenih služb morata biti odraz ekonomske razvitosti komune, hkrati pa tudi odločilni činitelj pri večanju ekonomske moči naše družbe, saj je cilj njihove dejavnosti povečanje duševne in fizične zmogljivosti človeka. Položaj ljudi, zaposlenih v družbenih službah, pa ni bil niti moralno niti materialno stimulativen ter je izoblikoval mišljenje ljudi, ki je nujno nagnjeno k obrambi centralizma in k administrativno-proračunski ureditvi dejavnosti družbenih služb. Drugi problem nastopa pri delitvi osebnega dohodka v družbenih službah. V pogledu nagrajevanja po delu je bil v družbenih službah sicer dosežen napredek, vendar se je hkrati deformiralo načelo nagrajevanja po delu. V nekaterih primerih so pretirano naraščali osebni dohodki. V drugih kolektivih pa so vznikale težnje za izenačevanjem — uravnilovko — osebnih prejemkov itd. Na plenumu je bilo rečeno, da se bodo morale spoprijeti sindikalne organizacije v družbenih službah s temi problemi in pomagati pri iskanju objektivnih meril za nagrajevanje po uspehu dela tako, da bosta uspeh delovne skupine v delovni organizaciji in delo posameznika edino merilo za oblikovanje osebnega dohodika in njegove delitve. Prvi poskusi- o drugačnem 'oblikovanju osebnega dohodka so bili v radovljiški občini opravljeni v preteklem letu. Novi režim amortizacije naj sloni na ekonomskih merilih (Nadaljevanje s 1. strani) namreč nizka amortizacijska stopnja za delovne naprave veliko bolj prizadevala kakor manj delovne, ker so se sredstva za nove stroje povsod enako počasi nabirala. Žele pa si, da bi bilo čim-več »privilegirancev«, ki bi smeli uvesti ekonomsko amortizacijo, ker si je pač z njo najlaže zagotoviti sredstva za hitro modernizacijo proizvodnje in za enakopraven položaj s tujimi proizvajalci. Želja je razumljiva, kajti če s funkcionalno amortizacijo ne bo mogoče zbrati potrebnih sredstev za hitro obnovo, se bo treba še naprej posluževati posojil. . ki spričo kratkih odplačilnih rokov zelo neugodno vplivajo na cene proizvodov. Amortizacijski dinar, pravijo v vevški papirnici, pomeni dinar tudi za enostavno in razširjeno reprodukcijo, medtem ko dinar iz čistega dohodka, ki ga predvidiš v te namene, pomeni zaradi raznih dajatev samo pol dinarja za delovni kolektiv. Se pravi, da je treba pač cene toliko bolj naviti, kolikor več sredstev moraš zbrati v svojih skladih za odplačevanje posojil. Že preprost^ primerjava pa pove. da ob sedanjih amortizacijskih stopnjah in ob sedanji kreditni politiki amortizacija nikomur ne zadošča za odplačilo dolgov, saj je treba posojilo za stroj odplačati večidel v dveh do največ sedmih letih, amortizacija od tega stroja pa se zbira -dvajset let ali celo dlje. Ta neskladnost med amortizacijsko in kreditno politiko pa ne vpliva samo na cene na domačem trgu. ampak tudi na izvozne. Družba mora izvoznikom pomagati s primi in z raznimi drugimi oblikami re- gresiranja, da lahko svoje izdelke prodajajo v drugih državah, in tako rešuje probleme, ki bi jih veliko preprosteje reševali z vskladitvijo amortizacijske in kreditne politike. KAJ BO S CENAMI, ČE UVEDEMO PREDLAGANI REŽIM AMORTIZACIJE? Ob vseh predlaganih in zaželenih spremembah v oblikovanju amortizacije pa se vsiljuje vprašanje, ali jih je sploh mogoče uresničiti, če hkrati gospodarskim organizacijam ne dovolimo, da samostojno določajo cene svojih proizvodov. Vprašanje velja seveda samo za tiste proizvode, kjer so cene administrativno določene. Amortizacija je sestavni del cene in če se občutneje spremeni, se mora ta sprememba ob nespremenjenih deviznih stroških in inštrumentih poznati v ceni. Izdelek se zaradi tega vsaj trenutno podraži. Podražiti pa ga ne bi smeli... Kaj potem? Naj administrativno določamo različne cene za iste proizvode, glede na različno produktivnost podjetij in različno trošenje osnovnih sredstev? Tako zadeve ni mogoče urejevati, ker bi povzročila v politiki cen samo zmedo. Spremembe v režimu amortizacije torej nujno zahtevajo tudi spremembe v oblikovanju cen oziroma terjajo ekonomske cene. Podjetja naj bi jih sama oblikovala po tržnih razmerah doma in v tujini in temu prilagajala tudi višino amortizacije. Razumljivo je, da se bodo podjetja v zbiranju sredstev za amortizacijo poskušala vsaj približati tujim proizvajalcem. Če na primer, inozemska tovarna vijakov odpiše avtomate v sedmih letih, jih domača ne bo še naprej odpisovala v sedemnajstih letih, če se dejansko ali ekonomsko izrabijo v sedmih letih. S tem bi se sama obsodila na neenakopraven položaj v mednarodni delitvi dela in v mednarodnem trgovanju. Toda povišana amortizacija bi kljub trenutnemu neugodnemu vplivu na ceno kasneje delovala prav nasprotno. Hitro moderniziranje strojnega parka in drugih delovnih sredstev zagotavlja ne le boljšo kakovost. izdelkov, ampak tudi bolj ekonomično in bolj racionalno proizvodnjo: večjo produktivnost in zato manjše proizvodne stroške in znižanje cen. DRUGE UGODNE POSLEDICE Uvedba ekonomske amortizacije pa bi olajšala delovanje še drugim ekonomskim zakonitostim,, ki so enake v vsakem sistemu svobodnega gospodarjenja. Povečana amortizacija bi silila delovne kolektive, da bi čimbolj izkoriščali stroje in druga osnovna sredstva in si večali dohodek predvsem z dviganjem produktivnosti in povečevanjem proizvodnje. Nekaj moramo namreč pričakovati: da bodo tako pri dajanju kreditov kakor pri regresiranju izvoza in pa drugih podobnih ugodnostih, ki jih družba priznava gospodarskim organizacijam iz takšnih ali drugačnih razlogov, kriteriji V prihodnje zaostreni. Na kratko rečeno: celotno poslovanje gospodarskih organizacij bo dobilo trdnejšo ekonomsko podlago in zahtevalo ekonomičnejše gospodarjenje, kar bo nedvomno koristilo družbi kot celoti. MARIOLA KOBAL Izdelani so bili pravilniki, ki so imeli določila o osnovah in merilih za oblikovanje dohodkov in notranje delitve, uveljavljala pa se je težnja za izenačevanje delavca v državni upravi in gospodarstvu. Slabost dosedanjega sistema je bila v tem, da je s sredstvi razpolagalo le socialno zavarovanje, komune, gospodarske organizacije in zdravstveni zavodi pa so težili za tem, da dobe čimveč sredstev. To pa se je letos bistveno spremenilo. Komune in zavarovanci postajajo odločujoči faktor tako pri dohodkih kot pri izdatkih socialnega zavarovanja na njihovem območju, pri čemer se, kolikor ni mogoče pokriti vseh izdatkov z osnovnim in dopolnilnim prispevkom, uvaja še izredni prispevek, ki bremeni neto osebne prejemke zavarovancev oziroma prosta sredstva gospodarskih organizacij. To vsekakor spodbuja interes zavarovancev za smotrno trošenje sredstev, pomeni pa tudi doslednejšo iz- vedbo načela delitve dohodka po delu tudi v zdravstveni službi. Osnovni problem, s katerim se srečujemo, je, koliko sredstev je potrebno za zdravstveno službo ter kakšni naj bodo odnosi med skladi za zdravstveno zavarovanje in delovnimi kolektivi zdravstvenih zavodov. V bistvu gre za skladno rešitev treh osnovnih zahtev: ® spoštovanje družbenega in -ekonomskega položaja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov • ne prizadeti zavarovanca in njegovega zdravstvenega varstva ® omogočiti racionalno tro-• šenje družbenih skladov za zdravstveno zavarovanje. Rešitev ni lahka, je bilo rečeno na plenumu, ker so si interesi v nasprotju, vendar naj bo to izhodišče za cilj, ki naj ga upoštevajo sindikalne organizacije pri uresničevanju svoje vsakodnevne politike. R. C. Tudi v rudniku rjavega premoga Kanižarica pri Črnomlju se bo, kot izgle-da, kmalu obrnilo na bolje. Zaradi zastarelosti rudniških naprav ter izredno velike fluktuagije delavcev so bili v zadnjih letih res v velikih težavah. Ze leta 1959 so začeli rekonstruirati separacijo izvozni stolp ter strojnico. Nove rudniške naprave naj bi začele obratovati že do 1961. leta. Toda . . . nekje se je zataknilo in dela na modernizaciji rudnika so se do oktobra 1962. leta povsem ustavila. Tedaj pa so ponovno pristopili k dokončavanju začetnih del. Prva faza gre tako sedaj končno h kraju. Nove rudniške naprave bodo začele predvidoma obratovati v maju letos. Poleg omenjenih novih objektov bodo letos zgradili tudi uvozni upadnik za ljudi. Do sedaj so namreč morali rudarji v jamo dnevno hoditi peš‘tudi do 260 m globoko. Delavci so pri tem izgubili mnogo dragocenega časa, obenem pa so se že med potjo na delovno mesto po nepotrebnem utrujali, v rudniku menijo, da je bil prav to eden glavnih vzrokov, da so delavci v tako velikem številu zapuščali rudnik. (Milan Šparovec) SKLEP o združitvi sindikatov V Beogradu sta bila v sredo dopoldne izredna kongresa Sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije ter Sindikata komunalnih in obrtnih delavcev Jugoslavije, na katerih so sklenili, da se združita v en sindikat — Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Na izrednem kongresu sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev, — ki mu je prisostvoval tudi podpredsednik Centralnega sveta ZSJ tov. Mika Špiljak, je v imenu Centralnega odbora tega sindikata poročal njegov predsednik tov. Ljubomir Mijatovič. Izrednemu kongresu Sindikata komunalnih in obrt-nifi delavcev pa je prisostvoval v imenu Centralnega sveta ZSJ podpredsednik tov. Paško Romac. Poročilo Centralnega odbora je prebral tov. Dušan Sobot, predsednik tega odbora. V poročilih obeh Centralnih odborov je bila ocenjena dosedanja aktivnost obeh sindikatov. Delegati so sprejeli poročila soglasno, dali razrešnico odboroma in nato soglasno sprejeli priporočilo IX. plenuma' Centralnega sveta ZSJ o spojitvi sorodnih sindikatov. Istega dne popoldne je že bil ustanovitveni kongres novega Sindikata delavcev trgovinskih in komunalnih dejavnosti Jugoslavije. Za predsednika novega sindikata je bil izvoljen tov. Andrej Verbič, dosedanji predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, za podpredsednika pa tov. Duško Sobot. O poteku in sklepih kongresa novega sindikata« na katerem je govoril tudi predsednik Centralnega sveta ZSJ tov. Svetozar Vukmanovič, bomo poročali v prihodnji številki-. OBČINSKI SINDIKATI IN SOCIALISTIČNA ZVEZA V KAMNIKU ANALIZIRATA^ GOSPODARSKE NALOGE KAMNIŠKE OBČINE Ali so delovni kolektivi v kamniški občini pri načrtovanju letošnjih proizvodnih nalog res proučili vse možnosti, ki jih imajo za povečanje proizvodnje in produktivnosti? O tem se je največ razpravljalo na skupni plenarni seji občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL v Kamniku. In zakaj so ravno o tem največ govorili? Predvsem zaradi tega, ker so lani kolektivi industrije predvidevali povečanje proizvodnje za 7 »/„, občinski družbeni plan pa za 14 o/o. Ob koncu pa se je izkazalo, da bi bil občinski družbeni plan z malo več prizadevanja lahko dosežen, saj je do izpolnitve manjkalo le 1,9»/», v celotnem gospodarstvu občine pa le 0,2 o/0. Na sejah zbora proizvajalcev, v delovnih kolektivih m drugod je bilo lani precej govora o teh dvojnih planih, o preseganju internih planov kolektivov m hkrati o nedoseganju občinskega plana itd. Morda ta stvar letos ne bi prišla ponovno na tapeto, če se ne bi spet pojavile iste težnje kot l^ni. Industrija je namreč v začetku predvidela letošnje povečanje industrijske proizvodnje le za 2°/o, po razgovorih občinskega ljudskega odbora s predstavniki kolektivov pa se je ta odstotek povečal na 6 °/o. Hkrati pa osnutek občinskega družbenega plana predvideva, naj bi se letos proizvodnja dvignila za 9,3 °/o. V celotnem gospodarstvu pa naj bi se družbeni bruto produkt povečal za 11,2 %. To priporočilo so sprejeli tudi člani obeh občinskih družbeno-političnih vodstev. Menili so, da bi se morale zlasti sindikalne organizacije v kolektivih zavzeti za realnejše in spodbudne j še planiranje. Nikakor pa ne bi smeli ostati ravnodušni do nekaterih predlogov, ki ne predvidevajo nobenega ali pa zelo minimalno povečanje proizvodnje, češ mi smo vse svoje rezerve že izkoristili. Sodijo tudi, da bo treba v d lovnih kolektivih, posebno v JV katerih manjših, bolje usposobi, službe za planiranje. Osnova 0 . činskemu družbenemu planu morali biti realni plani gospod® skih organizacij. Nekakšno P°8 jan j e za odstotke prav gotovo sodi v sistem načrtovanja darskih nalog občine. . Posebno vprašanje, vezano gibanje produktivnosti, pome11.1? v kamniški občini tudi investicija Lani je bilo v gospodarstvo in , stirano več kot milijarda, P3® tem ko je bil program neg°sPjč darskih investicij realiziran . z okoli 50 %. Razmerje med sr stvi za gospodarske in negosP^ darske investicije pa naj bi 0 ■ letos 69:31. Oba organa sta P poročila, naj bi kolektivi P0*^ tili večjo pozornost združeva sredstev za negospodarske lTl t s tiči je. Letošnji program nam^ predvideva v te namene okrog milijonov dinarjev sredstev.^ i^PUSTRUA OBUTVE LILET MARIBOR: Pot uresničenja namenov kadrovsko-socialne službe letuP°rr£e’i.kl so v preteklem kadrmJ ,Pe^-ia^e do ustanovitve varn? Tki°T 80cialne službe v to-biie L,EILET v Marit>oru, so sod ^avz^rav enake kot pov-UPravil18®11' °b decentralizaciji te s„ Janja na ekonomske eno-PodietHJe namreč pokazalo, da bo L; J,e Potrebu.je posebno služ-• ’ « bo organizirano, temeljito bo Uchi!,dP urejanja kadrovsko tudi , - Problemov so torej obeta k JlLET začrtali Pot, ki tate- bok|se in trajnejše rezul-tem„,Y!®8 te zadeve naj čimbolj Ppraii- . ana,izirajo organi trefa3. ljan'ia> katerim nudi pobe; strokovno pomoč pose-sko a to organizirana kadrov-socialna služba. I?eh problemov, s katerimi sev“ .ecuie in katere skuša re-ba “ kadrovsko socialna služil, kILET, ni malo. Pot do be lčevanja namenov te služ- služt>e t°liko težja’ ker je ta razv 3 8e^e na začetku svojega pot “la in še ne zaposluje vseh ei^ih kadrov, ki bi se lahko 'foda0™ S Posameznih področij. Posi Vendarle: spremenjeni od-skijj’ nastah z uvedbo ekonom-bater ot’ 50 že opozorili na neti^:,6 Probleme, ki zanje — b6 ^ kadrovsko socialne služ-tev^ lsfie najprimernejšo rešili; V1’sta članov kolektiva, gahot lh v razne komisije or-^ upravljanja. tovij-Podjetju so na primer ugo-vPejj.’)l.da imajo zdaj,, ko so izVtidnL uldustri]ski način pro- »zenski problem«, »nedisciplino« in »nerazumevanje« drugače vrednotijo. Omenili smo dvoje področij, ki sta v sedanjem 'času nekako značilni za dejavnost, kadrovsko socialne službe v tovarni LILET. S tem ni rečeno, da se ta služba ne ukvarja z vsemi drugimi zadevami, ki sodijo v njeno pristojnost in da jih ne rešuje z vso mogočo vestnostjo in temeljitostjo. Po besedah tovarišev iz tovarne LILET kaže ob delovanju, pravzaprav ob uveljavljanju kadrovsko socialne službe v njihovem podjetju, opozoriti predvsem na to-le: zdaj, ko imamo to službo, so se v marsičem izboljšali odnosi v kolektivu, ker se pri vsakem problemu že spuščamo v temeljitejšo analizo vseh okoliščin. »Vgriz-nili« smo lahko tudi v nekatere probleme (n. pr. vprašanje odvečnih kadrov), kar bi bilo pred uvedbo te službe in pred ustanovitvijo -ekonomskih enot nemogoče, čeprav smo vedeli, da te kadre nagrajujemo za formalno znanje in ne za njihovo delo. Samo to dvoje pa že dokazuje, da je bila uvedba te službe potrebna! -mG že_ 1961. leta, ko so pričeli prva *rekoiStruIctijs^ta^deir^ivarne v'crnoml'1 uK"o°kjldrov-.K reševanju tega problema so z vso resnostjo pristopili zuje 63 kovinarjev, 15 slušateljev pa obiskuje srednje tehnični stro nf od« ™ Ti" SrC1n,° ‘" nižjo kovinarsko šolo, v kateri se izohra- tega imajo 5 štipendistov r.a strojni in metalurški fakulteti 5 slušatelje se Letos ™is.li-,° odpreti še oddelek za livarsko stroko. Poleg meravajo v glavnem preiti k izobraževanju svojih delavcev tako da iih bodo » sred,nk tehnični strojni šoli v Ljubljani. V bodoče našo Jim že dosedaj prinesli boljše pokazatelje. V tovarni menijo, da je delivcem ki že noznain čYi Š°1P; Rezul‘atl ‘akega načina izobraževanja , ueiavcem, ki ze poznajo stroko, šola lahko le še dopolnilo teoretičnega znanja. (Milan Šparovec) PREIZKUŠNJA INTEGRACIJE NA (DOBESEDNO) LASTNI KOŽI: KOMBINAT NA VASI Navadno trdimo, da je uspešna integracija, če se združuje aktiva z aktivo. Praksa »KONUS«, usnjarskega kombinata v Slovenskih Konjicah, pa dokazuje nasprotno. In-. ivaurov, Ki Dl se lahko tegri.rali so,kar tri usnjarne, ki so do nedavnega delale z temeljito posvetili pro- lzg“b” ,z(!ai Pa 80 ne samo rentabilne, temveč izkazujejo ze tudi aktivo. Pa tudi tisti dve rentabilni tovarni, ki so jih sprejeli v svoje okrilje nedavno, bosta letos še znatno povečali svojo rentabilnosti 8a Preveč kvalificirane- ‘ajg-adra- V proizvodnji pa Zle aekai organizatorjev dela Skokn rebujej0 kvalificiranih Vse ^4njakov, ki bi' obvladali M rtfftrebni Pa so specializira-deio ,.YC1’ kt znajo opravljati lo ,, ’ opravljati Vod-/ Posameznih fazah proiz-t° delo pa je mogoče Jelo te - priučiti tudi nekva- je te,e. delavce. Ta ugotovitev ‘er0 jasen napotek, v ka-na3 bi se Predvsem dejavnost izobraževal-entra, ki ga zdaj snujejo. ^jakt^v2 °dyečnimi strokov-?.reb0‘rt Podjetju pripravljajo ckio drugo izmeno. Ve- ja vori»i.ed nt‘h bodo usposobili j6v rtpj-vYna dela organizator-■®re jjpi ln Proizvodnje, neka-rak0 la.vce Pa prekvalificirali. t>ri bi vsakdo dobil delo, vse t^rem bi lahko pokazal Sel naf']e. sposobnosti in dose-UrcWnnVeuji rezultat Ko bo to ko tuh; 7° naposled omogoče- kie Po deluSlednejŠe nagrajeva- 4klop drugih problemov se )e v prašanje, ki bi ga u‘®m« Snovali »ženski pro-vočin ‘ ilvET namreč zaposluje 81ede ma zenske. Zanje veljajo del0vniha določila zakona o ^'k^iitvo razmerjih nekatere t^kegl6/, flede nadurnega in i at pnt^a' Oboje pa j® dosti-Letje grobno, če naj bi pod-i ako Pnlnilo nujna naročila. i°žaiu’ nepati ob takem po-bila rt . . Prepričevanja je bomnf®3 edina oblika. Zdaj J?kžbe kadrovsko socialne „kja’ .PCK1Ppro organov uprav-iJjkievani prizadevnostjo ter rasejo vJem članov kolektiva SD®8 naožne rezerve, da bi yetie_ T lete obveznosti izpol-s le n!?da ne Sre samo za to. 1 ptepri,ej P° upravni poti in fovote^iem prišlo do do-m-. n?durnem delu, se je tetiva c‘I'Slka-tera članica ko-^UžinskihUprla’ ker zavoljo V.kioeia fazmer na tako delo tj* Veri0TPnstati- In čeprav so J bij0 k da v tem času ne nk-°k, j Poskrbi j eno za varstvo jb,lo oh lrna žena-proizvajalka til gospod?nac>sti kot mati, žena Zh hi ocel ']a’ 80 1° vendarle po bH ko za nedisciplinirano, nakupa j rovs'ko soci alna služ-’ . °bneLZ organi upravljanja Je obravnava tudi To jim je uspelo s preusmeritvijo in specializacijo proizvodnje in z medsebojnim dopolnjevanjem proizvodnje obratov, ki so z integracijo ustvarili osnovo za kombinat. Ta proces preusmerjanja proizvodnje, ki ga lahko imenujemo organiziranje podjetja, je še v teku in obeta še znatne gospodarske rezultate. Prav gotovo pa je pogojen z novimi vlaganji in premeščanjem osnovnih sredstev in bo trajal po predvidevanju še dve leti. Dokončno ureditev vseh potrebnih prostorov pa predvidevajo v petih letih. To pomeni, da nameravajo v dveh letih izpeljati predvsem organizacijo proizvodnje, v na-' daijnjih treh letih pa organizacijo administracije,- kajti že, zdaj čutijo, da bodo morali zelo spremeniti delo in obseg raznih služb v upravi podjetja. Predvsem opažajo , potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju brez vsakršnega odlaganja vsakdanjih nalog. To pa zahteva stalen pregled gospodarjenja v celoti, s čimer pa bo ustreženo predvsem organom upravljanja za njihovo odločanje. Čeprav imajo nekoliko decentralizirano samoupravljanje in gospodarjenje — njihovi , obrati so raztreseni po vsej Štajerski v radiusu 50 kilometrov — pa dejansko ne govorijo o dokončni decentralizaciji. Predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Franc Tavčar takole opredeljuje trenutne pristojnosti obratnih delavskih svetov in centralnega delavskega sveta: »Meja med vlogo obratnega delavskega sveta in vlogo centralnega delavskega sveta se premika hkrati z dolgoročno ih kratkoročno politiko — na eni strani so investicije in specializacija, po drugi pa proizvodnja, kakovost, disciplina...« Za dokončno konsolidacijo kombinata — v. petih letih — bodo porabili milijardo dinarjev, moderno organizacijo proizvodnje pa nameravajo doseči že v dveh letih. Trenutno zavzema polovica vse proizvodnje proizvodnja usnja, druga polovica pa zajema umetno usnje, tanin, tehnično konfekcijo in oblačilno konfekcijo. Ta druga polovica proizvodnje v bistvu dopolnjuje osnovno proizvodnjo in jim omogoča njeno višjo ovrednotenje. Kako se povezujejo interesi prej 'samostojnih tovarn, razberemo iz primera tovarne Majšperk, ki proizvaja vegetabilna strojilna sredstva. Medtem ko je »Konus« prej uporabljal ta sredstva iz različnih tovarn, porabi zdaj tri četrtine proizvodnje obrata Majšperk sam in si s tem zagotavlja bolj standardno kakovost, ki je za usnjarne še vedno dokaj boleča točka. Za obrat v Majšperku pa je ugodno predvsem to, da v kombinatu sami preizkušajo uporabnost stroj iinih sredstev, s Čimer so mogoče tudi dražje raziskave. Prej kolektiv v Majšperku ni imel dovolj sredstev za takšne dražje raziskave niti ni bilo tovarne, ki bi na (dobesedno) svoji koži hotela preizkusiti nova strojilna sredstva. Preizkušnja teh sredstev je namreč vezana na daljši rok in velike vagonske količine. Razen tega pa samo z medsebojno skrbjo za embalažo prihranijo letno okrog 6 milijonov dinarjev, kar je polovica dosedanjih izdatkov za te namene. Podoben odnos se krepi tudi med usnjarskim obratom v Rečici ob Savinji, kjer proizvajajo modne proizvode, ki jih nedavno priključena usnjena galanterija in konfekcija »KOKO« v Konjicah s pridom uporablja. Pri obratih Rečica, galanterija »KIOKO« in usnjarskega obrata v Lenartu gre že za povečanje obsega proizvodnje do tri in celo štirikrat, in sicer predvsem z zagotovitvijo in razporeditvijo primernih osnovnih sredstev in uvedbo dveh izmen. Le za obrat v Ljutomeru še niso utegnili zagotoviti primerne perspektivne proizvodnje, vendar so tudi temu obratu zago- tovili za letošnje leto rentabilnost. Obrat Rečico je »Konus« dejansko dobil — prevzel je osnovna sredstva in od likvidacijske komisije kupil zaloge, kajti ta tovarna je bila prisilno likvidirana. Isto je pretilo usnjarni v Lenartu, ki je proizvajala vegetabilno usnje, po katerem je povpraševanje vedno manjše. V takšno proizvodnjo naložene investicije so bile zgrešene, vendar podjetje ni bilo zmožno samo preusmeriti proizvodnje, kajti zabredlo ježe predaleč v pasivo. »Konus« . je prevzel kritje dotedanje izgube, vendar na osnovi dolgoročnih kreditov, ki so mu jih zagotovili pristojni organi. Usnjarno v Ljutomeru, tretji pasivni obrat pa je kombinat prevzel potem, ko je občina krila izgubo do integracije. Po tem pregledu dejstev se zdi, da si je kombinat usnjarjev v Konjicah naložil le odvečno breme. V resnici pa se je ta kombinat razbremenil prenatrpane proizvodnje v prostorih matičnih obratov v Konjicah, koristneje razporedil osnovna sredstva in zagotovil primernejše delovne pogoje matičnemu kolektivu. Prav to pa je kombinatu omogočilo, da je povečal (in še povečuje) obseg proizvodnje v vseh sprejetih obratih. j »Zanimivo je to, da delavci z veseljem sprejemajo integracijo,«' poudarja tehnični direktor ing. Tone Arzenšek. »Krepitev podjetja in posameznih obratov jih navdaja " z zadovoljstvom. To se zlasti občutno izraža v njihovem prizadevanju, kadar gre za izvoz, ki ga tudi večamo — lani za trikrat, letos pa še za dvisto milijonov deviznih dinarjev.« Tako smo dobili s »Konusom« največji usnjarski kombinat v državi, podjetje, ki se bo lahko v kratkem uspešno spoprijelo s konkurenco v tujini. INTEGRACIJSKI PROCESI V OBRTI IN KOMUNALI (Nadaljevanje s 1. strani) rezultat in posledica kratkovidne, lokalistične politike. Za študij pogojev in ukrepov za razvoj tudi obrtnih in komunalnih podjetij iso že bila izdana in se izdajajo dokajšnja družbena sredstva. ZZ dosedanjih raziskav že rezultirajo osnovni koncepti in smernice za vlogo in smer razvoja teh dejavnosti. Tudi zaključki so znani -in so jih sprejeli tako pristojni organi kot družbeno-politične organizacije. Vprašanje je, komu tedaj služijo raziskave in kakšna korist je od sredstev, vloženih vanje, če se v praksi ne upošteva niti osnovnih gospodarskih na- čel, kaj šele rezultate dosedanjega študija? Jasno je, da bi organi delavskega upravljanja tako v obrtnih kot v komunalnih gospodarskih organizacijah morali razvojne perspektive svojih podjetij obravnavati iz teh vidikov in le na tej osnovi tudi ukrepati. Le z jasnimi in perspektivnimi organizacijskimi, tehnološkimi in ekonomskimi koncepcijami bodo kolektivi lahko premagali lokalistične težnje, ki v neredkih primerih izhajajo iz organov ljudskih odborov, kar je mnogokje posledica pasivnega zadržanja kolektivov v podjetjih samih. -nf- V glasilu Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode se je nekdo ponorčeval: Mehanična delavnica v medvoškem obratu še vedno uporablja stružnico, .na kateri piše: G. Sigel Wien. U. 1858. Berlin. Naprava torej že sto štiri leta služi za skobljanje vseh kovinskih predmetov in bo najbrž še služila, dokler ne bo zahtevana točnost večja kot ± 5 mm. Poleg te stružnice stoji stroj, ki ima približno za tretjino krajšo brado. Častitljivi univerzalni rezkalnik U. P. Roland. Naša največja zgodovinska rariteta pa je 400-letna stavba, kakih deset metrov v stran od mehanične delavnice. Pravijo, da je bila tu prva ročna papirnica na Kranjskem. Skoda, da so pred leti podrli staro pripravljalnico lesa in odstranili rete, imeli bi pravcati muzej na prostem ki bi vsaj po tehnični plati resno konkuriral škofjeloškemu. Upamo, da članek ne bo vzbudil skomin tehničnima muzejema v Ljubljani in Zagrebu, kajti če nam vse te zgodovinske zanimivosti pobero, se bomo znašli v čedni kaši ker nimamo denarja za nove stroje in gradnje Grenka šala, posebno če problem pobliže spoznaš. V tej naši najstarejši tovarni sulfitne celuloze datira večina strojev in naprav iz začetka sedanjega stoletja. Menda edina v Evropi še uporablja vrtljive kuhalnike za proizvodnjo celuloze. Posledice: veliki vzdrževalni stroški, draga proizvodnja in kljub velikemu trudu delavcev slabša kakovost celuloze, kakor si je želijo. Delovni kolektiv se je še pred združitvijo z vevško papirnico trudil, da bi dobil posojilo za rekonstrukcijo celot- DONOSNA TOVARNA ALI TEHNIČNI MUZEJ? ne tovarne, toda Jugoslovanska investicijska banka mu je odobrila okoli 287 milijonov dinarjev, to je 28 % sredstev, ki po jih potrebovali samo za prvo fazo rekonstrukcije! Po združitvi z vevšo papirnico pa so prvotni rekonstrukcijski načrt izpopolnili, tako da bi dajala tovarna letno okoli 30.000 ton celuloze, kar je spodnja meja rentabilitete in zadostna količina za vevško in količevsko papirnico. Rekonstrukcija bi stala predvidoma 6 milijard 412 milijonov dinarjev, ki naj bi jih deloma posodila Jugoslovanska investicijska banka. Prošnjo za posojilo in vse potrebne listine in predračune je delovni kolektiv odposlal že marca 1962. leta, toda od Jugoslovanske investicijske banke do zdaj še ni dobil odgovora ... Počasno reševanje prošnje za posojilo vzbuja nejevoljo v pspirničarjih. Te dni so se pritožili Sekretariatu za industrijo FLRJ in Sekretariatu za zunanjo trgovino FLRJ: , - Iz prednjih podatkov je razvidno, da smo pri rekon- strukciji do zdaj sodelovali 72 % z lastnimi sredstvi, medtem ko druge tovarne naše stroke po navadi prispevajo do 50 %, za XXXII. konkurs Jugoslovanske investicijske banke ko smo zaprosili za posojilo, pa je zadoščala 30 % lastna participacija. Posebej poudarjamo, da je v panogi 123 dobila Tovarna celuloze Medvode najmanj posojila, kar je v popolnem nasprotju s stanjem strojnega parka in z veliko in nujno po-tiebo po rekonstrukciji. Od okoli 70 milijard dinarjev, ki jih je Jugoslovanska investicijska banka odobrila na XXXII. in na kasnejših natečajih za razširitev, rekonstrukcije in modernizacijo tovarn celuloze in papirja, je bilo Medvodam odobreno komaj 0,41 % od skupne vsote. Še zdaj, ko ie prva faza rekonstrukcije skoraj končana, ne vemo, ali lahko nadaljujemo z delom. Nadaljnja sredstva niso odobrena, niti se nimamo dovoljenja za nadaljevanje rekonstrukcije. Me-mmo, da pristransko in počasno reševanje tega vprašanja škoduje razvoju našega gospodarstva, kajti upamo si trditi, da sredstva, ki niso bila odobrena Medvodam, drugod niso najbolj smotrno izkoristili...« Ostri protest opravičuje delovni kolektiv s svojimi izvoznimi rezultati in načrti. Samo papirnica Vevče je lani izvozila 2,574.147 kg papirja v vrednosti 522.850 dolarjev m sicer skoraj izključno v države s čvrsto valuto. Letos namerava povečati izvoz v države, kamor je že prodrla in osvojiti nova tržišča. Samo v januarju je izvozila za 71.000 dolarjev papirja. Glavni pogoj za povečani izvoz pa je dobra kakovost, ki je seveda ni mogoče doseči brez dobrih surovin — dobre celuloze. Ker drugi proizvajalci ne razpolagajo niti z ustreznim asortimentom niti z ustrezno kakovostjo ter količinami, preostane samo dvoje: modernizacija lastnega celuloznega obrata v Medvodah ali pa uvoz celuloze. S slednjim pa bi se zmanjšal devizni efekt ne samo za Tovarno celuloze in papirja Vevče-Medvode, ampak tudi za skupnost. Ker drugi odjemalec medvoške celuloze — Papirnica Količevo — prav tako povečuje izvoz, pomenijo stari stron m naprave dvojni in dvakrat večji problem. Sicer pa ne gre samo za izvoz — razvoj obeh papirnic je odvisen od med-voskega obrata za proizvodnjo celuloze. M1. K. ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE LADJEDELNICE V PIRANU Lani: 100 odstotkov višja proizvodnja Letos: analiza preizkušenj Petstopetdeset-članski kolektiv ladjedelnice v Piranu je lani, v primerjavi z letom 1961, podvojil vrednost proizvodnje. Ta uspeh so dosegli brez večjega zaposlovanja novih delavcev in tako rekoč brez investicij. Pripisujejo ga predvsem decentralizaciji upravljanja in odločanja na ekonomske enote, kar je spodbudilo člane tega kolektiva, da so se zares ogreli za probleme podjetja, da so se začeli zanimati, kako sploh gospodarijo. Uspeh tega kolektiva (ob 2,47 milijarde dinarjev realizacije so lani dosegli 1,1 milijona dolarjev izvoza) je nedvomno razveseljiv in presenetljiv hkrati. Zato naj nekaj številk in podatkov malo bolj opredeli osnovno ugotovitev iz razprave na občnem zboru sindikalne podružnice v tem podjetju, da gredo namreč »zasluge« ekonomskim enotam in proizvajalcem, ki v njih delajo. Podatki in ugotovitve, ki jih navajam, bodo nemara bolj količinsko kot vrednostno izrazili dogajanja v tej edini slovenski ladjedelnici v lanskem poslovnem letu. Toda bralec bo vendarle opazil, da se oboji podatki medsebojno lepo prepletajo, dopolnjujejo in pojasnjujejo. Štirje sindikalni pododbori in Izvršni odbor sindikata v piranski ladjedelnici so lani na primer pripravili 54 sestankov, na katerih so razpravljali o najrazličnejših proizvodnih, družbenih in drugih problemih. Toda čeprav so se na teh sestankih podrobno poglabljali tako v problematiko nagrajevanja ter delitve dohodka kot organizacije dela in proizvodnje, organizacije dela za izvoz, preskrbe s potrebnimi surovinami in drugim materialom, z najrazličnejšimi oblikami družbeno ekonomskega izobraževanja, da bi se člani kolektiva lažje postavili v vlogo upravljavca itd., je vendarle značilno, da je na razpravah prevladalo vse drugo prej kot problem delitve osebnih dohodkov, ki je v prejšnjih letih vedno bil v ospredju. To izpričuje, da se je kolektiv ladjedelnice zares ogrel za gospodarjenje in za večje poslovne uspehe, saj ve, da so predvsem od rezultatov dela lastnih rok odvisni tudi osebni dohodki in življenjski ter delovni pogoji proizvajalcev in upravljavcev-po-sameznikov. Stoodstotna podvojitev vrednosti proizvodnje je seveda terjala od tega kolektiva obilo naporov. S pravočasnim seznanjanjem proizvajalcev z vsemi problemi podjetja je sindikalna organizacija v marsičem vplivala, da so na videz nepremagljive težave lažje premagovali. Prav zavoljo dobre obveščenosti kolektiva je bilo uspešnejše tudi delo samoupravnih organov, ki so tako rekoč perma-netno zasedali. Dovolj naj bo podatek, da so imeli lani 29 sej osrednjega delavskega sveta ter 39 sej upravnega odbora. Zgolj to pove, da so probleme nedvomno zares napetega proizvodnega načrta reševali z vso skrbjo, s sodelovanjem in prizadevnostjo celotnega kolektiva. Ce s te strani presojamo dejavnost sindikalnih organizacij v tem kolektivu, nedvomno kaže, da so lani našle pravo področje dela. Njihovo delo pri osveščanju proizvajalcev, pri njihovem izobraževanju (vsak četrti član kolektiva se je — po delu — udeležil vsaj enega strokovnega ali družbeno političnega tečaja oziroma seminarja!) je — kot omenjeno — olajšalo napore pri snovanju ekonomski enot ter pri uresničevanju zahtevnih proizvodnih nalog. S tem seveda ni rečeno, da bi lahko bili z dosedanjimi uspehi docela zadovoljni. V razpravi so na primer veliko govorili o težavah glede kooperacije z drugimi podjetji. Delavci sami so ugotavljali, da so te zadeve v podjetju jemali preveč ozkosrčno, zgolj v trgovskem smislu, saj o njih še vedno govorijo kot o »subliferan-tih«. Dejansko pa gre za to, da ima kooperacija kot ena izmed oblik proizvodnega sodelovanja in delitve dela tudi obsežno družbeno vsebino. Delavci sami so predlagali, naj bi v prihodnje bolj skrbno izbirali kooperante; predvsem take, ki zagotavljajo kvaliteten izdelek ali polizdelek pravočasno in po najbolj ugodni ceni. Toda to še ni dovolj. Tudi sicer morajo pokazati resnost pri delu, pa najsi se to izraža pri običaj- podjetja. pravočasno izvršeno. Razen tega pa so ob mesečnem obračunu izvedeli, da so bili njihovi kooperanti v povprečju spet vsaj za 10% dražji od cen proizvodov drugih podjetij na svetovnem trgu. To je sicer majhen, vendar ne ravno nepomemben drobec iz razprave. In takih »podrobnosti« je bilo še precej , več. Kolektiv bi na primer z nekaj večjo skrbjo letno lahko prihranil vsaj 100 milijonov dinarjev pri materialu in režijskih izdatkih, kar se zdaj enostavno razgubi ali neodgovorno porabi, ne da bi kdorkoli za to odgovarjal. Ta prihranek pa ne bi vplival zgolj na nižjo ceno plovnih objektov ali storitev, ki jih nudijo piranski ladjedelci, pač pa predvsem na poslovni uspeh nih poslovnih stikih ali v vedenju njihovih delavcev, na primer monterjev. Kdo pa naj prepriča neki kolektiv o prednostih kooperacije in delitve dela, če so lani v piranski ladjedelnici na primer doživeli, da so proizvajalci iz kolektivov njihovih kooperantov brez vsake prizadetosti in z vso lagodnostjo počasi opravljali delo, medtem ko je kolektiv ladjedelnice napenjal vse moči, da bi bilo delo navzlic takšnemu »sodelovanju« kooperantov vendarle Vseh takih in podobnih zadev seveda ni mogoče urediti čez noč. Toda važno je, da so jih začeli proučevati, da se z njimi že spoprijemajo. Prav zato v drugem delu naslova tega prispevka pravimo, da gre zdaj predvsem za čimbolj šo analizo izkušenj lanskega poslovnega uspeha, da bi tako lažje in čimbolj podrobno opredelili in uredili ekonomske in druge odnose, ki se porajajo znotraj kolektiva. M. GOVEKAR Podobnih Janezov in Petrov lahko človek sreča v Črnomlju vsak dan do* volj. »Oboroženi« s steklenicami in kanglicami gredo vsako jutro pred odhodom v šole v okoliške vasi na »lov« za mlekom. Skorajda neverjetno za današnji čas, toda v Črnomlju res še sedaj nimajo svoje prepotrebne mie' karne. (Milan Šparovec) Kaj pomeni kooperacija in mednarodna delitev dela Vsaj zasilno zavetišče V Sentjurij pri Celju, kjer je sedež občinskega ljudskega odbora, občinskih političnih in družbenih organizacij, sedež Zdravstvenega doma, trgovskega podjetja »Resevne«, raznih šol, ustanov, tovarn in kjer je železniška postaja, pripotuje dnevno po več sto ljudi. Dokler so vozili avtobusi in druga vozila po stari cesti Celje—Grobelno, je bila avtobusna postaja pri Pošti. Tu so se lahko čakajoči potniki ob slabem vremenu vsaj zasilno zatekli v hodnike raznih stavb in trgovine, ki so tu blizu ali pa v gostilno »Brežnik«. Z dograditvijo nove moderne asfaltirane ceste od Vrbnega do Grobelnega (v jeseni lani), pa sta nastali v Šentjurju dve avtobusni postaji. Za smer Celje—Ljubljana je postaja izven središča, ob cesti pri hiši Krajnik, in za smer Grobelno—Rogaška Slatina — Planina—Loka pri Zusmu ob cesti pri gostilni »Boštevc«. Prva in druga avtobusna postaja sta brez čakalnice Tako so potniki ob vsakem vremenu, tudi pri večkratni zamudi avtobusov in pri temperaturi —22 do —24 stopinj pod ničlo prepuščeni sami sebi in ni za njih poskrbljeno vsaj zasilno zavetišče, če nič več. Potniki, ki čakajo na drugi postaji, so sicer nekoliko na boljšem, ker je blizu gostilna »Boštevc«, kamor se potniki lahko zatečejo (seveda ne vsi). Toda potnikom, ki čakajo v gostilni, vedno grozi nevarnost. Ob prihodu avtobusa morajo namreč prečkati cesto, ki je zelo prometna. Med čakajočimi so najbolj prizadeti starejši ljudje, bolniki, delavci, ki hodijo v službo in otroci, med njimi so večkrat tudi dojenčki, ki jih pripeljejo starši na zdravniške preglede. Po veljavnih voznih redih pelje skozi Šentjur v razne smeri dnevno nad štirideset avtobusov raznih avtobusnih podjetij. Več tisoč,potujočih, ki mesečno potujejo in odpotujejo iz tega kraja, pričakuje od pristojnih činiteljev čimprejšnjo rešitev tega življenjsko in za zdravje važnega problema. J. M. V Strojni tovarni v Trbovljah se pripravljajo na proizvodnjo novega izdelka — stroja »Gradar«, ki ga bodo izdelovali v sodelovanju z nekim nemškim podjetjem. Z njim naj bi v glavnem ravnali teren. Novi stroj bi bil mnogo lažji od buldožerja, prav tako pa tudi mnogo cenejši. Vsestransko uporabljivost stroja »Gradar« bo mogoče doseči s priključki, in to priključkom za snežni plug, napravo za posipanje cest, za vrtanje lukenj za telefonske drogove, za kopanje jarkov, za valjanje in strganje cest, s priključkom za transportno korito, s katerim bi prenašali material, z nakladalno lopatico in še nekaterimi drugimi priključki. Zavoljo tega bo mogoče nov izdelek trboveljske Strojne tovarne z uspehom uporabljati predvsem v gradbeništvu, komunalni dejavnosti itd. Strojna tovarna Trbovlje bo stroj »Gradar« izdelovala delno sama, saj bo iz Zahodne Nemčije dobivala del sestavnih delov, druge dele pa bo dobila od domačih kooperantov. Letos bodo izdelali predvidoma 10 strojev, ki jih bodo namenili domači industriji, računajo pa tudi, da bodo del sestavnih delov zanj izvozili v Zahodno Nemčijo. Letos bodo poslali na tržišče iz te tovarne še nove motorje za zrak, posebej primerne za rudnike železa, in pa potisne valje, ki jih bo mogoče uporablja- ti pri prestavljanju transporterjev na širokočelnih odkopih v jamah. Zaradi premalo proučenega in enostranskega proizvodnega programa ter še nekaterih drugih težav, se je lani znašel kolektiv Tovarne eksplozijsko var--' nih električnih naprav TEVE »Varnost« iz Zagorja ob Savi pred pomembno odločitvijo: spremeniti dosedanji način dela in sprejeti vrsto ukrepov za preusmeritev proizvodnega programa, ali pa... Kolektiv se je odločil za prvo. Med najpomembnejšimi ukrepi je bila preusmeritev proizvodnega programa. Proizvodnja »Sch« opreme za rudnike namreč ni mogla kolektivu zagotavljati polno izkoriščenost strojev, ugodno prodajo in končno tudi nadaljnji razvoj same tovarne. Zaradi tega so se odločili, da bodo v proizvodni program uvr« stili vrsto izdelkov, ki jih pri nas še ne delamo in bi jih bilo mogoče uspešno izdelovati s kooperanti. Zdaj šo v TEVE »Varnost« v Zagorju ob Savi že osvojili proizvodnjo elektromagnetov z močjo od 4 do 22 ton. Pripravljajo pa se še na osvojitev proizvodnje elektromagnetnih motorjev za žerjave, električnih hidravličnih tlačilcev, brzinskih motorjev za dvigala in nekaterih specialnih motorjev po naročilu. V prototipu so pa tudi žerjavni motorji z močjo 13,5 in 17,5 kW, računajo, da bodo razvijali proizvodnjo teh motorjev do moči 50 kW. Kolektiv zagorske TEVE »Varnost« bo ob sodelovanju kooperantov predvidoma letos prvič dosegel pol milijarde din realizacije. V primerjavi z lanskim letom bo povečal realizacijo za četrtino. Polovico realizacije bodo ustvarili predvidoma z novo osvojenimi proizvodi. -k- Cene na »rešetu« Delovni kolektiv Industrije obdobju pojavili pri manjših kovinske opreme INKOP Ko- industrijskih podjetjih. Orga- čevje je v prvi polovici lanskega leta prišel v nekoliko neugoden gospodarski položaj zaradi zastarelih strojev in ostalih pogojev, ki so se v tem RAZMISLIMO O PREDLOGU OB IZDELAVI STATUTOV Skupne seje zborov proizvajalcev, svetov in samoupravnih organov? DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja.CZF Ljudska pravica v Ljubljani. List je ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 313-VI, telefon uredništva 33-722 in 36-672. uprave 33-722 in 37-501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna lOOO din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana Zamisel o skupnem sklicevanju sej zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov zasavskih občin z organi delavskega samoupravljanja posameznih delovnih organizacij je naletela na dober odmev. Do nedavnega so imeli namreč zbori proizvajalcev kot celota in odborniki teh zborov dokaj slabo povezavo s samoupravnimi organi delovnih organizacij. Prav zato so nekajkrat eni in drugi dokaj različno sklepali o posameznih vprašanjih, zato pač, ker niso bili s posameznimi vprašanji in stališči podrobneje seznanjeni. Lani so začeli sklicevati skupna zasedanja v Trbovljah in v Litiji. V Trbovljah se je najprej sestal zbor proizvajalcev skupaj s člani organov delavskega upravljanja trboveljske Termoelektrarne in razpravljal o perspektivah za nadaljnji razvoj te gospodarske organizacije. V Litiji pa je zbor proizvajalcev najprej razpravljal z organi delavskega uprav- ljanja o integraciji Predilnice Litija z Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke. Dogovorili pa so se, da bodo v prihodnje skupna zasedanja z organi upravljanja Lesne industrije Litija in Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Šmartna pri Litiji. Na njih naj bi razpravljali o načrtih za nadaljnji razvoj teh dveh litijskih industrijskih gospodarskih organizacij. Vse kaže, da bodo zgledu Trbovelj in Litije sledili še drugi zbori proizvajalcev drugih občinskih ljudskih odborov v Zasavju. S takim načinom dela je bilo namreč mogoče doseči trdnejšo povezavo med organi upravljanja in zborom proizvajalcev, hkrati pa je bila na skupnih sejah izmenjana vrsta, koristnih misli, ki bodo vsem dobro služile pri nadaljnjem delu. In kar je treba še posebej naglasiti: odborniki zborov proizvajalcev so se dodobra seznanili z dejanskim stanjem posa- meznih gospodarskih organizacij in z realnimi možnostmi za nadaljnji razvoj. Glede na dosedanje izkušnje nekateri celo predlagajo, da naj i v novih statutih zasavskih obem zapisali določilo, da se mora o vprašanjih, pomembnih za Posamezno gospodarsko organizacijo, zbor proizvajalcev dogovarjati skupaj s predstavniki organov upravljanja. O tern predlogu bi bilo potreba ^.dokončno sestavo osnutkov * „ ------—. novih statutov zasavskih občin ' tržišč pa opozarjajo, da bi temeljito prefnisliti, še več o lahko izvozili še več, kajti po tem tudi razmisliti ob izdelavi njihovih izdelkih je precej statutov delovnih organizacij. povpraševanja, čeravno so pri- Nekateri tudi predlagajo, da čeli z izvozom šele v drugi pobi bilo treba v prihodnje skli- lovici lanskega leta. skupne seje svetov pri občinskih ljudskih odborih s predstavniki tistih zavodov, go-spodarslsii, organizacij, institucij itd., o katerih bi predvidoma razpravijaii na sejah. Tako bi ,m°goče kar najhitreje re-f™=ZrSt°, zadev in se izogniti nostranskemu obravnavanju. -li- ni delavskega upravljanja, vodstvo sindikalne podružnice in uprava kolektiva so pravočasno spoznali, da je rešitev za nadaljnjo razširitev proizvodnje prehod na izdelavo nekaterih drugih izdelkov. V drugem polletju so že pričeli uresničevati ta načrt. K uspešnemu uveljavljanju ne samo na domačem, temveč tudi na tujem trgu, so jim pripomogli lični izdelki kovinske galanterije in drugi predmeti, ki se uporabljajo za rveekend in iz-letništvo. Večji del teh izdelkov so prej kromirali. Sedaj so tak način proizvodnje opustili in so pričeli s plastifika-cijo, to je kovinske izdelke prevlečejo s plastično maso v raznih barvali. Po temeljitih razpravah v ekonomskih enotah so sklenili, naj bi vrednost njihove proizvodnje v letošnjem letu znašala okoli 414 milijonov dinarjev ali za 16% več kot lani. Po predvidenem planu naj bi izvozili za okoli 13% celotne proizvodnje. Proučevanja tujih Kako bo letos z električno energijo? Kolektivi ekonomskih enot, njihovi samoupravni organi in centralni delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem so pred dnevi razpravljali o zaključnem računu za minulo leto. Iz podatkov je bilo / razvidno, da so celotni doho- 1 dek podjetja presegli nad | planiranim za 2,2 %, doho- | dek in čisti dohodek pa sta J , J bila presežena za pekaj nad » 9 %. Finančni in proizvodni j uspehi, tako so ugotavljali ' predvsem na- seji centralne- | ga delavskega sveta, bi bili | lahko lani nedvomno * ugodnejši, če bi dva P0-membna obrata vsaj izpolni- | la oziroma presegla predvi- >, devanja. Ekonomska enota alumin*- Predvsem pri izvozu ugotavljajo, da je cena njihovih izdelkov zelo visoka. Del vzrokov za to so tudi cene polizdelkov njihovih kooperantov. O vzrokih, ki vplivajo na visoke cene — doma in izven podjetja — bodo razpravljali v eko; nomskih enotah in tudi s kooperanti. D. V. S ja je dosegla le 99,41 % pred- ' videnega plana, tovarna ^ anodne mase pa ga je dose- < gla 98,59 %. Proizvodnja v \ tovarni anodne mase je nam- y reč odvisna od količinske j proizvodnje aluminija. Tega 11 pa v obratu aluminija ids° 5 mogli proizvesti več, ker Je | jim je tako kot vsako let° i tudi lani primanjkovalo elek" > trične energije — peči s° precej časa stele. Ob tej ugotovitvi pa le vzniklo upravičeno vpra^a nje, kako bo letos in našle1*-nja leta z električno energ* jo. V novih prostorih e*e^ trolize bodo namreč dokd1 čana rekonstrukcijska de*a in tu naj bi pridobili P1^* aluminij že letos. Izde*3** naj bi več aluminija. To<*a ali bo to uresničljivo, Če 1,6 bo električne energije? da bo letos ta problem re" šen z vključitvijo noveS8 110 kWh daljnovoda Mračlin —Kidričevo. Morda? Želja pc samo članov teh dveh e*f0" nomskih enot, temveč vsega kolektiva je, da bi dobili 0<* govor na to vprašanje. FRANC MEšK° N in pet SLOVENSKA INDUSTRIJSKA" PROIZVODNJA: Povprečen obseg proizvodnje v minulem letu js indeks 100 minut pred J08-b Offnl; 6t kaže, da so nas vnovič zato a ■ ^as*na PrePričanja. Vnovič ob l- icer j.e bilo letošnje razočaranje razQv0ncu januarja tako zelo podobno pred,«anju v lanskem januarju pa jarinJ11?®, em in menda sploh v vseh vSe, rhh zadnjih nekaj let. Kljub Zaent Pf,1Zadevanjem, kljub obljubam, izvod°' °m *n načrtom je obseg prahi (-‘E';)1''!6 zdrsnil pod povprečje prejš-ta J? , le!*a- Letos na primer označuje ski n e-C v cel°tni slovenski industrij-»..PMjzvodnji indeks 94,6, v posame-za7n?atl°eal1 Pa Je le-ta še' veliko bolj dfeks jren: v živilski industriji je in-javj lanuarske proizvodnje v primei-leiri ,s Povprečno proizvodnjo v minu-V «« 83,4, v kovinski industriji 84,3, v k 1Zv°dnji električne energije 91,5, Prav rVas,U metalurgiji 97,1... In če-nja , 1® letošnja januarska proizvod-v ltlia ‘ odstotkov višja od januarske nj}, mnlem letu, ni dosegla predvidevale oc*stotkov, kot so jih napovedo-Sospodarslce organizacije. z V PODJETJIH PRAVIJO... Hje gibanjem industrijske proizvoden n“i v lanskem niti v letošnjem 6e; ,ne moremo biti, zadovoljni. Zato I)oile,er Je bila stagnacija v prvem Zato ■ vse Preveč občutna, ker so getri Zares velika prizadevanja v dru-pol„ Polletju lahko dala tako rekoč 6ji D'lc,ne rezultate in ker prvi letoš-Ptojz0cj^i izpričujejo ponoven padec PovnJ°v.je v primerjavi z doseženim gLecjem v minulem letu. SosrnJ1" ?a naj 0 tem spregovore v e Parskih organizacijah samih. .e označimo fizični obseg proiz-dek$ie v januarju minulega leta z in-111 100,« pripoveduje vodja proiz- PRNUS: Povprečje minulega leta je indeks 100 ^e$jak V ce^jSlki Emajlirki tov. Albin 1^4, > »smo v oktobru dosegli indeks Vllovix , ®cembru 128 in v januarju l'ej brp1^8, Prehod v novo leto je to-s° bil-,Z Pa^ca v proizvodnji. Če pa ‘*a nilin V; ................ ajih . Dihanja proizvodnje v prejš-ascc*b lako občutna, potem l ej zar ,.zara(li dveh vzrokov: naj-v lslva splošne stagnacije gospoda „rX Prvih mesecih delovanja no-( ie ,f°sP°darskega instrumentnrija, .'"'U v sredno in neposredno vplivala i5.,sledn?-r®1?V0(inj° v našem podjetju, ^etj>f tndi zaradi rekonstrukcije iV^arit^korskem podjetju Primat je i5, denp,aT. Proizvodnja bistveno nižja (i^ksa gorske, saj padec označujeta V jriu z? v decembru in 154 v javijo' Jrf ne bi primerjali proiz-Iv‘etU)< J.™ obema prvima mesecema ti,6*1 K,V,lpoveduje vodja proizvodnje SiS Za ;il r',er/ »bi lahko ugotovili le-ijer Ba odstotkov višjo proizvodnjo. f^^Uars^j abko rečem, da je pri nas ' ^araHi P^dec proizvodnje konstan-tihh^deln,02*6^ Srla v oddelku stroi-bJvjjainn 6 namreč v tem mesecu pri-rS j",0.orodja in polizdelke za do-letne proizvodnje.« V962. 1. POGOVORI O GIBANJU PROIZVOD' rdeča luC na signalni ploSCi je začela utripati. Čeprav predvidevanja, čeprav ZAGOTOVILA PA JE BILA JANUARSKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA POD POVPREČJEM MINULEGA LETA. NEKATERI PODATKI SICER UTEMELJUJEJO SODBO, DA BO INDEKS V FEBRUARJU SICER BOLJŠI, ČEPRAV JE TREBA K TEMU PRISTAVITI, DA BO ŠE VEDNO POD POVPREČJEM MINULEGA LETA. ALI NAJ ZARADI TEGA SKLEPAMO, DA SE BO LETOS PONOVILA STAGNACIJA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE? »Za Saturnus je značilno, da so meseci januar, februar in marec nekon-junkturni, saj mrtva sezona živilske industrije bisveno vpliva na proizvodnjo konserv, ki pa pomenijo kakih 40 odstotkov naše celotne proizvodnje,« pripoveduje direktor Zdravko Raku-šček. »Letos smo se sicer poskušali čimbolj otresti tega sezonskega vplivu in si zagotoviti čimmanjše nihanje v proizvodnji. Mislim, da nam je to tudi uspelo: še je. povprečna realizacija v minulem letu izhodišče za primerjavo, potem smo v lanskem januarju dosegli indeks 81,4, v decembru 103,6 in minuli mesec 105,4.« Vodja proizvodnje v obratu ILidro-montaža mariborskega podjetja Elek-tromontaža inž. Janko Kozar pravi, da jim je dinamiko proizvodnje pokvarilo predvsem dvoje. »V prvih štirih mesecih pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza, medtem ko je padec v maju (na indeksu januar 1962 je 100) na indeks 76 posledica osvajanja proizvodnje novega tipa hladilnika. Tako smo v devetih mesecih minulega leta izpolnili komaj dobro polovico letnega plana. Zato je razumljivo, da je proti koncu leta proizvodnja narasla na indeks 203 iri da je slednjič tudi upadla v januarju letos na indeks 180.« KAJ OBETAJO NAPOVEDI? Čeprav ni možno napovedati slovenske industrijske proizvodnje v februarju, pa lahko na osnovi nekaterih podatkov že izrečemo mnenje, da bo februarski indeks fizičnega obsega proizvodnje morda nekoliko višji, kot je bil v januarju, da pa bo še vedno precej pod povprečjem v minulem letu. Ali pa naj to pomeni, da se bo letos v celoti ponovila lanska dinamika industrijske proizvodnje? Zato — ali lahko na osnovi dosedanjih podatkov prognozirate proizvodnjo v februarju in morda tudi že v marcu? »V obeli mesecih naj bi bila višja, kot pa je bila v januarju,« pravi direktor Saturnusa. »Tako naj bi po naših predvidevanjih dosegla v februarju indeks 115,4 in v marcu 122,6.« Pa v Primatu? »Po naših predvidevanjih naj bi obseg proizvodnje po januarju stalno naraščal,« pripovedujejo v tovarni kovinske opreme Primat. »V februarju naj bi dosegel indeks 158,. medtem ko pa naj bi se že naslednji mesec povzpel na 165.«' In kakšna je prognoza v Emajlirki? »Zaradi manjšega števila delovnih dni in zaradi težav s cinkom, V katere smo zabredli prav v zadnjih dneh, naj bi obseg proizvodnje dosegel v februarju indeks 126, v marcu pa naj bi bila proizvodnja že na ravni lanskega decembra ali pa še nekoliko više.« Slednjič, kako prognozira Elektro-montaža obseg proizvodnje v februarju in v marcu? »V primerjavi z januarsko proizvodnjo minulega leta naj bi v februarju dosegli indeks 177, v marcu pa 198.« ZAKAJ JANUARSKI PADEC? Čeprav v posameznih gospodarskih organizacijah 'nimajo v januarju znatnejšega upada proizvodnje ali pa so celo ostali na povprečju lanskega leta, pa zbirni podatki slovenske industrijske proizvodnje vendarle pričajo, tla je že začela utripati rdeča luč na signalni plošči. Verižna reakcija, ki jo preti sprostiti ta padec, lahko povzroči stagnacijo celotnega gospodarstva tudi v daljšem časovnem razdobju. Vendar, v čem se pravzaprav- skrivajo neposredni povzročitelji zadnjega padca industrijske proizvodnje? 2e bežna analiza odkrije, da ga je deloma povzročilo že zmanjšano število delovnih dni, nato neugodne vremenske razmere, številni bolezenski izostanki in nepopolna preskrba z reprodukcijskim materialom in energijo, Sicer pa ustvarjajo konkretni, podatki približno takšnole podobo o neposrednih vzrokih: približno 11 °/o gospodarskih organizacij je občasno primanjkovalo električne energije, s premogom jih je bilo dobro založenih le 46 %>, medtem ko so vse druge trpele zdaj večje zdaj spet manjše pomanjkanje. Eden izmed najpomembnejših vzrokov pa je pomanjkanje reprodukcijskega materiala: kakih 50°/o gospodarskih organizacij je bilo slabo oskrbljenih z uvoženim reprodukcijskim materialom, v približno 7 % pa je bilo stanje kritično. Oskrbljenost z domačim reprodukcijskim blagom je bila slaba v kakih 35 odstotkih in kritična v približno 5 % slovenskih gospodarskih organizacij. Razen tega pa se je v primerjavi z minulim decembrom precej poslabšala oskrbljenost z ambalažo, zmanjšala so se naročila za domači in deloma tudi za tuji trg, upadla pa je tudi likvidnost gospodarskih organizacij. AKTUALNO: REPRODUKCIJSKI MATERIAL«? Oskrba z reprodukcijskim materialom potemtakem postaja čedalje bolj aktualno vprašanje za pretežni del industrije. V tem in bržčas tudi v prihodnjem obdobju. A v vsakem primeru bo treba nanj čimprej poiskati vsai zadovoljiv, če ne popoln odgovor. Ne samo da nereden dotok reprodukcijskega materiala na naše tržišče povzroča negotovost in zmedo pri proizvajalcih, da povzroča zdaj •prekomerno kopičenje zalog zdaj spet pomanjkanje surovin in končnih izdelkov, brez urejenega dotoka si sploh OS I r * i i n r t t ( J 1? r *, EMAJLIRKa; Januar minulega leta je indeks 100 ni mogoče zamišljati programiranja proizvodnje in zaman pričakujemo drugačno dinamiko industrijske proizvodnje. »K prognozi gibanja proizvodnje v marcu pa je treba dodati pripombo, da bo rezultat takšen samo v primeru, če bomo dobili potrebne količine cinka,« pripovedujejo v celjski Emajlirki. »Proizvodnjo artiklov iz cinka smo namreč v letošnjem planu nič hudega sluteč povečali za 16% in temu primerno prilagodili operativne mesečno plane. In čeprav so med nami in cinkarno, ki je naš glavni dobavitelj, komaj štirje kilometri, smo šele zdaj do. bili obvestilo," da imamo odrejen kontingent cinka v višini 82 % lanske proizvodnje. Ker pa smo v januarju in februarju že porabili določeni kontingent, se lahko primeri, da bomo morali v marcu ustaviti celotno proizvodnjo pocinkanih artiklov. Vse naše urgence pa so za zdaj brezuspešne.« O podobnem pa pripovedujejo tudi v mariborskem podjetju Elektromon-taža. »Čeprav je že marec, pa še do zdaj nismo dobili od Jugobanke .devizne kvote za nakup reprodukcijskega materiala za hladilnike in električne štedilnike. In namesto da bi bila zdaj ta proizvodnja na višku, da bi proizvajali na zalogo, lahko začnemo, počasi zmanjševati serije. In ponovilo se bo prav to kot lani: na poletje so bile trgovine brez hladilnikov, mi pa smo imeli na zimo polna skladišča.« Primerov hi lahko našli še veliko. Sicer pa ne gre za to, da bi jih naštevali,. temveč da bi samo ilustrirali misel o prepotrebnem odgovoru na vprašanje, kako zagotoviti normalen dotok reprodukcijskega materiala. 2e zdaj pa se kaže, da bi bilo bržčas smotrno poiskati rešitev na več načinov — od pravočasnega razdeljevanja deviznih kvot in kontingentov surovin, do manj administrativnih postopkov in končnih odločitev — in z namenom, da bi bila za oskrbo z reprodukcijskim materialom odgovorna predvsem delovna organizacija in da bi se seveda tudi lahko oskrbovala. STARE SLABOSTI Bržčas pa bi bilo precej tvegano iskati vzroke za letošnji januarski padec v gibanju proizvodnje samo v zunanjih vplivih. Stare slabosti gospodarskih organizacij so morale tudi letos v dobršni meri povzročiti nazadovanje. A preveč jih je, da bi jih lahko po vrsti naštevali in analizirali. Tako na primer še vedno ne kaže povsem zanikati mišljenja v gospodarskih organizacijali. češ da pomeni novo leto v celoti prelomnico in »začetek znova«, da je zato tudi povsem normalno, če kolektiv ob koncu starega nekoliko bolj zagrabi in ob začetku novega spet malo popusti. Deloma jih lahko upravičimo, čeprav tudi ne opravičimo, z nerazvito notranjo organizacijo, službami, s tem, da še vedno 69% v industriji zaposlenih dela v pr\ri izmeni, v drugi 24% in v tretji samo 7 % in da se to razmerje spremeni šele v zadnjih mesecih v letu, z januarjem pa je spet po ,starem. Eden izmed odločilnih vzrokov je verjetno tudi v tem, da dobršen del gospodarskih organizacij še vedno zasleduje le mesečne rezultate gibanja proizvodnje... In slednjič lahko pripišemo ta padec tudi temu, da v vseh kolektivih še vedno niso našli razvitejšega sistema formiranja in delitve dohodka. In v nasprotju s temi, v nekaterih drugih kolektivih prav v januarju letos ugotavljajo dobre proizvodne rezultate. Tudi zaradi tega, ker so poskušali znotraj delovne organizacije zagotoviti pogoje zn normalnejši ritem proizvodnje! V celjski Emajlirki so na primer o ,teh svojih izkušnjah takole pripovedovali: »Gibanje proizvodnje spremljamo dnevno po vseh Si mm - j*.. ekonomskih enotah. Tako ima vsaka enota dnevne ia kumulativne podatke o svojem planu, o realizaciji >o skupinah artiklov, po teži, in po finančni vrednosti. Razen tega pa iina vseka še podatke o dnevni in kumulativni finalni proizvodnji tako po vrsti, po teži kot finančni vrednosti. Upravno tehničnemu vodstvu to deje možnost, da sproti rešuje vse probleme. V enaki meri pa tudi ekonomskim enotam. Ob koncu meseca le-te tudi podrobno obravnavajo proizvodnjo, kajti od tega je odvisna njihova delitev dohodka. Vsak mesec pa dobi informacijo tudi delavski svet o gibanju proizvodnje.« Povsem nesmiselno bi' bilo pričakovati, da je gibanje proizvodnje moč izravnati s premico. Dviganja in upadanja bodo tudi v prihodnje, so nujna. Positati pa bi morala odraz prizadevnosti celotnega kolektiva v gospodarjenju in upravljanju. Zato bi bilo bržčas dobro tudi narediti korak naprej: ne samo v informacijo, samoupravni organi na j bi iz meseca v mesec spremljali, analizirali in sklepali o gibanju proizvodnje v svojem kolektivu. .. BOJAN SAMARIN ELEKTROMONTAŽA: Januar minulega leta je indeks ICO IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN jiiiBifflDfifflHiniiBiimniiiiiinniiiiiiiiniiiimiiiiimiiiiiiinimiranninffiniiiiiiiiiniiiiiiiHiiHfminniniiiHiiiiiiHnuiiiiimirainnBniiimiiiHmifflimHinranimmiminHmiiHiiiiM Na dnevnem redu: statuti | • KOČEVJE: | Podroben obračun o porabi sredstev Te dni so začeli o osnutku statuta občine Kočevje raz- | 1 pr avl jati občani te občine. Prvi so o njem razpravljali S g odborniki obeh zborov občinskega LO Kočevje. Ti so iz- | 1 rekli že nekaj načelnih pripomb. O njem so razpravljali fg g tudi na občinski konferenci SZDL. Prve razprave med H gj proizvajalci so opozorile, naj bi določila statuta, ki govore g g o določanju sredstev dopolnili takoj da bi glede porablje- B § nih sredstev iz občinskega proračuna in sredstev posa- | B meznih skladov dajal ljudski odbor bolj podroben obra- H B čun. Do sedaj se je to dogajalo bolj poredkoma. Občani M g menijo, da bi s to dopolnitvijo dosegli čimbolj smotrno 1 §| gospodarjenje. To je po njihovem mnenju potrebno, saj J B Sre za sredstva, ki so jih oni ali pa delovne organizacije S M in ustanove, pri katerih so zaposleni, vplačale v občinski jj 1 proračun ali pa sklade. D. V. | • TREBNJE: Natančneje določiti vlogo in naloge krajevne skupnosti Pred dnevi so odborniki občinskega LO Trebnje raz- gg B pravljali o osnutku statuta občine. Podrobnejše razprave E g na seji in med občani opozarjajo, da bo potrebno točneje B g določiti vlogo in naloge krajevnih skupnosti. Dosedanje B gj izkušnje opozarjajo, da se da doseči s prizadevanjem vseh j§ =§ prebivalcev posameznega predela zadovoljive uspehe. m B Razen tega obstaja bojazen, da se bo o manjših krajih B jj pojavil individualizem pri reševanju problemov. Ker gre g g pri reševanju zadev v okviru krajevnih skupnosti pred- jj g vsem za take stvari, ki služijo vsem občanom v okviru m m skupnosti, je treba tudi pravice in dolžnosti določiti čim- E g bolj točno. D. V. m | • VELENJE: Rudarji razpravljajo o tezah B S statutom je v Šaleški dolini najdlje prišel kolektiv B E Rudnika lignita iz Velenja, ki je razpravljal o tezah sta- g g tuta. V ostalih organizacijah s tem delom še odlašajo. g g Zaradi tega je občinski sindikalni svet organiziral v fe- g g bruarju posvetovanje o izdelavi statutov in tako nudil g§ E pomoč predvsem manjšim organizacijam in zainteresiral g g za to tudi ostale. V marcu naj bi začeli povsod z anali- g S zami samoupravnih predpisov, ki so potrebne za uspeš- g g no sestavo statutov. V. V. g | • HRASTNIK: | Hvale vredne pobude komisije Pred dnevi se je sestala komisija za izdelavo statutov g S delovnih organizacij, ki deluje pri občinskem sindikalnem g g svetu v Hrastniku. Na seji so udeleženci ugotovili, da so g g doslej imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov g 1 le v nekaterih delovnih organizacijah. Zato so tem pred- j§ g lagali, naj imenujejo komisije najkasneje do 4. marca. B Komisija sindikalnega sveta jnisli.k temu delu pova- g B biti tudi člane občinskega zbora proizvajalcev, društva H g inženirjev in tehnikov in člane sveta za delo pri občin- g jj skem.LO, g V akcijo za izdelavo statutov hrastniških delovnih g g organizacij pa se je vključila tudi mladina. Na zadnji E E občinski mladinski konferenci so se delegati dogovorili, jj g naj mladinski aktivi v vseh delovnih organzacijah imenu- g g jejo posebne komisije, ki bodo pomagale mladini pri delu B g v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, fg | • SEVNICA: | Kako sestavljajo statut v Lisci Delavski svet sevniške tovarne Lisca je že imenoval B g komisijo za izdelavo osnutka statuta. Komisija se je svo- jj g jega dela načrtno lotila. Najprej misli temeljito pregledati g B dosedanjo notranjo zakonodajo. Hkrati ob tem pa se misli jj g lotiti še dveh pomembnih zadev. Ker je podjetje lani g g močno povečalo obseg proizvodnje, morajo pred izdelavo g jj osnutka statuta odgovoriti na troje vprašanj: kakšna naj g jj bo notranja organizacija podjetja in kako zagotoviti de- jj jj looanje samoupravnega mehanizma, ter kakšen naj bo g jj sistem oblikovanja in delitve dohodka. V razgovorih v obračunskih enotah in obratih in v gj g okviru sindikalne podružnice bodo na osnovi tez (ki jih jg g bodo izdelali na osnovi tako zbranega gradiva), ob kon- jj jj kretnih problemih ugotovili, kaj iz dosedanjih samo- jj g upravnih aktov zadržati, kaj popraviti, izboljšati ali kaj g jg na novo vnesti. Šele po tej razpravi bodo namreč lahko {§ jj ugotovili, kaj sodi kolektiv o notranji organizaciji v pod- jj g jetju, o delovanju samoupravnega mehanizma, delitvi 1 g dohodka ter obstoječi zakonodaji. Potlej misli komisija g g izdelati osnutek statuta. Izhodišče za izdelavo statuta g jj bodo mnenja in predlogi kolektiva. V ponovni razpravi g E bo kolektiv ocenil, ali je komisija upoštevala vse, kar je g jj kolektiv želel, predvsem pa bo ocenil, ali so določila sta- §j jj tuta dovolj konkretna. To sodijo, da je važno zavoljo 1 LL tega. ker so bili domala vsi dosedanji pravilniki preveč 1 g splošni, zlasti o določilih, ki so govorili o dolžnostih in g gj pravicah. g Tako dopolnjen osnutek statuta bo dokončno obran- g 1 naval delavski svet. M. g | ® SLOVENSKE KONJIC^: 1 Zakaj o kulturi in prosveti le nekaj stavkov § Prva razprava o osnutku občinskega statuta na skupni jj g seji članov obeh zborov občinskega ljudskega odbora ter g g občinskega odbora SZDL o Slovenskih Konjicah je opo- B jj zorila na nekatere probleme, ki morda niso samo konjiški, B g temveč bi jih lahko našli tudi na področjih drugih'občin, 3 g oziroma o statutih drugih občinskih ljudskih odboroo. jj g Med drugim je bilo izrečeno tole mnenje in vprašanje: — težko se je sprijazniti z dejstvom, da je kulturno gj g in prosvetno področje obdelano o osnutku statuta le z E g nekaj stavki! g g Mar naj po teh stavkih sodimo kulturno prosvetno jj gj dejavnost v občini? g Res je, da statut ne more biti hkrati. program kate- gj g rekoli dejavnosti; res pa je tudi, da si na primer prosoet- g |g no področje zasluži večjo pozornost. Ta ugotovitev ni jj gj značilna samo za konjiško občino; z enakimi ali vsaj g jj približno enakimi besedami bi lahko zapisali tudi kritiko jj gj na račun členov ali stavkov o kulturi in prosveti v večini g 1 ostalih osnutkov občinskih statutov. -an iiiiiiniiiiiiuiiiiniiiiiniiinniiiiiiniiinniiiniinninniiniiiniBnnnniniininniuniiniinnniniiiiiisiniiBflluiinnBinnflsniffluuKuunniiHtiiDiiiDnisBUHinninnninnunnnniiiiiF V novozgrajenem hotelu »Lahinja« v Črnomlju si v recepciji gostje lahko ogledajo lepe izdelke v tipičnih belokranjskih motivih in barvah. Tujci ter izseljenci, ki jih tudi v Belo krajino prihaja iz leta v leto vedno več, z velikim zanimanjem gledajo lične okrasne predmete. Toda za sedaj, žal, res samo ogledujejo, kajti to so unikati in niso naprodaj. Večino okrasnih predmetov je izdelal Božo Račič, upokojeni učitelj, s tem je tako tudi nakazal, kaj vse bi lahko lepega domačini z majhnimi sredstvi izdelovali. Morda se bo končno le našel kdo, ki bo pravilno ocenil neizkoriščene možnosti ter pričel izdelovati podobne predmete, po katerih tujci kakor tudi domačini zelo radi segajo. (Milan Šparovec) • ŠKOFJA LOKA: Zboljšati dinamiko proizvodnje Čeprav so januarski rezultati industrijske proizvodnje boljši od doseženih v enakem obdobju lani, pa vseeno zaostajajo za planirano dinamiko. Tako so ugotovili na nedavnem posvetu predstavniki industrijskih go- ‘ spodarskih organizacij. Proizvodnja industrije naj bi v letošnjem letu, zaradi precejšnjih vlaganj v to panogo gospodarstva v preteklih letih, zabeležila svoj nadaljnji vzpon, in sicer z indeksom 135 pri celotnem dohodku. Problematika pa je po podatkih za januar sledeča; V »Iskri«, obrat Železniki, je bil plan v januarju izpolnjen le z 92 %, in sicer zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Zato tudi ni bil izpolnjen mesečni plan izvoza. Tudi Loške tovarne hladilnikov nišo izpolnile plana, ker niso dobile-polizdelkov od kooperantov/ Podjetje ELRA' je januarštio ha-v logo preseglo za 20 %. V mesecu februarju si sicer ne obetSjiVto-, likšnega 'porasta proizvodnje^ vendar menijo, da izpolnitev letnega plana, ki je večja za 300 milijonov dinarjev, ni problematična. Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« in MLIP Češnjida sta izpolnili januarski plan 85 oziroma 90 %. Vzrok za tako slabo izpolnitev je huda zima. Prepričani pa so, da bodo ta primanjkljaj nadomestili v prihodnjih dveh mesecih nadomestili. V Gorenjski predilnici je za-nuarski količinski plan izpolnjen z 99%. Izvoz je sicer pod letno dinamiko, vendar so januarski primanjkljaj nadome- stili z dobavami v začetku tega meseca. Tudi v »Šeširu« in »Odeji« je proizvodnja tolikšna, kot so predvideli za januar, vendar pa šepa izvoz. Rezultati izvoza nikakor niso zadovoljivi. Doseženih 96.000 dolarjev predstavlja komaj 4,2 % letnega plana, to pa pomeni, da je bil mesečni plan izvoza dosežen le s -50%. Splošna ugotovitev udeležencev posvetovanja je bila, da je proizvodnja v mesecu januarju v industriji kot celoti nekje na lanskem po-vprečku, je pa pod pričakovano ravnijo. -n- • ŠTORE: Pomoč in nadzor Lani avgusta so v Železarni Štore izpopolnili službo kontrole in obiskov bolnikov na domu. Obiskovalci bolnikov naj bi med drugim ugotavljali, v kakšnih razmerah živijo bolni člani, jim pomagali z nasveti, skrbeli za povezavo z zdravstvenim oseb j etri ih seveda hkrati ugotavljali, ali bolnici upoštevajo zdravnikova 'navodila, ozirbma ali mogočri’ namtirnp alf drugače zavlačujejo svoje ‘zdravljenje. Do konca leta je obiskovalec obiskal nad 150 bolnih članov kolektiva. Pri Svojih obiskih je ugotovil, da 22 bolnikov ni upoštevalo zdravniških navodil. V času bolovanja so opravljali razna kmečka dela, odhajali z doma, čeprav so imeli predpisano strogo ležanje, ali kako drugače ovirali zdravljenje. Na seji delavskega sveta so člani zadovoljivo ocenili to službo in hkrati sklenili, da bodo v bodoče strožje ukrepali proti kršilcem, predvsem pa proti namišljenim bolnikom, ki hočejo zlorabljati bolniške dopuste za razna dela izven tovarne. Ekonomskim enotam pa je delavski svet podjetja naročil, naj poskrbe za preventivne ukrepe in izboljšajo delovne pogoje tako, da bi v letu 1963 bolezenske izostanke še znižali. • LJUTOMER: Načrti in predlogi stanovanjske skupnosti Stanovanjska skupnost v Ljutomeru ima v upravljanju osnovna sredstva v vrednosti 31 milijonov dinarjev. To predstavlja veliko odgovornost žarijo in za kolektiv ter organe upravljanja njenih servisov. Na zadnji seji so udeleženci med drugim razpravljali o poslovanju obrata družbene prehrane za leto 1962 in poslovanju v tekočem letu. Pričeli so z dostavo tople malice na delovna mesta tako v Ljutomeru kot tudi v bližnji okolici. Iz tega obrata naj bi dobivali malico tudi opeka miški delavci v Lukavci in Borečih in tudi kolektivi v Križevcih. Vsekakor je potrebno in zaželeno, da bi uprave delovnih organizacij, organi upravljanja, sindikalne organizacije in drugi posvetili več skrbi družbeni prehrani zaposlenih. Hkrati pa bi ob povečanju obrokov lahko ta obrat znatno znižal cene. Vzdrževanje zgradb v mestu Ljutomeru je pereč problem, saj so nekatere stare hiše dotrajane in niso več primerne za bivanje. Svet misli predlagati občinskemu LO, da bi posamezne hišne svete oprostili plačevanja 50 Vo prispevka za gradnjo novih hiš, in predlagati misli tudi uvedbo krajevnega komunalnega prispevka. F. S. # ŠOŠTANJ. - V šostanjskt občini bodo zaključni občni zbori v vseh 44 sindikalnih podružnicah do konca marca. Po dosedanjih pripravah lahko sodimo, da bodo občni zbori obravnavali le nekaj izbranih in najbolj aktualnih problemov. Med temi ne bodo mogli mimo izvoza, gospodarske rasti, izobraževanja in statutov delovnih organizacij. Več pozornosti naj bi posvetili tudi notranjim odnosom, ki so bili zanemarjeni, kar dokazuje vse več pritožb članov delovnih kolektivov na višja vodstva. Pritožujejo se v glavnem za zadeve s področja delovnega razmerja. # HRASTNIK. - Zadi- e dni februarja so na področju hrastniške občine zaključili z občnimi zbori sindikalnih podružnic. Udeleženci so razpravljali največ o proizvodnih problemih, delu ekonomskih enot in gospodarjenju v ekonomskih enotah, o izdelavi statutov delovnih organizacij, o izobraževanju neposrednih proizvajalcev in še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. -k- # RIBNICA. - Občni zbori sindikalnih podružnic Kombinata lesne industrije INLES Ribnica (ki ima svoje obrate v Kočevju, Prigorici, Sodražici, Loškem potoku, Podpre-ski in Ribnici) opozarjajo, da bo potrebno čimprej uveljaviti vse potrebne ukrepe zato, da se bo izboljšalo delo organov delavskega upravljanja v obratih in posebej svetov ekonomskih enot. Na to je opozorila tudi razprava na konferenci komunistov kombinata. Rečeno je bilo, da v tako obsežnem delovnem kolektivu, ki ima svoje obrate po raznih krajih ni dovolj, če uspešno in zadovoljivo dela samo centralni delavski svet. Člani sindikalnih podružnic so se zavzeli na občnih zborih tudi za to, naj bi začeli izdajati glasilo. To naj bi jim omogočilo, da bj bili vsi člani delovnega kolektiva podrobneje seznanjeni s problemi svojega in ostalih obratov in prek njega zvedeli za zadeve, ki so pripravljene za razpravo v samoupravnih organih ter tako na osnovi tega že prej izrekli svoje mnenje in predloge. Razprave o strokovnem usposabljanju in problematiki strokovnih kadrov so opozorile, da bo v prihodnje potrebno storiti več za izobraževanje zaposlenih na delovnih mestih. Zaposliti velja več strokovnjakov, kajti 3 inženirja in 6 tehnikov so za tako delovno organizacijo (katere vrednost skupne proizvodnje bo letos po predvidenem planu znašala nekaj nad 3 milijarde din, od tega naj bi izvozili za okoli 4* odstotkov izdelkov na tuje tržišče) vsekakor premalo. Na vseh občnih zborih je bilo rečeno, je potrebno vzporedno z ostalimi nalogami kot je proizvodnja, izvoz in rekonstrukcija, poskrbeti tudi za družbeni standard zaposlenih, tj. urejati stanovanjska vprašanja, izboljšati družbeno prehrano in delovne pogoje zaposlenih. To naj bo v bodoče osrednja naloga socialno kadrovske službe. D. V. * v 7 dni v sindikatih .....................HUM................ IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV S statutom urediti dobre in zdrave notranje odnose V našem podjetju smo začeli z izdelavo novega statuta, ki naj po eni strani nadaljuje in konkretizira ustavna načela, po drugi strani pa naj nadomesti dosedanja pravila, • jci ne ustrezajo več dejanskemu stanju v podjetju. O svoji novi »ustavi podjetja« pa maramo čimveč razpravljati. Postaviti moramo solidne temelje, ki bodo čimbolj služili nadaljnjemu razvoju podjetja, ne pa nasprotno, da bi ga zavirali. No V statut ne sme postati'zaprašena listina, vložena v arhiv podjetja, potem ko jo je delavski svet ■ sprejel, temveč listina, ki jo bo moral sleherni član delovnega kolektiva, bodisi na najvišjem ali n.ajnižjem delovnem mestu, spoštovati in jo izvajati. Kršitev določb statuta bo pomenila kršitev zakonitosti, saj ima statut svojo osnovo v najvišjem pravnem aktu, to je v ustavi. Tudi spreminjati ga ne bo mogoče kar tako, ker bo moral o spremembah soodločati yes kolektiv, kak‘ drug notranji pravni akt pa, ki bi bil v njegovem nasprotju, bi bil neveljaven. Zato se pri sestavljanju statuta porajajo kar najrazličnejši problemi. O vseh seveda ni mogoče na tem mestu govoriti. Pomuditi se pa vsekakor moramo pri nekaterih, ki so bistvenega pomena za oblikovanje bodoče strukture podjetja in njegovega uspešnega delovanja. Poudarili smo že, da dobivamo »ustavo samoupravljanja«, ali ne smemo takoj reči. da moramo tudi mi. sestaviti »statut samoupravljanja«. Na jasnem pa si moramo tudi takoj biti, kaj pomeni samoupravljanje, če hočemo v statutu določiti več oblik samoupravnih organov. Že beseda^ samoupravljanje pomeni, da gre za neko določeno pravico, z:l neko določeno samostojnost odločanja in s tem v zvezi za gospodarjenje. Izhodišče uprav-Jjanja^ in gospodarjenja pa je materialna baza. na podlagi katere samoupravni organi dejansko odločajo — gospodarijo ™ 'nn Podlagi katere se lahko določijo tudi ustrezne pristojnosti (dolžnosti in pravice) teh organov. Brez take osnove, pa na j bo' tako ali tako določena, več ali manr omejena, ne moremo govoriti o samoupravnih organih; govonmo lahko le o posveto-valuh organih, zares' o svetih. Zdi se mi, da je beseda »de- lavski svet« že davno preživela. Na današnji stopnji našega družbenega življenja naše stvarnosti ni več umestna. Delavski svet ni posvetovalni organ, ki bi dajal »svete« vodstvenim organom podjetja ali komurkoli, kot so to delali in delajo delavski sveti v kapitalističnih deželah, temveč je dejansko skupščina — parlament, ki na podlagi ustave, zakonov in svojih pravnih aktov samostojno in dokončno odloča s tem, da je vodstvo podjetja njegove zakonite odločitve dolžno izvrševati. Zato bi že njemu bilo treba dati drugo ime, to je tako, ki bi ustrezalo njegovi dejanski funkciji. Šele ob. razjasnitvi pojma samoupravljanja se bomo lahko odločili, ali bomo imeli v podjetju tudi druge organe samoupravljanja alj samo delavski svet, oz. ali bomo imeli zares »svete«, ne da bi bili istočasno organi samoupravljanja. Postavlja se torej vprašanje. do katere stopnje je v podjetju razviti samoupravljanje. Če hočemo slediti ustavnim tendencam, tedaj tako daleč, da bo vsak delavec čimbolj neposredno odločal o zadevah svojega podjetja. Ustanoviti bo treba samoupravne organe do zadnje ekonomske enote. Tudi delovnemu kolektivu je določiti ustrezno vlogo. Po novih ustavnih načelih ni pasiven opazovalec dogajanj. delovni organizaciji, ki im8 f pravico voliti in biti volje8 < samoupravne organe, tem*6 mora biti tudi obveščen o kaj ti organi delajo (prav1^ javnosti) in še več: ima V{°0 vico, da neposredno odloča najvažnejših vprašanjih podi tja (referendum). To pravi g mu daje ustava, natančneje P jo bodo določili ustrezni za^jj ni, določiti pa jo je treba t® v samem statutu, ker usta to ukazuje. O vlogi direktorja podjeti® smo že govorili, ko smo obr8 navali prednačrt zvezne ll^L ve v našem listu. Repubb’ , ustava je njegovo funkcij8.g podjetju natančneje opredel1 ^ Vendar pa še kljub temu ®«j stajajo problemi, kako ure8 razmerja med funkcijo jZjjELOVNlH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Mimo potreb občanov hvrlni^fju30 finskega sindikalnega sveta in zoeze n P °r obcinskega odbora Socialistične tek rifirr/Uana s,a Pre(i dnedi obravnavala osnu-1961 8°sP°darskega razvoja občine v letu sesiaoli;r, em 's ekon kot, obratna, poslovna ?abjša 0*ska enota, pa tudi L" bek*UPina delavcev, ki 111 določenem mestu : bistv,. neko določeno delo. .?ote. rp gre za organizacijske -kliko ine™ je dati ustrezno med njimi določiti To°ojna razmerja. reti,rašanie oziroma nje-,ev Pa je v neposred-vnih n orSanizacijo samoti, °l?anov- Ce smo to Zae(?sP-boin kSen hkrati problem rjfkil/ enn+raZmerij °™' Gled. e?ot !jihJ _ 'Vic L davnih in drugih obveznosti delavcev, v delovni organizaciji bi bilo v statutu postaviti le splošna načela, natančneje pa bi bila obdelana v pravilnikih. Ta načela je treba seveda točno in jasno postaviti, da ne bo v pravilnikih nastalo nekaj povsem drugega, kot pa je v statutu določeno. Mnenja sem da je treba pri sestavljanju tako važnega akta podjetja mobilizirati oziroma angažirati ves kolektiv, zlasti pa njegove množične organizacije. V nobenem primeru pa bi ne smela stati ob strani sindikalna organizacija, ki mora prav pri oblikovanju zdravih in trdnih notranjih razmer odigrati najvažnejšo vlogo. Le s skupnimi prizadevanji bomo uzakonili tako »ustavo«, ki bo razvijala in utrjevala zdrave notranje odnose, s tem pa večala zanimanje za podjetje in njegovo uspešno delovanje. Jože Polanec Kaj želi uredniški odbor V resnici želimo izdajati list vsak mesec. Vemo pa, da te želje oziroma sklepa lani nismo mogli uresničiti. Čeprav lahko ugotovimo, da ie r zad- njih številkah sodelovalo več članov kolektiva kot v prejšnjih, vendar ne moremo biti zadovoljni s sodelovanjem članov. Pustimo ob strani dejstvo, da uredniški odbor ni našel poti do sodelovanja s posameznimi organizacijami, da bi v listu redno poročale o svojem delu, kajti tako sodelovanje je vendar bilo, le resda bolj šibko. Tudi organi Osrednjega delavskega sveta so v listu poročali o svojih sklepih, žal pa obratni delavski sveti niso izkoristili te možnosti. Posebej glede objavljanja sklepov osrednjega delavskega sveta lahko pripomnimo, da niso bili redno objavljeni preprosto zaradi preobremenjenosti tistih, ki so pisali zapisnike. To pa kaže, da so vsi sklepi oziroma tndi zapisnik sej delavskega sveta prepozno prihajali med kolektiv. Naša želja pa je ne le rešiti ta problem, temveč zagotoviti, da bo predsednik delavskega sveta ozir. upravnega odbora že pred zasedanjem napisal članek za »Javorov list« o problemih, ki jih bbsta obravnavala ta dva organa. To naj bi veljalo tudi za predsednike komisij samoupravnih organov, prav tako pa za vodilne uslužbence. Tako bi člani kolektiva ž6 vnaprej vedeli, o čem bo tisti organ razpravljal, in lahko bi povedali članom teh organov iz njihovih enot svoje mnenje in predloge. »Vezenine« Bled pripravljajo presenečenje Dvakrat več izdelkov kot doslej Prav zares: tovarna čipk, štev v lanskem letu knjigo-vezenm in rokavic »VEZENI- vodsko niso pomenili niti di-™UI6a, pripravlja razve- narja vrednosti!) tudi niso seljivo presenečenje za po- bili polno izkoriščeni. ™Že^vX^ , OŠnJem >tU ^ naj bi se njihova to-v nr,m^„!f jeiPr0LZV0 nr’ varna razvijala naprej, je IežPki za Jv£ kot ifc1 K-," bil° torei nujno treba po-L i . \ iskati pota in načine, kako bi ^ i novlb bolje izkoriščali razpoložlji- zdelkov g SC BeZnanih vo opremo, povečali proiz-v.« V ... . , . vodnjo, našli bolj neposred- vse je oblikovno Jobude za ™5 P°trOŠn,kom in pot tolikšen količinski in kvali- 1 ^ - , i. letni skok v proizvodnji, ^an11. J11^1 v pravzaprav ne bi bilo lahko Vezeninah« dokopali do s po-reči. Še v tovarni le stežka znanja, da je rešitev le v več-dajo tak odgovor. Toda z bi- Jen[. sodelovanju s sorodnimi stvenimi vzroki, pobudami in Pod-'et’1; tor,eJvv d,611^1, ,de a-okoliščinami lahko takoj po- bamo T v kakšnih oblikah? strežejo. »Vezenine« so naslovile vrsto Tako na primer: podjetje P°^ud najrazličnejšim našim sodi v vrsto proizvajalcev tovarnam, da bi medsebojno čipk in vezenin, ki našemu : izmenjali strojno opremo ali trgu prispevajo vrsto na vi- ,, 1 jo »vezenine« od njih dez drobnih in manj pomemb- odkupile. Namen je bil, kot nih izdelkov, kar pa vendarle rece.no, samo eden: pot do pospešuje kulturo oblačenja, specializacije. Toda čeprav V tovarni vedo, da potrošni- s potrebne izdelke in su-Slednje predvsem zato, ker ?"ovme za nadaljnjo prede-trgovina želi predvsem konč- [aT?- do uresničitve teh poni izdelek, torej predelane bud ni Prisl°-čipke in vezenine. Ce ima Po vsem tem so »Vezeni-prav, ko tako ravna, je seve- ubrale jdrugo pot. Obr-da vprašanje. V »Vezeninah« ni*e. s,° se na istoimensko sodijo, da jim trgovina s tem podjetje v Mariboru, s kateri ela krivico. Kajti mnogo po- -1™ so se dogovorile, da bo-trošnikov je, ki se zanimajo do mariborske »Vezenine« tudi za boljše vrste čipk in predelovale čipke in vezeni-vezenin, ki bi jih lahko tudi ne> izdelane v blejski tovarni, dobili, če bi se trgovina pri Tako namreč kot blejske »Ve-proizvajalcu pobrigala zanje, ženine« iščejo pri svojem Tako pa ... proizvodnem programu origi- In dalje: po mnenju tova- nalnost in s tem možnost riše v iz »Vezenine« je trgo- večje konkurenčne s po sobno-viha tudi preveč konserva- $ti na tržišču, obstajajo ena-tivna. Še vedno mislijo trgov- ke pobude tudi pri maribor-ci, da so za našega kupca ali skem podjetju, tudi za inozemca aktualne le Našla sta se torej dva pro-[ak® vezenine ki imajo ne- izvajalca,' ki vidita v medse-kakšno »folklorno« obeležje bojnem sodelovanju korist za SO vtkane na debelem obe gospodarski organizaciji platnu ali popelmu. Na ino- jn ne drhtita v strahu, kdb zemskem tržišču pa to res po- bo koga »požrl«. Lahko re-Va”° >folfcl”ro<* med- četno, da je to sodelovanje i-e Za vsakdanjo rabo uspešno. Skoraj celotno pove-,VeZeni!le’. 1Z,fler Čanje proizvodnje v blejskih s7lb’ tank'h »Vezeninah« bo predelalo n v ^aninah iz umet- mariborsko podjetje. To pod- nrnijiafe“' Takv vezenm® jetje pa je - v težnji za ori-proizvajald sami ali s pomoč- kalnostjo pri izbiri novih io kooperantov takoj tudi izdelkov - že dalo tudi vrsto konfekciomrajo. Razen tega pobud, kaj naj bi proizvaja-se je industrija čipk in veze- fe »Vezenine« na Bledu. Ma-nm v naših sosednih državah riborsko podjetje je posre-razvda po turističnih sredi- dovalo pri mariborski tekstil- ščih kjer tako pomeni do- ni tovarni (kombinat MIT), polnih0 m finančno učinko- da bodo dobavljali blejski to-gospodarsko dejavnost. varni najfineiše popeline in o tem mislimo predvsem mejčam bodo te tkanine iz-na stroje in drugo opremo, vezli, Mariborčani pa vezeni-ki so jo pripeljali na Bled ne predelali. Tako bodo leže pred 40 leti s Češkega in tos prišli na trg (ali pa so že Avstrije ter Nemčije. Zavo- tudi v prodaji) mnogi novi Ijo nerazumevanja ali pa de- izdelki, kot na primer veze-mmo »pomanjkljivega poslu- ne obleke, jutranje halje, veha« trgovine ti stroji (do re- trovke itd. Da bi izboljšali valorizacije osnovnih sred- kvaliteto, so Blejčani tudi si- cer zamenjali surovinski sestav, iz katerega delajo čipke in vezenine. Klekljane čipke, ki so jih prej delali iz mikanega bombaža, se umikajo tistim, ki so izdelane iz česane preje. Dalje kot osnovo za vezenine uporabljajo razen platna in debelejših popelinov tudi druge vrste blaga: najfinejši poplin, ba-tist, sintetiko. Tako pri kvaliteti in pri nadaljnjem kon-fekcioniranju prek mariborske tovarne stopajo na pot kvalitete, kakršno nudijo na primer italijanski in švicarski proizvajalci. Omenili smo že neizkoriščene kapacitete. V drugem polletju lanskega leta so v\ »Vezeninah« intenzivno pri-učevali nove delavce. Kolektiv, ki je do minulega leta štel le 82 članov, se je skoraj podvojil — na 150 članov. Začeli so delati v treh izmenah. Navzlic tolikšnemu povečanju števila zaposlenih povprečna produktivnost ni padla, To je znak, da so obenem z rastjo podjetja skrbeli tudi za organizacijo dela in proizvodnje. V ta namen podjetje štipendira tudi več strokovnjakov na srednjih in visokih šolah. Blejske »Vezenine« so lani ustvarile 200 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Za letos predvidevajo, da bodo dosegli 450 milijonov. Dosedanji rezultati kažejo, da bo to tudi uresničeno. Delo seveda ne bo lahko in se bodo morali krepko potruditi. Toda vedo, da je to mogoče. O tem jim priča lanski uspeli (produktivnost ni padla, čeprav so morali priučiti polovico kolektiva). Nova spodbuda pa je to, da so njihovi izdelki na tržišču iskani. Dovolj zgovoren podatek o tem je, da imajo prazna skladišča. Da pa bi podjetje laže uspevalo, da bi zmoglo zbrati najnujnejša sredstva za modernizacijo tovarne, so proizvodni program razširili še na izdelovanje rokavic. Poglavje zase pa'je vključitev »Vezenine« v izvoz. Za preskrbo s tovrstnimi izdelki je značilno, da jih še zdaj precej uvažamo, nikoli pa (razen idrijskih ročno tkanih čipk) nismo poskusili iz izvozom. Za letos so se blejske »Vezenine« odločile, da bodo prek »Doma« izvozile v zahodne države za približno 100 tisoč dolarjev svojih izdelkov. Ta izvoz pomeni za blejsko tovarno novo spodbudo za izboljšanje kvalitete njenih izdelkov, pa tudi možnost za participacijo pri devizah, ki so tovarni nujno potrebne za oskrbo z nekaterimi vrstami reprodukcijskega ma-riala ter za modernizacijo podjetja. (Ta prostor smo odstopili tovarni »Vezenina«, Bled) f ! ! Ena o poslovni tajni Ne gre, da bi vse, kar: se dogaja V podjetjih, obešali na veliki zvon. Napoveš, na primer, da boš čez eno leto proizvajal to in to, česar še nihče ne izdeluje, toda en mesec preden daš prve izdelke na trg, ti pet sorodnih tovarn skoči v zeljnik. Domačih, kaj pa šele tuje ... In zato so zaostreni predpisi o poslovni tajni. Splošni in tisti, ki jih podjetja sama sprejemajo. Takšen notranji predpis imajo tudi oni. Pravilnik o poslovni tajni mu pravijo. Je pa tako sestavljen, da se lahko vse šteje za poslovno tajno ali skoraj nič. Razen tovariša direktorja, se menda nihče ne spozna nanj. In zato, kakopak, lahko samo tovariš direktor odloča, ali je kak podatek poslovna tajna ali ne in kdaj je poslovna tajna in kdaj ne. Če je tovariš direktor v podjetju, je zadeva preprosta. Greš in ga povprašaš. Toda če ga ni? Kajti tudi to se dogaja. Saj veste, tovariš direktor ni saldokontist, ki po službeni dolžnosti mora po osem ur sedeti za pisalno mizo. Če torej tovariša direktorja ni, potem zveš vse, kar želiš. Kolikšen je celotni dohodek, kolikšne sklade ustvarjajo, kakšni so proizvodni rezultati, kakšne proizvodne načrte imajo in tako naprej. Samo te podatke moraš ohraniti zase. Če jih želiš uporabiti, pa moraš kasneje telefonirati tovarišu direktorju, da ti pove, kaj od vsega tega je poslovna tajna in kaj ne. Zakaj preprosto, če je lahko zapleteno, kajne? Toda pravilnik o poslovni tajni le imajo... PRAVIČNIK "]* T ekoč je živel kralj, ki bi W se zelo rad uveljavil v W očeh svojih podanikov kot -L ® veliki vladar, pa ni vedel kako. Poklical je predse svoje tri svetovalce in jim velel, naj mu svetujejo. Prvi svetovalec mu je predlagal, naj z vojsko udre v so- treje dokazali vladarjevo pravičnost. Naslednjega dne je kralj velel sklicali svoje podanike in ko so se zbrali, jim je prebral svoj naj novejši zakon, po katerem nihče v kraljestvu ne sme več nikogar samovoljno in lastnoročno odpustiti z dela, se pra- sedna kraljestva in jih opustoši, kajti samo veliki in kruti vojskovodje pridejo v zgodovino. Kralj pa je bil strahopetec in je ta predlog odklonil. Drugi svetovalec mu je pred* lagal, naj razpiše visoke davke, s katerimi bo do kosti oskubil svoje podanike, kajti samo neusmiljeni vladarji pridejo y zgodovino. Kralj je bil požrten kot le kaj in zato mu je bil ta predlog všeč, toda tretji svetovalec je ugovarjal: »Vaše veličanstvo,« je dejal, »če boste ta predlog sprejeli, se v ničemer ne boste razlikovali od drugih velikih vladarjev. Vi pa morate postati najslavnejši kralj. Zato storite nekaj takega, kar doslej še nihče ni storil. Svetujem vam, da se uveljavite s pravičnostjo.« Kralja je razveselil moder svet tretjega svetovalca in se je z njim zaprl v svoje sobane, kjer sta se domenila, kako bi najhi- vi vreči na cesto; v bodoče bo lahko kaj takega počela le visoka kraljevska komisija, sestavljena iz zvestih dvorjanov, ki bo vsak primer raziskala in s tem zagotovila popolno pravičnost. Podaniki so ploskali, kralj pa se je zadovoljno smehljal in bil je prepričan, da bo njegova pravičnost prišla v zgovodino. Potem je čakal in čakal, pa nihče ni hotel nikogar odpustiti; visoka kraljevska komisija ni imela nobenega dela in kralj ni mogel v praksi dokazati svoje pravičnosti. Dolgo je premišljevali kaj naj stori. Spet je sklical svetovalce in jim velel, naj mu svetujejo, toda modrijani so molčali, kajti v vsej svoji dolgoletni praksi še niso naleteli na tako zamotan problem. Kralj se je ujezil in jih nagnal z dvora. V tistem hipu pa se mu je posvetilo. Poklical je predse dvorjane, člane visoke kraljevske komisije za odpuščati j e in jim dejal: »Ker mi moji podaniki niso omogočili, da bi dokazal svojo pravičnost — pred svojim narodom in zgodovino pa jo moram dokazati — sem sam potrebno ukrepal, da bi tukaj navzoča komisija imela delo. Pravkar sem odpustil svoje svetovalce, in sicer zategadelj: prvega, ker je v moji navzočnosti kihnil in mi poprskal plešo, drugega, ker se mi ondan ni dovolj globoko priklonil in tretjega, ker se je pred mano useknil, kar je omadeževalo mojo vzvišeno čast. Vse tri pa zato, ker so kot svetovalci odpovedali v najbolj kritičnem trenutku mojega kraljestva.« Člani komisije so se zgrozili nad tolikšnimi grehi svetovalcev in so enoglasno potrdili kraljevo odločitev ter po vsem kraljestvu raznesli glas, kako pravičen je njihov kralj, saj je tako pomembno odločitev kot je odpust svetovalcev, zaupal visoki kraljevski komisiji. Potlej je kralj ta svoj postopek še nekajkrat ponoviL in zato je zgodovina pridjala k njegovemu imenu pridevek »Pravični« in še danes se v šoli učimo o njem, nekateri pa se celo po njem ravnajo. J. V. S dandanašnja basen # dandanašnja basen # dandanašnja basen • Leto dni je minilo, odkar se je krt Rivček vrnil iz visoke šole pri vaški krtovski skupnosti na svojo rodno Dolgo njivo in v tem letu se je v življenju dolgonjivske soseske marsikaj spremenilo. Rivček se je takoj po vrnitvi iz šole, ki jo je končal z odliko, z vso svojo mladostno zavzetostjo vrgel na delo in kmalu se je izkazalo, da so starci, ki so ga poslali v šolo, prav ravnali in pravšnega izbrali. Rivček je najprej sklical predstavnike vseh treh rovskih skupnosti, ki so prebivale na Dolgi njivi, in dejal: »Zdaj bom v praksi dokazal, kaj sem se teoretičnega naučil. Znano je, da sta proizvodnja in delitev osnovna temelja slehernega življenja in zato bom najprej na tem področju napravil red. Doslej je lahko vsak krt ril kamor in kakor se mu je zahotelo in nikogar ni bilo, ki bi znanstveno proučeval njegovo proizvodnjo ter zagotovil pravičnost na področju delitve. To se imenuje anarhija, ki jo bom najprej odpravil.« Potem je porazdelil vse krte v rovskih skupnostih na dve skupini. V prvi so bili krti z basen velikimi lopatastimi prednjimi nogami in te je imenoval — neposredni proizvajalci. V drugi so bili krti bistre j šega duha. in manjših prednjih nog, ki jih je imenoval — posredni proizvajalci. In je razdelil Dolgo njivo na tri sektorje in vsaki rovski skupnosti dodelil enega. 2e naslednjega dne so neposredni proizvajalci rili po točno določenem planu od prisojne k osojni strani njive, vsakega pa je spremljal posredni proizvajalec, ki je zbiral podatke o njegovem delu in jih skupno z nabranimi glistami pošiljal vodstvu rovske skupnosti. Čez pol leta je dolgonjivska soseska razpolagala s točnimi podatki o delovnem učinku neposrednih proizvajalcev v vsaki posamezni rovski skupnosti, ki so potrebni za organizirano proizvodnjo in delitev. Tako je bil povprečni rovski učinek na krta v Prvi skupini, ki se je najbolj zagrizla v delo, dva metra rova na dan, v drugi, ki je delala, ne da bi se kdo pretrgal, poldrugi meter in v tretji, ki je lenuharila, komaj en meter. Ko je Rivček zbral te podatke, je spet sklical predstavnike vseh treh skupnosti in dejal: »Eksperiment smo uspešno končali, startne osnove so jas- ne, jutri začnemo z redno proizvodnjo in delitvijo po učinku.« In so začeli. Startna osnova prve rovske skupine je bila dva metra na dan, druge poldrugi meter, tretje pa meter. Za tolikšno delo' je vsak proizvajalec dobil svoj dnevni obrok glist, za vsakih deset odstotkov večjega učinka pa še dodatni obrok. Delali so dva meseca in delali so štiri in na koncu petega meseca se je najprej uprla prva rovska skupnost, za njo pa še druga. Uporni krti so sklicali protestno zborovanje. »Mi, ki smo.že v eksperimentalni dobi garali,« so kričali krti prve skupnosti, »pa zdaj dobimo za dva metra rova toliko kot drugi za poldrug meter ali me- 1 ter, ne moremo za toliko povečati svoje proizvodnje kot druge skupnosti. Če v tretji dosežejo 150 centimetrov, dobijo pet dodatnih obrokov, če mi dosežemo 209 centimetrov, ne dobimo nobenega, pa smo za 59 centimetrov boljši. Več damo v skladišče, manj dobimo.« Se marsikaj so povedali na rovaš Rivčkovega načina delitve in zborovali so ves teden; nič niso delali, le prepirali so se in požrli vso svojo zalogo hrane. Dolgi njivi je grozila lakota, krti pa še niso našli prayšne rešitve, pa tudi Rivček je ni, čeprav je vnovič in vnovič študiral svoja skripta. . Končno so se sestali starci, modrovali pozno v noč in sklenili, da bodo Rivčka spet poslali 'v šolo, tokrat v visoko šolo pri občinski krtovi skupnosti, jnorda bo tam našel rešitev te zagonetke. Do' takrat pa bodo krti delali po starem. JANEZ VOLJČ Mojstri svoje stroke Moj prijatelj je direktor rekonstruirane tovarne. Po vsem normalno je, da je silno ponosen na takšno tovarno. še preden sem si ga utegnil dodobra nagledati, me je potegnil v obrate svoje tovarne. »Delavce moraš videti — pri delu!« mi je žabice val. »To so zlata vredni ljudje! Mojstri svoje stroke!« Njegov nadaljnji slavospev je zadušilo ropotanje strdjev. Novi stroji, povsem novi! Šla sva mimo delavca, ki je nenehno premikal ustnice. Ustavil sem se in ga z zanimanjem opazoval — njega in stroj, ki se je enakomerno vrtel. »Kaj počenja?« sem vprašal prijatelja. »Kontrolira delovanje svojega stroja,« je pojasnil prijatelj. Ko sem hotel stopiti mimo, sem zadel v nekakšno izboklino stroja. Ustrašil sem se, pa me je prijatelj pomiril: »Nič hudega, itak ne dela.« »Kako to?!« me je zanimalo, kajti še nisem videl takega stroja, katerega neki del ne bi deloval med obratovanjem. »Tako,« je dejal prijatelj, »to je merilec obratov — nekakšen števec.« Še enkrat sem se ozrl v delavca, ki je premikal ustnice. Zdaj sem razumel. Sosednji delavec je imel med prsti nekakšen papir. Z jezikom ga je zmočil in petera dvignil proti svetlobi. Kar naprej je strmel vanj- Obstal sem in še jaz strmel v papir. Gotovo je to neka posebna snov, sem ugibal. Kakšna pomembna vez proizvodnje. »Vlažnost meri,« mi je pripovedoval prijatelj. »Tako ugotavlja, ali je taka surovina primerna za postopek proizvodnje. »A to,« sem pokazal na nekakšne kazalce na stroju. »To pa je merilec vlažnosti,« je pojasnil prijatelj. »Izključen je, ker ga delavec ne potrebuje. Nase se namreč najbolj zanese ...« Tretji delavec je nekaj mečkal med prsti. Včasih se je tiste snovi dotaknil tudi 1 jezikom. »Gostoto kontrolira,« je rekel prijatelj. »Zelo fin občutek ima v prstih.« »Ampak — tudi ta stroj je povsem nov,« sem ugotovil. »Zadnja beseda tehnike,« se je strinjal prijatelj. »P vsem avtomatizirano deluje, ampak mehanizem za uravnavanje gostote se je pokvaril.« »Čemu pa vseh teh naprav ne popravite?« sem se začudil. »Cernu neki naj jih popravljamo,« se je začudil tudi prijatelj. »Saj vidiš, kako izbirne delavce imamo! Ob 'njijj nam vsi ti mehanizmi spin*1 niso potrebni.« »Zakaj pa ste jih potern kupili?« nisem mogel neha11, »Zakaj neki — ker so se' stavni del opreme.« . Ves zmeden sem opazova* delavca, ki je ves čas potrkaval po neki pločevini. Prijatelj mi je pripovedoval, ima možakar tako tanek P0- I // sluh, da tako določi decri^ no, trpežnost in še kdo v kakšne lastnosti materiala. Bil sem v zadregi. Jaz vaden državljan in še ura nik povrhu se s čim taki1’1 nisem mogel pohvaliti. Ko sem se takšen, ves P0^ trt, vrnil domov, sem ts praga zagledal ženo v hude ognju perice. Ožemala L pravkar oprane prte, Pra stroj pa se je nedotaknj6 bleščal ob oknu. »Veš, možek,« je deja. »Pokvaril se mi je, ker ^ vedno ne znam ravnati njim.« ^ »Ampak,« sem hotel Pr° s tirati. . a. »Gospodinjstvo pa le Itn-e va modernizirano,« m6 ,\0 prekinila. »To lahko vsak vidi!« . g. Molčal sem. Kaj naj ..j . čem! Tudi jaz imam v n mojstra svoje stroke! VIKTOR ŠIR£C v Živilski trg v Ljubljani. V zaboju z ovelimi, obtiščanimi in tu in tam krastavimi jabolki je zakoličen napis JUS I. »■Tole prodajate kot najboljša jabolka?« »Kaj jim pa fali?« odrezavo odvrne prodajalec. »Konec februarja ne morejo biti boljša. Obtolkla so se med vožnjo. V temle mrazu in snegu...« »Nič novega mi ne poveste, tablico pa le umaknite,« mu sežem v besedo. »Če pride tržni inšpektor, vas lahko zašije. Standardi so poleti in pozimi enaki, pa naj bo pri nogavicah, kombinežah ali pa pri sadju.« »Ta je pa lepa. Še kaznovani naj bomo, ker vam s Štajerskega vozimo jabolka?« Najbrž bi se še naprej sabljala v tem začaranem stilu, če ne bi medtem opazila v zaboju malo v stran kupčka debelih, kakor povoščenih rdečih bobovcev. »Tole je JUS I,« se razveselim. »Tisto tablico prestavite semkaj, ta jabolka jo zaslužijo.« »Pojte no, to ni JUS I, to je ekstra.« Onemim, kajti potrebujem nekaj trenutkov, da dojamem novo kategorizacijo. In stodinarsko razliko v ceni med JUS I in JUS ekstra. Potem nekaj rečem. Toda potihem, zavoljo olike ... H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. »Belinka«, Ljubljana — MARIO LA KOBAL 2. S sestanka o osnutku plana ajdovske občine — LOJZE KANTE 3. Kmetijska zadruga Svečina pri Mariboru; MARIOLA KOBAL iiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Predsednik je govoril, govoril... Kaj ne bi, saj se je šlo za osnutek novega družbenega načrta, na katerega je konec koncev v dnu srca morda celo nekoliko ponosen. Sestavili so ga njegovi ljudje, ki dodobra poznajo razmere in možnosti v občini. Da, spet bomo za dober korak napredovali, so na tiho mislili prisotni. Lepo bo občanom razlagati njegove pokazatelje. Pa se , je oglasil nekdo od prisotnih: »Ali ne bi končno le pomislili tudi na obrat družbene prehrane. V mesto se vsak dan vozi na delo kakih 2500 ljudi. Nimajo se kje hraniti primerno z njihovimi dohodki... V odgovor je dobil toplo razumevanje in ugotovitev, da za sedaj ni sredstev. Pa je razmišljal dalje. Dobro, za obrat družbene prehrane ni sredstev — čemu pa potem kar pet milijonov dinarjev za ureditev parkov. To svojo misel je tudi na glas izrekel. Mislil si je pač, da bi se dalo parke morda urediti tudi s prostovoljnim delom, denar, namenjen za parke, pa porabiti za obrat družbene prehrane in konec koncev bi lahko tudi delovne organizacije nekoliko pomagale. Tudi na to svojo misel je dobil zadovoljiv odgovor, ki pa ga ne more razumeti. Rekli so mu, da so sredstva za parke namenska. Predsednik je govoril... JUS ekstra &a*°> dnevni tisk sta sporočala Pffbioakem občine Ljubljana- (hi te'č Ca bocI° te&a in teSa' e ob tej in tej uri v razlfč- P°dročiil, 1 Pr°?torih po posameznih tribune S7rirUzbene dejavnosti javne tlom 0 zvezi z družbenim pla- tano l-r B-to d,J63. Pred vhodom v dvo-d°oščina oDl}e, ?rgani,zacije SZDL Aj-°eščal n; - Kidričevi ulici je plakat obrt druih cane’ da bo tli javila tribuna šdnjih Y*em. planit in kulturnih oprano ne' i u’ bsl\ občani, ki se neposred-čini, n *Dariajo s kulturo v naši ob-Pros/am S° Dendarle obiskovalci njenih Učni, „n°D’ in to bolj redni, bolj kri-flia/i' j' res riiso pulili za prostor v kar na °ram’ saJ bi te lahko preštel. deono-i PTsie ene roke. Pečjo priza-o „a-. v odnosu do kulturne politike Dsf]lt pa je pokazala udeležba bitne’ n V, ie organizator javne tri-nike , , osebno: direktorje in uprav- °dborn red*ednike svetov in upravnin to o z 0 kulturnih institucij, člane sve-Sklada jultuT0 1,1 upravnega odbora Snob0ci Za kulturo, občinskega sveta niz^i-’ .Predstavnike družbenih or gulit u.,uln društev, predstavnike svetov in U,° ostalih ljubljanskih občin In a,nezne kulturne delavce. Pkrilt-Sa,nia metoda javne obravnave? čeli 7 ■ so ljudski odborniki že za- Plartu n Pravo o osnutku družbenega tribn,,’ rso potekale v občini javne lribune SZDL, področno zaključene hodnjjj’ njim. pa naj bi sledila o priliti n uveli javila obravnava na zbo-če?n0,D C®D- tu kaj lahko posebej re-nS(laltZ® Področje kulture? Vsakršna b0 rJ'}Ja diskusija o tem. kakšna naj 2rfa; ‘lurna tribuna v naši občini, je h'UiaVnZapTav nepotrebna. Javna tri-^Unn,J >L o družbenem planu in kul-»a L.^Prašanjih je že bila prav Jakš jemo Tns tribuna, kakršno polrebu-kniiii - redili smo tako rekoč spre-. od t lzPit. Odslej je odvisno vse le. družil' koko bomo hodili v to »š- . url vuuo uspem n eelote kar najboljši. Koliko sredstev jz občinskega proračuna bo torej letos sprejel Sklad' Relativno visok odstotek — 10.6% občinskih dohodkov, kar znaša 230 milijonov. Kvalitetna sprememba je v tem. da je v splošni delitvi odmerjen le določen odstotek za kulturo, a da je konkretna delitev prepuščena Skla-oii, ki naj sklepa pogodbe za četrtletno, polletno ali celoletno dejavnost, za posamezne predstave, razstave, nakup bolj potrebne literature itd. — skladno z osnovno orientacijo — široki? kulturno vzgojo občanov. Ce ta odstotek 10,6% primerjamo s sredstvi, ki jih v povprečju danes občine da-jejo za kulturo — od enega do treh ali štirih odstotkov, je to res relativno in absolutno visoka številka. (V razpravi je nekdo poudaril, da je taka politika občine Center eminenten kulturni akt, ki mu jo treba s tega zbora dati priznanje!) Seveda pa je res, da predvidena sredstva v družbenem planu še ne bodo pokrila vse dejavnosti kulturnih institucij. Nasprotje med potrebami in možnostmi torej še vedno-obstaja. Zavodi presegajo s svojo dejavnostjo okvir občine, uživalci njihovih programov niso izključno prebivalci občine Center. (Zato je organizator kulturne tribune tudi povabi! predstavnike svetov za kulturo drugih ljubljanskih občin!) Izhod ? še »šolo b0nt(> enega samoupravljanja«, kaj se priz ind nje naučili, kako si bomo bot)a.'ec>ah'. da bodo uspehi posamezni- vilo tribuno je začel ing. Cegnar, l1 je ves potek tribune zelo do-■° vodil: Uvodno razmišljanje ~V o mestu kulture v družbenem Za t-P avnu občine Lj ubljana-Centcr leto — je prepustil pred-i'U t .' Sveta za kulturo tovarišu Dju-V^bejgerju. km, Službenem planu je področje A ,0 e razmeroma kratko obdelano, kul,. Vendarle ni merilo odnosa do Klet)*, e v tej občini. V splošnem preje tj,, razvoja v letu 1962 zvemo, da Bje 0 °d celotne investicijske potroš-kuhUr negospodarske dejavnosti za %dst n° dejavnost odmerjeno 6 °/o ^aZvrfV‘ 'ko seveda še ne pove mnogo, hedtgj. se je usmerjal predvsem na cla tiste kulturne dejavnosti, ki S|Ho J^kožičnim potrebam. Sklad, ki ?aj dobili "v tem letu, je razpola-ie ž “C milijoni 600.000 dinarjev, kar nhlj; več kot v letu 1961. 212 »os, iBov. je uporabil za. redno dejavni (u,'turnili zavodov, za investicije jSPe[ • 0 tako rekoč nič. Sklad ni Srn, angažirati dodatnih sredstev kar (j- .koristnikov kulturnih uslug, %; j. Sek; omogočilo, da bi se v ob-ntote'“enter kulturna dejavnost nehati d° Iazvijala. Začel pa je že skle-1'?v8ih'V6 l)0godbe s posameznimi usta-1% ,) 1 Za družbeno doplačilo njiho-se „■ "gramov, kar pa v celoti1 seveda j' Uveljavil. Vid&11 Perspektiva v letu 1963? Pred-X?. »° zopet le manjša nujna in'-' tfo j!S^au vjtugnnja, s sredstvi za kul-S0i; 0°einske.ga proračuna bo sa-kl«cle °, ,razP°lagal upravni odbor Up°rak’ pa naj v cilju smotrne >lj te-teli v tem letu popolnoma ,'ki . 1 Pogodbene odnose s korisl-U še , tUzbonih sredstev za kulturo. , adstv.' ]etu so predvidena tudi I1 °LO, Sveta za kulturo LRS h^ltnriir Cfa. sveta. ki bodo vložena za ,6 Cen* dejavnost na teritoriju obči-^ edali5?r: za RTV. Slovensko narodno 1,Sce m x,Avditorij«. Medobčinsko financiranje ali financiranje preko Mestnega sveta. No, razgovori z Mestnim svetom so prav v zadnjih dneh vendarle rodili neko možnost. Prav zdaj poteka razprava o reorganizaciji Centra za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani, ki po svoji funkciji, kakršno že ima in naj bi jo še razvijal, vsekakor presega občinske pa tudi mestne meje. (V diskusiji so poudarili, da je končno treba tudi vedeti, kam sc steka 12,5,% sredstev, ki jih ljubljanske občine dajejo Mestnemu svetu in od česar nekaj gotovo parficipira kultura. Ali: občina Center je pokazala redko zanimanje za kulturo, kot republiško kulturno središče tudi za ustanove, ki preraščajo njene lokalne potrebe, zato naj bi v principu te ustanove ostale pod njenim okriljem, vendar je treba rešiti problem sofinanciranja. Grenka pripomba na ta račun: nehajmo se igrati slepe miši z mejami sredi ceste!) A izhodišče za diskusijo o letošnjem družbenem .planu? Kako čimbolj smotrno uporAoiti sredstva, kakšno prioriteto dati kulturnim dejavnostim? (Končno je 'fesp-v skladih je dalies več denarja kot v proračunu. A javnost razdeljevanja sredstev raznih skladov je dokaj nerazvita!) azprava je bila živahna, zmanjkalo je tako rekoč časa. ali pa je le pokazala, da je veliko, veliko problemov, ki terjajo organizirano razpravo na taki javni kulturni tribuni. FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE: Zelo dobro je to. da je občina za kulturo odmerila določen procent svojih dohodkov, to zagotavlja enakomeren razvoj kulturnih dejavnosti z ostalim razvojem. Dobro je, da je ustanovljen Sklad, s tem je Svet za kulturo razbremenjen zgolj finančnih razprav, lahko se bo bolje posvetil vprašanjem kulturne politike. Slabo pa je U\ da nam manjka v proračunu skladu še 42 milijonov. Z mnenjem občine, da naj upravni odbor Sklada mobilizira ta sredstva, se ni mogoče povsem sprijazniti. Skrb za kulturno rast državljanov je skrb celotne družbe, zlasti zavestnih subjektivnih sil. družbenih in političnih organizacij. Sklad lahko s pogodbami zagotavlja,, da bodo ustanove svoje programe in usluge izvenljubljanskim občinam prodajale za ekonomsko ceno, tega pa ne more zagotavljati v -mestnem merilu., Izgovor ostalih ljubljanskih občin, češ da ima občina Center najvišji dohodek od prometnega davka, je enostransko opravičilo. Obstaja nevarnost, da občinski ljudski odbori, ki ne bodo prisiljeni razpravljati o sredstvih za kulturo svojih občanov, sploh ne bodo obravnavali kulturnega razvoja svojih občanov. Izhod — sofinanciranje ljubljanskih občin! Očitek, da kulturne ustanove v letu 1962 niso prejemale vseh sredstev po planu, kaže, da premalo^poznamo način, kako še občinska sredstva stekajo. Dinar za kulturo je prav 'tako odvisen . od njegove realizacije v gospodarstvu. Priteka take, kot' se jrealiziVa, finančni' plan. Desetodstotna zapora'sredstev v skladih lani je bila začasna, dokler ni bilo jtfšnb, ali bo lojni finančni plan realiziran. Potem je bila sproščena. Kulturne ustanove so črpale od 97% do 107 %. predvidenih sredstev (107 % Šentjakobsko gledališče). Od tistih, s katerimi še nima Sklad pogodbenih odnosov, nismo slišali predlogov za merila takšnega financiranja (Lutkovno1 gledališče, Občinski svet Svobod za dejavnost društev). Predstavnik Občinskega sveta Svobod je vprašal, ali bo j>ogodba veljala tudi zanje. Odgovor: za sedaj mislimo, ne. Zaupali naj bi kulturni politiki občinskega sveta. (In; vendar gre tudi tu za programe, ki imajo večjo prioriteto, gledano s stališča celovito občinske kulturne politike!) Apel na Združenje dramskih umetnikov Slovenije! Najnižje, visoke cene (menda 500.000 dinarjev) za režijo ne morejo plačati niti cksnerimefitalne skupine, kaj šele amaterske. Posamezniki so obsodili ta dogovor Združenja kot cehovsko in mezdno gibanje. Ceno režije naj določi njena kvaliteta, kvaliteta režiserja, ne pa nek cehov- ski dogovor! To ni v skladu s principom nagrajevanja po kvaliteti ustvarjalnega kulturnega ali umetniškega dela! SVOBODE. Ljubiteljsfvo naj bi vodil šolan kader, ki bi bil za svojo strokovno pomoč dostbjno plačan, za kar pa doslej, največkrat ni bilo denarja! (Nekateri, so protestirali, češ, kulturni delavci svojo strokovno pomoč vendarle' marsikje radi nudimo tudi' zastonj!) Med izvajalci-amaterji ne bi smeli dopustiti plačevanja. Ali vemo, kdo je uživalec amaterskih programov v Ljubljani? Občinska odbora SZDL in Svobod bi si morala bolj prizadevati, -da v bi dvignili v središču Ljubljane amaterizem? alternative časa in okolja — uprizoritvena in repertoarna kvaliteta, izpovednost, Te alternative bi morali zasledovati zlasti v Šentjakobskem in Malem gledališču. Tn dalje: slišali smo. da imamo v Ljubljani 23 večjih d niš te v. ki pa so po* večini biez prostorov, brez vrednih dotaci j c (?) Njihovi lanski programi so bili po mnenju predstavnika občinskega sveti Svobod šibki. Ob koncu: upravičeno so protestirali proti lanski administrativni-dokončni delitvi sredstev za Svobode. Ob zmanjšanju vseh sredstev za kulturo je namreč ponovno porazdelitev sredstev opravil finančni uradnik, ne pa Svet za kulturo. Tudi orientacija na estetsko humanistično vzgojo širšega kroga publike bo terjala večja finančna sredstva. Vzgoja ni zastonj! LUTKOVNO GLEDALIŠČE. Očitek — vza številne probleme lutkarstva družbeni organizmi ne kažejo interesa: kdo na j skrbi, za kader in ali jo orientacija Lutkovnega gledališča glede na celovite potrebe estetske vzgoje otrok pravilna itd. Pomislek —' kulturne ustanove danes, same formirajo svojo programsko politiko. Mnenje — to ne more biti le skrb npr. kolektiva Lutkovnega gledališča. Odgovor — treba je priti na pol pota, terjati sodelovanje organizacij in strokovnih združen j. (Tudi kulturna tribuna lahko nudi možnost takega konstruktivnega sodelovanja!) Ce pa kader odhaja iz Lutkovnega gledališča, je lahko to po-sledica tudi notranjih razmer! Notra-nje odnose pa je treba urejati znotraj kolektiva! DELAVSKA KNJIŽNICA: Več literature za izobraževanje! Potrebe so takšne, očitne. (Torej je že dosedanja politika Sklada do knjižnice pravilna: večjo družbeno subvencijo za izobraževalno knjigo!) INVESTICIJSKA POLITIKA: Vsakih nekaj let moderniziramo trgovine, skrbimo za kulturo trgovanja. Skoraj nič pa ne investiramo v modernizacijo obstoječih kulturnih ustanov. Na nobenem področju tako rekoč ni investicijskih del. Imamo zanemarjene vhode v kulturne ustanove (Lutkovno gleda-lišče) lcuHur^ prostori so ponekod skladišča, Mestno gledališče, kjer se bo okolica urbanistično urejala, lahko ob rušenju ostane tako rekoč brez sanitarij itd. Predlog: formira naj se sklati za investicije na področju kulture. LIKOVNO PODROČJE: Ker ni rešeno sofinanciranje Centra za estetsko vztf°j,> olrok, prihaja do absurda. Otroci sami kupujejo material za delo v risarskem krožku. Nastaja razlika med bolje in slabše situiranimi otroki, . ,pima ničesar opraviti z vzgojnimi cilji. In dalje: Mestna galerija je preveč obrnjena le k razstavni dejavnosti. Likovno vzgojno dejavnost, vodstva na razstavah, predavanja, ne razvija, pa bi bilo koristno! S1A N O V A N J A: Kdo naj rešuje stanovanjski problem ljudi, ki delajo v kulturnih ustanovah? (In res: kako naj sc na primer formirajo skladi za družbeni standard v kulturnih ustanovah?) Absurd: ustanova socialnega zavarovanja, ki sama prav tako ne ustvarja dinarja«, lahko kupi vrsto stanovanj. Za čigav denar? AVDITORIJ: Na vprašanje smo izvedeli, da je zdaj šele v prvi fazi. Lokacija, idejni načrti. Upravičena kritika: o tem ne ve mnogo niti Občinski svet za kulturo, niti zbori volivcev, čeprav bo kasneje stvar dosti stala, ker se bo rušilo tudi precej starih hiš. Predlog: projektanti naj bi, preden bo Avditorij dobil kakršne koli črte na papirju, poslušali želje kulturnih delavcev, ki bodo Avditorij uporabljali. Zlasti ljubljanska Opera. Preradi gledamo le na estetsko plat novogradenj. In na koncil pripomba iz ust kulturnika, za katere tako radi govorimo, da vidijo le svoje kulturne interese: Prioriteto ljubljanski ženski kliniki pred Avditorijem, to naj se sliši s te kulturne tribune! Mar m tudi to stvar kulture? Izložbena okna časopisnih kioskov sredi Ljubljane bogato razkazujejo svoj semenj popularnih zvezkov pogrošne literature — uvožene' pretežno od onkraj Sotle — in tako so šolarji domov grede vedno tekoče obveščen o vsem, kar je novega na tem založniškem področju. Zaman pa bi iskali v izložbenih oknih sredi mesta, tam kjer so trolejbusne postaje — kjer torej na deset tisoče ljudi dnevno čaka dolge minute prestopa z noge na nogo m si že dvajsetič v enem mesecu ogledujete iste čevlje ali iste radiiske aparate — zaman bi iskali v teh izložbenih oknih dnevne informacije o kulturnih prireditvah v mestu. Tudi na glavni avtobusni postaji za medmestni prorhet in na železniški postali bi take informacije lahko nevsiljivo posredovali tisočem ljudi, ki dnevno prihajalo v rtasto na delo ali v šole. (Na sliki lfevo: Atraktivna propaganda cenene literature. Na sliki desno-Neučinkovito in preskromno obvestilo o predstavah v naših gledališčih pred ljubljansko . železniško postajo. Foto Milan Šparovec) rWAKLJLCEK: \ uredil i smo izpit & Prvi kandidati na kulturni/tri-/ J buni. Občinski odbor SZDL jt napravil z nami prvi test o tein kako naj v bodoče izgleda kulturna tribuna. Rez.ultat menda ni slab A v bodoče? Sodelujejo naj kulturni institucije ne glede na to. kam sodi njihovo ustanoviteljstvo. (Verjetno tud, podjetja, ki opravljajo kulturno misijo!) Razgovor naj bo zasnovan o bodoče na organski celoti mesta Ljubljane, zato naj še naprej sodelujejo z nam, predstavniki ostalih svetov za kulture na področju Ljubljane. Kulturna tribuna naj združuje tiste zainteresiram ljudi, ki lahko sproti pomagajo reševati kulturno problematiko." Nadaljevati je treba s specializiranimi dnevnimi redi. In še to: pripeljimo n bodoči s seboj prijatelje, pa čeprav so same potrošniki kulturnih programov. C marsičem nam ho verjetno njihova sodba lahko koristna. SONJA GAŠPERŠIČ ■'..V: 4-"- - -t - ^ .. Sili MM za oci m usesa Ko premnogokrat omenjamo besedo kultura {poklicna in nepoklicna, množična in vrhunska, integrirana in samosvoja), obenem često pozabljamo na pojave, ki bi tudi mogli biti kulturni. To so strežba v trgovini in restavraciji, zunanjost časopisnega kioska, ureditev tovarniškega okolja, nastop trgovskega potnika, okusno pogrnjena miza, črkoslikar jeva slovenščina, »vozne listke, prosim!« sprevodnika v trolejbusu. Kultura za oči in ušesa. Tudi za srce. V Ljubljani odpro nov gostinski lokal. Osebje pozorno, cene zmerne, kuhinja dobra. Naslov prikupen: Urška. Strežejo v (približno) slovenskih narodnih nošah. Na stenah visijo barvne fotografije neke tuje dežele, menda iz koledarja bogate letalske družbe. Tej likovni smešnici botrujeta najbrž dva, tisti, ki je pripravil notranjo opremo in vodstvo restavracije. V tekstilni veleblagovnici, oddelek za tiskano blago. Prevladujejo vzorci, ki so pri srcu uvoznikom iz Bližnjega vzhoda. Prodajalka se v goščavi potiskanih rož in rožic ne znajde, ne zna razčleniti vzorca, ne priporočiti, ne odsvetovati. V trgovini s steklenino. Z isto ljubeznivostjo ti priporočijo elegantno čašo makedonske tovarne in čajnik z zmaji in zmajčki — strahoto, ki smo jo plačali z devizami. novih vzorcev — še preden jih na seji odklonijo kot nekomercialne? Je mogoče s smotrnim šolanjem prekiniti začarani krog, v katerem moramo kupovati slabo oblikovane izdelke, pisati znancem slabe razglednice in sedeti v kmečkih gostilnah, ki so (prenovljene) videti kot super modeme brivnice? V kakšen izobraževalni sistem bomo uvrstili šolo dobrega okusa — v splošne in strokovne šole, v centre za strokovno izobraževanje ali v program delavskih in ljudskih univerz? DUŠAN TOM5E Boško Petrovič, Njive, tapiseriji ZASIDRANOST ESTETSKE VZGO JI V SODOBNEM KULTURNEM DOGAJANJU V vseh treh primerih smo priča nemoči (ali neokusa) trgovine v primeri s proizvajalcem. Take pojave spremljajo od časa do časa časopisne notice, nato gre vse po starem. Mar ne bi bilo mogoče vplivati na kulturo prodajalcev s predavanji, seminarji, razstavami, brošurami? Mar danes kdo skrbi za glasbeno vzgojo prodajalca gramofonskih plošč, za skladno in lepo hojo servirke, za barvni okus cvetličarke? Se je kdo potrudil, da bi člane delavskega sveta v tekstilni tovarni seznanil s prednostmi Brez metode ni znanosti. Gotovo velja to dvakratno za kakršnokoli vzgojno dejavnost. Pri nas je videti, da smo doslej metodo pošolske estetske vzgoje preveč zanemarili. Če na hitrico pogledamo, kako so zastavila estesko vzgojo društva in izobraževalne ustanove, ki se pač ukvarjajo z njo, mimogrede ugotovimo, da je bila več ali manj stvar naključja. Našel se je nekdo, ki je predlagal tako in tako predavanje, razgovor ali kaj podobnega, ali pa se je ponudil preda- vatelj z x-temo in zaradi splošnega pomanjkanja strokovno razgledanih ljudi, zlasti na podeželju, slabih organizacijskih sposobnosti in nepoznavanja konkretnih želja in potreb ljudi, je n. pr. neko društvo Svoboda, predlog in predavatelja sprejelo. Še slabše od naključja je morda bil pogosti zastareli način pojmovanja te vzgoje sploh. Oklepal se je starih, šolskih prijemov in si jo zamišljal kot bolj ali manj zgodovinsko razvojno v nizu predavanj od prvih začetkov neke veje umetno- F OCBUB i KRITIK? i \ , m •*♦*♦** INFORMACIJ?^ SPODBUDEN EKSPERIMENT !!lll!!llllll!l!liiii:llll!llllillll!llllllll!llll|||!|||||||||ll|||lillll|||||||l8l JUGOSLOVANSKI FILM: KAPLJE, VODE, BOJEVNIKI... Na lanskem festivalu v Pulju so se prvič predstavili trije mladi filmski amaterji: Živo-jin Pavlovič, Kokan Rakonjac in Marko Babac. s filmskim eksperimentom »Kaplje, vode, bojevniki«... Mnenje občinstva in kritike je bilo deljeno: eni so filmu žvižgali, drugi, in to predvsem strokovna kritika in žirija pa so dali priznanje novim prijemom in svojstvenemu izrazu, kar je za naša razmere nekaj novega, spodbudnega, čeprav še ne do kraja izdelanega. Avtorji treh zgodb: "Žive vode«, »Mali trg« in »Kaplje« so prisluhnili novemu valu filmskih ustvarjalcev ter začeli pri osnovnem filmskem izrazu: sliki in zvoku. Tako so v prvi zgodbi »Žive vode«i ki je hkrati tudi najboljša, spretno in studiozno ujeli v kamero tragično epizodo ilegalčevega bega in njegov konec. Značilno za zgodbo je stvojstveno okolje in dogajanje v njem, ki je izraženo z živo in hkrati grozljivo nemo sliko, kjer spremlja dogajanje samo ustrezna glasbena intonacija, a je prav zaradi tega polno izpovedi in kreativne sile, v kateri izstopata Janez Vrhovec in Snežana Lukič. Žirija je pravično nagradila snemalca Aleksandra Petkoviča in režiserja Zivojina Pavloviča. Igro dialoga predstavlja druga zgodba »Mali trg«, katere dogajanje je v bolni viziji in agoniji dveh bolnih ljudi, v boju med življenjem in smrtjo. Tudi tu je kamera spretno zajela notranji boj človeka, ki na pragu smrti hrepeni po soncu, ljubezni in življenju, vendar je vsebinsko zgodba ostala le kratek, dokaj pesimistični literarni traktat. Tretja zgodba »Kaplje« pa je bežen utrinek iskanja, zbliževanja in bega dveh mladih, ljubečih se ljudi, ki pa je dokaj neenotna in daje vtis iskanja določenega intimnega izraza in čustvene izpovednosti, ki smo ju zasledili v nekaterih novejših tujih filmih. Zanimiv podvig v zgodbi je predvsem kreacija Olge Vujadinovič, ki je prvič pred kamero napravila dober vtis in verjetno prav zaradi tega ta vloga ni njena zadnja na filmskih platnih. IVICA BOŽO VIČAR ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene krit) Stenski okras modernega nomada RAZSTAVA TAPISERIJE y MODERNI GALERIJI Sodobna umetniška tapiserija — preproge, po katerih ne -hodimo, ampak jih obesimo na steno sodobnega stanovanja, gobelini in podobno — so močno prikupna zadeva, ki bo imela oziroma že ima v življenju in stanovanju sodobnega človeka poseben pomen in vlogo: krasi večji del stene v njegovem stanovanju. Tako ustvarja v njem vzdušje, domačnost, izžareva posebno razpoloženje in napravi iz však-danjega, konfekcijskega stanovanja povprečnega državljana, katerega bi lahko zamenjal s tisoči enakih, prostor z osebno noto, ga oplemeniti in dvigne na višjo raven. Prav gotovo napravijo isti učinek tudi oljnate slike in pa grafike, čeprav smo pri njih menda pozabili, da jih ne slikajo umetniki samo za mrtvi krog razstav, žirij in galerij, ampak za človeka, ki naj jih obesi v svojem prebivališču. Tapiserije so trenutno še nepo-srednejše, bolj namenjene uporabi, so pa razmeroma drage. So mednarodno prirejenih dimenzij (višina 220, 290, 360 cm), ob selitvah jih lahko enostavno snamemo in prenesemo v novo stanovanje, tako da jih je francoski arhitekt Courbuster proglasil za »stenski okras modernega nomada«. Gotovo je tapiserija z bogastvom svojih barv, z mehkobo materiala postala organski in funkcionalni del sodobne arhitekture, ki učinkuje brez takih dodatkov in dopolnil včasih zelo hladno. Tapiserije izdelujejo in tkejo ročno, • po predlogi, ki jo imenujemo karton in katerega naredi umetnik sam. Umetnik kasneje tudi kontrolira tkanje, tako da se doseže čim bolj popolna podobnost med zasnut-kom in končnim izdelkom. Tapiserija se v zahodni Evropi v zadnjih desetletjih vedno bolj uveljavlja in tako tudi v Jugoslaviji, kjer vrsta odličnih akademskih umetnikov izdeluje predloge zanje. Gotovo je razstava tapiserije v Moderni galeriji zelo razveseljiv dogo- dek, ki pomeni, da je bil storjen še en korak, da se sodobni umetnini da listo mesto, ki ji gre — to je neposredni kontakt s človekom. FRANCE ZUPAN Mladen Srbinovič, Miza ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kriti sti do danes. Skušal je v najkrajšem času nuditi ljudem več, kot so lahko sprejeli in več, kot jih je moglo veseliti. »Veselje«, naj se sliši še tako absurdno, je v trenutku, ko pravzaprav estetsko vzgojo ponekod komaj uvajamo in ko mnenje o njeni koristnosti še ni vsesplošno sprejeto, eden bistvenih elementov, ki ga nikakor ni spregledati. Zakaj smo pričeli z vzgojo tako togo, šolsko, ni težko ugotoviti. Večina ljudi, ki je skrbela za estetsko vzgojo, jo organizirala, vodila in ji dajala vsebino, so bili prosvetni in ne kulturni delavci, torej ljudje, ki so navajeni deduktivne metode, metode prehajanja od splošnega k posameznemu. Takoj, ko se vprašamo, kaj nas najbolj zanima, kadar hodimo po mestu, ali nastanek tega mesta in ljudje, ki so živeli v njem pred nami, ali ljudje, ki jih srečujemo danes, kopica nadrobnosti in torej živo življenje sploh, mislim, da nam ne bo težko odgovoriti. Zato, estetska vzgoja naj bo vezana na konkretna dogajanja v našem času in okolju in naj šele iz trenutne aktualnosti sega v zgodovino in njen razvoj. To pa je uveljavljanje induktivne metode dela, kar pa ni zgolj teoretična ugotovitev, celo že pri nas jo je v nekaterih krajih zahtevala praksa sama. Morda se je doslej še najbolj uveljavila pri druž-beno-ekonomski vzgoji. Delavska univerza Maribor center je prišla n. pr. do zaključka, da bo estetska vzgoja lahko učinkovita, če bo n. pr vzporedno organizirala obiske gledaliških predstav, razstav itd. in se pri svojem delu naslanjala nanje. Pričela je nabavljati vstopnice (dobila jih je po znižanih cenah), s tem povečala število ljudi, ki so začeli zahajati v gledališče, obenem pa tudi interes za umetnost in seveda svojo dejavnost. Najlepše uspehe je doslej imela pri nas filmska vzgoja. Filmi, ki so itak vezani na čas s tehnične plati, večinoma sodobno vsebino in sodobnim interpretiranjem vsakršnih, tudi zgodovinskih tem, kino dvorane, stalni in potujoči kinematografi, kar vse imamo že v velikem številu, vse to je samo po sebi ponujalo žive možnosti, odpiralo zanimanje, pereča vprašanja in sililo obiskovalce kino predstav h pogovorom in razpravljanju. Tako so lahko Svobode, delavske in ljudske univerze... po predvajanju kakšnega kriminalnega filma n. pr. povsem naravno priredile predavanje o filmski zvrstikriminalki, lahko je bilo teh predavanj tudi več in ljudje so jih radi poslušali. Predavanja so torej izrabila interes, ki ga je vzbudil obisk predstave, človek, ki je doslej morda skeptično gledal ha filmsko vzgojo, se je prepričal, da ne gre za zapravljanje časa ali da mu kdo želi »soliti pamet«, temveč za reči, ki ga resnično vesele, zanimajo in si jih želi. Obenem imamo tudi nebroj primerov, ko društva, organizacije in šole živega interesa izrabiti niso niti znale, niti poskušale. Zapišimo samo droban dokaz. Drama SNG v Ljubljani prireja nebroj predstav za mladino. Kdo se briga za naše mlade obiskovalce kaj več; kot da jim zagotovi obisk gledališča, nižjo vstopnino in morda še prevoz. če pa mogoče le kje tiči kakšna šola in društvo, ki sta to priložnost izrabila, čeprav ne vem zanju, sta neznatna in žalostna kapljica v morje. Naj bi našteli domača prizadevanja za estetsko vzgojo vseh društev, organizacij in šol — čeprav imamo v šolah po učnih programih estetsko vzgojo, ki se pa izvaja, kot pač nanese, ne bi našli primera, po katerem bi se lahko P°' vsem zgledovali, ki nam bi lahko r. svoji metodi služil za vzgled. In k3* torej? Pregledali bomo vse praktič*1 izkušnje, zakaj in kako estetska vzg®!? bodisi je ali ni napredovala, prouči* svoje konkretne možnosti in pogled3^ čez mejo v sosednje republike in drž3' ve in se seznanili s tamkajšnjimi usp6' limi metodološkimi postopki pri estet' ski vzgoji. Delavska univerza Moše Pijade * Zagrebu je danes ena najbolj uspeš*113 -izobraževalnih ustanov, ki se ukvarja ‘ estetsko vzgojo. Organizacija njend3 dela je, kot kažejo natančno izdelaj programi za vso sezono, vzorna in na3' vse zanimiva. Razpolaga z bogatimi st3' tističnimi podatki uspehov in neuspeh6' od prvih začetkov do danes. Izhodi^ ji je poznavanje trenutne kulturne *: dfužbene situacije: število in vsebh kulturnih dogodkov v mestu, anaF ljudi od delavcev do visoko kvalifici**^ nih uslužbencev in njihovo zanimaj, ali nezanimanje za umetnost, anali*' njihovega prostega časa. Univerza Moše Pijade pa se je P*! pričala, da se večina ljudi v podjeti1, ■ - ■ - - - , fr in tudi drugod za umetnost sploh še zanima. Zakaj? Ker je ne pozna. Z3^ estetska vzgoja, vezana le na unive** samo, še ne more biti povsem uspeš113: Treba je ljudi v vsakem kolektivu, “ bodo obveščali svoje tovariše o razs*3j vah, koncertih in podobnem, jih skuš3 vabiti k prireditvam in jim svetov3 t Osebni kontakti med ljudmi so se i^3} zali še vselej za bolj učinkovite, kot P so lahko reklamni lepaki, obvešča™' po zvočnikih in radiu. -Toda v kolekti^ ne bo šlo za vzgojo samo. To prevze**1 univerza. Gre le za široko iniciativ*1 dejavnost. Ob tem bi se lahko tudi politi*1., organizacije v posameznih krajih h3 zamislile. Saj imajo vse premalo P05,, ha za estetsko vzgojo in ne razun*eL da te vzgoje ni mogoče vezati sam° določen krog ljudi, ampak gre za 5 roko, splošno družbeno akcija v Vrnimo se k univerzi Moše Pijad® Zagrebu. Po obiskih razstav, koncer13 ’ gledališč organizira pogovore. Lj**7* spregovorijo o svojih mnenjih, stavjl^ jo drug drugemu vprašanja. Na Petake diskusije pride pravi čas za s*1" kovno predavanje. Zdaj je namreč J3', n°> kaj ljudi zanima in kako jim j® ____In * univerza vidi, da'je‘interes za določ^ ba reči razjasniti, razložiti in jih d®P" OJ.--■ „ • . , i' Tn A vedati. Storjen je prvi korak. I*1 univerza vidi, da je interes za dole*1 e panoge umetnosti živ, predlaga, na) j ljudje vključijo v njene seminarje, "L poslušajo ciklična predavanja in P°pie no. Na tak način estetska vzgoja do5®^ svoj cilj. In to ne samo pri ljudeh'.,,, so je bili deležni. Več. Ti ljudje b0% takšna je dialektika življenja, vpl* na svojo okolico. Pot, kakršno je ubrala unive*6 Moša Pijade v Zagrebu, hodijo tudi vj( uspešne inozemske institucije, k* ukvarjajo z estetsko vzgojo. ^ Če pišemo o estetski vzgoji pri in če skušamo upoštevati domač® , kušnje in tuje koristne metodološke a, stopke, ne smemo pozabiti, da so kretne možnosti za to vzgojo v raz* nih krajih zelo raznolike. Poleg in manjšega števila strokovnega k3 v kulturnih dogodkov, financ, predsoA in nerazumevanja, bo treba poiskati^ j nekod specifične oblike te vzgoje- J(j na^ začetku. Izgovori pa in izmik3**! j, v času našega samoupravljanja i** ^ sanih danih možnostih prazni in ** meljeni. Vsakdo, ki kaj hoče in V®',tev kaj hoče, lahko najde primerno r® ala p£CE je ylm Povega ne Povem, če trdim, da žičnih u S pri nas ena najbolj mno-ske D,p|b,av" V Sloveniji si ogleda film-ionov , tave vsako leto Preko 16 mili-javi <■ ® 1talcev. To ni malo. V primer-itieri stevil°m prebivalstva smo s tem ° Prvlmi v Evropi. do zahaja v kino? ^aUni filmi so najbolj obiskani? tri hpt ^ milijoni obiskovalcev je kar haja rtine mladine- Večina te ne za-PooictV dvorane> da bi videla filmske ki n^ine- Veliko bolj vabijo filmi, ufli]o razvedrilo, razgibane riške ~‘JU razvednio, razgibane ame-netnsk.Zgodbe in morda še avstrijsko-v c 1 trilerji. Predvsem mladina išče sVoie fmh junakih s filmskega platna ki k0] ?0re’ ki jih P°tlej °b vsaki prili-°blač.11C°r m°2°če posnema: v načinu in deln',a’ vedenja, v odnosu do družbe Filmske Z^lajši - iskanju uspehov in mišlje- dvorane pa polnijo tudi učenci osnovnih šol. Te po- je^ Privlačijo ceneni spektakli, ker strepnh.k navadno dosti barv, gibanja, Janja in surovega obračunavanja. p0 dimi, katerekoli produkcije, so ,est/vilu obiskovalcev nekje na dnu doka^Ce' Posebej to velja za umetniško ne Povsod in ne povsod enako Srarrin°' Ustaljenih učnih načrtov, profil Za te vrste dejavnosti še ni, Sth>ko nikov’ Predvsem pa manjka kojj, Vn° usposobljenega kadra. Delo, st0 °r ga Pač je, je prepuščeno pogo-Vj i sameznim entuziastom in njiho-^hajdljivosti. SU tv^??og* P° ®°lah in redki entuzia-°den klubih a6 še mi sosveti za film — toliko časa VeČjih ne bomo mogli govoriti o kakih brtpp_ UsPehih, predvsem pa ne o na-m delu. Poglejmo, kako rešujejo te *efiih rt?e P° Posameznih na novo zdru-n okrajih: ^ka pomoč P.bčinskih 1 Omskih sosvetov (l!tVarjaf°Sl. iz ceIiskega okraja, ^ Ogori °._ filmsko vzgojo po šolah " !!rfifii pa ^nogo premajhna. Na drugi t’tlskirn ni v °kraju povezave med ob->■ Tako11 okrajnim filmskim sosveta 1^hirni°*0krajnj sosvet skoraj ne ve, s g Posarnp ezavami se srečujejo pri de-fji aio v, z,na društva na terenu, kako tllsko v kaj tare pedagoge za ^rUga ®°^no delo po šolah itd. fc*S° °Sami eŽava’ pri kafer! pa Celjani g0§i iz celjskega okraja, ki se , filmsko vzgojo po B ni bilo omembe vrednega ; , 'J Pravijo, da je pomoč, ki !Vet0v dobivali od občinskih filmskih Pa je problem strokov-kajti za filmsko vzgojno tistih, ki so se tečajev in seminarjev udeležili (ti tečaji so bili financirani z družbenimi sredstvi), zdaj pa ko-bi morali pričeti ta sredstva vračati in se je to od njih tudi pričakovalo, pa tega s svojim delom ne napravijo. Gotovo bo v prihodnje treba več resnosti pri izbiri kandidatov, ki naj bi se izpopolnjevali na različnih seminarjih in tečajih! Tako vidimo, je tudi v mariborskem okraju največja ovira za nadaljnje delo prav majhno število strokovnjakov, ki se trudijo po šolah in društvih. Za rešitev iz tega nič kaj perspektivnega stanja pa v Mariboru vedo: Pripravili bodo nekaj tečajev in v njih bodo izpopolnili znanje dosedanjim strokovnim kadrom, pripravljajo pa tudi že tečaj za novince. Je pa vprašanje, če bodo imeli z novimi tečajniki kaj več sreče, kot so je imeli do sedaj. Drugo, čemur bodo Mariborčani posvetili več pozornosti, je sodelovanje z upravniki kinematografskih podjetij in' filmskimi sveti, ki v večini primerov obstajajo Pri teh ustanovah. Kajti tudi kinematograf bi lahko z boljšo programsko politiko več napravil pri izo-strovanju okusa gledalcev. Na področju ljubljanskega okraja največja in najmanjša aktivnost V ljubljanskem okraju so s filmsko vzgojo prišli še najdlje. Seveda pa se tudi v tem okraju srečamo s problemom — kadri. Medtem ko ta problem ni toliko problematičen za ljubljansko področje in za novo priključeno Gorenjsko, pa se v novo priključenem bivšem novomeškem okraju — z njim spet srečamo. Prav z bivšim novome-_ škim okrajem je tako, da so s filmsko vzgojo res še čisto na začetku in se tako seveda srečujejo z vsemi tistimi težavami, ki so jih drugod v večini primerov že prebrodili. Odročni kraji brez prave pomoči Tudi v koprskem okraju so s filmsko vzgojo šele na začetku. Nekaj malega je bilo do sedaj napravljenega v tej smeri v Postojni. Tam deluje skromno filmsko gledališče in še skromnejši filmski krožek. V samem Kopru do sedaj razen po šolah s filmsko vzgojo še niso pričeli, drugod menda niti s šolsko filmsko vzgojo niso pričeli. Koprčanom pa se postavlja vprašanje, ki je postalo aktualno ob reorganizaciji okrajev. Koprski okraj zajema v novih teritorialnih mejah ogromno področje. Na okrajnem sosvetu za film se vprašujejo, kako naj zdaj tem razbitim in odročnim krajem nudijo pomoč? Rešitev je gotovo samo ena. Treba je imeti v posameznih občinah zelo močne sosvete za film... »Ekranu« bo sledil ABC priročnik za film... Tako je trenutno stanje po posameznih okrajih. Nekateri bodo gotovo rekli, da je to premalo za dobo enega leta. Tej trditvi pa lahko ugovarjamo. Res je namreč, da vse doslej na področju filmske vzgoje ni bilo toliko napravljenega kot prav v zadnjem letu. Tako na stvar ni trelpa gledati črno. C e naše trenutno stanje primerjamo z državami, ki filmsko vzgojno delo že nekaj let uvajajo v šole in v klube, pa v društva itd., potlej pač lahko vidimo, da so se tudi tam v prvih letih prav tako srečavali z istimi težavami kot se trenutno pri nas: pomanjkanje strokovnega kadra, nekoordinacija dela, pomanjkanje literature in pripomočkov za sistematičnejši filmski pouk itd. Poleg tega, da pri nas venomer slišimo očitke na račun kadra, ki naj bi delal v društvih,'klubih, šolah in drugod, ker nam ga primanjkuje... pa se slišijo tudi očitki, češ da pri nas za filmsko-vzgojno delo nimamo literature. Vprašanje je, če novo ustanovljena revija, ali bolje priročnik za film in televizijo — EKRAN— opravlja svoje poslanstvo že v taki meri, kot se je to od njega pričakovalo; in ali se ga_po-služujemo tako, kot smo tudi pričakovali? Sicer založniška komisija pri sosvetu za film in televizijo pri zvezi Svobod in prosvetnih društev obljublja kar lepo število priročnikov, ki naj bi izšli v prihodnje in med katerimi je gotovo najvažnejši ABC priročnik za film, ki je že v tisku. Lahko pa trdimo eno. Ti priročniki, kar velja gotovo najbolj za ABC sedme umetnosti, prihajajo na teren najmanj, z dvo- ali celo večletno zamudo. Tako se srečujemo še vedno z enimi in istimi težavami, na katere smo še pred letom opozarjali. V zadnjem času smo. zasledili lahko v nekaterih razpravah o osnutkih občinskih statutov tudi razprave o enotni politiki štipendiranja. V nekaterih občinah, zlasti koprskega okraja, pa so to tudi. že v samih osnutkih statutov formulirane težnje. Politika štipendiranja naj bi se poenotila v tem smisNi, pravijo predlagatelji, da bi se za štipendije strokovnih kadrov v komunalnih družbenih službah kot delovnih organizacijah v gospodar-’ stvu v bodoče formiral v okviru občine skupen sklad za štipendije. Morda so predlagatelje do teh misli pripeljale ugotovitve, da se s sredstvi za štipendiranje ne upravlja smotrno. Vsekakor pa so. ponekod take predloge zelo pozdravili. Pri, tem navajajo svoje prepričanje, da bodo tiste gospodarske organizacije, ki doslej res niso vodile nikakršne štipendijske politike oziroma nikakršne perspektivnejše. pokazale dovolj smisla in razumevanja za perspektivnejše urejanje problema lastnih strokovnih kadrov, problema štipendiranja kadrov za te gospodarske organizacije ne kaže reševati zanje tako rekoč izven njih ali mimo njih. To seveda ne pomeni, da morda ne bi mogli načrtneje in smotrneje voditi politike štipendiranja s sedeža komune za tiste gospodarske organizacije, ki se bodo v komuni razvile šele v perspektivi, torej na novo. A morda tudi celo v teh primerih lahko to nalogo bolje opravijo tisti, ki jim je zaupana organizacija in zasnova take nove gospodarske organizacije, saj k temu strokovnemu opravilu nedvomno sodi tudi planiranje kadra. Za obstoječe gospodarske organizacije pa gotovo bolj velja misel, da bi morali pač tam, kjer se doslej še ni sprožil proces aktivizacije gospodarstva na področju strokovnega izobraževanja in za usklaje- Štipendiranje kadra za gospodarstvo, a izven gospodarstva? s f ■g 5 g £ g JANEZ GOVC V skrbi za svoje bodoče strokovne kadre in torej tudi niso predvidevale nikakršnih sredstev za štipendije, — da bodo take gospodarske organizacije v občinski sklad za štipendije morale prispevati svoj delež. Tako govorjenje pa je seveda bolj govorjenje o željah, saj menda ni predpisa, ki bi gospodarske organizacije v to »prisilil«. Problem štipendiranja je bil res v mnogih primerih s strani gospodarstva zanemarjen, odslej pa naj bi bil — po tej novi soluciji — rešen. Tako nekako, morda malce karikirano zaključujem to misel. Vsekakor pa tak zaključek vzbu- mraiu, ivjer no iormun ja dvom, če ga pretehtamo s stali- " "izobraževanje občanov, šča, da naj bo danes gospodarstvo samo nosilec skrbi za šolanje kadra, ki se bo v tem gospodarstvu jutri zaposlil. A to stališče vsebuje resolucija o izobraževanju. Prav je, da se danes tudi v komuni ukvarjamo z mislijo, kako bi bolj organizirali vse napore, ki veljajo skrbi za vzgojo strokovnega kadra. To so upravičene in razumljive težnje, ki pa si jih seveda ne bi smeli zastaviti sami preveč prak-ticistično: En sklad — enotna skrb = večji uspeh!? Če doslej nekatere delovne organizacije v gospodarstvu še niso vanje le-tega z lastnimi potrebami -g in zahtevami, da bi morali tam ta > proces sprožiti, spodbuditi in po- s spešiti. Komuna kot družbeni orga- ■£ nizem z vsemi svojimi subjektivni- o mi silami bi v tem pogledu gotovo ► morala tesneje sodelovati z delov- g nimi organizacijami gospodarstva. ► A nosilec izobraževanja strokovnih ° kadrov za lastne potrebe bi morala postati in ostati prav delovna organizacija v gospodarstvu. In v tem smislu bo prav, če bo gospodarska organizacija dobila tudi svoje pravo mesto — odgovornost in dolžnost — v statutu komune tudi na tistem mestu, kjer bo formulirana skrb za braževanj Študenti, ki že danes v številnih primerih prejemajo štipehdije od gospodarstva, so tudi še vse preveč odtrgani od teh delovnih organizacij, vse preveč prepuščeni v svojih bogatih ali suhih študijskih letih sami sebi. Ta pojav nas opo-zarja, da tudi tam, kjer gospodarske organizacije danes že dajejo štipendije in so torej formalno stvari zadostile, vendarle ni dovolj skrbi za to, kakšnega človeka bodo dobile čez nekaj let na svoja delovna mesta. SONJA GAŠPERŠIČ Domiselno in učinkovito Foto Milan Šparovec T E L V Z .5»" > - O J 'r — :; § P R T - O D H 1 H 999. inačica Zgodba je doživela že toliko inačic, da se ob vsem tem lahko samo že vprašamo; Je to sploh še mogoče? Gre namreč za naše strokovne kadre v športu, za katere največkrat ne vemo kaj več reči kot to, da nam, jih manjka in potlej morda še malo pomedigiramo o tem, kako bi bilo lepo, če bi imeli na voljo dovolj strokovnjakov... Bolj zanimivo pa je drugo, ko se štipendist, ki gaje športno društvo štipendiralo nekaj lat, prelevi v športnega strokovnjaka, kajti takrat tisti, ki so študenta štipendirali, ne morejo razumeti, dp bo treba novem,u strokovnjaku dati nekaj več za njegovo delo kot pa samo štipendijo. Tako se zgodi, da zanimanje za novega strokovnjaka na mah splahni. Nečemu podobnemu smo sedaj lahko priče v Kranju. Tam ' so po dolgih letih le dobili strokovno usposobljenega trenerja za plavanje, zdaj pa, ko bi novo pečeni strokovnjak resnično lahko pričel z delom, je postal nekam odveč... Pa kaj hočemo. Zgodba je stara, le vsake toliko časa ji damo novo preobleko ... In na različnih sejah bomo še naprej ugotavljali, da bi vse še nekako šlo, le da nimamo strokovno usposobljenega kadra, da nimamo .., Kaj ni vse to že nekam oguljeno? Za prvaka gre Judoisti Maribora in Ljubljane so se spogledali, Hja, za prvaka gre, za jesenskega ekipnega zmagovalca Slovenije. Po tem uvodu je stopil na blazino Mariborčan, sam predsednik Judo zveze Slovenije in trener mariborskih tekmovalcev — Niko Vrabel. Zamahnil je z roko na desno, jo potlej prenesel na levo in rekel: — Eadžime. — (Začnimo) In potlej so res začeli. Za prvaka je šlo in za naslov, ki ni karsibodi. Sojenje pa je bilo že od vsega začetka nekam čudno, enostransko. Sodnik, predsednik Zveze in trener je navijal za svoje in kdor se količkaj razume na te vrste športa, ni mogel razumeti, zakaj se Ljubljančanom za met ne da ničesar, medtem ko so Mariborčani s podobnimi potezami zmagovali... In potlej je rekel sodnik, predsednik in trener (vse v eni osebi); — Brek — (Končano.) Zamahnil je v desno in potlej še v levo, poklonili so se tekmovalci pred njim kot pred malikom in objavili so rezultat; Zmagali so najtesneje domačini. Mariborčani so prvaki. Ljubljančani pa pravijo, da so boljši in da so to tudi pokazali. In res so pokazali. Le tega zdaj ne vedo, kam bi se pritožili... Na zvezo? Kje pa, tam je sodnik predsednik ... Ne sodnik... Trener je predsednik... Tudi ne. Niko Vrabel je tam predsednik. Ne, on pa ni samo predsednik, marveč je tudi v odločilnih dvobojih sodnik, in če je potrebno tudi trener, • Množičnost...? • Kadri... strokovni kadri... • Prebivalcev 135.000 • Samo 19 % jih je včlanjenih v telesnovzgojni organizaciji © Le 3 profesionalni vaditelji • Na enega strokovno usposobljenega vaditelja pride 516 članov telesno-vzgojne organizacije Ob ugotavljanju stanja telesne kulture na Gorenjskem ne moremo biti zadovoljni, saj je procent aktivnega članstva, če ga primerjamo s številom prebivalcev Gorenjske, še vedno prenizek. Samo 19 % je vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s telesno kulturo. To je do neke mere tudi znak, da na Gorenjskem še vedno niso izkoriščene vse možnosti za razvoj množičnosti. Znano pa nam je, da množičnost da kvaliteto. Zato vprašanje: Kje je vzrok za tako stanje? Analize kažejo, da je na prvem mestu premajhna dejavnost samih športnih društev. V večini se v teh društvih le vse preveč stremi za kvaliteto posameznih panog. To bi bilo do neke mere celo dobro, če ne bi tako prišli do drugega proole-ma. Tu se namreč prično težave s finančnimi sredstvi, kajti v društvih se vaditelji navadno ukvarjajo le s tistimi tekmovalci, ki jih zaradi nastopanja na tekmovanjih nujno potrebujejo. V širino v teh društvih ne morejo, ker za to pogosto zmanjkuje časa, ni volje,^težave so z denarjem... Na Gorenjskem športni delavci pravijo, da je rešitev smotrnega tekmovalnega sistema tesno povezana z vso organizacijsko strukturo telesnovzgoj-nih organizacij. Znano je, da so lige tekmovanj po materialni plati breme, ovirajo širino in zavirajo organsko rast kvalitete ter s tem v zvezi nastopajo še druge negativne posledice. Poskusi, zajeti v tekmovanje čim več mladine, kažejo, da mora biti osnova pri tekmovalnem sistemu le široka vrsta tekmovanj v občinskem merilu, kjer naj bi bil poudarek na množičnosti in ne toliko na kvaliteti. Iz širokega sloja nastopajočih na občinskih tekmovanjih bi se po njihovem mnenju zlahka našli tekmovalci posamezniki in ekipe, ki bi se potlej lahko merili v višjih tekmovalnih razredih ... Torej osnovna baza za nenehno rast telesne kulture je in bi morala biti množičnost, O množičnosti pa je bilo že toliko razprav in razglabljanj, vendar večjih rezultatov še ni. Naj nas o tem podkrepi podatek: Gorenjska ima nekaj več kot 135.000 prebivalcev, a od te skupne številke jih je članov različnih društev le 25.000. Na tisoč prebivalcev jih je tako včlanjenih v telesnovzgojnih organizacij le 189. Koliko jih je od te številke aktivnih v, telesnovzgojni organizaciji, tega statistika in analize ne povedo, znano pa nam je, da bi se te številke v tem primeru, če bi odšteli vse tiste, ki so že nekaj let samo včlanjeni, niso pa aktivni — zelo, zelo znižale. Da bo primerjava še jasnejša, si poglejmo stanje še po posameznih občinah: — Jesenice s 25.800 prebivalci imajo na tisoč prebivalcev le 250 članov različnih telesnovzgojnih organizacij, v občini Kranj s 47.500 prebivalci, pride na tisoč občanov le 252 članov telesnovzgojnih organizacij, občina Škofja Loka s 23.000 prebivalci ima 114 včlanjenih prebivalcev v telesnovzgojnih organizacijah na tisoč občanov in občina Tržič z 11.300 prebivalci ima 180 včlanjenih v športnem društvu na tisoč prebivalcev... Tako. O množičnosti in kvaliteti je bilo že veliko govorjenega, vendar pa tudi na Gorenjskem še niso prišli kam dlje kot do naslednjega vprašanja, ali bolje — ovire: — Kaj pa kadri, ■ strokovni kader? Kdo naj nudi strokovno pomoč vsem tistim, ki se žele sprostiti v telovadnici, na igrišču, v bazenu... Ti dve vprašanji — množičnost in kadri — pa tvorita celoto, ki je ne moremo razdva-zati ali ločeno obravnavati. Za strokovni kader sicer vemo, da je vedno in povsod' problem in predmet razpravljanj ... Pa kaj ne bi bil, saj je na Gorenjskem le 495 vaditeljev za 135.000 prebivalcev. To je gotovo številka, ki nam pove, zakaj množičnosti ne uveljavimo v večji meri. In če poznamo številko 495, potlej se seznanimo še z drugo, to je s tisto, ki nam pove, da se profesionalno bavijo na Gorenjskem z vaditelj -stvom poleg 19 pedagogov na |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1]||||IHIIII1IIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||I|||I1IIIIIIIIII||||]|]|||||||1I1IIIIIIII!I]||||||I1III|I1IIIIIIIIIIIIIIIII1III||!IIII||||||IIIIIIIIIIIIIIIII||||||I1II TELESNA VZGOJA IN OCENJEVANJE Široka polemika o problemu ocenjevanja telesne vzgoje na šolah, je zadnje mesece skorajda zasenčila vprašanje »mature po novem«, in tako postala predmet številnih razmišljanj, diskusij, pa tudi očitkov ... Pri vsem tem je najbolj razveseljivo dejstvo, da je prav telovadba še danes na marsikateri izobraževalni ustanovi najbolj zapostavljena dejavnost, tisti učni predmet, ki je resno sprožil problem, kako dijaka, kako slehernega šoloobveznega otroka oceniti kot celoto. Razveseljivo je, da so to vprašanje sprožili prav starši. Torej, pričeli so se zanimali, kaj delajo njihovi otroci pri uri telesne vzgoje, zakaj ima ta samo 3 v telovadbi, oni pa prav dobro. Veseli smo lahko, da so starši končno pričeli razmišljati o vsem tem in da so prizadeti, če imajo njihovi otroci slabo oceno pri telesni vzgoji. To nam namreč dokazuje, da se vsa stvar le pomika naprej ... Če se zamislimo, kje je pravzaprav žarišče problema, kje so vzroki, da je vprašanje ocenjevanja telesne vzgoje postalo kar naenkrat snov tolikih razmišljanj, bomo spoznali, da je problem sprožila in zaostrila nova generacija mladih izobraženih pedagogov. Doslej je bil namreč v pretežni meri pouk telesne vzgoje zaupan popolnim amaterjem, diletantom in ljudem, ki so s svojim delom nemalokrat napravili več škode kot pa koristi. Vsi ti neizobraženi kadri — ki pogosto niso imeli niti strokovnega niti potrebnega praktičnega znanja, katerim so bila pedagogika., mladinska psihologija, metodična ter didaktična načela tako rekoč »španska vas« — pravzaprav sploh niso im.eli pravice od otrok zahtevati nekaj, kar jim samim niso bili zmožni nuditi. In zato tudi niso smeli dajati slabih ocen, niso imeli moralne pravice. Kot že rečeno, je danes proces prevrednotenja šolski telesne vzgoje več ali manj v polnem razmahu. Na tem področju dela lllllllll!lllll!llllllll!l!lll!l!l!lllllll!l!l>l!l!l!lllilHIIIIII!l>li;illlll!!lllllllll|{|!lllllllllllIIII!l!lllllllll!llll!lllll|ll!IIIII!lll!!!lllllllll!llll|llll|||||||! vedno več za to kviUficiranih ljudi, in na nekaterih šolah postaja telesna vzgoja že popolnoma enakovreden predmet vsem ostalim. V prenekaterih primerih pa zavira, oziroma točneje rečeno, v celoti onemogoča razvoj in zamišljeno delo pomanjkanje telovadnic in potrebnih športnih rekvizitov. Komaj vsaka tretja šola v Sloveniji ima namreč na voljo pokrit prostor, kamor se lahko zateče mladina pri uri telesne vzgoje, samo slaba četrtina dijakov razpolaga s telovadno opremo, samo tri rokometne žoge in ena plezalna vrv pridejo na tisoč mladih ljudi, in... takih samo je še na kupe. Medtem ko najdemo na mnogih šolah razne učne zbirke, stare že petdeset let in več, nima učitelj telesne vzgoje, ki svojega predmeta ne more predavati, na razpolago ničesar. Mora pa delati. Kako, je običajno samo njegova stvar. Vse je odvisno od njegove iznajdljivosti, ki včasih neka-j zaleže, v mnogih primerih- pa je ves trud zaman. Tako ni čudno, da lahko komaj polovica šol izvede svoj učni program ... Torej, tudi današnje ocenjevanje telesne vzgoje na šolah pomeni nekakšen odraz vse prej kot rožnatega materialnega stanja. Zato ni čudnb, še manj nerazumljivo, da nastajajo pri tem težave, ko pa pouk ne teče tako, kot bi moral, in vsaj približno tako ne kot pri ostalih predmetih. Nekateri mislijo, da bi problem rešilo opisno ocenjevanje. Svet za šolstvo LRS pa meni, da učiteljski kader še ni kos temu občutljivemu in odgovornemu delu — to je potrdil tudi poskus — in da so potrebne še temeljite priprave, kiybi omogočile uspešen prehod na opisno ocenjevanje. Seveda, pri tem ne gre samo za telesno vzgojo ali na primer vedenje, temveč prav "za, vse učne predmete brez izjeme. Pa še to. Vse več je staršev, ki zvračajo večji del krivde za slabo oceno svojih otrok v telesni vzgoji na učitelje in profe- g sorje. Seveda je slaba ocena opozorilo, da ni vse v redu. Ta g signal pa ni pomemben samo za učenca, temveč dejansko tudi | za učitelja, saj je znano, da pripada pedagogu nemalo zaslug % za 'šolske uspehe, pa tudi nemalo krivde za neuspehe. S tem pa | sploh ni rečeno, da mora nositi vso odgovornost le učitelj, zato | bi bilo prav, da bi se ob slabih ocenah zamislili obe stranki, Š učenec in učitelj. ANDREJ ULAGA | !!llllll!lllll!llllll!lllilll!!lll!llllll!llllllll!ll!illlll!l!lll!!llllllllll!l!!lllllll!!!lll!llll!llilllllll!llll!l!lll!lll!llill!ll!l!llllll!lll!llllll!!III!IIIII!lll!ll!ll^ s OB ROB RAZMIŠLJANJA O MNOŽIČNOSTI IN TELESNI KULTURI NA GORENJSKEM LE RAZPRAVE IN PREDLOGI šolah le 3 strokovnjaki v društvih, vsi ostali, ki jih je 473, pa so amaterji in se z vadbo, oziroma strokovnim delom v društvih ukvarjajo le priložnostno. Kaj nam povedo te številke? Gotovo ne samo to, da je pomanjkanje strokovnega kadra problem. Saj pride po teh ocenitvah na enega strokovnjaka kar 516 članov športnega društva. (Kakšne bi bile številke, če bi se s telesno vzgojo ukvarjalo aktivno več prebivalcev Gorenjske in ne samo 19 %'!) Ta, res velika številka članstva na enega strokovnjaka, že samo to nam pove, da se tako res ne morejo dosegati večji uspehi in o kakem načrtnem delu niti ne moremo govoriti. To niti ne tedaj, če Di imeli rešene vse ostale prooleme (na voljo dovolj igrišč, telovadišč, telovadnic, rekvizitov, dovolj' finančnih sredstev ...) Kaj niso tako uspehi, ki jih v takih pogojih dela dosegajo tekmovalci in društva na Gorenjskem, še dokaj razveseljivi? Kakšni bi bili rezultati šele tedaj, če bi temu kadru, tem strokovnjakom, ki resnično delajo v društvih In šolah — pristopili na pomoč novi, številnejši strokovni kadri? Vendar novega kadra skorajda ni. Društva za izpopolnjevanje in uvajanje le-tega nemalokrat nimajo minimalnih finančnih sredstev, tako da še redki seminarji in tečaji odpadejo in to samo zaradi tega, ker društva ne morejo ali nočejo prispevati niti minimalnih sredstev za posameznega kandidata. Motivacija je navadno — dokler bo pač šlo, bo šlo, potlej bomo že videli! Primer, da je temu res tako: Na razpis za tečaj o prednjakih III. razreda se je sprva prijavilo 48 tečajnikov, ko pa/je vodstvo tečaja obvestilo kandidate, da bo treba plačat)' 2500 dinarjev za stroške vožnje in vpisa, se jih je prijavilo le še 25 in na tečaj jih je prišlo le 15 ... Vendar s tem težav s strokovnim kadrom še ni konec. Večina strokovnega kadra se je tako priučevala na raznih tečajih in seminarjih, ki so trajali od 3 do 5 dni. Na teh tečajih se je izpopolnjeval kader, ki naj bi kril trenutno najnujnejše potrebe. Toda vprašajmo se, ali je njihov nivo znanja, pridobljen na teh seminarjih, zadosten za kakšno bolj organizirano, načrtno delo? Na letošnjem prvenstvu Slovenije v umetnem drsanju, ki je bilo pred dnevi v Ljubljani, je med mladinskimi pari osvojil prvenstvo par Šketa-Dolenc (Ljubljana) Vprašanje je gotovo odveč-. In če je odveč to, si postav1' mo novo: Kaj je posameznik® sploh vleklo v te tečaje in £e' minarje? Kaj je bilo večini r®? dovolj, da dobi v roke papir, k* potrjuje, da so opravili ta in f tečaj. Kajti s tem je de!" teh tečajnikov nemalokrat ka opravljeno, čeprav se v resnici/ njimi še ni niti pričelo. S p/' dobljenim znanjem na teča/ ostanejo posamezniki doma' j' tega znanja, čeprav bi bila ^ njihova dolžnost — nikomur 11 posredujejo. , Gorenjski športni delav®‘ pravijo, da bi bilo treba ust®j noviti organ, ki bi stalno skrb® za Vzgojo kadrov, delal nad ni1/ mi kontrolo in•— kar je še pose*/, no pomembno — skrbel"naj ® za njihovo stalno usposabljaj in dopolnjevanje njihovega zn® nja. Ta dva problema gorenjskih, športnih delavcev, ali bolj® športnikov, nista za slovenske razmere v nobeni obliki spe cifična. Z njima se srečujemo tudi drugod, vsak dan, 1,3 vsakem koraku Množičnost in kadri... strokovni kadri... Res škoda, da od razprav, diskusij in predlogov tu<* Gorenjci še niso prišli kam dlje. janez GOVC Ustanovili so konferenco za oddih in rekreacijo V Kopru je bil pred nekaj dnevi ustanovni sestanek stalne konference za oddih in rekreacijo za primorski okraj. Pobudo zanj je dal okrajni sindikalni svet, udeležili pa so se ga predstavniki delovnih kolektivov, turistični delavci ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih podružnic. Na ustanovnem sestanku so določili naloge konferenci, ki spričo neurejenosti na tem področju ne bodo lahke. Poudarili so, da bo moralo njeno predsedstvo skrbeti predvsem za smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet počitniških dofnov^ razvijanje izletniškega turizma ter raznih športnih dejavnosti. Najbrž ni slučaj, da so se v Kgpru med prvimi odločili za ustanovitev organa, ki naj bi po svoje prispeval k boljšemu izkoriščanju letnega oddiha delovnih ljudi. Ob slovenskem morju je kar 146 počitniških domov delovnih kolektivov, ki so v glavnem zelo nesmotrno izkoriščeni. Njihove kapacitete znašajo nad 5500 ležišč ali 70 odstotkov kapacitet vseh počitniških domov v Sloveniji. Pomembnejša središča delavskega turizma so se razvila v Ankaranu, Kopru, Izoli, Strunjanu, Portorožu in Piranu. Stalna konferenca za odd . in rekreacijo bo morala stik predvsem s počitnišk11 skupnostmi, katerih posredov nje med delovnimi kolektivi lahko veliko pripomoglo k V.p zadevanju za tako organiza®, oddiha, da bo delovnim lju ,„1 kar največ koristil. Predvs/r, naj bi čimbolj podaljšali P°® a, vanje domov. S smotrno or® nizacijo dopustov naj bi ko*®^ ti vi spodbudili Svoje člane. v. bi odhajali na letovanje ze predsezonskih in tudi PoseZ°ali skih mesecih. Seveda bi rn/Ljji v okviru skupnosti počita1’. domov poskrbeti za razne ke zabavnega življenja športnega udejstvovanja. Čas obratovanja počita1®, domov bi se lahko znatno v daljšal s pravilno politiko ,j, moupravnih organov kole* v vov. Predvsem naj bi sku’al jjj predsezonskih in posežen mesecih povečati regrese za tovanja. taK» Konec koncev bi imela 0. obratovalna politika dvojni pl spodarski smisel. Po eni bi proizvajalci ob pravilno ^ ganiziranem oddihu lahk° {0> prispevali k izpolnjevanju izvodnih nalog ter dviganju ^ lovne storilnosti, po drugi bila dosežena enakota6 proizvodnja vse leto. 8. marec dan zena ko a^ca v Plamenih, prvi streli Rašiške čete in njen ^ Stqne Kosec, mučna zasliševanja v Begunjah, don meS£Ci koncentraciiske9a taborišča nekje daleč od VratXXXXX\XX>XXXXXXXXXXXXX\XXXXXXV.XW^XXXXXXXXXXXX\XXXXX'XXNXXXVei*S*eV’ na^ racionalizirajo in pocenijo pro- Trenutno obsega proizvodni program s področja kontinuiranih transporterjev; verižne, gumaste in valjčne tranporterje. »Primatov« verižni transporter je primeren za pre-n°s, lahkih in srednje težkih predmetov, v veliko se-rijski in masovni proizvodnji, na velike razdalje in različne višine. ,, ®LstXenl del i® brekončna veriga, izdelana iz jeklenih lamel, ki ima v enakih razdaljah pritrjena obešala za nošenje izdelkov. Veriga je vsestransko vodena v posebnem vodilu, kar omogoča prostorsko gibanje in izvedbo krivin brez verižnih koles. Obešala so različne oblike in prilagojena količini in obliki prenašanega predmeta. Zaradi majhnih specifičnih pritiskov je obraba majhna in teče neslišno,- Hitrost se naravnava po zahtevi delovnega procesa. Posebna prednost te vrste transporterja je, da ne zavzema omembe vredne površine delovnega prostora in da dovaja delavcem izdelke na delovno mesto v najprimernejši višini. „ Podjetje »PRIMAT« izdeluje tudi stabilne, montažne in prenosne gumaste transporterje standardiziranih zmogljivosti, širin in dolžin (Tabela 1). Podatki za prenosne gumaste transporterje Kapaciteta t/h 16 25 ,0 63 Širina traku Bmm 400 400 400 400 Dolžina transport. Lm od 4 do 16 m 4 2 m Tabela 1. Standardizirane veličine transporterjev Transporterji služijo za prenos sipkega ali kosovnega materiala, za montažne linije v serijski proizvodnji in za prenos na različna mesta in višine na gradbiščih in peskoiomih, ter pri zemeljskih delih sploh. Zgornji krak transporterja je lahfto raven ali žle-bast. Valjčki so normalne ali prahotesne izvedbe. Prenosne transporterje opremimo tudi s podvozji, kar zlasti pri daljših in težjih izvedbah poveča njihovo gibčnost in olajša premikanje. Na podvozju je tudi SODOBNI NOTRANJI TRANSPORT zagotovilo za višjo storilnost, večjo proizvodnjo in njeno pocenitev rihnril ValUnipn AO K __ _- " . . . - ... . Valj čnica 42,5 mm premera, tipa L Nosilnost kg 100 Dolž. valjčnice mm 100 125 ICO 200 250 315 400'500 630 800 Delitev valjč. mm 80 125 200 315 Dolžina elementa ravnega nosilca mm 2500 Višina h min. 300 400 500 800 1100 1400 1700 prest, nog mm h max. 460 560 860 1160 1460 1760 2060 Tabela 2. Standardizirane veličine valjčnic Valjčnice so zaradi svoje izvedbe in enostavnosti uporabne v celi vrsti obratov mehanske predelave (za prenos posod ali palet z materialom, polizdelki in končnimi izdelki), v montažnih oddelkih za tekočo montažo večjih izdelkov, v obratih prehrambene industrije, livarnah, opekarnah in kemičnih podjetjih, lesno-predelovalnih obratih in skladiščih ter odprem-nih prostorih. Proizvodni program s področja industrijskih vozil obsega ročne tovorne vozičke za obrate mehanske predelave in tekstilno industrijo, montažne in dvižne vozičke, različne prevozne stojke itd. naprava, ki omogoča dviganje ali spuščanje razkladai-nega mesta. Kolesa so lahko železna ali s pnevmatikami. Tudi valjčne transporterje izdeluje podjetje »PRIMAT« v izvedbi težnostnega transporterja, tj. ne potrebuje za delovanje motornega pogona. Iz navedenega razloga in zaradi velike prilagodljivosti krajevnim prilikam, lahke prestavljivosti in enostavne konstrukcije omogočajo mnogostransko uporabo v notranjem transportu. Elementi teh valjčnih transporterjev kot valjčnice, nosilci valjčnic (ravni), krivine, kretnice, prestavljive podporne noge so standardizirani po nosilnosti in dimenzijah (Tabela 2). Raznovrstnost izdelkov za opremo skladišč nudi dovolj možnosti za racionalno in urejeno delo v skladiščih. Standardizirane in tipizirane izdelke s tega področja lahko kombiniramo na najrazličnejše načine in jih uporabljamo tako, kot nam najbolje ustrezajo. Skladalni zaboji, prenosne stojke, palete enostranske in dvostranske, imajo velikost mednarodno priznanih mer za tovrstne izdelke, in sicer: 1200 X 800 mm in nosilnost od 500 do 2000 kg. V zvezi z viličarji si s pomočjo teh pomagal zelo olajšamo in poenostavimo, s tem pa pospešimo in pocenimo delo. Za odlaganje kosovnega materiala ali sipkega in drobnega materiala, ki se nahaja v primernih posodah, služijo različne poličnice. »Primatove« poličnice KO 137 so zelo primerne za skladišča, ker imajo veliko nosilnost, poleg tega so kovinske izdelave in montažne. Po- meni, da jih lahko brez kakršnega koli pomožnega orodja sestavljamo, razstavljamo5in prenesemo na poljubno mesto. Drug praktičen in cenen element je »Primatov* originalni luknjani kotnik, ki omogoča nešteto možnosti izvedb poličnic, pa tudi drugih naprav kot raznih ogrodij vozičkov, delovnih nriz^ skladiščnih ut itd. Posebna prednost luknjanih kotnikov je v tem, da lahko gradivo demontirane konstrukcije vedno uporabimo za gradnjo druge. Na želeno dolžino razrezane elemente spajamo z vijaki in maticami. Za skladiščenje palet in skladainih zabojev v višino, tako da je možno vsak trenutek izvleči poljubno paleto ali zaboj, izdelujemo posebne poličnice za ta* primer. Tovarna kovinske opreme »PRIMAT« v Mariboru ne izdeluje samo sredstev za racionalizacijo notranjega transporta, ampak s svojimi strokovnjaki svetuje in izdeluje projekte za najracionalnejšo rešitev problemov rokovanja z materialom v naših podjetjih. Obrnite se na nas. naši strokovnjaki so vam vedno neobvezno na uslugo! rimatJ A R I B 0 R Zahtevajte prospekte naših izdelkov! uiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiliiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiminiiiimiiiiii|l|nillll| iE*eeeEesw«BHeieEee*eeieeieeeeMae*esEBHEe*EBBeE«E*eiBEeeeeEieesEnwBee«ee«eE*»*eeei IFA — proizvodnja najmlajšega datuma PARALELOGR POD POVEČEVALNIM STEKLOM Simbolični naslov dovoljuje zvrst industrijske dejavnosti, ki sodi med najmlajše; doslej se nismo lotevali zamotanih tehnik, ki so desna rpka gradnjam, urbanističnim marginalijam, načrtovanjem ... Kot zveni preprosto, je vendarle risalna miza S’svet v miniaturi«, zapleten in do stotinke milimetra natančno odmerjen. Domnevo v uvoda utemeljuje dejstvo, da smo vse do nedavnega kupovali risalne mize s tradicionalnimi imeni »Nestler«, »Kulman«, »Izis« . . . Kupovali smo v tujini tudi razna računala, šestila, celo ravnila, trikotnike in svinčnike! Bili smo pač sužnji tradicije, hkrati pa nas je silila v ta nakup pomanjkljiva domača proizvodnja in iz dneva v dan terjajoča gradbena in sploh ustvarjalna vnema. Po dolgih letih raziskovalnega dela, priučevanja in usposabljanja pa je začela tovarna v Celju, zrinita »IFA«, nadomeščati izdelke iz uvoza z lastnimi, popolnoma enakovrednimi. Med njimi drami največjo pozornost — risalna miza, saj zavzema x 55 Za našo vas — 14.00 pC pri vas doma — 14.13 slušalej čestitajo in PoZ° ,r ljajo - U. — 15.1$ ISra jj.S sambe! Ralph Bunge ",je -Pesmi in plesi iz - 16.00 Humoreska tega teo * 16.20 Ogrlica s.. popevk30!).* prijetnimi melodijami —’ jgtf Pet minut s kvintetom Branka Kralja — 17-10 .i#1 ska igra — 18.15 ' Negrea: Druga rapsoaJj |gč 18.30 Športna nedelja ■''-tje' r,« > Obvestila — 19.05 razglednice — 19.30 dnevnik — 20.00 Izberite | melodijo — 2100 ciklus }}. im-iuurju - si vu -- opere — 5. oddaja tlld Skupni program JBT P Sarajevo — 23.05 EvroPo& '■oarajevu — .žd.uo _L. noči — 24.00 Zadnja P° In zaključek oddaje