DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
lAaja kot priiofa . SLO \KN( U" r tier nak pri* in tre(jl t M rt t k meseca. Ako jt ta dan pratnik. itidt .DOMOLJUB' dan poyrej <mmJtHft *r- m mb m«. — Bp,»i in dom,, Haj te pohliaio: urnlnUtvu .DOMOLJUBA• Ljubljana, p »erne-nOkiA MiUmA M. *. JVmUM m mmroti pa opram*Jtr» .DOMOLJUBA• Kod«t*o>< «4«c« K. » - Natnan*U it ttprtjtmajo in
pladnje)o po dogovoru.
kio	V Ljubljani, 4. maja 18«3.	Letnik TI.
Kaj je novega po svetu?
Po mnogih avatnj-kih deželah sedaj zborujejo tir-iti ii I tbort, med njimi tudi kranjski, štajerski in goriški. — V prvi *#ji Ari. zbora kraoj«kega pozdravil je deželni glavar Oton I> r t e I a novega vodjo de/elne vlade barona lieiaa; ta je rekel, da mu je pri vnem iij-govein delovanju pred očmi namen: Korial in blagor dežele t.r d.t je njegovo v«dilo stroga pravirnoat in nepristrano^t. Il«-ielui glavar se je tudi -pomiiijal prtjAujega predsednika tsroiu Wiuklerja ter mu v ime zbornice izrekel za hvalo za njegovo zaslužno delovanje na Kranjskem V drugi seji je poročal povlauec K I u n o podporah z« Aol-ke zgradb« in omenjal, da ao načrti, ki jih gosposke delajo ia nove šulake stavbe, veliko predragi in v nobeni razmeri z utošlvom nekaterih občin, dasi se leto za letom v deželnem zboru pripor»ča, da naj bodo v tem oziru skromni 10 varčni. V Kočevju je novo Šolsko poslopje za štiri-rizredno deško iu trirazredno dekliško šolo proračmijeiio na 4!'.">3S gld., v Smihelu pri Novem Mestu dvoraired-nica na 16 307 gld.. v Grahovem tu 11 000 gld., na Hretnci ii a 11.100 gld., v Motnjah na 11.000 gld., v Igtvasi na &š>00 gld. itd. l'ri splofiuji razpravi govoril je obširneje in jako zanimivo g. poslanec P fe ifc r. Povdarjsl j«, da bi se stroški za šolske stavbe jako zmanjšali, ako l»i se vpeljal poldnevni uk. Tudi bi otroci, ki imajo daleč v šolo, med pv/ldnem ne postopali in stradali, čakajoč popoldanskega pouka. Govor je bil času primeren. Poročevalec K lun mu je odgovarjal, da se s tem vprašanjem davijo školniki po drugih deželah, kjer se pogosto nahaja pjlduevui poduk. Pri nas ce zdaj Šole razširjajo, ue te 8e pa, kako dolgo bode to trajalo; kadar nam začne voda Mi v grlo in bodo uaraitli stroški za Šolo tako, da jih dežela ne bode mogli več zmagovati, bomo morali 'udi pri nas krčiti ftole in vpeljati poldnevni poduk. Ali Deka drnga reč je govorniku na srcu; prej je za Šolske »»«be dajala hranilnica po 0000 gld. na leto, ki jih je P» odrekla, ko ae je ustanovila šola nemškega „Schul-
vereina". teleti bi bi!o, da bi liraniluica pri avc jih ogromnih dohodkih topet v svoj pr.>raiiu sprejela to podporo. Podpor je bilo dovoljeuili OOOO gld., od katerih dobe: Kočevja (prvi obrok) 1000 gld , Predvor 300 gld., Kovor 200 gld., fjent Lenart 4<>0 gld., Predatlje 300 gld.. It«teče 30() gld., Grahovo 400 gld., Igavaa »00 gld., Zasip 200 gld., Brez-n ca 300 gld , L«««* 200 glJ., M .šnje 400 gld., Rateče 200 gld.. Smihel pri Novem mestu 700 gld., Sv. Trojica 100 gld.. Homec 100 gld, I>ul 100 gld.. Šmartno 100 gld., Kade uro 100 gld.. Tribuče UK) gld.. Golo 200 gld. — S»up.«j not H i gld. Poročilu o (.roških za stražo pri ti-vinskih kužoih bol-zn-h je odpadlo, ker reč te ni rešena v upravnem odseku. Z ikon o zagradbi hudournika Pišence se sprejme; trojki so proračunjeni na 18 000 gld.; država prevzame 9000 gld., uieleženci 3000 gld., drugo pa dežela. Poslanec P ovše v imenu upravnega odseka natančno poroča o trtui uši na Kranjskem. dalje o prošnji vaščanov. iz G *r. Ksšlja in Zavoglji za vramavo Ljubljanice nad mostom v Gor. Kašlju. h prošnje je razvideti, da prett velika nevarnost ne le zemljiščem na desnem bregu Ljubljanice. ainpak tudi ondotnemu mostu, katerega so vaščani zgradili z velikimi denarnimi žrtvami poleg mnogega dela in vožnje. Most je 80 m dolg in veže vasi poljske občine in sploh Posavja z vasmi dobrunj-ke občine. Ker je Ljubljanica pod Zivogljem izpodjedla v dolgi črti mnogo sveta, bati se je, da bode reka vzela nov tok in bi kašeljski most ostal na suhem. Ker voda izpodjtda in odnaša jako dobro in ploduo polje, t-r tako posestnikom dela veliko škodo, treba je nemudoma potrebno ukreniti, da se vdiranje desnega brega vstavi in tako zabrani sicer neizogibna razrušitev kašeljskega mostu in odstrani veliko nesreče. — V osmi seji je bil sprejet zakon, ki dovoljuje, da se Vrli-polje in Sanabor ločita od vipavske občine in združita v samoataluo občino Vrhpolje. Ni pa veliko upanja, da bi se to zgodilo, 1ter je vodja deželne vlade rekel, da ne bo priporočil tega sklepa cesarju v potrdilo; poslanec Lav-
r e n i i i je ob Uy priliki natanko pojunil, takaj de si občani strni žeM to ratdelitev in ie leU in leU tanjo prosijo. — V deželnem tborn štajarakem se pri vsaki priliki pokaie mrtnj« nemško-liberalnib poslancev rt potrebe slu renskega ljud.tva nt Spodnjem ^tajarskem. Deželni odbor štajerski zanemarja slovenski del dežela? gospodarskem in duževnem otiru, poglavitni ntmea mu je pouemčevati Slovence. Vsak resniculjubeu človek je prepričan o tem, iu vendar so nemško-liberalui poelauci tako predani, da so očitali letos r d-želuein iboru štaj.rski vladi, da preveč podp;ra Slovence, da ie celo nemških šol oi osnovala v Ljutomeru in Svitanju. Poslan.e Ko bič je posebno dobro tavrnil nemške govornike ter jim povedal, da je ves njih trud bretvspešen, ker Štajerski Slovenci ae ne bodo nikdar ponemčili. — Na l>nnafu po iolab ne molijo očenaš« in češ^ena Marija, ampak so tverižili nekaj drugih molitvic (?), katere lahko skupaj molijo judovski, katoiiiki in luteranski otroci. To morajo biti pač prave .kozje molitiice"! Dunajski ntdškif pa uhteva, da katoliške vere otroci po šolah molijo t' pel Očenaš in Ceičena Marija. Ta ot<ar se tdaj vlači po runih pisarnah šolskih oblastev, a povsod se vidi, da bi n^jrajie ne dovolili, a se veudar buje dunajskih krislijanov. Najbrže, da bo minister sam o tem odLčil. Tako se godi po naših šolah r A v atriji in potem so ie vendsr ljudje na svetu, ki pravijo, da nam ni potreba verske iole.
Mi pa pravimo: Kakor očeu v glavi, tako smo po^, v Avstriji verska Iole; ako ai la «e v pravem čun t« priborimo, tedaj bo ilo pri nas lae narazen. - m /<„ Ufanukem so imeli dve aloveeadsti; papež mor* ^ hsja petdesetletnic«*, odkar je bfl ta iketa posie^n. K.U lepe so U stovMaosti in kako Mtcgodtevilno ae jih rj„ letujejo katoličani celega a?eU, o lam smo ie pripoved,, vali. D uga slovesnost pa je bila srebrna poroka il«. lijsaskega kralia. Ta slovesnost pa ae s pap.-žiio i,. n(1|f meriti, dali je bila elovejino oeaovaua. |»rii*| j« 0b t,, priliki v Km nemški cesar s cesarico kot gu*t Stalim,, skegs kralja. Obiskal je nemiki vladar tudi pi,p.-t» L*otn XIII. ler se mudil pri ujem celo aro. — ltiukt car, dua! ima toliko milijonov podložnih, vendar le ni srečti V tadnjem času bi bil topel kmalu skočil s tira vlak s katerim se j« votil car. Nctnani tlobueii odtrgali so iino s lira. Nesiečo je ubraoi ž-lezuiški straiuik, ki ie s streljsnjem dal tnamenje, da naj uhtavijo t vlikoa Ta dogodek spričuje da ruski ničiredneži. ali nihiliili, kakor jim pravijo, ne počivajo in da je ta tlobna druhil vedno delavna na lihem. Verskega pouka manjka m-kotnim Rusom; upadno bretveralvo oblizuje omikiic stanove, od tod tlo na Kuakein. Mnogo bi ae na bolje obrnilo, ko bi bili Rusi tako srečni, da bi ae topel tduibli s katoliško cerkvijo, <'esar moramo želeli in It ga proaiLi vtlasti Slovaui.
1 ; ...........—- • - ---- i ■ . « ■, ,« —
Listek.
Upor Moti-Gcdža.#)
(PoVCat K Kinlinga )
V Indiji je živel posestnik, kateri je hotel itlrebili del gotda, da napravi kavine nasade. Ko so bila drevesa posekana, majhno grmičevje požgano, treba je bilo lotiti se ilorov in panjačev. Diuamit je v tem slučaju jako drago sredstvo, ogenj pa deluje prepočasi. Nekomu je prišla v glavo srečna misel, da se porabi u to delo kralj živalij, t. j. slon. Lahko jih koplje s svojima klikama io vlači panjače t vrvjo proč. Tako je storil posestnik. Najemal je po jednega, po dva, po tri slone, in učel delo. Najboljiega slona je imel najslabti prigaujač ali .mogut*. Ime tej uvrstili živali je bilo Moti-Gedž. Slon je bil polna in neodjem|jiva lastnina avojega moguta, kar bi pa ne moglo bili, ko bi v deželi veljali domači ukoni, kajti Moti-Gedž je bil slon, kakoršuega bi lahko taudali indijski kralji, in ime njegovo pomenjaio je v prevodu: biser mej sloni. Pod angleško upravo je pa priganja* Diu lahko mirno imel svojega slona. Povedali moramo, da je bil neimernež. Ko mu je Moti Gedž usiužil mnogo deuarja, se je upijanil
*) V taj poveati se duicvne imoinMti »Ionov« pa« preval p»-vutigajejo Piaatelj j« pa naw slona opisal, kakor a ajoia mislijo pri-prosti vraini Ijsdj« r ladij i. V«»j a« tadi pri aaa dol*)	ki va-
rojajo, da živali popJnoma raismijo, kaj Ijudja govori lUam prirodo-roanci tudi slonom nikakor n« pritnavajo takik dutavnik »p»»*bno.tij,
; i ... _:______ii - l . . .. .	. ■
in tolkel slona t leletno kljuko palice svoje po ol^ulljiiih parkljih sprednjih nog. V tacih slučajih se pa Moti Ciedž vendar ni jetil in ni poteptal do mrtvega svojega gospodarja, kajti vedel je, da ga neha tepsti io jame poljubljali po rilcu, plakati in imenovati ga: avojo ljubezen, avet-lobo duše avoje in mu da vodke. Moti-Gcdi je jako rad imel vodko, posebno arak. Če mu niso dali boljiegs pil je tudi rad palmovo vodko. Potem ae je Diu naradiw ulegel slonu mej uoge in uspal. Ker j« Dna ta to naudio izbral sredo kakih kolovotor, je Moti-Gedž skrbno varoval svojega gospodarja, kajti ui pustil dalje niti vut. niU pešce', niti jetdecev. Vsak promet je prtnehal, dokler« ni itljubilo Uiti prebudili m.
Dokler je delal dnino pri poeeetuiku, ni bito misliti oa »panje. Zaslužek je bil prevelik, da bi ga bilo katak izgubljali. D.u je sedel po cele dni na vratu Moti-Grdlu, dajal mu povelja, in ko je Moti Gedž ruval i Mojimi prekrasnimi kliki panje, ali vlekel s svojimi močnimi pleči ta vrv, je I)iza tolkel ga t nogami po tilniku in iiatuljil ga kralja vseh slonor. Ko je priiel večer, dobil je Moti-Gedž celo merico sraka in talil i njim 300 funtov iel«»< krme. D.ta se je tudi udeleževal tega popivanja, pol«® pa pel pesmi, sedeč *Ioau pred nogami, dokler ni pri*«1 da je uspal. Jedenkrat na teden peljal je Diu »I*111 k vodi in ko se je la valjal po rodi, ga je on drgnil « rnetljo in strgal t opeko. Potem je Diu ogledal mu noge, preiskal mu oči, obrnil uiesa, če ni kje kac.b ran, w>lj«T ali vnely. Ko se je koučajo to ogledovanje, »™iU ,U Moti-Gedž res črn in blesteč, mahajoč i
Cerkev
Romartka bažja pet na Trsatu.
S Trsata se nam piše: Dne 10. maja obhajamo v romarski cerkvi Matere bolje slovesno .prihod hišice Matere bolje" na Trsat in ta dao je prvi mej velikimi shodi v navadnem lelu. V imenovani cerkvi je pa slutba b, tja od sv. Jurja do sv. Mihaela: prva sv. maša je vsak dan ob 5. potem ob 6., 7., 8., 9, tadnja pa ob 10. uri. Ob nedeljah io pratnikih je ob 10. uri peta sv. maša s pridigo; na binkoltno nedeljo, na veliki Šmaren dan (15. avgusta), na rojstvo Matere boije (8. septembra) in na kva-terno nedeljo v jeseni je pa slovesna sv, maša s pridigo ijutraj ob 5. M»ja meseca so šmarnične pridige vsak dan ob delavnikih ob 7. ari tvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob 5. ari popoldne a slovesnimi hrvaškimi litanijami Matere boije. Slovenske pridige so: tvečer pred malim Šmarnom (7. septembra), kvaterno soboto v jeseni popo-lodne proti večeru in kvaterno nedeljo tjntraj ob 5. uri. ker je bilo do zdaj te dneve najnč Slovencev. Tersaike bolje poti pa se ni treba bati, ker kdor ne more hoditi, se lahko pelje ii Beke po eesti na Trsat in ae rabi več, kakor pol ure a reškega kolodvora; kdor hoče pa na boiji poti pokoro delati, gre lahko po krajši poti ali pa po stopnicah, katerih je 410, in ako gre peš s kolodvora, n« rabi več, kakor '/a ure< ^o gre todi prav počasi.
metra dolgo odlomljeno vejo, katero je drial v svojem rilcu. Ditt pa spletajoč svoje dolge, mokre lase.
Tako sta mirno iivela in prisluiila mnogo denarja, dokler se v D iti oi zopet vzbudila ielja po pijančevanju. Hrepenel je po pijanosti, kajti majhne pijače niso ta dru-tega, da mu jemlji moilvo. Šel je k posestniku in au plakajoč naioanil, da ma je umrla mati.
.Saj ti je ie umrla pred dvema mesecema, ko smo poslednji krat ieli; poprej ti je pa umrla tadi ie jedenkrat lansko leto, ko ai delal pri meni" — rekel je posestnik, ki je dobro potoal navade domačinov.
.Ne, zdaj je amrla moja teta, ki je bila za me draga mati', pomagal si je Diza iz zadrege in s« močneje zajokal. — .Zapustila je osemnajst majhnih otrok brez strehe in ledi in sedaj bodem moral jaz polniti male ielodčke" — rekel je Dita in tolkel t glavo ob tla.
.Kdo U je prinesel to naznanilo?" vprašal je posestnik.
.Dobil sem pismo".
,Pa saj pošta k nam ie oi prišla ves teden. Pojdi Da svoje mesto!"
.V naši iari razgraja vročoica, in vse moje iene «o pomrle" — vpil je Dita ia ves čas to ga ttlivale ne-posiljene solze.
.Pokličite Šejbuna, on jo t Dizo iz jedne vasi", rekel je gospodar. — .Sejhun, ali ima U mol leno?"
.He," rekel je Sejhun, »ne, nel Nobena ienska v °»ši vasi ga še ne pogleda — rajši bi vsaka tega-le tlona." In Sejhun se je zasmejal.
in šola.
Nazaj pa bo šel veliko loiji, posebno, i* se priporoči triaški Materi boiji io si bo očistil vest io se okrepčal pri Gospodovi miti, ktr se lahko opravi, ker so spovedniki Slovenci, in ob enem more Še pomagati svojim ranjkim s popolnim odpustkom, katerega je podelil tej cerkvi Leon XIII. vaem enkrat v letu, katerikoli dan. ako se spoveM in obbajajo kjerkoli in obiščejo to cerkev in tmolijo v njem 5 ali 6 očenašev in čeičena Marija po namenu svetega Očeta
Podob« iz življenja.
(Dalje.)
32. It ljubezni do matere.
Trda srca bo po svetu, katerim ni nič sveto. Ne poznajo niti ljubezni nedolinegt otr<^ do stsrišev, vse mort služiti njih pohlepu po iltto.
Sodnijski sluga odpre vrata v sodno sobo, in deček vstopi pred sodnike. 2e je pred njimi v tvoji borni obleki, suknjict mu je celo le urasla; glavo poreša, v roki, mraza otrpli, drži kapico — a potna se mu, kako glaano in hitro mu bije srce, srce št rinajstletnega dečka! Sodni predsednik prebere obtoibo, na kar vpraša tastopoik državnega pravdnika: .Janko M-, sli pritnaš, da ai itneveril štiri petice, kttere ti je dal tvoj gospodar tovarnar, da bi se peljal t vozom?" Ni gluu it us'nic tttoienčevih
Diza je dalje rjovel in jokal.
.Nehaj ie, če nočeš tebi slabo!" zaklioalje posestnik. .Spravi se na delo!"
Dita se je osrčil.
.Ne! Sedaj pa povem resnico!" — rekel je, sciteč se. — .2e dva meseca je minolo, ko nisem bil p\jan. Hočem odpusta, iti izpred oči tvojih in nap U se kje daleč od tvojega blagoslovljenega posestva. Tako tebi ne naredim nobenih skrbij."
Posestnik se je ttsmehljal.
.Dita", rekel je, .ti govoriš resnico. Takoj bi t« odpustil, ko bi kdo drugi mogel voditi tvojega slooa, dokler se ti ne povrneš. Ti veš, da uboga samo tebe."
.Oslepim naj, če se ne povrnem v desetih dneb. Zakolnem se pri svoji veri, pri tvoji vesti, pri tvoji daši! Kar se pa tiče teh deset dng, prosim gospod, da semkaj pokličem tlona."
Gospodar je dovolil, in na močen Ditov krik, ki je kar letel skozi ušesa, pokazale sla se klika itpod sence dreveene skupine, kjer je Moli-Oedi pričakujoč gospodarja metal prah po sebi.
.Ljubček mojega srca, daj mi uho", — rekel je Dita, ko se je ustavil pred slonom.
Moti-Gedi je dtl svoje uho in objel Dito t rilcem.
.Pojdem od tod", — rekel je Diza.
V očeh Moti Gedia se je zasvetilo. On je kakor nje gov gospodar ljubil pohajkovtnje. Sprehajajoč te, se po strani lahko izkopljejo vsakovrstne stvari.
.Zakaj si Uko preva il s ojega dosedanjega gospodarja" Le solta priteče po bledem licu t odgovor. .Ali so le mogle štiri petič« tako preslepiti, da al mlatil svojo doeedanjo nedolžnost ?" Druga solta je kanila na lice, poUra tretja, jokal je deček. Javni tožnik je oep trpežljiv: .Povej vendar ves dogodek, kako je bilo?' — Obile solte je pretakal deček, kapale so na leseno ograjo, omakale so mu tudi kapico, t katero si jih je brisal; uaposled je le že i h tel. Tresoč m glasom nato pripoveduje nekdanji delat ček v tožnikovi U.varni ta bronaste itdelke: .Ravno slabo vreme ja bilo ooi dan — telo mrzlo in vetrovno, neprenehoma je deževalo, jat pa sem bil celi dan na cesti, ker me je gospod pošiljal. Ob petih s-m prišel domov ter hotel povžiti svojo »krmno malic, toda moj goepod mi ukaže prlcej nesti v staro mesto zavoj bronastih klinov, čel da jih ondi nujno potrebujejo, jat pa lahko po poti malicam. — Zavoj je bil hudo težak, komaj sem ga nosil."
.In ravno k«#je bil tako težak, ali ti ni dal tato gospod denarja, da bi f« peljal?"
.Ne, zato ne, gospod tega ni nikdar storil; podplati mojih škornjie so bili popcln >ma raztrgan«, noge sem imel mrzle kot led, ker sem imi-l v obutali vedno mokro. To sem povedal gospodu.*
.Torej ti je tato dal denar?*
.Ne, mislim, da tato it ne, ker ni poznal gospod nese ruto, jo razvije in poleži štiri petice vsako posebej nikdar usmiljenja."
.Ti stara nerodna svinja, pa ostani tukaj in d*!aj.*
Četudi si je slon prizadevsl kazati se zadovoljoim. vendar je veselje it oč>j mu zginilo. Ni maral ruvsti (to-rov, ker je to kvarilo njegove tobe.
.Pojdem ta deaet dnij, Ijubcek mojega arra! Daj svojo desno nogo, oaguhančena žaba it itsehle luž*, od-štejem ti na njej to število."
D za je vzel Železno kljuko in odštel Moti (icdžu deaet ndareev po parkljih.
Moti (jedž je stokal io od bolečin prestavljtl noge.
.Deaet dmj delaj, roj štore in ubogaj vte Sejhuna Posadi ga hitro sebi na vrat."
Moti-Gedž je tavrnil konec svojega rilca, Sejhun je postavil nogo nanj in na mah je zietel slonu na vrat.
Diza je podal ankus — Užko želetno palico t ostrim koncem. Sejhnn je udaril slona po glavi, kakor kamenar udarja po kamenja. Moti (jedž je zarjavel skozi svoj rilef.
.Stoj mirno, mrjasec! Deset doij bode S«|buo pri-ganjač tvoj. Sedaj s« pa poslovi od mene, ljubljeno ču-dovišče! Varuj avoje dragoceno zdravje in ubogaj, moj povaljitelj. kralj, biser med sloni, najlepša lilija na polja! Zdrav ostani!"
Moti Uedž objel je s svojim rilcem Diio in ga dvakrat privtdignil. Tako se je navadno poalavljal od gospodarja avojega.
.Sedaj bode dtlal", — rekel je Dita posestniku. .Moremli jaz iti?"
Posestnik je prikimal io Dita je itginil mej drevjem, ali Moti Uedž se je odpravil rovat štore.
.Zakaj pa vendar?* Tožnik je bil topel
.Ob šeatlh bi moral biti že nataj, da bi atr.pii ^ gospo k lepotninarici. liospod je dejal, da pride omnibD, ? 20 minutah v ataro mesto, » istem času zopet D»u uko bi prišel tudi jat lahko nazaj ie do šestih; ^ mi je dal štiri petič*. PriaUvil je še, da pomalicam Ubk« v votu."
.In kaj ai atoril ti z denarjem?"
Odgovarja deček zopet le s solzami. To je p* remu sodnemu predsedniku preveč, zakaj oa'ro okui dečka: .Ne kremži se vedno, to je nadležno; odgovarjij naravnost!"
Ubogega dečka ao oatre besede preplašile. Zato dii|( pripoveduje: .Prav na voz eam hotel st- piti, ko te »pom. nim, ds moja mamica in majhna aeatrica doma celi dto uisto imeli grižljeja; zakaj mamica ao bili bo!m ia t« mogli šivati, a šivanjem pa ao živili, odkar ao oče umrii. aebe in mojo ae-triro Jerice, ki ni mogla še uičetar umi prislužili. Kako lahko jima n<koliko pomorim, mislil ** si; saj prav tako h Iro lahko leči m, kakor hitro ves omntbu«, zvečer b dem pa dal ubogi mamici prihrtnjui petice."
.Ali v tem trenotku nisi mislil, da nisi pravdni?'
.Da. to sem mislil, tekel eem tudi za vozom, >j, bil j« že poln. na prihodnjega pa nisem mogel rsktii.'
.Ali ai pa mngel nositi težki zavoj?"
.Včash kar nisem mogel naprej, nogi sta mi otrp--:— i - ■ i - —_
Srjhun je jako prijatno ravnal i njim, pa veodir se je Moti-Uedž čutil nesrečnega in zgubljenega vet hi. N-jhnn mu je dajal nemalo sladkih koreninic io praskal ga je pod podbradkom. Majhen Sejhunov deček igni a« je ž njim tre'er po delo, in lena Š-jhunova imenovala ga je liubčkom svojim Moti-fledž pa je kakor Diu bil po nabori ustvarjen ta samsko Življenje in ni ratomrl Ub rodovniških radostij. Manjkalo mu je njegovega pijanega gospodarja, pijanega spanja, divjih pobojev io divjega laskanja. Vendar je pridno delal, da se mu je Mi! posestnik.
V tem je Diu se klatil po poti. dokler oi ud'l na avatbeni tprevod svojega lastnega rodu.
Popivajoč, plešoč in udajajoč s« ratuidaaemu Ves. Iju S svojimi zemljaki, j« popolnoma pozabil, kak« da leče čas. Napoded je prišlo jalro jednajslega da«, ali Dita se ni povrnil. Moti-Uedža spustili ao t vrvi ni dnevno delo. Stresel *e je, pogledal okrog, tmajal i pleči in odpravil se v drugo stran, kakor s kakim posebnim namenom.
»Hi. ho! nazaj, nazaj", zakričal je Sejbun nazaj io postavi mene na vrat, nesrečna gora, lepota vrhov! Stoj oa mesto, lepota vse Indije, ali ti pa polomim parklje na tvojih debelih nogah." Moti-Gedž jemalo tan«Tfl' ali ni ubogal. Sejhun je tekel za njim z vrvjo in ga J« vjel. Tedaj j« Moti-Uedža naprej nagnil ušesa, ali se tato ni zmenil, daai jo razumel U znamenja, temvrf je glasno zakričal nad njim.
nili, io mislil sem, da ae zgradim vsak č as — a poživila me je vedno misel, kako veseli bosta uboga mamica in sestrica, ko jima prinesem štiri petič«; tekel sem vedno n vozom. Ko se je ommbus kdaj ustavil, da so vstopile nove gospe, porabil sem to priliko, da sem se oddahnil. Ns zidauem mesta sem pa vendar opešal, moral sem »tali na cestni kamen. Rešil pa me je neki prijatelj, ki mi j« nesel zavoj prav v staro mesto, ker je šel isto pot."
.Ali si pa bil ob šestih te doma, kakor je botelgospod?"
.Bil sem Se pvt minut preje doma, ker sera hitreje, tekel, kakor voti emriibua."
.Gospodarjev knjigovodja te je vendar na poti videl; zakaj si torej lagal gospodu, da si se peljal?*
.Bal sem ae, da bi mi gospod denar nazaj vzel; saj mi je pa tudi utrgal pri nedeljskem izplačilu one štiri pniice."
,Ali si pa dal avoj denar res materi?"
.Da, in jokala je ter me vprašala, kje sem ga dobil; rekel sem ji, da so darila, potein je bila vesela."
Poklicali ao priče
Prvi pride gospod tovarnar. Prevzetnost mu je sijala z obraza. V bistvu pove isto, kar deček, nasvctuje pa, da kaznujejo dečka, ker je zlorabil njegovo .dobro srce", da bode v svarilen vzgled drugim.
Sedai pokličejo dečkovo mater. Prepadla bleda tena volane a klopi ter stopi k sodni mizi. Lasje njeni so ob Mticih te sivi in hrbet sklonjen; poznali je bilo, da je lo ledna onih mater, ki sključene preseda cele dni io cele
.Ne, bratec, s tem me ne prestrašiš! Pojdi na svoje mesto, vragov sin!"
Moti-Gedž je pa še bolj naprej obrnil svoja ošesa in zarjovel je v svoj rile«. Tega je bilo dovolj. Potem je Moti Gedi, kot pohajač z rokami v lepih, počasi z vejico v rilcu namesto zobotrebca hodil po otrebljeni poljani, kakor bi se posmehoval drugim slonom, kateri so delali.
Sejhun je povedal gospodarja, kako je, Gospodar je z bičem v roki prišel jezen iz hiše. Kot odgovor na to liubeznivost belega človeka je Moti-Gedž planil nanj preko vse razčiščene poljane, in ustavivši se blizu hiše, je glasno zarjovel io polotil svoj rilec naravnost ua verando. Potem je dolgo stal, veseleč se svojega nagajanja se )e tresel, kolikor ae le more tresti ta velika žival.
.Treba ga je naučiti", rekel je gospodar. .Tako bode topen, kakor še ni bil nikdar noben slon. Daj Kala-Negu iu Nezimu dvanajstfuotni verigi in uksžite jima, da mu vsak dii dvanajst udarov.
Kala-Neg, v prevodu Črna kača, in Nezim bila sla največja »luna na posestvu iu jedna njiju dolžuostij je bila, izvrševati najhujše kazni pri slonih, ker tega noben človek »e more storili a svojimi močmi. Vzela sta verigi, kateri «e rabili namesto bičev, in roiljajoč t njima v rilcih sta "« ma jela a strani približevati, da bi ga obšla z dveh stranij. Moli-Gedž v svojem 3Wletnem tivljenju še nobenkrat ni bil kaznovan in ludi sedaj očevidno ni imel veselja podvreči se temu novemu poskusu. Čakal je, obračajoč glsvo sedaj na desno sedaj na levo opazujoč, kje bi se v debele lakotnic« v Kala-Nego dali globoče zasaditi topi
noči pri delu, ki trpi glad io žejo, ki darojejo vse svoje moči, da prislužijo neksj bornih peti«, — v»« le is ljubezni do svojih otrok; tudi ojene oči so otrple in motne, solzd se od nlrujenosti. In sedaj pred sodnijo naj se zagovarja. zakaj je vcepila ljubezen do matere svojemu olroku v srce! — Ne izpregovori besediee. ni jej tudi mar sodnikovo vprašanje, tresoča roka išče v žepu. prinese ruto, jo razvije in položi štiri petice vsako pogebej na zeleuo mizo sodnikovo Le zamolkel vzdih se je) izvija iz prsij. Čemu tudi govorili?
Kakor večkrat v življenju povč nemi obraz več, kakor more sto besedij, tako je povedalo tadi to tiho ravnanje uboge žene mnogo, neizrekljivo mnogo — sa) je bilo izraz prave materinske ljubezni! Vzemite nazaj uborne vinarje in posušite mo solze; zame je nedolžen. Morda tndi danes ni imela kaj jesti, prav radi teh štirih petič ne — kaj temu, njen ljubljenec je trpel zanjo, ona trpi zanj. Te misli so vstajale v materinem srcu. Mogoče, da so nekoliko odmevale tudi v srcih sodnikov; zakaj za treootek je bila smrtoa tišina v sobi, zatem pa zopet izpregovori namestnik državnega pravdnika. Ker je dokazano, da je toženec ukaz izpolnil že pet minut preje, kakor je bilo odločeno in je delal vse iz dobrega namena, so ma to razlogi, ki zmanjšujejo krivdo. Zato nasvetaje najnižjo kazen, zapor jeden dan. Ko sam vsklik. katerega nikdar ne pozabi, kdor ga je čul, izvije se iz prsij uboge žene, in zopet je tihota. Sodniki so pritrdili nasvetu, in blagi deček nastopi takoj svojo kazen.
.zobje." Kala Neg ni imel klikov, zato je pa naposled se umaknil daleč v stran Moti Gedža, čeladi jo veriga bila znamenje oblasti, in delal se je, kakor bi verigo imel le za zabavo. Kar se pa tiče Nezima, se je že davoo obrnil nazaj in storil po svoje. To jutro ni imel veselja do pretepanja. Tako je ostal Moti-Gedžo sam in široko vzdigoval ušesa.
Posestnik ni več silil in Moti-Gedž je dalje za zabavo ogledaval posestvo. S slonom ki neče delati, in ni privezan na vrvi, je ravno tako težko ravnati, kakor z BO toonim topom, ki se odtrga na ladiji v grdem vremenu.
Moti-Gedž je tepljal svoje stare tovariše po hrbta, kakor bi jih popraševal, je Ii lahko rovati štore ? . .. . Delal se je, kakor bi slooom hotel reči, da je neumnost delati, da imajo neodjemno pravico opoldne dolgo počivati, šetajoč tja iu sem je kaj slabo vplival na druge slone, dokler se ni povrnilo solnce in se je povrnil na svoje stojišče, da dobi krme.
.Ce nečeš delati, pa tadi ne bodeš jedel", rekel je Sejhun jezoo. .Ti divji neizobraženi slon, poberi se nazaj v temne gozde."
Majhni temnokožl otrok Sejhunov je plazil se po tleh in stegoval svoje debele ročice k veliki senci v vratih. Moti-Gedž je dobro vedel, da je ta otrok za Sejhona najdražje bitje na svetu. Stegnil je rilec in ga zaobrnil na tak vabljiv način, da je temnopolti otrok z veselim klieem skočil nanj. Moti Gedž je hitro vzdignil otroka in ga držal v zraku 12 čevljev nad očetovo glavo.
Ko oposori sodnik ubogo n.ater, saj vzame štiri petice. ker so njena last, zmaje reva z glavo in pokaže molče na tovarnarja, češ. oi vaien pctrebe. naj ai opomore a temt vinarji. Zarudel je tovarnar — bral je tem t obrata miail. A liubeioi bogatin ni hotel umeti! —
Pretekla ie noč, groma, dolga noč ia ubogo, p*eU-rano ženo in meno hčerko. Zopet je dan. V gručab pohajaio
ljud|e po cestah, nikdo ne misli na b"do ubožno obleče tene. ki sto ji s hčerko, mraza premrlo, pred ječo
Naposled »eodar! — .Že gre, mamica!* tnalo dekl««, veselo v »klikne, hiti s»ojemu bralcu naaproti ter ga objia( sa| je prost njen ljubi bratec! — Uboga ž-na pa »i ^ni, »krilo solzo, ko »idi pred a*boj dečka, trtvo Udobno,!, mladega mučeuika zaradi Ijubetni avoje do predragmiim
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Na Švicarskem so začeJi mnogi prodajalci m<-d pie-nične otrobi mešati riževe oirobi, ki nimajo nobene krmske vredooati. Tudi pri nas moramo paziti, kajti pri kupčiiah >e dostikrat gode velikr sleparne.
Ove* in najmjanjc konj. Na Angleškem so napravili sledečo poskušnio. Dali so konju o»sa žreli; ko ga je povtil, so konja napojili. Cez četrt ure so ga zaklali ter razparali. Našli »o, da je voda oves iz žel»dc» v črevo spravila. 0»sa torrj kom m prebavil. — Vzeli »o druzega ktnia ter mu dali prei piti potem pa ovsa tolt i Tudi tega so že čez četrt ure zaklali in razparali in naMi ov<« večinoma prebavljen š« v želodcu. Samo to pa kar tnal prebavi, jej koristi. Zatorej pr-j konja napoji, potem mu daj toba'i!	(Dolenjske Novic*. |
Krompirjeve klice (itreeej no ikodljire Pomladi začne krompir v kletih, ki nimajo prepiha. k<lui. Maogi pokladaio lak krompir a klrami vred živini. Ker =— i--:-' -—
se pa v klicah nabere strup .solanin", tboli žmoa. ak» vliva tak krompir. Kdor torej poklada živini sedaj krompir, mora klice odstranili.
(ioveji hlev. Nič ni boli napluejta pri naš-h kmrtih kar živin; zadeva, kakor blevi. k »T »se tapake. katere morejo imeti hlevi, ao v njih združen*- Mc> bolezni pride na živino samo radi nesnažnih in taduhlik h «-vov. (i»Vfji hl-v naj ne bode niti prevelik, n ti pr»-majhen, n <-go»a velikost se m ra ravnati po šietiiu g M to |e hlevi ija| bedo urejeni laku, da se živina v n ih iti potrate prostora primerno podati, lahko cakrbuj^ tn pr» gleda Ako stoji žinna v dveh vrstah, mora biti hlev ? 1> H metrov širok V bUvu morajo biti krav po 1 m-t-r in 2"» centimetrov, voli pa po I meter »JO centimetrov jedrn od druzega Vuokost hleva bodi 3 metre So e--nt.-meirov. Staje morajo imeti nekoliko strmca Pri ja»iih nai bodo za 5 decitnetrov višje, kakor pri jarkih, po katerih
Veliki Bog! zaklical je Sejhuo. — Prinesem ti dvanajat kolače* iz naiboljše moke. po dva čevlja velike in namočene v rumu, poleg tega pa še 200 funtov mladega aladornega tretja. Usmili se me in spusti na tia moiega bednega dečka, v katerem je vse moje ii»l|euje. ve« moje Veselie!
Moti-Gedž je spustil otrots na tla in položil ira mej sprednji nogi. kateri bi lahko razteptali na kosce Šejbonovo kočo. čakal je, da se mu da obljubljena krma, io še le, ko jo je dob i. je temnokoži otrok se nepoškodovan izplazil iztod njega
To noč je Moti-Gedž spal in videl Dizo v sanjah. Jedna iz mnogih tajnostij slonovega življenja ie ta. da njih ogromno telo potrebuje manj spanja, kakor katera koli druga žival. Zanj je dosti štiri ure »panja, dve do pol noči. ko leži na jedni strani, in dve po pol noči, ko se preobrne na drugo slran. Ostale ure po noči pa slon premiče se semtrtja in lahko grči.
O polnoči je Moti Gedž odšel s »vojega stojišča, ker mu je prišlo na misel, da leži Diza pijan kje v temnem gozdu brez vsakega varstva. Vso noč je stikal po gostem grmovju, težko dišoc, trobeč v svoj rilec in migajoč z ušesi. $«t je tudi k reki in bredil po plitvih mestih kjer ga je Diza navadno umival, pa tudi tam ni bilo nobenega odgovora. Dize ni našel, zato je pa jako vznemiril druge slone na posestvu, in skoraj do smrti je prestrašil nekaj ciganov, ki so prenočevali v gozdu.
Ko se je naredil dan, povrnil se je Diza. B i je jako p jan. iu bal se je nr»reč<*. ker se tu povrnil o pravea času. Poznajoč uaravo svojega slrna. je veselo ae oddahnil. ko je zagledal, da |e hiša in vs* posestvo celo. ae-poškodovaoo.
MotHirdž bil je na svojem stojišču in je čakal u jutrka. Po svojem nočnem sprehajanju čutil je sileo glad
.Pokliči svojo žival,* rekel je poaeatnu.
Diza je čudno zakričal v tem lajmstvenem jezik«, ' katerem so po mnenju n-katerih mogutov govmli ni Kitajskem o začetku sveta, ko S-* neso vladali Ijndl«- »mp« sloni. Sloui nikdar ne skačejo ali lahko teko. K« bi --k« hotel doteči brzovlak. bi ne skakal, pa hi ga vendar d< tekel. T;iko je Moti-Gedž stal pred pos"stnik"vo hišo predno je opazil fcejhun. da ie slon ostavil svoje mesto.
Moti-Gedž ie piaml k Diti, da ga objame. vet«lo trobeč z rilcem. žival m človek sta plakala, tipala drog druzega, da s« prepričata, da sta zdrava in nepoškodovani.
.Sedaj pojdiva delat*, rekel je Diza. — .Vzdigni sin moj, veaeij* moje.*
Moti-Hedž ga je vzdignil aa vrat, in odšla sta rc«< in proč vlačit uajtežje štore.
Posestnik se je preveč čudil, da bi se iezil.
ke odteka gnojnica. Najbolje je, ako ae hlevi obokajo; če je pa Htrop lesen, naj se omečejo. Staje naj se nabi,eio h kamenjem, pa ne t robatim, da se iivitia na njem ne poškoduje. Jarki ta cdpel|avo gnojoiee naj ae naredi ta vsako stajo in sicir po SO centimetrov Široki in 44 c*oti-omirov globoki. Pokrijejo uaj t debnlimi deskami. Ukaa so pri naših hlevih navadno premaibna, naredi naj ne nekoliko večja. Neobhodno p otrebna je tudi naprava lukenj nad okni ali pa dimnikom podobuih, it posmol)enih desk napravljeuih odduakov, skozi katere odhajajo it hleva
živini škodljive pare. Gnojišče bodi 1 meter globoko in a kamenjem potlakano; zraven njega se napravi gnojnična jama, v katero po jarkih odteka gnojnica it hleva. N«j-pripravneje je, ako se jarki it hleva izpeljejo pod pragom in se naredi tako imenovane .vodne zapore" to je naprave, skozi katere He sicer lahko odteka gnojnica iz hleva, para pa ne more uhajati iz gnojnične jame v hlev. Tudi so hlevi škodljivi, če se ne Čedijo, če so prašni, čez in čez s pajčevino prepreženi, da se zaredi mnogo mrčesov, ki živino neprenehoma nadlegujejo.
Razne novice.
ikraijska gimnazija.) Itvedeli smo, da je uaučuo uiiDistrretvo kramakemu mestnemu tboru oaznan lo pogoje, pod katerimi bi se v Kratiiu ustanovila, ot ponovila višia giDOatiia. Javliajoč to noviao t najfičjim vuselietn telimo le, nai bi se vse storilo, da se agodao reši ta tad«v% m b k ran tebveljBjemo v«* tiste, ki ao h svo|o v-traiicstjo pomagali dobri atveii k tmag .
(Vraza« aleeiastva.) V Z limljah pri Igu je 80. apr. ivrč*r hudobua roka učiuila silen bot^i rop. Odnesel ie lopov it tab»rnak*l|na monatranco in e.borij a presv. R.šaj m Telesom vr»d, v žagradu pa |e vtel kelih m nekoliko cerkven« opravo. £ o s« mi dane« nulra) hotel gospod tupa-k napraviti ta sv. mašo. op»t'l |e netaMtšan, res strahovito groteo dučm.
I Pogreb pokojnega g J. Potočnika | Z Hretoviee: V af»'Jo, 26. t. iu.. smo polotili trobljne ostanke umrlega, od vseh naigloboke>e apošiovaiiege ia ljubljenega tupnika, preeast. g. Jan. Pofočuika, v naročje hladne temlj«. Ii iupniiake hiše to o«ali cerkveni ključarji truplo prebla-gfga rainkega v sprevodu, katerega je vodil prečast go-aood kanonik K I i s v navtučoosli obilo čaat. duhovščine, gosp. okrainega glavaria i dr. iu kateremu se je pridru-tilo kar us|številne,e farno občinstvo, mimo eerkvo iu po vvinku drugo prt nazaj v cerkev. Ondi se je bralo več sv maš iu tudi pila čroa sv maša od prečast. g. kanonika Fusa t* duto preselivšega se. Prečast. g. kanonik je tudi v pr»krasno tloteoem. jedrnatem io gioljivem govoru pokatal, da se je vse zgodilo po naisvetejši volji botii, orisal i« vtorno iivijeme in vspešuo delovanje umrlega g tupnika in taluioče liadetvo pološ I i« s tem: da raoikegt dun še vedno čuva nad njimi in prosi Boga ia nje iu |<r'd<*|ft|, da mn skatui.io naivečio l;ubeteo a tem, da se ravnajo po raujkega naukih. Ljodst«o je bilo jaao giojeoo u !« glasno žalovalo po ranjkem goapidu. — Ker v kratkem pričakujemo natančnejšega in obširnejšega pojasnila, naj samo te besede omenjajo t«, ta Bretovico tolikšni usode-poin>. nepotabljivi dan.
(Vmel/eni) so bili 23. aprila čast. g. Fr. Povše, d« sedaj iupnik na Mici, na kanonika! v Novem Mestu; katehet gospod Simon Zupan oa župn>jo na Jftici; gosp. kurat Matej S i t a r na topnijo S e n t Jurjn pri ftmarijo in gospod župnik A. 6 i meneč na tupnijo Sv. Lovrenc nt Doleojskem — Včeraj pa je
bil kanonično vmeačen na svoj bentficij „pri botjem grobo" v Stepanji vasi Konštautin vitet Steinberški, provitor v Zvrickenbergu ua Koroškem.
(Kazen bcija) Kakor poroča .Katol. Dalmacija", dogodil se je grozen slučaj v Zadru ua letošnjo Velikonočno uedel|o med vojaki. Našel se je uamreč med vojaki zlobnet, ki je ta dan v zasmeb pristopil k sv. obhajilu, ne da bi bil popreje opravil spoved. Toda to še brez-vestneiu ni bilo dovolj. On si je vtel av. bostijo iz ust ter jo shranil v svojo denarnico. Ko je prišel domov, izvlekel je pri kosilu sv. hoslijo iz denarnice, polotil jo na mizo tnr rekel kakor v šali tovarišem: Vi poskušajte to, jaz hočem ono. Toda z Bogom se ne gre skušati; komaj j« namreč izgovoril te besede, začuti silao slabost v aebi ter se v malo trenolkih tgrudi mrtev ns tla ter mahoma očrni vae niegovo truplo. — Dno 17. t. m. pa poroča ravno tiati list it Sibenika drug grozen slučaj. Neki mladenič Ive Šaril se zbudi po noči in vpraša svoje tovariše, koliko je ura. Ko izve, začne neusmiljeno prokliojati vse, kar je svetega, posebno pa mater botjo, ki jo vzlaati v blitoji vrbpoljski romarski cerkvi časll. Do tedaj vedno tdrav, nakrat umolkne. Pokličejo duhovnika, toda ui ga mogel spovedatl; za malo časa itdahue svojo duš).
(S Koroškega) dni 28 aprila. (Raznoterosti.) Ves mesec marec iu april imeli smo na Koroškem nenavadno sušo. Zato kate lito kakor krma prav slabo in v mnogih krajih se boje prav velikega pomanjkanja. Velika snša je nekaj vzrok tudi velikim potarom, kateri so bili v zadnjem času na Koroškem. Dul 27. marca pogorela je vas Bukovje blizu Doberlevasi in sicer 14 hiš. Tudi tivine je ostalo v ognju. Škode je 28 000 gld., od tega zavarovanih le 6000 gl. — Velik požar je vpepelil dni marca Nemški Bi*ibt>rg. kjer je pogorelo 36 hiš in 16 gospodarskih poslopij. Zaigal je neki fant, ko je kadil na skednju! — V Selu pri Pod-krnosu je pogorelo dol 3. aprila 6 hiš in 4 gospodarska poslopja. Tudi v premnogih drugih krajih so bili večji ali manjši potari. — Velik del gozda (nad 80 oralov) pogorel je dne 23. t. m. blizu Čajne ob Dobraču v Ziljski dolini. Dan pozneje je gorelo na Brdu pri Smohoru, kjer je pogorelo 10 hiš, cerkev, šola in farovt. Tudi 4 letno det« je zgorelo. Novo cerkev so slovesno blagoslovili v St. Petru nad Velikovcem. — Svetli cesar so odlikoval; gozdarja Fr. Tihoto v Celovcu s srebrnim križcem s
krono u aasluge, ker služi ie 60 let druiini kot« Rosen berg.
(Zahvale.) Od več stremi nsm dobaiajo tabvale otkiur.ra gospodom, ki bo podpirali slovenske romsrje. Is dna srca t«b«aljaio vsi romarji preti*, kueia ib ikofa lab >dstega, ki jih |e v s*. Petra eerkvi obhajal in kot Slovence pred*uvlial jih sv. »čelo. T najUpšem spominu o>iane vsem očelovskoprijatni iu ljubeznivi slovenski tladika. V prvi vrati tahvaljaio v»i brea ratločka tudi č. g Igo. Ziiuika ki ie skorai me»ec doij skrbel samo ia romarje, oiioč kažipot. fVetujoč. ličoč staoovama i. t. d. V kolikor se naši liud e eploh dajo vrediti io vodit', vrejeval In vod I jib ie imenovani gosp.d Romarji se pole/ njega spominjajo htaleiso (odi č. g Jane*a Oblaka, ki je spreleo v lahkem tovoru, kjer je bilo treba, tolmačil m pomagal io č g. Jan. Aimana. ki je v Loreii v lepi domači Besedi remarjem go oril ia njemu itročeoi oddelek (ako modro vodil. Se vm* drogib gospodov tmeonjeto tabiale; da pa ne natiska em» vsake poseb««, i«bvaljamo navedene in druge, ki »o P dp rali nažeromarje, naiem mestu naipmrčoee: R >g plačai!
(Klevenee žapaa v Ameriki i It R-d Jactata Mick., 18 marca, poroča .Amerik. Slovenec*, da ao a« oodi vrHe mestne volitve. Pretideniom (županom) itvoljeu le bil g Peter Rope. na* rotak. rodom I>olem«e. Iiobil je 423 glasov m ni ga imel protivnika. Ta čaat doletela je njega »edaj že tretn pot. Ril je on namreč ledi tnmole leto tupan. in pa leta 1876. ko *a je 200 volileev posadilo prvikrat oa *tol prrdi-edn ški. Med ■e->taimi očeti aedeti želel je tudi nekdo drugi naših junakov — vendar spodrsnilo mu ie, oajbrže je imel premalo nakovane čre*l|«. Ostal je a 188 glasavi v častni rasn imi. In sedaj bode moral kopiti nasprotniku ie povrh nov, na|liaeiii klobok, ki ae tukai sploh more dobiti. Kaj v#e suva ne napravi! Gotovo sibod* pa dobro tapomml. da le t na ojatro podkovanimi konji ae srečno voti io pnde čet Goriance. Ako i niega U šole ituči. poten smemo ie upati, da bode kedai vživel .mattae meetn« iganee*.
DaaaJ J J aprla:	«0.	23,		7«,	«
Gradee. 22. aprila:		<1.	73.	45.	»5,
Llae, 2V aprila:	24.	54.	69.	«0.	46
Trst, Vš. aprila:		as.	53.	ib.	73.
Tržne eenr ▼ Ljubljani
dne 29. aprila.
Pleni « m m.
M.
Joemao, . Ovsa. Ajda Proaa,
Konua. . Krompir. . Usn. akti. Crraa. ruoi.
vi
Irr
ftei
	(i
]	
J 8	50
1 6	50
1 «	40
| 7	_
*	
«	
II «	50
t 1	
14	—
14	
9	—
1	70
	66
Spak p« v«; »a tjr darova mala. . Jajo». jodoo . Mi»to, liter. . . . •io»«,» b«m. kar TaW;o . . . Svinjska . . Koferansv* , PlkMM . Golot . . . Seno. 100 ker . Slama.
Drva trda' 4kak.mtr . atkh .
- Prihodnja itevHka ..DOMOLJUBA izid, 18 maja 1893 zvečer
Lipovlaa
Neprestanim kemičnim tl krojit«am se Je pov^' pridobiti pri-tni »onj označene rastline. Svetotaon«, tvrdka J «. POPP. c. iu kr. av.tr. ogrska in kralj munska taložna tovarna vonjav m dišečih aaovij upuritd, ie t namenilo pridobitev » prirejevauie ramiii proiuodoi in sicer: kot parfum .Lilas ae Perae", u milo ,8a»t» au Lila- de IVr-e", ia dišečo vodo „Kau de ToiIhu Lila- de Perse". ia prašek .Poudre impčrial au Lila* s| Perse*. Po teh predmetih občiostvo radi izredno pr.,,;. ue*a »onia mnogo povprašuje io pngi.su> naroča. Iivtn, so v v-eh prodajaln <*ah vonjav v Ljubljaoi.
4't let na dobrem glasu!
C. in kr avet -ojr m kr. |rik zobnega idravaika
dl*. Poppa anatherinon
1 1 IftBftVOll
oajpn..akljon»;aa 10 najbolj*« Utaa voda ma svata !«•«> pri u»taib io aotinih buieeiaaii o pri im-a«ai rak. t dr. Poppa sobnim praikoa ali aebse pest« ekran. idra<« in :»p» »t. • roap dr J O. Poppa. e. ia kr a«atr «fr in
kr. urit. dvora, lobn adrata d* l%aaji 61 IM Sorai '»p»bi. kal»r» •*« •kuait imm ia kaUra m >ta>. ar bolniki, ki *" rabili aaatkarlaara utaa vode, n. mi^ doHao« da k»l idrevoik n;a«im d* atsi Je valkrat prt por« ki mm U kot &ajbelj*e aaed amaelml adbje ohranjoJoMai ar »da vrt. tmmrm* tndl kot varovala« aredatvo preti f* f ottnia oatnlm boleuia, e kaUrlk m v»«krat teii. ar iau> t* vodno kar na^lopUj« priporor««
Slovel* toaletae apeeljalltete dr i. O. Poppa. - it i
avalr. in kr r^egu dvornefm uJa#mlcJja aa Ovnagu ir.<ato H<4
2. l-rodajajo V Ljubljani: G IVeoli lek W M»v»r * J Svoboda, lek I f pl TrnkAexy. |»k.. J Gre/I lek Kd Mak parf K Kannger, V Polri«i<, J & Hea^iikt; v Areonbi J bltM lek . v Idrv J Warto. lekar, r Kamniku J Mozaik »» > k t trr.u. J Braune Irk . v Kranju K ftavnik. lek » Kr4k.i»: h Bomrhoa. i«l . T Litiji J Krorl. M.: » Mrtiiki. »r WarJ.a kt » Novemmeatu F Haika. lek » Poaiojiai Fr Ba. rarifh. lok v Radovljici A Roblrk. lek . » Skofjiloki : J Zenatti lek v Tr«^ nj-m: J Rupreebt. kk . v Vipavi a. Gal«li»o. I«k ia v«e rkan« Jiajurnje m parfumanje v AvaUo-Ogeraki.
Vzamejo n%j ae le dr. Poppa izdelki.
Na Najviij« povalja Sj. e. m kr apoatolittga irli^tvi. Bnoto otkrbljona po c kr ravnaleljatvn iotor j«kik dokod«o» aajaaiAeaa
XVI. državna loterija
ca aknpaovojalke dobrodelne aaaeae.
aiaa dobitkov e vknpnaaa aaeak« 170.000 gld. -» u «r I (lavm S«k>t«k s 60 000 ald. z dvaaia praddakitkta* ia dvaaia podakitkama i 504 ald . I atavai dafc.ta* s SO 000 |M, S I peaddokiihooi i« I padekrtka« pa 2M «Jd. 2 dakdU H
10 000 |ld., 10 dobukov po 1000 ald IS dobitkov y 500d<i 100 dobitkov po 100 *ld r.a|-i«.|*d aerijaki dobitki v .ku[«»® w.»ko 30 000 zid - Žrakaaja aa ba vrMo aeprtkl »« ** M juaija IS93. - Sraika sUae t |ld. avitr valj
i'odrobn»jia doloeila ura igralni naort. ki »» dobiva br»*
Bla^oo . aiVkami pri oddalku aa driavna loun a l«sj. I-lamerra*^ 7, U. SukiS. un Jakoberkof*. kakor tadi jo m"0?1* piodajalnivah - Sreiks sa p«iH|aJ« paitniM prasts
Na Lanaja, v marcu 1893.
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek drlavna loterije
Mošt!
St kapltr lnoiamakih re »p-
Mv 1» uioet, kajti M mimito prtdrsgi ln *"di ne P"|>° n' Kdor bode dobro ta adravo
domačo pijačo
ram narediti, naj grt h
vami Sajovitzu,
t firadea, Marplati ti. I
r n v m p a i»"
(,Schw«r»*b hud d')
tam dobi tm stvari io vtljaju /a Hovajak i rtorpUm od gld. 6 50 v:lje M 5-3 Po itrrkih In po dopisih »o mnotfi kapovalil /roipoda Ja-naaa lajorltea I njtfo-vlm racaplMD ia n>< it jako udevoljai. kajti d"b« odU6at golt ta »Iziti d-nar,
M
J Olzova kava
priinano najbol »» in naiitdat-ne.ia dodaja kari aa dobiva »
J lav ni raJoKi « Kranj.ko pri I. WagnerJeTt vdovi v
Ljubljani. in v v»»h ipe.eri/ikih in konaumnib protsjalnioah.
Sveže vjete postrvi
(forele) kupi vimkl dan in t v«aki mnotini 41 (2-2j Uuntnv Trto, Kolit j pritll&no. vrata 9. mf Poatrvi aa lahko prine«> Cr> t da i.lača vlitnimka naklada. tranalto v Kolitej -pg
Jedlno pristna
Kneippova sladna kava
bratov Oala
v rudnik Mtriojrlaiih aavitkih m dobiva v Ljubljani pri 31, HarnrrjMl vdovi in v vteb »peterj>kih in kon>umnib pio-dajalnirah. 2iM
IV a pi*o<laj je
hiša
i lepim vrtom. njivami ta saaoiatl. Nila j« nova, v naj-
)»l«vm kraju v AkoQt Loki. priprava* m kr iuo kadijo, i» todi ta pentljoniat*. — Ve* iit« pri laatnika Franou Fajkar-ju v Skotji Uki it. 19.	1M 8- 3
a^^^mmUm mmaomm,
Zidarje in težake
Ttprejtmljp takoj
Henrik A. Schneidhofcr^
* h 3	tularski mojster v Trbovljah.
{♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦aaeet ♦eeeeeeeeeeeeee+eef Zgotfeni, kri *lttte«i
sarsaparilta-sirup
kateri prireja lekarnar J. H«rbabny na Ihinsji ""i.»ji U povrni naikodljtvlb raatllnaklk anovtj, oso-bito it ia »okov sarsaparllla-imatltna, priinano najbolj nčln-kajoda aa AUtanJe krvi. Ta lira p poapetnje alaat do Jadl, oMiia krt, odstranjuje ia-baaanja, raskrojnje iaviltav Jedila ter »ploh okrapftnja prebavila
fesa steklenici 15 kr.. po pol i 16 kr. v«.-.	it 1M
Vaaka »teklenica iina varstveno tnamko.
Oarednja taloga ta provlnij«
na Dunaja, lekarna „zur Barmher-»igkeit"
i. Herbabny-ja, 7 I, Kaiseratrasse 73 75
Dobiva ae r največ lekarnah.
►♦♦♦eeeeeeeeeeee*
Najboljši in najcenejši
(«yp®)=
dobi ne pri meni
Adolfu Kreuzberger-ju
v Kran ju,
kojega itkopljujem v lastni jami na plavžu pri Jesenicah. Moj maTec ima v aebi po analiti gospoda
profesorja Knapitacha v Ljubljani 93 44 odstotkov treplcnokislenega apnenika.
Konkurenca torej ne more poatreči a boljšim in cenejšim mavcem	55 1

Mc.r Ign. Žargi Prjr
▼ Ljubljani ar. Patra oaata 4
priporoma »lavnemu obiimtv« bogato svojo talogo najrainovntnsjiega
drobnega (kramarekega) blaga, potrebščin za šivilje in krojače, najboljšega perila, pletenine , poeamenterije m modnega blaga. ju 10-3
Velika iibera najratnovrvtnejiih kršenih
čopkov iti vencev
vs« po Bajnimi tovamiiki oaoi.
Zaloga mehkih in trdih klobukov
cd 70 kr. do % gld. tO kr. najftnejli.
	
J®«	Z najboljiim vspehom s« rabi v mnogih hlevih vie nad 40 let pri pomanjkanji Jet£oitt, slabem prebavljenjl. t pridobitev bolj-iefa mlaka m v ladatnajil m ari.
-ve. v> / a.


Dobiva vir h lekarnah Ia drslarijab driava Avstro - Ofarake. Glarno talogo ima
JFrauc Ivan Kaizda,
e. in kr. avst. in kr. romunski dvorni Hliagatelj lekarnar v Korneubnrgn pri nnaajtt-


Piliti ja na varal veno snamko in na ima
Kwlsdova korneuburika ilvlnoredilna itupa.
P.

| 2 dat*. 13 »rebrnih | ■'lialij
9 •'Mtoih 1 io pruaslnih '>*»<■
Ewizdov restitucijski fluid
f oda ia umi1 »ot* kr rt). Steklenica velja l rld. 10 kr. a. v
Vi« nsd 90 In s n»)M/»iiu »»peham v rabi ▼ »no^lh dvornih hlevih, t m»n:*nii*jiih aasebnlh la vojatklh bl«rth, okrepdojo prod la ojninj* P<> »»likih naporih, pn lipahnsnjt otrpn«lo«tl itd i»r .j* i konj« tx lsrcdno toiko voiajo 'n tok_

I
K.bivi m t Ukanah n predsjsl. itfraviloib sredsl««
Pri nakujovsnjl p* t i nsj »t n.» »a »m eno »nsiuku t»r iatit»»a i/revT"
Ewizdcv restitucijski fluid
0 lavno laloir* ima
Friincf Ivan Kwiz(ln.
c ia ki. *v>tr. ia krti;. ruianiuki J r orni ia! oi okrui. itkainir Korneubnrg pn Dunajn.	1» H t
Mnogo tovarnarjev je
kateri rabijo karbolinej ta taralveuo aredstvo proti vsakovrstnim rurie-om. gnil« bi in trohtiobi lesa, letni in zdni gnilobi; mokrim stenam i. t. d. Toda edin Rar+halra/ originalni idrutuje v seli ona dra DcUiritJIUV karbolinej svnjrtva. kalera ata»;mn do tscega varstvenega sred*tva. Il .rati daje orehoio-ru-javi |>le*k lesnim pr- dmetom, katerim pri-vaja 3 do 4 letno daljno trajnost. 1'rospekt ta*lonj.	i«
Vsak poakna am*i trajno naročevanje. 5 kilo p- £tni ta boji 1 gl. 30 kr
Glavno nalogo ima tvrdka BRATA EBERL ▼ LJubljani
Muli troikl, velik vnpi-h ln ilolilAek.
Mihael Barthel in drug, Dunaj, X.,
W Obtejt m alevssike |iimh ia usta« M
Jermena za stroje
u aajb«ljtef« jsdraatsfa staja, vsak* iirvko.«,, d«%o4j ia Mtl«,
J«»r n* an .f «»

u m
,» ti vali. veaali. /a	<»p«*, irtjU« in hla* po aitki "»m msh*
10	Anton Kotlr,
Oaiki M Iraoko	h'oluhn*» «ir« H M t i
raipuiiljajo.	I1"1"* j«ln»ga kolodiors
radnja oona
H. Jllklauc
v Ljubljani Špitalske ulice itev. 5.
Zaloga vsake bate
gvaiitiiega blaga y,a možkr in ženske n m
kakor tudi vae vrste koce. kot tre, arajre, Jope, nosovIrr, avllrur In cajraatr rute itd
po luijniJJi ociii
zadnja 04
f \	IV. zvezek:
1 0 V K S T 1
Andrej Kalan
izAol jo ravnokar ter se dobiva komad 20 krM po pofitl kr. v K atol I tki Bukvami in TIskarn! v IJublJaul.
— Tudi III. zvezek je Se v zalogi.
nm\
1 lm\
>5
o
m-
isti
Pri ilatem trt. Jabolka
J. PSERHOFER
n (in
lekarnnr nit Diiiu^Ju, I., Mlagcretraaeo 1«.
Iti-l sMistllsso krngljlco, poprej aatveraalae krofljlo« imroosns. » •!»f>' uano sJrariln« »rH.lv«, — Z« ton fo desetletij *o t« kro*];,« »plutno rui r »o* mn'«i *-lro\niki japimjejo in malo j« rod»»in, v katerih 01 malt isloc« u«ra nrXDe<rt doma.'#«a »ar»iii»- — «>l krr*l;t« velja 1 tkatljloa a 16 kroClJioa8>i ai kr., t aavoj a • ikaOlSa^ 1 «14L * kr. j* •» frankovaaoj poi.lj.ui po pov«^, 1 10 kr. - C« m naprn poil.o d*oar. velja • pfMnio* t1"*' f i 1 T01 kro,l,ic 1 «M *> kr- *	* J« kxT » aavoii 3 ald. 3S kr, 4 «<«J>
/1 . , J' ^rJJ'v B l'J kr 10	J tO kr (Mani n»«o ,ed»n «a»o; nf »«•
/l/t ^iL"	M' dV »^tavajo lsrooao |T l^rkoferja kri Milne kr*-
' JHv* i U' d*	»katljioa aa pX7va na aavodila u rato »ioj«- i im»a»t
p*« »t J. Psorkorsr la si.^r * Af rad«61 barvi
Trnot&.^l*?	L PMrtKlorJe. 1 iooček 40 kr.. . fraokovMo «4iljat»ij« Wkr-
mata £	krievlUm. kailj« itd. 1 stsUaaie. 60 Vr. - Aaaertika
f"^ 1 it, 10 kr' -	P">tl poUnJn aOf. ikat>ji.a 50 kr.. . fr.nk»^
osoaoa fPrn^ka	"	1	k7^» l.naT. poi.lj 65 kr. - »Arevtlaa
Z^Utkl A^An^f-H *'	k«Mo«. .ltboj prebailjiTo«ti itd. 1 «t«kl U kr -
X&frr7	baUam, 1 ,t«kl*ni^ hi) kr. - rtjakarakl praiek proti kailju itd 1 to^
»•	ruti lM, 1 kk»tljio» g K d. — nnlvarr.l.l	T,,nJ A t . ■ <1 ■ I. a Uli*"
BaJ^k^n^ !4! i4/?"10, ^roU Pooled^.m .l.beo prebavna. 1 pak. 1 ^ . farmaoevtlin^J?^rD,W,,h ,ideiko.v lmi * »'-n^kih Opitih cainaoj.n. ta-10 taoK-h
SS^^rSSj^ neToi«'1' Jih ef	" ate ta t» jJ
doatl nllja, n«(o prt petUJatVak s povi«y«m	*
.p«djauuu dobiv»„ s« tadi * ^abljeat pri a. PteeeU-Jn.
Podfoaforn&ato-kiali apneno-železni &!i*up
prirej* lakarnlda* Julij Harbabny na Dun*Jl.
Ta te 23 let t največjim aapehom rabljeni, o<l mnogih zdrav, nikov aajkolj* pritakni in priporočam prani alrnp raztaplja ■las, upokojuje kaielj, pomanjtnja pdt. daje alaat do Jedi. pospaiuj* prebavljanja m redllnoat, trlo Ja61 in krapi, 7<alezo. ki je v »itupu v l»hko ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za aarajanja krvt, raztopljiv« fos-forno apnana aoll, ki so v njem, pa pooebn« pri alabotnlb otroolk poep**Hj«jo narajenje koatij (Vna steklenici ll«r-l.abnjrjevega apneno-lelesnega sirupa je 1 itld. 2!> kr., po p«iti *j kr, ve*'] sa aavijanje. (Polovičnih steklenic ni)
. S C M O

j va i
iKvitrilu* 8v»r'»° P1-*«' p°-
rn>uriiu. naredbami, ki ee pojavlja.e pod jednakimi ali podob-niini meni, a ao vandar posvoji so*t*vi la avojam uAlnkn popolnoma različne od nai g* originalnega 22 let obetojeie«* pod-foafonaaato klal*ga apnano-teUsneg* sirupa. Zahtev* naj le eerej veel*j Izreiae Harbabap-Jav apnano- fteleszzl alrnp. Pasi naj a* tudi na to, da J* sravan atoJ*6a oblaatvano protokollran* varstvena snamka na vsaki steklenlol in proeituo. na dajte ae sapaljatt ■Iti s alti« oaao, alti s dr u zimi pretvezami, da bi kupili kaka ponaradba! 173 20-20 6 10
Osrednja razpoki jalnlra za proviniije: aa Donajn, la-karaa ,.sar Barmberilgk.lt1" JULIJA HEKBAB VT-Ja. Baabau Kalaaratraaaa 7$. Prodajajo g* gospodje lekaimoarji V Ljubljani J, Svobod*. Oab. Pieooli l'bald pl. Trakoczjr, W. Majrr, dalje g* prodajajo v Celju; J. Kupfer-s<hffiied. Beaoibatbovi dediči; n* B«ki: J. Omelner. O. Prodam. A. Sihlndler Ani Muzam, lekarničar P. Predam, M. kuiam dr.g , v Orazak A. Buppert; na Sovodjc« (tioiOnd) K Miiller . v Calov«a: W Thurnv.ld P. Birnbeeker. J. Ko-»etter, A Kgger v Noveramosto A. pl 6i*dovics; v Si. Vidu: A. kei.bel, na Trbiž« ; A. Siegl; v Trstu: K Zanetti A. Sut-tina B. 11 laso! e t to, J. SaravaUo, K v Leutenburg. P. Prendini. M Kavarni, v Beljaku. K. Sckolz, dr K Kumpf, v Crnomlji; J Blaiek , v VeUkovcv: J. Ju bet ; v VVMfabargu : j. Huth.
:::::::::
:: Zasponj 6 isključsno!

I Cena gld. I 85 ako-1 edrom 3 gld. t ci-fernlco aveteto ao
pa noči, 40 kr. več — 6 komadov unljsklh budil poštnine jproeto na vsako prdtno postajo gld. 1010. Vmuvt v 4oglatakaaetnaoblika.nl> 11U1U!»( kffno 01,^, pozlačeno, bodalo ritel»vano. »koto 28 cm. visoko, ura bndilnlca z bitjem '/, in ',t ure. oena gld. 7 —, brez bitja gld. 6-—. — Ka-ku6na ara. bitje */, in V, ur*. 60 ein. dulgMit, Iz-rrzljua oiuarie*. kokčeno kazal« in itevilke.eenz 7 gld Kukovi«-*. prepoln » io ri'netiraaj», dolgost akoro 1 m., bogato zrezljano gM. 18.'o. Kovlnaka trpatna remontolr ura sa gospoda odkrito, in.isivn<i novo»i bi no okiovj« 4 Kid , z dvojim okrovum »! gld Zakonski prstani, ltk.ira»ni, po 4 gld . inoeai r< gld. kouiad	43 10-10
J EML MYER, Dunaj, L, Seb«t«iirfi| SI. £
Tovaralikl ceniki saatoaj. S „ „
I*? proti ti vrle t ur mu ju m utvu.
■f f f f f f H f f ff
I> ajboljMi
mavec (g i p s)
dobi fe
Dajceneje iz glavne zaloge pravega (lovskega mavca
pri
Ivanu Majdicu
v Kranji.
OPAZKA. Z oziiotn na to, da se je od slrani konkurence Urila vest, d* je .njen
....... ■	' ■— ---•-! — uzorpe obsb itiavoev
ivodu na Dunaj dovakt mavec
prizoaa.
Zaupni moi v »sikij firi.
Yele>alno, čez Satrt stoletja obstoječe, povsod izvai.rcdoo zaupanji' in »puktovanje vlivajoče denar it reiK podjetje pmoitveni zaklad :n*aa čez 20 miljonov kron), čegar glavni eedei je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter Je pod vrhovnim nadzorstvom visoke o. kr. drl. vlade in cegar vsestransko priznano blagonosno delovanje i« razteza po vaeb bokrajinab naše avstrijske domovine, pooblašča v vikkej (ari po jednega zaapaafa
mola i nalogo poeneievati večje raziirjenje teg* podjetja v dotii nem kraju. 43 (10-2)
Razumne, iialane in v denar-etvenem obziru popolno z zunanje viivaioče oeebe, koje ai ulijo pridobiti vedno rastoei postranski zaalulek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko ,,201.191. 6razpeatla|eradu večpoizvedeti.
TIIXXI
Zlata kolajna. Bruselj 1*92. i
>»bolJie »red »t t o r«
želodec,
k»t«ro iel.Jf«. 111 »f>r»fi'.a i rtt»*n.h Jrlot litota ki 'P * n tuli odjtt ltvot	.*
Mtira za Modec,
k»ur» pripravka
Gabrijel PICCOLl
lak ar pri «»|«l/"'
r LjMj*** na Jffpit
i 155 e*.*ti
t en« 1 ^tekl. 10 noTrer.
(t) --
M.lctaUlj r»i[ «> I" tiak-uro »	p« 12 'n
10	/.«i*v »C I 11 »UklrDK- »t«t» tfd 1	•
<rld. Mt'. i M fld 3 S* » ** fld ♦*« "
t*bia i lf • p>*uo u-io m '«ij» ^14^5*6. 110 »««kL
(Id lir 30. PV.mno pV* t »do o r»r»'oik
France Čvden preje Qeba
m ti r ii r ^
v Ljubljani Slonove ulice it. II
'ulogo alatlh, arabraik la alkaUaat*
švicarskih
žepnih ur
j« najnil;ih < »nah vt»i> tm»
stenskih ur In ur Imdilnir
▼•rlilo, prstanov, Uuti
in <«k t i« itroko ipid*,..
Popru ril* i mi	j
l.»UUCUO, poitl.« B.rrfill »krtu* h.lro — C talk • y
kil;* brttplatao po p it; , p. I t*an» ao n»'»n'-Bi «r» ti • oti»» »n « m j»n. «ti t u if»-do« io trp^kev«! bitfi — U ■ua^uj« «ur* »rt ia drv __iTarl	*> (30-4,
ii" Z«ixnjinm tadi Mar* irAni« ar»
Katice*, ntk. Mftn
a*aa>ata
Cm n a sin nJu"
/5Vsi stroji za kmetijstvo
fl risar*tvo l« leaaitaratvo!
It
Ua&laiaa a »in
tla<iloice aa aadja
IG. HELLER, DUNAJ
•r n rr.i«..um., ar ra -«■
Zdrav, i-vrwt 41
d ela vec
kamnoaek in tidar ob jednem, dobi celoletno, trajno delo v tovarni blizo Ljubljane.
Natančneje pore upravniitvo ..Domoljuba.4
PrortiJ ••«• I/ |»t-i»««lf r«»lc«»
■i iM« & t.
v Vilmarjih nad IJubljano
ob pota na Nnaroo (orc HiSa iai;» rtf «ol h njo, pr <storuo Teio. »hrambo in drujro. /.ri^n j* j>'.d in »»isli, nnli »rtif. po-lopi* je noto. krilo z oprtfc primarno ta prodajalnico in gostilno »Ii t* obrtniio
Nauoiuej«- poi« Marija Preaetnik na <?•"« H 32.	^	U i

Neobhodno potrtbno za vsako goapudlnjstvo Jr
Eathreiner-je?a Eieijp-a slab kam
s okusom navadne kave. Ta kara daj» to ntd »aioo pr*dnoat da i ru ",®'	«»maaaa» ali . nrofati pom.ian« natado« kav«
p	,B ^ okV,ne4io- P'1 «•■ 1» zdravejio In
-Nep^koaljlv. to. dedaji D.ndn kavL-Po "vwd	««<»Sibal. - kilo 26 kr. - Dobiva a.
Priatno i«no v belih cavltklh e podobo župnika Knelppa kot varutveno mamko. 10 ,5* 7,
Odfttatat aradatk:
-f^-f-f-f^f-H
V Kovorjl prt Trii*« «
prnaajaaa j« »loi^a
cirfcvmika ii 8rflji»ca-
Priho-lki niao .U^i KM>r M »p.r»M>ti to »loiK n»J mrno ali ow»>no I" lapniko oglasi
Lartiic KriateK. 53 1	'"F0'1
•f « t I I H-H
Taka .katolikka TUkania"