The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium AVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zcstopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XTX. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) JANUARY 31, 1936. ......* ".' 'i ............... ...■■,-..■■.. i. ŠTEVILKA (NUMBER) 26 > Stavbinska iiiiija ž i - Hauptmannov slučaj Hitler svari, da so Abesinski ministr 1PREDS. KANDIDAT? gosa Al Smitha NEW YORK, dr.e 30. jan. — Uslužbenci in delavci v newyor-ških nebotičnikih, vključivši Empire State Building, največje po- --slopje na svetu, se pripravljajo Republikanski voditelji so na stavko, ki se ima začeti v pon- se začeli ogrevati za kan-;del.ick- UniJski uradniki pravi- h v, , . • ! jo, da jih silijo k temu delavske saškega »overnerja, ki jo . , . „ j. „ i smernice bivšega governerja ubira po "zlati sredi. j Smitha. Uspešna stavka bi usta- > ! vila vse elevator je v nebotični- f OPEKA, Kans., dne 30. jan. |ku Empire state in bl v tom glu. - Kampanja za nominiranje go-Uju oatal zaprt najbrž tudi za republi-j Sniithov urad v 32. nadstropju, bode ponovno preiskan Nemci trdovratni odšli na južno fronto 1 Premogarska unija pre Gov. da mor državna Hoffman je odredil, '^erja Landana 'rcahu in mnogi republikanski roditelji, ki so slišali njegov si- tanskega predsedniškega kandi- kcr gtopnic šteti bi se mu naj_ JfMta jo bila danes v polnem raz- brž ne ljubilo_ James j Bam. brick, predsednik unije usluž- ,bencev, je danes naznanil štrajk T™*1 Sovor, so izjavili, da je|ter izjavil> da je bil Smithov go_ dietno, da bo republikanska j vor na banketu Libcrty lige v K°nvencija, ki se bo sešla junija v Clevelandu, nominirala Landona za predsedniškega popolnem nasprotju z njegovim stališčem napram njegovim u-službencem. Smith je predsednik direktorija družbe, čije last je Empire State Bid. Uslužbenci v omenjenem nebotičniku so po Bambrickovem Vriv, , ,, i zatrdilu skoro vsi v uniji, vzlic lih ^ odbijal republikanske temu pa je uprayitelj poslopja Jlberake. Mnogo republikanskih I ^^ da ge pod ^ .voditeljev se je baje že ogrelo za j jem ne bo pogajal z njimi< oziro. z unijo. Hišni uslužbenci v ki jih bo zmagovito po- |NowYorku so lani izvedli uspešno stavko, ki jim je prinesla u-godno pogodbo z lastniki 6,000 poslopij. Pogodba poteče dne 1. maja m lastniki poslopij nočejo nič slišati o kakih pogajanjih za kandidata. Landon ima to pred-da jo ubira po "zlati sredi" 1/1 je da ni tako liberalen, da no to Ugajal konzervativcem v Stranki, in ne toliko konzervati- '-andona, v katerem vidijo "Moj- liTia zep.a mjjm *neIjal nazaj v Belo hišo. .Gov. Landon sicer v ''Mer, v-<- aisn jem svojem govoru ni odprto ipnanil svoje kandidature, na-lll'?;nil pa je dovolj jasno, da je Opravljen nominacijo sprejeti. |0blj0vitc.v pogodbe ^govornikom njegove nominate tc-«ado«tu.ie >» pričakuj? s«. j ......—« i --------J — , se bo takoj začelo z obširno ^mpanjo za, Landona zlasti v f-^ava h srednjega za pada in pa v državah daljnega zapada. London je v svojem govoru Napadel "new deal" zaradi "raz-SlPUosti in zmedenega mišlje-3l'a" ter začrtal farmski prodam, ki temelji na povečanju °ttiačega trga, ohranitvi zem-Jc in kontroli povodnji. Samega l^ehe je nazval "ustavnega libe-alea" ter izjavil, da bo podpi-.'al ustavo. "Tisti, ki imajo moč ln so odgovorni za ekstrava-^fitno razsipanje, v resnici niso -Palci," je dejal Landon ter s ^ mislil na Rooseveltovo ad-"ustracijo, "temveč reakcijo-^ lCl-" Landon je dalje izjavil. „ dežele ne bo rešila nobena ac*a posameznikov, temveč le KAZNJENEC ZAKLAL TOVARIŠA COLUMBUS, O.—David Her-ton, star 30 let in doma iz okraja Huron, in Ray Allen, 28-letni Clevelandčan, oba zaprta v državni kaznilnici v Columbusu zaradi ropa sta se včeraj sprla zaradi tobaka in Allen je tekom prepira pograbil zasilni nož, ki ga je bil sam naredil, ter zabodel Hertona v smrt. Oba sta črnca. BERLIN di- • ,\>), jati. — Nemški diktator Hitler je danes posvaril svet, da Nemci sicer Jjubi- new-jerseyska *» raf fav U'ko vsak drug .... v .. narod, da pa se: bodo v slučaju, policija začeti Jg bodo napaden^ znali trdo. novo preiskavo, da se vratn0 ustavljati.,;Hitler je izre-najde Hauptmannove kel svoje svarilo ob priliki tretje pajdaše. {obletnice nacijske' diktature v govoru pred 30,000 možmi "stare garde", ki so bili izbrani iz nacijskih na.p$daihih oddelkov Sirom dežele, in ).i 3b med njegovim govorom V t a!i v paradnih odredih na trgu Lustgarden, blizu nekdanje cesarske palače. "Nemčija bo ljubila mir vse dotlej in prav tako kot vsak drug narod," je grmel poglavar TRENTON, N. J., dne 30..jan. — Gov. Hoffman je danes naročil državni policiji, naj ponovno odpre preiskavo zadeve ugrab-ljenja in umora Lindberghovega sina. Hoffman, ki so mu pred dvema tednoma grozili z odstavitvijo, ker je odložil eksekucijo Hauptmanna za 30 dni, je izjavil v pismu, ki je bilo naslovlje- nacijev, "dokler bo prizadeta Ministri, ki hočejo osebno' voditi abesinske čete proti prodirajočemu sovražniku, so se pri tem poslu-žili letal. izstopom iz no na nadzornika državne policije polk. Normana Schwarz-kopfa, da. je Hauptmannova u-soda "skoro najmanj važna zadeva celega slučaja. "Governer svetu. Mi upamo, da bo prevla- nernška narodna east. Toda, ka dar bo napadena naša čast, bomo dokazali svetu, da smo Nemci najbolj trdovraten narod na pravi, da ne more sprejeti nobene rešitve tega slučaja, ki ni kompletna, ter dodal, da je na razpolago "dovolj dokazov, da so tudi druge osebe sodelovale pri zločinu." Hoffman je priložil pismu C L al je na g. str. i MULO BI UMORILO, OTROK ŽIVI dalo razumevanje pravic vseh narodov in da se bo tako ustvarilo trdno podlago za resnični mir." Medtem, ko tako govoriči o miru, pa potiska Hitler Nemčijo čedalje globlje v blazno oboroževanje, ki gotovo nima za svoj cilj miru. Zdi se, da' se Hitler samo boji, da ne bi bila nacijska Nemčija napadena prej, predno j bo sama pripravljena za napad Petletni ;na svoje sosede. R v slil a zakonov", karkoli že je mi- Posedati s tem. Vehovec za manjšo plačo v testni odbornik Anton Veho-c nam je poslal kopiji dveh pi-l od katerih je eno naslovljena na pomožnega pravnega di- LISIČINA SMOLA OAK PARK, 111. — Neka lisica, ki je zašla v to chicaško predmestje, se je uspešno izmuznila dvema policijskima oddelkoma^ 30 psom in sto šolskim otrokom, ki so jo lovili, toda ubijajočemu blagoslovu civilizacije, avtomobilu se ni znala izmuzniti in je obležala na cesti mrtva s strtimi kostmi. FOR SMITH, Ark -Owen Anderson je pogoltnil 99j strupenih pilul, ki bi po mnenju zdravnikov zadostevate, d« W umorile vsako mulo, toda deček | ___________ je ostal živ in bo po sodbi zdrav-j Za v soboto zvečer dne 1. fe-nikov okreval. Otrok je mislil, bruarja sklicuje Project Work-da so bile 'strupene pilule bon- ers Union masni shod vseh de-boni. i lavcev, ki so uposleni pri W. P. ——---j A. delih. Ta shod bo obenem pro- NOVA VLADA V EGIPTU testno zborovanje proti brutal- ADDIS ABABA, 30. jan. — Trije kabinetni ministri so danes odbrzeli z letali iz Dessyeja, kjer ima abesinski cesar svoj glavni stan, proti edini železniški progi Addis Ababa-Djibouti, po kateri bodo nadaljevali svojo pot na južno fronto, kjer Abesincem trda prede pod navalom motorizirane armade generala Graziani-ja. Ti ministri so finančni minister Bedjirond Fekre Selassie, poštni in brzojavni minister Tekle Markos in notranji minister Dedjazmatch Gebre Mariam. Ob železnici se bodo ministri ustavili ter organizirali pomožne vojaške čete, s katerimi bodo nato odrinili na južno fronto na pomoč armadi, ki jo vodi zet cesarja Selassieja, ras Desta Demtu. Ta armada je v teku zadnjih dveh tednov, odkar se je začel siloviti italijanski napad, utrpela silne izgube in je še vedno na umiku. Dejstvo, da so ministri "kralja kraljev" odrinili proti južni fronti, da bodo osebno vodili črne vojake abesinskega cesarja proti prodirajočemu sovražniku, priča, da je situacija na abesinski južni,, fronti zelo resna. KAIRO. — Ali paša Mahar, politični svetovalec kralja Fua-da, je sestavil nevtralno vlado, ki je nasledila vlado premijer-ja Tewfik Nessim paše, ki je podala ostavko vsled nacionalističnih nemirov dne 22. jan. Novi premijer je obenem tudi notranji minister. ^torja Crowleyja z zahtevo ' Pravni department do pone-kj seje pripravi ordinanco, ' bo znižala plačo predsednika ^(-Stne zbornice s 5 tisoč dol. na 31-' dru£° pismo pa je na-^°vljeno na cestno - železniške-^misarja Schweida in Veho-žel V n-'em zahteva, da cestno- i k i§ka družba Preskrbi bolj-j ,Ur3avo za vozove ulične že-^nice. Ako družba tega ne bo ;-;a,Pravi Vehovec, tedaj bo ^odložil v mestni zbornici reso-ij-v1-10' bo nalagala mestnim ?led °rjem' da b0d° V tem P°" Žel 11 vsak voz ulične ?.ai?mCe predno bo zapustil vo- za v ,ter Prosekutirali družbo Sako tozadevno kršitev. IZPOLNJENA ŽELJA SALT LAKE CITY. — "Rajši plešem ko ne vem kaj", je dejal 60-letni Christ Michelson svoji plesalki. "Zdi se mi, da bom u-mrl plešoč." In je pogodil. Snoči ga je med plesanjem valčka zadela srčna kap. ,>val„i stroj rabijo ki V t razred- ki se snide vsi St oi t6k V Slov" Nar" Domu stroi i>r Ave- rabi star bivalni bi bil r.°Si se' že Sa kdo ima in Pa - PriPravljen podariti ga ali si S ??°eni Pr°dati, da se zgla-ker \ Mrs" Brn(5nik, 6424 Spil- Seje SND na Maple Heights Seje Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights, O., se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne pri Ko-stelcu, 5087 Stanley Ave. Vsi direktorji so prošeni, da se gotovo vdeležijo seje dne 2. februarja. Ukreniti je treba več važnih stvari glede veselice, ki se bo vršila 22. februarja. — F. M. F., tajnik. Prireditev podružnice 41, SŽZ Podružnica št. 41 SŽZ priredi' igro "Užitkarji" v nedeljo zvečer ob 7. uri v Slovenskem Delavskem Domu, na Waterloo Rd. Med odmori bo igral Vadnalov orkester in nastopile bodo dekli ce s plesom in petjem. Po igri bo ples, za kovichev orkester. Občinstvo je vabljeno. nemu postopanju z delavci, ki delajo na W. P. A. projektih, od strani WPA lokalnih avtoritet. Veliko število delavcev je bilo odslovljenih zaradi linijskih aktivnosti, še več jih pa je, ki sami ne vedo zakaj, razen forma-nov. Po vladnih organih je bilo že določeno zvišanje plač, lokalne avtoritete pa to zavlačujejo. Zahteva se, da se lokalne avtoritete držijo vladne odredbe in plačajo za izgubljeni delovni čas, zaradi slabega vremena. Več o tem boste slišali na shodu jutri zvečer v Metal Trades Hallu, 1000 Walnut Ave. Pričetek shoda ob 7. uri. Pridite vsi. — Odbor. ROOSEVELT IN KONGRES WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt si noče beliti glave s perečim vprašanjem, kje dobiti denar za izplačilo vojaškega. botiusa, temveč je prepustil stvar kongresu. Kongres je bo-nusno predlogo uzakonil, si misli predsednik, zdaj naj pa poišče še denarnega vi cdstva, ki so potrebna v ta namen. Ampak kongresu vprašanje tudi nič ne diši in bi ga najrajši prepustil administraciji, naj ga rešuje kakor ve in zna. Kongresnikom stvar smrdi zlasti zaradi bližajoče se volilne kampanje, ker se boje zameriti se svojim volilcem ako bi jim naložili na grbo nove davke, drugje pa sredstev za izplačilo bonusa skoro ni mogoče najti. Konvencija je odobrila Lewisovo stališče v boju za industrijski unionizem ter pooblastila upravni odbor, da lahko odredi izstop unije iz Am. del. federacije. rej ne dovolili, da si izberejo sami svoje orožje, ako bodo šli v boj? Toda A. D. F. pravi 'ne'." Federacija noče izdati čarlerjev industrijskim unijam, v njene unije pa ti delavci ne morejo, je dejal Lewis ter dodal, da je A. D. F., ki jo kontrolirajo starokopitni strok, u-nionisti, v svoji "slepi, nerazsodni jezi" zdaj celo zahtevala razpustitev odbora za industrijsko unionizacijo, čijega smoter je delovati za organiziranje do-zdaj neorganiziranih delavcev v industrijskih unijah. "Toda jaz ne sprejmem nobenih povelj od A. D. F., temveč samo od moje unije!" je zagrmel Lewis, s če- WASHINGTON, 30. jan. — Konvencija premogarske unije United Mine Workers je danes pooblastila eksekutivni odbor, da lahko odredi izstop unije iz Ameriške delavske federacije, ako se mu bo to videlo potrebno. Ta težka bomba je padla potem, ko je predsednik unije John L. Lewis vprašal konvencijo, kaj naj stori z ozirom na zahtevo eksekutivnega odbora A. D. F., da se takoj razpusti odbor za industrijsko unionizacijo. Konvencija je nato sprejela poročilo, da odobrava stališče svojih glavnih uradnikov, ki so ga zavzeli v tem sporu proti A. D. F., obenem pa pooblašča eksekutivni odbor unije, mer je vzbudil gromovit aplavz, da zadrži izplačitev mesečnih Če bodo premogarji z njim, je članskih pristojbin A. D. Fede- dejal, bodo "vsi člani tega od-raciji, kadarkoli bi videl potre- bora (A. D. F.) prej nosili o-bo za tak korak. To bi pome- bleke iz azbesta v pekli, predno nilo toliko kot izstop iz federa- bo on razpustil odbor za indus-cije, ki suspendira aH vzame trijsko uniozacijo." In konven-poslovnice vsaki pridruženi uni- cija je bila nedvomno ■/, njim, to ji, ki odkloni plačevanje meseč- so dokazovali navdušeni vzkliki nih prispevkov. in apavb;, s katerim so delegati Lewis je pojasnil konvenciji premogarjev pozdravljali vsako zgodovino boja med zagovorili- njegovo izjavo, ki industrijskega unionizma Konvencijo sta pozdravili tu-staro gardo pri A. D. F., ki na- di del. tajnica Frances Perkins, sprotuje temu gibanju, ter me V ki je rekla, da je napor zvezne drugim izjavil: "Zakaj ne bi administracije za izboljšanje dali industrijskim delavcem prt:- splošnega delavskega in indus-vice organizirati se v unijah, trijskega položaja rodil uspehe kakršne si želijo? Ti delavci i.V in da jih bo verjetno še, in po-tisti, ki se bodo morali boriti, možna zakladniška tajnica Jose-stati na piketnih linijah, preli- phine Roche, ki je kritizirala vati svojo kri in biti žrtve sol:;- nasprotnike programa soc. žaljivega. plina! Zakaj bi jim to-j ščite. Sodnik protestira Sodnik Steur je pred kratkim obsodil na 60 dni prisilne delavnice Williama Haileyja, delovodjo pri WPA delih, ker je vozil avto v pijanem stanju. Hai-ley je odslužil samo pet dni svoje kazni, ko ga je mestni odbor za parole rešil ričeta v prisilni delavnici. Sodniku pa to ni prav, on pravi, da je moža poslal v prisilno delavnico pač zato, ker je bil prepričan, da je to popolnoma zaslužil. Storiti sodnik seveda ne more nič, kajti tisto minuto, ko izreče obsodbo, je slučaj zanj zaključen in odločitev odbora za parole ne more ovreči. Višje plače Okrajni blagajnik Boyle je ma in petjem. ™ ^ - včeraj d&J y jaynogt( da je povi- katerega bo igral Jan- §al ^ Q2 j2med 1Q1 svojih uslužbencev, skupaj za $22,600 na leto. Povišek znaša pri posameznikih od 100 do 600 dol na leto. Uslužbenci v drugih okrajnih uradih, kjer so že dalj Odbor čitalnice Slovenska, narodna čitalnica Slov. doma na Holmes ave. je izvodila za tekoče leto sledeči odbor: predsednik Louis Jerkič, podpredsednik Anton Rudman, tajnik-blagajnik Martin Nago-de, knjižničarka Mrs. Frances Martinak, namestnica Antonija Srebot in zapisnikar Chas. Be-nevol. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Joško Jerkič, preds., Mrs. Mary Kobal in Mrs. Cee.i-lija Stanič. Korespondenčni tajnik je Joško Jerič. V veselič-nem odseku sta Ciril Blaško in Frank Čiligoj. Seje čitalnice se vrše vsako zadnjo sredo v mesecu ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Desetletnica društva Društvo "Sv. družine", št. 207 KSKJ bo proslavilo desetletnico svojega obstanka dne 8. februarja ob osmih zvečer v prostorih na 5087 Stanley Ave., Maple Heights. Vsi dobrodošli. Mraz se je povrnil Toplejše vreme zadnjih par dni se je sinoči nenadoma izmaknilo novemu navalu sibirskega mraza, ki je pognal top-Ipmer znatno navzdol ter vrnil Hišnim posestnikom v Euclidu Hišni posestniki v Euclidu, ki bi radi zgradili nova poslopja s pomočjo zvezne vlade, bodo morali pohiteti, ako nočejo zamuditi te pomoči. Zvezna vlada namreč naznanja, da bo financirala gradnjo novih hiš samo še do 1. julija, potem pa nič več. Do slej je bilo z vladno pomočjo zgrajenih v Euclidu 44 novih hiš, lahko pa se jih postavi še 40. Vlada posodi za gradnjo nove hiše največ šest tisoč dolarjev. Podrobnejša pojasnila lah ko dobite v euelidski mestni hi- v • si. Plesna zabava "Adrije Pevsko društvo ..Adrija" priredi jutri zvečer v Slov. društ domu na Recher Ave. plesno za bavo (Leap Year Dance), ki se prične ob osmih zvečer. Igral bo orkester Johnnyja Pečana. Prvih deset deklet, ki bodo prišle v spremstvu fantov, bo deležnih proste vstopnine." Rotar bolan Zbolel je poznani euelidski rojak Jim Rotar, ki stanuje na na- Ženo je nabil Thomasu Maslu, 3071 E. (>1 st., ni bilo všeč, ker je žen > žgala "garbič" v štedilniku v kuhinji, pa jo je zato nabunksi', nakar se je šla žena pritožiti ra policijo. Včeraj sta bila Ma ;1 in žena pred policijsko sodnica Mary Grossman, pred katero ja Masi trdil, da je ženi naložil nekaj gorkih samo na sedalo, žena pa je povedala, da jo je po domače nabunkal in da je i o že mnogokrat storil. Sodnica je nato "zašila" Masla za 90 dni v prisilno delavnico, da bo vedel drugič, da ni zdravo, prefr-jprTT'"* / , "T'\T . „ 6. i tajnik Joseph A. SiSKOvich, bla pati zenico. Masi, la je 38 let star, je delavec pri WPA in to j rej ne bo kdovekaj zamudil v; DIREKTORIJ SLOV. ZADRUŽNE ZVEZE Na letni delniški seji, dne 26. januarja 1936, kateri je predsedoval stalni predsednik zadruge za leto 1935 Anton Bokal, so bili izvoljeni za bodoče dve leti naslednji delničarji v direktorij: Andrej Zupane, Rudy Grošel, Anton Jankovich, Andy Gorjanc Anton Nahtigal, Anton Malova-sich, Mrs. Mary Novak in Joseph A. Siskovich. Pri konštituiranju odborov so bili izvoljeni naslednji uradniki: Predsednik Matt Kastelic, podpredsednik Anton Jankovich, tem mrazu. gajnik Anton Nahtigal. V gosp. odbor: Andrej Zupane, preds., A.ndy Gorjanc in Anton Baraga. V nadzorni odbor: Rudy Grošel, Ognjegasec odslovljen preds., Anton Jankovich in Fr. Varnostni direktor Ness je Dacar. Ostali direktorji za te-včeraj odpustil iz službe ognji-i koče leto so: John Hrovat, Fr. gasca Charlesa O'Malleyja, ki _ RayerMrs. Mary Ižanec, Mrs je bil obtožen pijanosti, odstru- oknom ledene rože. V obema _ časa v veljavi, znižane plače. Dakotama in v zapadni Minne-Jslovu 21100 Arbor Ave. Mr. Ro-vsled pomanjkanja sredstev, pajsoti so imeli včeraj 12 stopinj tar se nahaja v domači bolniški s tem niso zadovoljni in protes-jpod ničlo, v Chicagu pa 6 pod oskrbi. Želimo mu hitro okreva-tirajo. i ničlo. nje. nitve iz službe brez dovoljenja in da se ni hotel javiti s poročilom. O'Malley je bil že e, krat odpuščen zaradi pijanosti, ponovno sprejet v službo, ko je 1. 1934 napravil obljubo, da re bo dve leti vzdržal vsake opojne pijače, a je obljubo prelomil] čez osem mesecev. Darovi za čitalnico Slovenski narodni čitalnici S. N. D. so darovali: društvo "Cleveland," št. 126 SNPJ, 5, društvo "Lunder Adamič" št. 120 SNPJ, $6, in "Jugoslav Camp" št. 293 WOW $3. Vsem darovalcem iskrena hvala! Mary sich. Novak in Anton Malova-Jos. A. Siskovich, taj. Doma iz bolnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov iz bolnišnice Mrs. Josephine Seme, 1.8603 Arrowhead ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Graduant Te dni je graduiral iz John Adams High šole Ciril M. Traven, 11202 Revere ave. Čestitamo! Pogreb Pogreb Andreja Možek u Spencer ave., se bo vršil jutri dopoldne ob desetih v cerkev sv. Vida. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 31. januarja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by fHE AMERICAN JUGOSLAV FTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 iKued Every Day Except Sundays and Holidayi VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ta. 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........Sl.50 Po poŠti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 U g mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 M 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemsUe države M 8 mesecev ........{'4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tfi, 1918 »t the Post Office at Cleveland, Ohio, ur .der the Act of Congress of March 3rd, 18.9 REVOLUCIJA V STANOVANJSKI INDUSTRIJI Nove iznajdbe neprestano revoluci-jonirajo industrije, toda največja ivevo-lucija se pripravlja v stanovanjski industriji. Nobenega dvoma ni, ,da je današnji način gradnje stanovanjskih hiš ne le zastarel, takorekoč predpotopen, temveč tudi nepraktičen, in da so današnja stanovanja vse prej kot idealna. Poleti se v stanovanjih potimo kot v parni ko-pelji, pozimi se tresemo od mraza, dasi kurimo peči, da je v stanovanju vse polno črnega prahu, kadar je zunaj vlaga, je tudi v hiši zrak vlažen itd. itd. Ni prave svetlobe ne ventilacije. Lesene hiše je treba vedno iznova barvati, pa še gredo naglo v nič, hiše iz opeke so predrage, nobena pa ni ognjavarna. Današnja stanovanjska hiša ima hib in nedostatkov nič koliko. Udobnosti malo, neudobnosti na pretek. Arhitekti in inženirji so se teh nedostatkov dobro zavedali ter se podali zadnja leta na delo, da jim pridejo v okom. Začeli so eksperimentirati z novimi modeli stanovanjskih hiš, ki bi bolje služile svojemu namenu, bi bile modernejše, u-dobnejše, praktičnejše in cenejše. Ti eksperimenti so napredovali že tako daleč, da je danes jasno, da bo v doglednem časil prišlo do prave revolucije v stanovanjski in gradbeni industriji vobče. Stari gradbeni material: les, opeka, kamenje pri teh eksperimentih sploh ni prišlo v poštev. Njihovo mesto bo v bodočnosti zavzelo jeklo ali steklo ali oboje. V zadnjih letih je bilo zgrajenih več poskusnih stanovanjskih hiš iz jeklenih plošč in iz stekla. Na svetovni razstavi v Chicago so obiskovalci lahko videli hišo iz samega stekla, katere posebnost je bila, da je bila docela brez oken. Stene in strop, vse iz stekla, iz steklenih kock, ki so v sredi otle in ne propuščajo vročine, svetlobe pa ravno dovolj. Zunaj lahko žari solnce, da vam jemlje vicl, v stekleni hiši brez oken pa je razlita mehka svetloba, ki blagodejno vpliva na oči. Naj je zunaj mraz ali vroče, vlažno ali suho, v stekleni hiši je vedno enako toplo, v zraku je vedno enaka mera vlage itd. Za vse to skrbijo posebni stroji, ki so del hiše. In preproge so — steklene, iz steklenih niti stkane, enako zavese in podobno. Hiša je ognjavarna. Enake prednosti z izjemo, da ne morejo biti brez oken, imajo hiše iz jeklenih plošč. Vse praktično, udobno, sanitarno in varno. Eksperimentatorji se zdaj trudijo, na kakšen način bi se nove stanovanjske hiše, bodisi jeklene ali steklene, produ-cirale na veliko in s čim manjšimi produkcijskimi stroški, da bi se jih lahko vrglo na trg kot na pr. avtomobile. Brez uspešnega načina masne produkcije bi bile namreč nove hiše predrage, mnogo dražje kot lesene ali opečne. Nu, tudi to vprašanje bo prej ali slej po vol j no rešeno in nemara ni več daleč čas, ko boste lahko danes naročili v tovarni hišo, jutri pa vam jo bodo pripeljali, jo sestavili in zvečer se boste lahko vselili vanjo. Vprašanje bo, seveda, ali boste imeli denar, da boste hišo lahko plačali. Nove hiše. kadar pridejo na trg, bodo lahko še tako poceni, ampak, če boste brez fUalie v 6. koloni.) sMi^imitd Ženski odsek Dr. Doma IZ PRIMORJA Tako malokdaj se kaj piše o tukajšnjem ženskem odseku Poslovil se je od ' deželnega zbora. Bil je seveda „ , , , italijanaš, vendar pa simpatičen Trsta general Zmgales, povelj- . ., „, , * |in pravičen človek. Društvenega Doma, da hočem mk brigade Timavo, ki obsega ^^ manifestacija jaz nekoliko pisati kolike vred- mm zgodovinska sardmska ^^ m_ (r p&_ nosti je ta odsek za Društveni polka ^ss^mCasale^ j8| ^ ^ ^^ ^^ . c, , '. JV\ ,' • „| Istre. Tu so kljub resnemu ča-ltalnanske pehotne kadetnice vi J . , v ,, , . • n i su, ki ne dovoljuje razkošnih Modem oziroma Parmi. ! ! . J ,.. prireditev, vprizonh dijaški Dom. V petih letih svojega obstoja so žene in dekleta tega odseka neumorno na delu. Priredile so že veliko vsakovrstnih zabav, vedno z večjim ali manjšim uspehom. Seveda tudi njihova pota niso bila z rožicami posuta, zato so vse hvale vredne, da gredo s syojim započetim delom naprej. Ako ne bi bilo tega odseka, se danes gotovo ne bi Društveni Dom ponašal s tako lepo pečjo, in vso drugo kuhinjsko opremo, kakor miznimi prti, predpasniki brisačami i. t. d. Skoraj, da ne manjka ničesar. Ali te žene niso še zadovoljne. One nočejo iti s časom naprej, za'io so se zavzele, ri-'l Sanksije imajo za posledico ; ples (v Pazinu je gimnazija in , , , , _ I realka), ki ga listi hvalijo kot prizadevanje vlade, da se pove-1 " => J ča domača proizvodnja, na dru-80 gi strani zahtevajo tudi žrtve, i "i cinitelji polagali nanj veliko j ■ ■ ■ i važnost, vidimo tudi iz tega, da ker povzročajo draginjo in brez-! . , I .v, .. j -v . Aa j ne sam princ daroval, umetniško poselnost. Zlasti odpuščajo de-H f ' , ,. j , . j. „ • izdelano stensko u r o, lavce ladjedelnic radi pomanj- . . J. .. , , letalski minister soho duceja, kanja materijala; tudi mizarji / / .. . . , , . „„ istrski prefekt pa moderno elek-in tesarji nimajo dela ker se ne * J Dobiček ^ zidajo nove stavbe; zelo trpe tu-j _ di šoferji in mehaniki, ker je avtomobilski promet omejen. i za revne dijake. Zlasti v tržaški luki se padec prometna zelo pozna. Zaslužijo da se za Dom nabavi novega pri- j pa ziatarji, ki izdeljujejo želez-pora, takega, da se bo zrcalil na j ne prstane namesto zlatih, ki so mizi zraven krožnikov. Ker ga je } bm darovani domovini. Prvot-pa treba veliko število, bo tre-|no g0 nameravali zahtevati za ba tudi več dolarjev, katerih pa take prstane) ki so vredni ko-v blagajni ni, zato bo zopet tre- maj par centesimov, kar pet lir, Nova tržnica se otvori v Trstu in sicer na Campo Marzio, kjer je postaja bivše državne železnice ob mor- Mož je kupoval nalivno pero za svojo sladko ženico, pa je to zaupal tudi prodajalcu. "Jo mislite presenetiti, kajne?" je vprašal prodajalec. "In nič kako!" je hudomušno pomežiknil mož. "Ona namreč pričakuje darilo v obliki avtomobila ..." « * • Pilot potniku: "Ali ste že kdaj slišali pregovor: 'Vidi Neapulj in umri' ?" Potnik: "Seveda." Pilot: "Nu, potem je vse v re- ba nekaj prirediti, da se dobi potrebni denar. Zato so sklenile, da bodo za. svojo 5. letnico priredile nekaj kar bo posekalo vse prejšnje prireditve. Obrnile so se na Dramatično društvo "Naša Zvezda", da jim bo vprizorilo igro. Seveda se je "Naša Zvezda" takoj odzvala in z veseljem obljubila, da bo delala. kar največ mogoče, da se bo vršila igra in bo ugajala vsakomur, ki se je bo udeležil. Sedaj nam ostaja še samo ena prošnja in ta je, da vi dragi čitatelji napolnite dvorano in daste s tem veselje tem ženam za delati v prid Društvenega Doma. Posebno pa člani društev katera lastujejo dom pokažimo, da Velika jih spoštujemo ker se one toliko žrtvujejo in pomagajo v kuhinji ako se jim le reče. Pred nedavnim je Ženski odsek izgubil eno zelo agilnih članic Tončko Kuhar, ki se je preselila z družino v Indiano. Pet-letniea se bo vršila 16. fe- brez mc'sa 3e izdala milanska iu. S tem je rešeno vprašanje, n ,.,.,.. * , . u J , f v v, du. Neapuljski zaliv je namreč ki se je obravnavalo v tržaškem . c ^ 1 , . A v , , . , tri tisoč metrov pod nama in mo- obcinsKem svetu ze deset let . / ■ . . , ». tor je nehal delovati, ker mu je pred svetovno voino in ne občin-, ., , * , , zmanjkalo gasohna . . . sla svet kupil v ta namen seda- [ J * * ♦ toda, hvala Bogu, je posegla. nje stavbišče tik pred vojno le- Sodnik. »Torej vi pravite, da vmes oblast, da se ta spekulaci-l ta 1914. Dodanes se je proda- g ki govore v kratkim na mesto Kojica je domnevi> da ie zločin iz. našel v tržaškem italijanskem časopisju zelo topel "Piccolo" posveča našemu ge> neralnemu konzulu članek, v katerem zlasti hvali njegovo imi jc izpia^ai podkupnino v "Današnia Ju- znesku §;.50,000, še nekega drugega moškega, in na razne izja- kov Solvay pri Tržiču je darovala drža.vi v vojne svrhe 50,000 dolarjev, Kuhinjske recepte za prehrano več ljudi, ne eden samcat r,sprejemJ človek. Opozoril je na Lindber-ghovo izjavo, da je videl poleg skrivnostnega "Johna", katere- ' Unione naturista Italiana. Receptov je 100 in se dobi pri profesorju Evgenu Pavlinu v Trstu, Via Carducci 12. 227,950 kg srebra, 26,300 kg zlata in 15,231 zlatih prstanov je fašistična organizacija nabrala v mesecu decembru samo na Goriškem. obširno knjigo "Današnja Jugoslavija" (La Jugoslavia di oggi), v kateri dr. Životič o- dr "jafsie» Candona. Hoff bravnava tudi gospodarske in manu Sf; vidi nemogoče, da bi politične odnošaje med Srbijo bil zločin izvrgii en sam človek oziroma Jugoslavijo in Italijo ter se zavzema za čim večje prijateljstvo med obema državama. Pred vojaško sodišče in je mnenja, da vse okoliščine govore proti tej teoriji, na kateri je temeljila vsa proeekuci-ja in na podlagi katere je bil Hauptman obsojen kot edini u-grabljevalec in morilec. Hoff- so postavili fante Margani Al berta iz Gorice, Podreko Jožefa man sploh dvomi o verodostoj-Kronika italijanskega šolstva I iz Tolmina in Misleja Friderika | nosti večine evidence, ki je bila iz št. Vida nad Vipavo, ker se prinesena proti Hauptmannu in Tekom leta 1935 je ustanovi- niso udeleževali predvojaških prepričan je, da je bilo zaplete- la oziroma zgradila italijanska vajj k- ge yršijo Qb sobotah pQ. nih' y z]o-hl yeč ^ Zato je vlada v slovenskem oz. hrvat poldne. Kazen znaša od 20 lir zahteval od Schwarzkopfa, naj visky, ki je bila zapletena v sle-1 skem Pnmorju 50 novih šol. (for ^ Ur &u pa celo dQ g me.v|)onovno otvori prei9kavo slučaja, obenem pa je zahtevat, da se mu najmanj enkrat na teden-poroča o uspehih nove preiskave. Generalni državni pravdnik Wilont.z, ki je osebno vodil pro- parsko afero svojega pokojnega | Vrh tega je ustanovilo zasebno j secev vojaškega zap0ra. moža, čijega slsparije so izzvale društvo "Italia Redenta" 40 no-ob času odkritja vladno krizo in ! vih šol v krajih, kjer število šo- nemire v Parizni, je dobila grozil- loobveznih otrok ne dosega 30. no pismo, katerega anonimni pi- ki s6 potre sec pravi, da če Stavi sky jeva ne žavne šole. "S temi šolami," be- MORNARIŠKA KONFE- . . i.. , * u . t " - ! RENCA no pismo, katerega anonimni pi- ki so potrebni za otvoritev dr-i 1/jNDON.__Mornariška kon- i'erenca, ki išče nadomestila za sekucijo in ki je ves čas procesa more biti kaznovana za sleparije remo v "Piccolu" od 8. t. m.,, Washingtonsko in Londonsko vztrajal, da je bil Hauptmann e- njenega moža, bodo morali pa "se širi dvatisočletna kultura i mornariško pogodbo, ki bosta le- dini krivec, je rekel, da se bo o otroci trpeti. Mme. Stavisky je Rima tudi v najoddaljenejša: tos potekli, še životari in je vče- stvari posvetoval s Schwarz- bila pred kratkim na sodišču o- gela in bivališča v najzadnjih raj p0novno začela zborovati, kopfom. preščena vse krivde v zvezi s fi- gorah." ! Poseben odsek pripravlja osnu- nančnim škandalom in se nahaja trk načrta no katerem bi se An- Med razpravami Letopisa ir- l"K nacrca> P° Katertyn m sc aii i žaške univerze " I ^ Zdrž" države' Franc^a in h sedaj v New Yorku, kjer je z neko teatersko družbo členila pogodbo liscih. nastopanje v gleda- SPOPADI V MONGOLIJI MOSKVA, dne" 30. jan. Iz Mongolije so prišla nadaljna poročila od nadaljriih dveh spopadih na mongolsko - mandžjrski rnf.ji. Poročila dostavljajo, da so Trbiža. Gojtani so istrskega) slovanskega rodu. Umrl je v Trstu znan man»>ž\:irski.vo-jalu, ki jih vedijo Kvečič, ki je dosegel starost 80;ija> da bo v letu 1936 umrlo za hal" vase pred štirimi meseci. japonski oficirji, odstranili mej- let- Pokojni je bil rojen v Bo-! bolezni jo na srcu 350,000 Ame-j _____ Pike, ki so stali na svojem me- ki Kotorski in je bil sorodni!;' ričanov. "Bolezni na srcu umore POTRES V MEHIKI stu že od 1. 1734, - Uradna bivšega črnogorskega kralja. V jo ljudi v času, ko enega glove-1 CACAHUATEPEC. — Tukaj sovjetska časopisna agencija pa Trstu je bil 25 let odvetnik in ka pevozi avto," pravijo urad- se je včeraj zemlja devetkrat poroča iz Habarovska, da se je je užival velik ugled. Nekaj,niki zavarovalnice, "in 29 od- potresla in več niš je bilo pri tem kompanija mandžurskih vojakov čas:; je. bil v dunajskem parla- j ptotkov naših zavarovancev, ki poškodovanih. Tekom uprl i ter ubila štiri japonske o- mentu poslanec Boke Kotorske fiyivje. iu podpredsednik dalmatinskega Tako je zdaj v Rimu Rim, 8. jail. — Danes je spet ves Rim v zastavah. Celo avtobusi in tramvaji so o- > krasom z lieštevilnimi majhnimi zastavica-mi. Mnogo oficirjev, karabinierji in mestni stražniki so v svečanih uniformah. Po vsem mestu se vidijo paradni vojaški oddelki in se sliši vojaška godba. Slavi »e rojstni dan naše rojakinje — italijanske kraljice Jelene. 1 Sploh so zastave tukaj zmerom bolj v modi. K državnim, kraljevskim, fašistov-skim, zgodovinskim, cerkvenim in drugim s Javnostim so prišle zdaj še slavnosti glede na vojne dogodke. Na primer zavzetje A-due; nato začetek sankcij (18. novembra, 1935). ki se je tudi slavil z razobešenjem zastav; istotako dan 18. decembra 1905, dan poročnih prstanov, ko so Rimljanke že po enem mesecu sankcij polagale svoje poročne prstane na oltar domovine. Ta dan palača princa l>oria spočetka ni imela zastav. Prišlo pa je nekaj fašistov z lestvijo in o-krasilo balkon s trobojnico, zakrilo priučev grb in stari cestni napis "Visolo Doria." Poleg pa so pritrdili nov ulični napis na platnu '' Via del la fede," kar naj bi pomenilo "Ulico poročnih prstanov" in "Ulico vere." ZOB V — PLJUČIH! SPRINGFIELD, IU. — Deset- •v letu 1934-35 nahajamo tudi I ^ medsebojno obveščala z tetni Ramon Douglas i* Ashlan-razpravo dr. Pavla Gojtana o na ™vnznSke gradbene daje nenadoma zbolel na p ju- / ... , ,J ...... programe. Japonska je konfe- cih ter dobil hudo vročino. Pelja- ! eni najlepših dolin Julijskih | ^ ^ | U so ga k zdravniku, ki ga je dal Alp, namreč o Kanalski dolim,__| x.žarke tpr dognal) da ima ^raZ^OlPO!!!!^?!350,()00 ZAZNAMOVANIH fant nekaj v pljučih. Ko je ZA SMRT i zdravnik včeraj spravil tuji MINNEAPOLIS. — Neka tu- predmet iz pljuč, je videl, da je Icajšnja zavarovalna družba je ta predmet — zob, oz. ostanek i advokat Ladislav j pripravila statistiko, ki ugotav- zobu, ki ga je bil Ramon "vdi- zadnjih so umrli lani, je umrlo za srčni- 4.S ur je bilo vsega skupaj 29 mi boleznimi." tresljajev. Vreme je spet ugodno. Mrzlih dni je konec, hvala Bogu. Spet lahko sedimo v kavarnah brez površnikov. Obramba pred mrazom ni na isti stopnji kakor v mrzle j-šili državah. Le razvajenim inozenicein na ljubo se polagoma uvaja centralna kurjava. Pravi Rimljani pravijo, da v sobah, kamoi' sonce sije, kurjave ni treba, in preZebavajo, kadar je posebno mrzlo. To pa le nekaj dni na leto. Teh nekaj dni pa nas zavidajo oni, ki vedo, kako udobno toplo je pri nas v Jugoslaviji, kadar jih tukaj zebe. Pravkar sem čita! potopis italijanskega novinarja iz Zagreba. Piše, da je na jugoslo venski h železni' call in v jngoslovenskih hotelih tako toplo, kakor da bi .hoteli z besno burjavostjo (furia rabbiosa) pokuriti ves les, ki ga ne moreni« izvoziti v inozemstvo. Poročevalec je gotovo prezeboval v Rimu in vso dolgo pot iz Rita*! do Zagreba. Vojna ni dosti izpremenrla lien meshi-Tujski promet je sicer precej nazadovtf' (poleti. zaradi tifusa, zdaj zavoljo vojne® manjkajo zlasti Angleži, vendar avtobusi i'1 tramvaji še niso bili nikdar tako prenapoM njeni kakor zdaj. 1*stavili so namreč ve1' prog in bencin se je podražil od 1.90 na 3.*$ lire. Avtomobili so vedno redkejši. Cene p°* lagoma naraščajo, le bencin in milo sta podražila za preko 100%. Kavarne, bari, gledališča se zapirajo eno uro prej; izvzeti le za tujski promet važni lokali. Hoteli * francoskimi ali angleškimi imeni so se poit:'" lijančili. Celo Whiskey Bar se je prekrstil _v Bar Soda. Za hotel Eden še niso našli p1'1' meri lega imena. Prav tako je nekaj ulic premen i lo imena. Mesni konzum se je unu't' no zmanjšal: ob torkih je prepovedana vs*' ka prodaja mesa in ob sredah lahko proda' jajo samo perutnino, ribe in konjsko meso- Zmerom težav ne je je najti inozemsk" časnike. Najprej j«, prišla prepoved javnf ga i zlaganja inozemskih časnikov po vM1' bab in v kioskih. Dobivali so se le na zalih" vo iz skritega prostora, a dobivali so se ve"' darle. Nato so uvoz tako omejili, da je tret^ že mnogo sreče, če hočeš najti kak resneje francoski list. Najzanimivejši oftciozni "i* Temps," je bil vselej takoj razprodan "J1 rezerviran; zdaj mu jo uvoz v Italijo s p'0 prepovedan. V javnih lokalih ho sprva prefwrved"'1 vse inozemsko časopisje, potem pa so gle'^ na tnjce dovolili avstrijske, madžarske Jl' nemške liste. Francoski listi so popoln"""1'1 prepovedani, ker je francoščina, tudi med ^ tali jan i zelo razširjena. Oostje v kavarn'1 men j 11 je jo med seboj kupljene časnike, "If,' Matin," za "f,o Jour," " l/Fntransigean)' za " faris-Morr" in tako naprej, kar se j"'1 je pač posrečilo najti na vsakodnevnem .1" trnjem lovu po kioskih. V mednarodni trg" vini se' zamenjujejo pomaranče za ogrske v0' le, svila za premog, a v kavarni časniki j!l novice. J ___✓ (Daly: is J. kolone) h denarja in zaslužka, »i je ne boste mog1 privoščiti, pa če bo stala tndi samo tis o' čak ali dva. V takem slučaju boste vZ^ sijajnemu napredku v gradbeni indust1'1. ji morali dalje stanovati v svoji Črviv' leseni hiši, polni neugodja. Iz tega P^ s!edi, da bo:demo imeli polno koristi 0 ^ teh kot od drugih iznajdb in izboljšav le tedaj, ko se bo začelo produeirati vs^j kar potrebujemo, za potrebo ljudi, ne f zaradi profita nekaterih posameznik0^ 21 • januarja, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAW 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPORIBANA 1909 GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland,' O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgevllle, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnlk, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Prank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR J Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Bteve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr- p. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. „„x URADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. j- Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-nja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odseki Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnoet naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. mestna občina in njena pod- radnik, "ti si ušla od doma. Ti jetja takim, kot naj bi bil tvoj imaš v načrtu nekaj drugega! oce, sploh ne izplačuje denar- Prav tako dekle smo imeli pred ja, temveč ga prejmejo žene.j časom v tem uradu in veš, kaj Torej prejema tvoja mati de-j je policijski zdravnik pisal nam nar!" jo njej? Da je morala zaradi "Res je! Mati dobiva denar, grde bolezni že dvakrat v bol-toda- za oglom jo počaka oče,1 nišnico. Pa nima niti 14 let. "Kriv je oce... kriva je mati..." .Ljubljana, 12. jan. — Caso-je objavilo že dosti podat-v o položaju revne mladine. , °r'aj vsakdo ve iz lastne iz-Usnje mnogo žalostnih zanimi-j°sti o malih beračkih, ki nad-gujejo družine in goste po Jay»ih lokalih, pasante na ulici, P'oh slehernega, o katerem ti slutijo, da ima vsaj 25 bel vZanje- Otroci navadno ne ra«j0 naravnost, temveč pro-t J^jo razne malenkosti, poma-ce> pecivo, cvetje, pečen ko-^nj in podobno. Nadloga teh jaških otrok se je v Ljublja- st i tako razPasla> da Je P°-ala prav mučna. b<,tfeStn' sociaini urad Je v so" ° proti večeri i napravil lov vil.le beračke ter jih dal polo-U(j, j . raciji pa niso bili morda stražniki, d.e-WkT1 cek) policijski avtorico' ' lemveč uradniki in urad-da t Socialne§a in tržnega ura-rad fizikata- v čast tem u-so mkoin moramo povedati, da 30 na poziv načelnika dr. Ru-zvali prav vsi, čeprav to So l n;iihova dolžnost. Tako mo',]'U -'ančani v soboto zvečer testi Videti kJerkoli' bodisi na rr)iv*. v javnem lokalu zani-najvo>ar: g0sP°d 2 damo. Sredi v i Prometa ali zabave j>fiie, Iu sta ta dva naenkrat cvetih beračka- ki Je Podajal ve(jia 6 ali karkoli, ter ga od-Htac] '. sta'to uradnik in Akomta mestnega magistrata. gospa36 Tra5i1, g°sP°dična ali sobotn dvojic je bilo v le da Ua delu 14. Kolikor se ZračitS° t<2 dv°jice Postopale z da0 |l '"krajno obzirno in vlju-v \Tr ?da berački so le morali 7,st*i dom. ^alostn sobotn Procesija se je vila trgu LVečer proti Krekovem sodil komaj 6 ali 7 let, stoji pred ravnateljem. Same ponižnosti ga je toliko, da je še bolj sključen. Rahitis. Rahitis, ta neusmiljena kaznovalka vseh revnih otrok, ta strašna posledica stradanja in nerednega življenja staršev, je tudi tega rev- ki ji odzvame vse!" . "Tvoja mati ni tako neumna, da bi dala očetu ves denar. Morda mu nekaj da, vsega pa prav gotovo ne!" "Ako mati ne da očetu vsega denarja, jo oče tepe. Saj imamo skoraj vsako noč doma tepe?!" "Od česa pa potem živite?" "Mati pere za druge ljudi, tako da nam včasih kupi kruha in da plača najemnino!" "Ali veš, kaj je tvoj oče povedal zadnjič pri nas o tebi ?',' "Vem. Ako me že to vprašate, povem vse: oče je rekel, da sem jaz lažnivec in garjeva ovca ter da je tega, da sem jaz tak, kriva moja mati!" "Od kdaj si pa na eno oko slep?" "Od rojstva!" Ljubljani ? Kaj hočeš tore i v Nemara bolezen?" Deklico so poslali domov. Take in podobne zgodbe so pripovedovali v soboto zvečer na socialnem uradu mali revčki, mali zakrknjenci, vsi tisti, ki so, bodisi po krivdi družbe, bodisi p0 lastni krivdi ali po krivdi staršev bili iz te krvnem mešanju s staroseli sčasoma spremenilo skoro v nasprotje; ostala pa je Srbo-hrvatom nordijska visoka rast. in drža. Za tem je predavatelj obravnaval rasni okus Slovencev, v katerih pa se določen tip lepote z rasnega stališča ni izkristaliziral ; tudi pri Hrvatih se na tej osnovi ne da reči nič do-j ločnega. Vendar sodi predava-i tel j, da živi v jugoslovanskem žalostne1 narodu močan rasni čut. Za da bi gospod predavatelj, ki je družbe že tako zgodaj izvrženi. ■ znan strokovnjak rasne vede, še svoja zanimiva izvajanja je žel predavatelj živahno pohvalo mnogoštevilno zbranih poslu- šalcev, predsednik kluba dr. den ddavec, w je Q obetaJ Wmdischer pa je izrazil željo, Mord& je ravno ta njegova vne- tem, ko je pribijal podkev, uda ril konj z vso silo v trebuh. Mojster se je zgrudil na mestu in je dobil nevarne notranje poškodbe. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Smrtna nesreča v jeseniški tovarni V jeseniški tovarni se je smrtno ponesrečil mladi delavec Emerik Iskra. Ogrodje žerjava je delavčevo glavo pritisnilo ob steber in mu je zdrobilo. Mladi Iskra je bil na mestu mrtev. Ponesrečeni mladenič je bil pri- Življenje teh malih ljudi je pekel zanje same, za' družbo pa prave vice. Iz stare domovine Jugoslovanih je predaval v Ljubljanskem klubu direktor ethnografskega muzeja v Ljubljani, 'dr. Niko Pa boš vedno beračil?! Saj] župaiiič, ki je bil to snov obde-boš zrastel in boš moral prijeti! jaI že na mednarodnem kongre-za kakšno delo. Kaj misliš po-|su za populacijsko vedo v Ber-Pisati in brati ne znaš. iinu avgusta lanskega leta. stati? Kaj boš torej?" "Najrajši bi bil delavec na železnici! Obrtnik ne morem postati, ker nimam šol, kaj drugega tudi ne!" . Kaj bo s tem dečkom, mestni večkrat širši krog seznanjal z izsledki te vede, ki ima čedalje večji praktični pomen v narodovem življenju. Sorodnika med seboj V Ciglencah sta se spopadla sorodnika, 531etni posestnik Janez Pihler in 201etni Pavel Dvoršak. Pihler je dobil vbode z nožem v hrbet ter s kolom po roki, da je počila kost. Dvoršak pa ima razrezano koleno. Skupaj so ju prepeljali v bolnišnico in skupaj ležita v isti sobi. čka ohromila trajno. Otrok vi- socialni urad še ugiba. Morda sa * bila jali D troci so jokali, sc izvi-šega ter se bali najhuj- takšnj 1 n;iimi so bili tudi jih bodj1 S° nemara misliti, da Uradu na mestnem socialnem hi pa ^ iZKuse- ciainem 2e vedeli, da jih na so- ga urrid Uradu čaka sam0 str0" ga Ura ,a Soveda niso nobeni policistu SGVeda niso obneni povili i®? te "aretacije" di jasno okrog sebe, ima zdrav in razvit razum, toda že velike izkušnje. Ravnatelj ga pozna, tudi uradniki imajo že večkrat opravka z njim in ko stopi slučajno neka uradnica v ravnateljev© sobo, se skoraj prav nič ne začudi, temveč, vzklikne: "O, Peter, kaj je s teboj? Si zopeh tukaj?" Deček ve, da mu ne pomaga noben izgovor, ker vsi poznajo vzroke, zakaj berači: revščina doma in želja po par dinarjih drobiža. " Zakrknjenec" Seveda je padel v roke mestnih uradnikov pri tej raciji najbolj "zakrknjeni" mladi grešnik, kar jih pozna mestni socialni urad. Je to približno 11 letni deček z enim. slepim očesom. Nikoli ni redno obiskoval šole ter ne zna ne brati ne pisati. Na socialnem uradu se je z njim razvil približno naslednji razgovor: "Torej se nisi nič poboljšal! Še zmerom beračiš?" "Moram. Nimamo nič jesti doma. Ukradel nisem nič!" "Pa vendar ima tvoj oče stalno službo pri mestni občini. Koliko že dobi na mesec?" "Tisoč dvesto osemdeset dinarjev!" ■ "Ko smo te zadnjič prijeli, si se zlagal. Povedal si napačno ime in si rekel, da nimaš ve očeta in ne matere! Kaj je torej s tvojim očetom?" n rt "Pa vendar bi mogel tvoj oče preživljati družino s svojim zaslužkom?" "Moj oče prva dva dni v mesecu popiva, domov pa ne da vinarja!" "To ni mogoče, ker sicer v službo ne bi mogel. Ako je ga pošljejo v kakšno poboljše-valnico, morda ga oddajo v kakšen drug zavod. Oče je čevljar Dva dečka sta beračila v šentjakobskem okraju. Ko so ju privedli na socialni urad so ju vprašali za ime. Bila sta bratca. "Saj pri vas imate svojo hišo. In vajin.gče tudi nekaj zasluži. Zakaj beračita?" "Naša baraka je res že plsča- na, toda. najin oče je čevljar in ne zasluži nič Predavatelj je podal nekoliko vidikov k presoji, kaj smtra jugoslovansko ljudstvo, ako ga vzamemo več ali manj kot rasno enoto, za rasno lepo, oziro-, ma kaj je njegov rasni ideal J Je hotel zabosti svinjo, mu je kar je pojasnjeval na onih fi-|llož spodrsnil ter se mu zasadl1 ziološldh svojstvih, ki igrajo pri v stegno" Prerezal si ie žil° Svinjo klal in skoro sebe zaklal V mestni klavnici se je nevarno ponesrečil mesarski mojster Ivan Kos iz Košakov. Ko ma za delo kriva, da je pri nevarnem delu nekoliko manj pazil na svojo varnost. Novi grobovi V Ljubljani je umrl Josip Bervar, drž. upokojenec. V Škof j i Loki je nenadoma umrl Friderik Kramar, šolski upravitelj v p. V Špitaliču je umrla Ana Pi-bernik roj. Svetic. V Ljubljani je umrl Jože Ilni-kar. V Šmarthem ob Dreti je 5. januarja umrl Miloš Pobcraj, dijak I. razreda klasične gimna- zije v Ljubljani. V Brežicah je umrl veletrgo-* vee Franc Lipej. V Straži pri Štorah je umrla 781etna ženica Marija Hrovat. Doma v Krančah, se je napotila v Celje po opravkih, pa jo ja napotu zadela kap. Angelo Markuszi je umrl V Drnjavi pri Sv. Benediktu je umrl 92-letni Angelo Markuz-zi, oče obeh bratov Jožefa in Ivana Markuzzi, ki ju je lansko jesen mariborsko sodišče rešilo, dosmrtne ječe. Njun oče je še doživel, da sta mu bila sinova; oproščena strašne kazni. Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: EN die off 0718 HEnderson 12 i 8 odvodnico ter mu je le nagel prevoz v bolnišnico rešil življenje. Dve nesreči Na Kofcah se je ponesrečil o-bratni inženjer iz Maribora Gvi-do Burger, zlomil si je levo srbske narodne pesmi. Srbsko1 nova ~ Kovaškega mojstra iz prostonarodje ljubi ter ne lase Stične Rometa Ivana' je med"| in oči, dočim ga mvke odbija-: Jugoslovanih odločilno vlogo pri izboru ljubimke, oziroma spolne in zakonske družice. Predvsem je vpošteval predavatelj oni tip rasne lepote, ki mika ali odbija preprostega srbskega človeka, kar je povzel iz jo. Na zgledu kraljeviča Marka (iz balade "Marko i kči kralja arapskega") pa je predava-.tarsi naju po- teij predočil, kako se srbska siljajo okoli, da kaj izprosiva!"(narodna duša boji pomešavanja Nekje od Domžal je, prišla peš 9 tujo krvjo (v'tem slučaju a-Skoraj čedno oblečena je bila | rabsko). Nato je predavatelj ldletna deklica, ki je mirno in razvil tez0i da g0 bili y zgod. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BAR V AR IN PAPIR AR Se priporočam Slovencem in Hrvatom wmjtmmtmtKmnmitmmjmnmmin j FR. MIHČIČ 7202 ST. CLAIR AVENUE v | Gostilna 6% pivo, vino in dober prijjrtSsck. Se priporočamo ža obisk. LYON DAIRY 1106 E. 60th ST.—HEnderson 5832 •Joseph G'.'uvan, lastnik Pri nas dobite vodno čisto in zdravo mleko __ OBUVALO CVETMCA1NE dokaj razumno odgovarjala pri zasliševanju: "Iz Domžal sem prišla v Ljubljano peš. Iskala sem kakšno službo. Rada delam vse. Pomivala bi, ribala, stregla, karkoli. Lačna sem bila vse življenje in sedaj, ko sem že precej velika, bi rada za njem srednjem veltu Jugoslovanom lastni vsi znaki svetle nordijske rase, kar pa se je po Naše posebnosti! Veal Breast Govedina za gulaž Telečji Chops služila vsaj za kruh. Rada bi Doiwaee svež® klobase bila šivilja, ako bi me kakšna mojškra vzela k sebi. V Ljubljani sem morala beračiti, sicer bi umrla od lakote. Rada bi tudi časopise prodajala, vse bi delala pa nihče mi ni hotel pomagati!" "Ti, deklica," jo nagovori u- 17c 17c 23c 20c 5c 29c 27c Solata, glavice Fina kava, 2 lbs. Obisti, jetra, 2 lbs LOIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. KEnmore 1971 £« »*• ♦*♦ ♦*♦ ♦*♦ • J* ♦*♦ ♦ s Ko potrebujete ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd. zglasite se v SUPERIOR HOME I SUPPLY | 6401-03 Superior Ave. | II % \ .i. \ < Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčlč 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 LOUIS MAJER "508 ST. ('LAIR AVE; Obuvalo za vso družino Ignac Slapnik, st. CVETLICAH 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 i «:tt$««:«ia«m»»:m«m:mttm:mHrH 'i PEKARIJE Charles Zupančič Moderna pekarija ca:; sr. clair ave., v snd opra- se ZatQJ diIetantsko. Nihče naj Kdor želi najbolj okusne klobase, riževe, krvave in suhe, naj poskusi naše in bo prepričan! Najboljše suhe mesene klobase, 4 lbs. 91 c iRiževe in krvave VELIKE klobase, vsaka 4c Prašičeve suha ali hišna rebra, 3 lbs. 50c Mali in pusti Pork tvoj oče prve dni v mesecu stal-' ~ .. no pijan! bi bil že zdavnaj od- ^ ah Poi 2U '4305-7 Bardwel! Ave., M jiuy-''*•" lilSn zii >ivo, družini • r, »pb in •hiiii.'ii v vmtlnun »iHiinvuujn; Uvn forneza ; lahki duvkl. Pognji: ban- -$3700 14315 Darley Avo.. oil K. 11«. 2 družini, r. sob in kopsiUiicis vsako; ena solni mi n. nadstropju; Karaža za avte ; lot 47x140. Po-80il; Bančna flnanca. $4000 369 Dcnot St., WlckUffe, od Euc-Uda; m-lmeren lnijigalow « r> šotami v lepem matiju; 'lot' 50x174. I'o-SoJI: haneua linanca -. GASOLIN MIKE POKLAR E. J/3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 jPennzoii Gas Station | Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. RAZNO 36!) E. 100 St. Ena trgovina in solmi« stanovanje; parna iiurUota- Pogoji: $1011» takoj, odplačila Ji-11 na meneč z. davki $3900 THE CITY & SUBURBAN CO. 308-318 AniqfieW Building, vogal E. 9th in Huron__MAin 1615 Prvi Uri ?e ,xačudi. da sta se v vi ulici "racije" v Prešerno-gala Ur , Prebrisančka iztr-k^Pko iz rok- napravila Megleni v'?110 ter Zginila v li večen JUbljanski večer. Pro- gu^kov ^ le bil° takih bG" ^adu a' Veo- Na socialnem pr«ceišni, Je vendar zbralo mC£ Stevife beračkov, kit ravnateli„ ™('fnik» dr. Rusu, j ladniko,i ter druSim u ! puščen, ker ima težko in na-jDc^ači sfl Lan eno delo. Kakor pa vemo, Okusne^male domače šunrkce Meso za juho, 3 lbs. Proda so RHRI Pobroidoču mesnica se proda Feletina za ajmoht, po jako nizki ceni. Lastnik gre! 3 funte za iz mesta. To je izvrstna prilika rrišne vratne kosti, Slovenca ki si hoče ustvariti, 3 Ibs. trgovinsko polje. Mesnica ' za pečti za novo 23c 25c 25c 25c 25c 15c ima električno ledenico. Poizve Najnižje cene in dobra po- se na 1811 Hayden Ave. strežba. letni ie » tch°f' 1 ' -10Vek bi mu pri. Dobre klobase .. Sveže in okusne, riževe, krva-priznavat1. y{? in mescnc Lahko jih dobite vsaki dan. Se toplo priporočamo! Mr. »n Mrs, John Russ 951 L. 69 Si. Nasproti SND 6422 St Clair Avenue ^ DANCE AT TWI-LIGHT BALL ROOM. 6025 ST. CLAIR AVE. SATURDAY, FEBRUARY 1st: Strong Jenkins Orchestra SUNDAY, FEBRUARY 2nd:' Ed Gathers Orchestra THURSDAY, FEBRUARY 6th: |iv€ii by Hob-Nob Club SS'???mp; rIeiiki|l« Oifcfep^ra KROJAČI Chas. Rogei Krojačnica in Čistilnica moikih in Obleke po meri »urejene nu sluuuju več. 6BJJG ST. C LAIK AVENUE PO najnižjih cenah dobite pohištvo, peči, pralne stroje, radio apa-j rate, električne ledenice, svetil-' ke, preproge in sploh vse za dom, pri LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom 6303 Glass Ave. HEnderson 2978 RESTAVRACIJE JOHN SUSTER J148 EAS'1' GOUi STItliKT KrojaCnica in Cistiliiioa oblek ženska oblek. Se priporočam. ituiitimr&ttnittixtmMttttitmMn PAULICH'S RESTAURANT sa:« st. 11, vin ave. Vsakovrstna domača jedila in boljSe pivo naj- • V 3,'-i NICK SPELSC Glovanska* modema mlekarna HM>7 KAST eOlh CLACli HEnderson ;Ulfi 11 J3 i Vedno , prvovrstno mleko Hi s s tirovewmiii ^ve., cor. K. 113 S't;:. 5'«!?«)!.!jti. zaloga hišnih,.()Mtr«li-> anevitnu ;Cijli _ ^ STRAN 1. 21 januarja, 1930 i : I i»i 11 (»II Hjtj I iiBft «iSL' ILm! "151* 1' LXSJ Uili UHi! UHi! UHi: 'iHi! UHi! '-i^ii UiiJ USi! iiSi! !IH1! VELIKI 1 I i i Si lis »I« i TRGOVEC S POVEST pj Spisal ENGELBBRT GANGIj |j ^SSiiM je v Janezovem srcu zazibalo nekaj toplega in mehkega, in nekaj, kakor davno odbegla sreča, je zavelo vanje . . . lil Janez pristavi skoro nehote: "Pa ste vsaj doma!" "Doma smo! To je res, in tudi dobro je to! Lepo je biti doma, pa lepo mora biti tudi po svetu. Jaz ga nisem dosti videl, še ne toliko, kolikor daleč sežejo moje oči, kadar jim pogledi šinejo vi daljavo. Navezani smo na to zemljo, ki nas je rodila. Ali dobro je, da ima človek vsaj dom, kamor lahko leže počivat, kadar je truden. Glej, ni Velika ta moja koča, ali ne dal bi je za ne vem koliko denarja! Prodati svoj! dom ..." Janez se zgane . . . "Pa saj nisem mislil reči nič hudega. Včasi že tako pride, da moraš prodati srajco s telesa. To je takrat, kadar je človek v hudih stiskah. Ali glej, Janez, dobro bi bilo, da mi tudi ti kaj poveš, kako si živel v teh dolgih letih, in kako ti kaj gre. Veš, da sem radoveden." "Vse pride o svojem času," odgovori Janez. "To bi bilo pre-pee pripovedovanja za enkrat. Dolga so lete, ki sem jih preživel v tujini, in lahko ti rečem, da sem mnogo izkusil. Pa saj vse zveš o svojem času." "Prav, prav! Saj se mi nikamor ne mudi. Le lepo počasi — danes to. drugikrat ono. Bomo se že pomenih, saj te sedaj imamo in ne izpustimo te tako brž. Tako tih si bil ves čas. Le to vemo, kar smo zvedeli od drugih ljudij. Vsega, pa tudi ni mogoče zvedeti, ker si bil ti tako tih. E, skrbi in delo! Pa boš moral biti sedaj glasnejši!" Tako sta sedela moža in se razgovarjala, dokler ni bila gotova Nana v kuhinji, kjer je pripravila Janezu toliko, da bi mu bilo dosti za tri dm, xo bi tudi vse tri dni mlatil na podu. Rada Janez jo zahvali za jed in pijačo in odide v sobico. Bila je tesna, in hlad se je razprostiral po njej. V kotu je stala bela postelja, sredi sobe miza in klop, v drugem kotu dvoje omar. A bilo je v sobici teko prijetno in domače! Janez je nekoliko odprl okno, da se je vsipala luč vanjo. Ozrl se je po sobi. Po stenah so visele razne podobe, majhne in velike. In nad posteljo je zagledal podobo, ki je bila svoje dni obešena. nad posteljo njegove matere. In v Janezovem srcu se je zagibalo nekaj mehkega in toplega; nekaj, kakor davno odbegla sreča, je zavelo vanje . . . In gledal je podobo, ki je ne- In oglasilo se mu je srce v vprašanju: "O, zakaj nisi ostal doma? Zakaj si me nesel s seboj: v vihar življenja, ki me je umorilo in uničilo, uničilo in umorilo? Zakaj nisi šel vsaj brez mene? Brez srca bi bil šel z doma, pa bi ti bilo dobro, zakaj viharji življenja bi pluli poleg tebe, in, ne čutil bi njih ugonabljajoče; moči ..." Janez se je hotel razmisliti, kreniti od spominov daleč, daleč .. . Slekel je suknjo ter se napravil, da leže počivat. Pa komaj je legel na postelj in so se mu zaprle oči, je zasanjal, da nekam pada, pada ... S strašno hitrostjo je drevil nekam v prepad. Rad bi bil zaklical na pomoč, pa niti glas mu ni hotel iz grla. In ko je ravno menil, da pade na tla, in da se ubije, se je zdrznil in prebudil. Vstal je in zopet hodil po sobi. Odprl je kov-čeg in začel po mizi in omarah razpostavljati stvari, ki jih je pripeljal s seboj. V prvem kovčegu je bilo perilo in oblačilo, v drugem so bili razni papirji, knjige in zapiski. V ličnih zabojčkih je prinesel s se- žganja, da jim služi v zdravilo, če bi komu pritiščalo spotoma. Hodili so večinoma bosi ali v če-rapah. Črevlji so jim viseli prek ram. In te dolge vrste so se pomikale proti Metliki od vseh stra-nij, da so bile videti ceste vse poživljene, vse gibajoče se . . . Videli so skupaj romarji tarn od Karlovca, Črnomlja in Novega mesta, z Zdihovega, z Vinice; in Marindola, iz Adlešic itd. Prihajali so, da se pomolijo "Majki božji trifarški" Slovenci in Hrvatje, katoličani in pravoslavni Vlahi. in pipe pa. tudi kakšno steklenico [dvignili srce. k Bogu, so se odpravili po cesti in po stezah k Trem taram. Naproti so jim že doneli glasovi trifarških zvonov, ki so se neprestano oglašali v va-bilni pesmi: "Pojd'te, pojd'te, romarji, K Majki božji trifarški." Prostor pred cerkvijo je imel že vse drugo lice. Kramarji in slaščičarji so bili tam ali že postavili, ali pa so prav kar postavljali šotore in kolibe ter po njih razkladali ali razobešali svoje blago. Videti je bilo, očesu v vabo in, žepu v škodo, možice in konjiče, zibelke in punčke in ogromna krat nasititi, predno zapadejo joneti orožnikov, ki so pazili na Bilo je lepo gledati te dolge |srca sladkorja. Ob njih so vi-vrste romarjev v belih oblekah, Seli papirnati trakovi s primer- koč visela nad posteljo njegove tud- mnogo stvarij) w jih ni; matere. Ob pogledu na njo mu je hotd prodatL Bm so mu predra- bliskoma stopila vsa njegova, g. gpomini na žcno in hčer jn na mladost pred oči. To svojo mla- rijegov lastni dom. Tu nakitje in dost je preživel iz večine ob tej j 7appstnice) broše in uhanii ziate podobi. Dobro se še spominja, verižice in prstani, tam koralde vsega tega. Ko je bil še čisto majhen in je spal poleg mamice, pa ga je zjutraj vzdramilo iz sladkega spanja mlado, sveže, s solnčnimi žarki pretkano jutro, ta krat je pokleknil na postelji in ročice je vzpel tja k podobi, pa z ustnicami je šepetal ono kratko molitvico, ki ga jo je bila naučila njegova, mati. In kadar je prišel večer in so se mrakovi spustili na zemljo, je prižgala mamica luč, da so na svetlem čakali očeta. V temi jih je bilo vseh tako čudno strah! In Janez je pokleknil pred mater, ki je pomaknila stol k peči ter sedla nanj in začela pripovedovati toliko lepih rečij. Janez pa jo je poslušal tako pazno in verno, da si je zapomnil vsako besedo, da bi znal še danes vse ponoviti, karkoli je čul od mamice. In njegove oči so mu ušle, počivajoče in glavniki z vkovanimi biseri, medaljoni in obeski, zapone in dragulji. In tako dalje . . . Tudi tisto uro je prinesel seboj, ki. je bila ob hčerini smrti Navil jo je in naravnal, jo postavil na mizo in vprašal: "Kdaj boš naznanila tudi meni zadnji trenutek?" Potem je zlagal dalje iz kovče- modrih jojičih, s šarovitimi, predpasniki in rožastimi pasovi. Bilo je lepo gledati mladenke-Vlahinje v rdečih, s srebrnimi nitmi obšitih čepicah, žene-Vla-hinje v široko razpetih belih robcih, izpod katerih so se spuščale po prsih kite črnih las, okrašene s srebrnim denarjem. Bilo je lepo gledati kmeta - Belokranjca v sukneni praznični opravi z visokimi škornji ah nizkimi mestva-mi, ki je pustil motiko in lopato ter hitel k Trem faram, da se potoži Materi božji. Bilo je lepo gledati starost in mladost, moštva in .ženstvo, kako hiti združeno na božjo pot, gnano od neiz-razne notranje sile« k svetišču, posvečenemu Porodici božji . . . Med posameznimi četami so se pomikali vozovi, ki so dovažali) kramarje in slaščičarje, kateri i-majo ob vsakem trifarškem pro-ščenju dobro žetev. Metliški trg pred župno cerkvijo so pometli z brezovimi me nimi m neprimernimi napisi. Tam poleg je razobešal kramar pisane trakove, živobarva-ste robce, predpasnike in jopiče, rute in sra jce in krila. Drugi je prodajal mašne knjižice, svete podobice in molke, tretji je razpostavil razne igrače, četrti kuhinjsko posodje, Ribničan svojoi slovito suho robo, Lipničan črne, žgane lonce in sklede. Podo-zličan finejšo namizno opremo, Vipavec pa je prišel s smokva-mi in cvebami. Kmetiške ženske so bile napekle na stotine hlebov belega kruha ter so ga prinesle prodajat. Ob cesti je stala koša ra poleg košare. Iz njih so se modrile sočne slive in se rdečila, prva jabolka, pa tudi prvo groz dje se je prijazno smejalo iz čan j. Pod ogromnimi lipami pred občinsko hišo so stale dolge vrste miz in klopij, ki so jih bili tjakaj postavili gostilničarji. Po širokem travniku ob desni in levil žalostni svoji usodi. Saj so že tamkaj po travniku plapolali ognji, da napravijo kupe vroče žerjavice, in razgaljeni fantiči so že zabijali v zemljo rogovile, koder se bodo cvileče vrteli leseni ražnji s tolsto ali suho bravino. Ob glavni cesti in stranskih potih so čepeli po jarkih slepci in hromci, berači in beračice, kazali mimoidočim pohabljene ude z; zevajočimi ranami in glasno prosili miloščine da se je njih vpitje.) culo kot obupna, prošnja trpečega človeštva . . . Med šotori in gostilnicami se je pehala'množica ljudij, hiteča na pokopališče in v cerkve z bolnimi srci in solznimi dušami. Med množico so se svetlikali ba- red in na ljudi, kateri so prišli z vse drugimi, nego pobožnimi nameni na proščenje. Vse na okrog je šumelo in govorilo, se prerivalo in gnetlo, ka-| kor da so se zbrali ljudje k velikemu semnju. Tudi nekaj Metličanov se je že nabralo pri Treh farah, zakaj, zvonovi so klicali ljudi k večer-nicam. (Dalje prihodnjič) POSESTVA NAPRODAJ Dne 24. februarja, 1936 bodo ponudena na javni dražbi v pritličju sodnega poslopja na Lake side in Ontario, Cleveland, Ohio iedeča posestva; 1209 Norwood Road; 6511 Bonna Ave, Cleve and, Ohio. Začetek dražbe ob devetih zjutraj. Posestva bodo prodana skupaj, in sicer najvišjemu ponudniku, toda ne za "manj kot dve tretjini cenilne rednosti, ki je $12,600. Leopold Kushlan, Receiver. bi postregla bratu, da bi ne mo- prej na maminem licu, tjakaj k gel reči: Glej, lačen sem bil in žejen, pa je pustila, da sem stradal in trpel žejo. Vedno ga je silila: "Janez, jej, jej! Joj, ah malo ješ! Za Boga, saj nič ne ješ! Pa kaj ti je, da ješ kot pišče?" A Vuk ga je silil: "Pij, Janez, pij! Piješ kot dete, ki nič ne pije! Saj je dobro vino, in ne bo te bolela glava! Samo vesel boš, to bo vse!" Janez je ustrezal obema, kolikor je mogel. Ali dosti ni škodil niti jedi, niti pijači. Čutil se je preveč trudnega. In če je človek preveč truden, se mu ne ljubi ni jesti, ni piti. "Dobri ljudje ste, Vuk," reče naposled. "Taki smo, kakoršni smo. Nič se ne pretvarjamo. Če nasitim in napojim berača,, pa bi ne domačega človeka? Ta bi bila lepa, pasja noga!" "Toda sedaj mi dovolite, da se nekoliko odpočijem," zaprosi Janez. "Kakor ti drago. Pa jaz mislim, da človek tudi počiva oh polni skledi in polnem kozarcu. No, da! To je bolj počitek za nas kmetiške ljudi ..." "Ali truden sem, da me bole Vse kosti!" pravi Janez. "Pa pojdi v sobico in se zravnaj, kakor hočeš in moreš," mu j reče Nana. podobi, viseči nad materino po steljo, in takrat se mu je zazde !o, kakor da je oživela ta mrtva podoba, kakor, da tudi ona posluša njegove mamice lepo, tako lepo pripovedovanje. In mamico; sta poslušala, tudi France in Nana, tiho stisnjena v koteč. In zde lo se mu je, da so se zazibale cvetlice na oknih, da tudi one čujejo njegove mamice lepo, lepo pripovedovanje. "Vse posluša mojo mamico," si je mislil Janezek sam ,pri sebi. In bilo mu je tako sladko in dobro . . . In sedaj gleda zopet to podobo, ta ostanek blaženstva mladih let, to pričo tiste tihe sreče, ki mu je kipela v srcu, ko je ljubeče dvigal poglede v sladko, dobro materino obličje. Zatorej se In ko mu je prišel že do dna, je zagledal tamkaj nekaj štirio-glatega, skrbno zavitega v papir. Janez odmota papir. Bile so njegove orglice! Dolgo že ni igral na nje, a hranil jih je vendar . . . Smeh mu zaigra po licu, in z orglicami v rokah sede na klop. Pihnil je vanje in poskusil igrati. Ali kovinski jezički so zarjaveli in omrtvili, in hreščeči, odtrgani glasovi so jeknili iz njih . . Janezu pade otožnost na obraz . . . Orglice zopet zavije v papir in reče: "To je moja mladost, moja pokopana sreča!" XXVI. Od vseh stranij so se pomikale po cestah proti Metliki dolge vrste romarjev, ki so bili namenjeni k Trem faram. Po dvajset do trideset jih je stopalo v jedni četi, pojoč pobožne pesmi. Na glavah so nosile ženske v cule zavite jestvine— kruh in potice, slanino in čebulo, mrzlo pečenko in suho svinjino. Moškim so visele prek prsij rdeče torbe, in v njih so imeli duhan tlami mestni delavci, da so imeli strani ceste so si tudi spletli iz romarji čisto pot v cerkev. Nje vej krčmarji obširne lope in si vhodna vrata so bila odprta na j kraj njih postavili prstena stežaj, in skoz nje so se vsipava- ognjišča. Pod lipami vzpota so h romarji v cerkev, da opravijo pripravljali Vivodinci plohe in pred oltarjem svetega Niko' ja tehtnice, kjer bodo sekali in pro-pivo mol,itev. Tisti, »ki so hodili dajali ja.njetino. bosi, so vi